Ptžtaina plačana ▼ getovini. v L)U8LJAfil IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posameani Številki Dtn 1-5®. »8. VI. 1^3 TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, Industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za l/s leta 90 Din, za lU leta 45 Din, meseCno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri poflt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-69. Leto XVI. V Ljubljani, v soboto, dne 17. junija 1933. št. 69. PodoMU/fa dottska Uoft Srednje-evropski institut na Dunaju, Evropsko carinsko društvo v Parizu in E°bden Club v Londonu so predložile pripravljalnemu odboru za londonsko konfe-renco spomenico, ki jo je izdelal znani pro-Pagator srednje-evropskega gibanja doktor Santos in v kateri se med drugim pravi: Iz mnogih razlogov so podonavske drža-Ve prisiljene, da nastopijo na londonski konferenci solidarno in da dosežejo po-®ebno obravnavanje podonavskega vprašaja, ki zavzema v okviru svetovne gospodarske krize tudi čisto poseben položaj. Zlasti pa je treba posebej obravnavati Podonavsko vprašanje glede zadolžitve, denarstva in trgovinskih odnošajev. Načela glede zadolžitve Načeloma treba varovati veljavnost sklenjenih pogodb. Če je vsled nepričakovanih okolnosti (znižanje kapitala in cen, zastan-ka trgovine) popolno izvajanje pogodb nemogoče, treba prilagodili pogodbe novim razmeram z znižanjem obrestne mere, s spremembo kratkoročnih dolgov v dolgo-^čne in podaljšanje termina za plačilo. *i tem pa imej privatna zadolžitev prednost pred javno. Resnične trgovske meni-Ce naj se obvarujejo pred vsako prisilno Ureditvijo. Industrijske kredite je spremeniti v prioritetne dielnice ali pa obligacije s spremenljivo obrestno mero (participa-Ing debentures). Dobroimetja tujcev in obresti za njih posojila naj se za časa ransferne zaščite uporabijo za kapitalno uporabo v notranjosti države, zlasti za nakup hiš in efektov. Neobhodna je mednarodna kreditna po-nioč v obliki nameravanega fonda za obnovo normalnih denarnih razmer. Če ne bi bila končna rešitev problema dolgov mogoča, potem bi bilo treba od (usa do časa na podlagi indeksa o blagostanju izvesti revizijo obveznosti. Ker pa lo mogoče tudi zmanjšane dolgove plače-vati, če se od držav-dtolžnic kupi blago, bi bilo treba skrbeti za prost promet med Podonavskimi državami in z njih sosedami. Finančna pomoč Carine, kontingenti, uvozne prepovedi imajo le majhen vpliv na valutno pariteto. Rejena finančna politika in rigorozna bančna politika sta poleg ureditve vpraša-nJa dolgov pogoj za normalno devizno gospodarstvo. Vendar pa je zaželjena tudi Vnanja finančna pomoč. Strokovnjaki Predlagajo poleg ustanovitve normalizaeij-kega fonda še ustanovitev mednarodnega rediitnega zavoda, ki naj bi dobil potrebna sredstva ali od emisijskih bank ali pa *z zasebnih virov. Rrez ozira na to, kako °do vsa ta vprašanja rešena, pa je naloga londonske konference, da izdela načrt ji finančni pomoči zadolženim državam, da °C^°.l11.<>^e Opraviti devizne omejitve. Rešiti bi tudi treba bilo vprašanje o temPciijem bank Podonavja s druge banke in ^ denar sebojna nakazila bank T*' Sistem karteliranih ln«m skandinavskih deželah že odličnodejstvm ie, bi bilo treba uvesti. Preferenčni sistem Zemljepisna in gospodarska zaokroženost Podonavja in potreba medsebojnega dopolnjevanja združuje podonavske drža-ve v gospodarsko skupnost, ki bi morala obstojati izven sistema največje ugodnosti. Najbolj enostaven bi bil preferenčni si-steni, s katerim bi se v vsaki podonavski državi dovolila posebna ugodlnostna carinika tarifa za druge podonavske države. tem bi mogle vse podonavske države "olj razviti svoje sile in bi mogel srednje- evropski trg povečati svojo kupno sposobnost. Obenem pa bi se zajamčilo Nemčiji, Italiji in Poljski, da ne bi bila njih trgovinska prostost napram podonavskim državam prav nič zmanjšana. To bi se moglo doseči s pogodbo, s katero bi se podonavske države obvezale, da ne bodo povišale carinskih postavk, na katerih so omenjene sosedine države najbolj zainteresirane. Pri gotovih vrstah blaga, ki jih dobavljajo druge države podonavskim državam v večji meri, bi bilo treba misliti na znižanje carin. S tem bi se brez posebnih ugodnosti zajamčil dosedanji izvoz in obenem bi se začelo z znižavanjem carin. Mesto sedanjega pretiranega protekcionizma, bi zavladal umerjen zaščitni carinski sistem, kakor je veljal preje v Evropi. JlottdoMka kottfaenca Vsled pomanjkanja prostora moremo le na kratko registrirati potek dogodkov in govorov na londonski konferenci. Otvoritev konference. Konferenco je otvoril angleški kralj Jurij V. v angleškem in francoskem govoru. Po pozdravu delegatov je povdaril potrebo medsebojne pomoči narodov. Ves svet pričakuje, da bo konferenca uspešna. Vsi narodi bolehajo za skupno boleznijo — brezposelnostjo, človek mora imeti to moč, da uporabi naravne zaklade za napredek civilizacije. Ti zakladi so danes vsled iznajdb še povečani. Sedaj je prišel čas, da se uporabi zavest skupnih interesov vsega človeštva v to, da pride človeštvo do blagostanja. MacDonald kot predsednik konference je imel prvi govor, še nikdar v svetovni zgodovini ni bilo na eni konferenci zbrano toliko moči in ugleda, ko danes. 67 držav je zastopanih. Vprašanje vojnih dolgov je treba rešiti, ker je treba Lausanne dopolniti. Samo ozko nacionalna gospodarska politika mora privesti do obubožan j a. Avtarkija je mrtvaški zvonec blagostanja. Rešitev je v gospodarski enotnosti sveta. Konferenca mora biti uspešna in delati moramo hitro, odločno in brez odlašanja. Svet nas mora videti kot voditelje. Londonska konferenca mora vzbuditi v ljudeh zopet zaupanje in mora pomeniti konec one ne-sigurnosti in negotovosti, ki je ves svet pogreznila v stisko in bedo. Drugi dan. Sklenjeno je bilo, da bo trajala otvoritvena debata le tri dni in da sme vsak govornik govoriti največ četrt ure. Kot prvi je govoril v torek Daladier. Treba napraviti konec valutni vojni in nestabilnosti denarja in obnoviti svobodo gibanja zlata. Človeškemu delu treba vrniti njegovo dostojanstvo. Stroj mora biti hlapec človeku, ne pa človek hlapec stroja. Delavni teden treba znižati na 40 ur. Velika javna dela, ki jih predlaga Mednarodni urad za delo, naj vlade prouče. Samo medsebojno zaupanje in lojalno sodelovanje narodov vodi iz stiske. Ital. fin. min. Jung. Tri glavna vprašanja, ki so vsa med seboj zvezana, mora rešiti konferenca in sicer: zvišanje cen, stabilizacijo valut v razmerju do zlata in odpravo carinskih ovir. Obstoji protislovje med preveliko produkcijo in zahtevami po previsokih kreditih. Fašistična vlada bo z vsemi silami pomagala pri gospodarski obnovi sveta. Južno-afriški delegat Smuts. Upanja na uspeh ni mnogo. Najprej treba prepustiti besedo strokovnjakom, ker se ti lažje sporazumejo ko pa politiki. A potrebna so konkretna dejanja. Japonec Iši. Potrebna je vrnitev k zlati valuti, dokler pa se to ne stori, treba preprečiti kolebanje valut. Vprašanje srebra se naravnost vsiljuje pri reševanju valutnega problema. Vse carinske meje naj se odpravijo, predvsem pa naj se proglasi carinsko premirje. Predsednik sveta Mednar. urada za delo Chatterjee je predložil resolucijo urada o brezposelnosti. Povdarja potrebo stabilizacije denarja in ureditev cen. Nemški zun. min. Neurath. Najprej je potreben osnovni sporazum o kreditnih in finančnih vprašanjih. Samo dozdevno niso interesi vseh držav pri teh proble- mih enaki. Ko bo ta sporazum dosežen, bo mogoče lotiti se tudi političnih vprašanj. Poljski delegat Koc. Je odločno za zlato veljavo in proti umetnemu dviganju cen. Naj se sklenejo direktni dogovori med državami za olajšanje zunanje trgovine. Stališče Male antante. Na tretji plenarni seji je navedel stališče držav Male antante do vseh aktualnih gospodarskih vprašanj minister dr. Beneš. Njegova jasna izvajanja so vzbudila splošno priznanje. Med drugim je dejal dr. Beneš: Vprašanje dolgov je treba čim prej urediti, ker ovira stabilizacijo valut in onemogoča finančno ozdravljenje mnogih držav. Stabilizacija valut, zlasti glavnih, je pogoj gospodarskega zboljšanja. S skupno mednarodno akcijo naj se postavi svetovni valutni standard. M. a. odobrava francosko stališče, da brez stabilizacije valut in valutne varnosti ni mogoče svobodno kroženje kapitala in svobodna izmenjava blaga. Vprašanje cen naj se izvede v vsaki državi posebej z ozirom na razmere v produkcijskem področju. Pri ukrepih za obnovo kapitalnega gibanja je razlikovati med ukrepi, ki omejujejo uvoz in kontrolnimi, ki so nastali iz potrebe. Rešiti pa se sme to vprašanje le z vpoštevanjem plačilne bilance posameznih držav. M. a. je za postopno odpravo vezanega deviznega gospodarstva. V to je potrebna odprava kontingentov in vseh trgovino omejujočih predpisov, kar se naj zgodi čim preje. M. a. je proti vsakemu prikritemu protekcijonizmu s pomočjo raznih sanitarnih in veterinarnih odredb. M. a. je za zmerno carinsko politiko in proti nezdravi avtarkiji. Upniške države morajo s carinskimi ukrepi omogočiti dolžniškim državam, da plačajo svoje obveze s povečanim izvozom. Klavzula največje ugodnosti naj ostane, za registralne ali kolektivne dogovore pa naj ne velja. Ti dogovori naj se sklenejo pod avspicijami Društva narodov. Za določene agrarne pridelke naj se v smislu sklepov konference v Strezi dovolijo državam vzhodne Evrope preferenčne carine. Z mednarodnim industrijskim sporazumom naj se izvede kontrola produkcije in konzum kmetijskih pridelkov. M. a. je za izvedbo načrta Mednarodnega urada za delo o velikih javnih delih. M. a. bo podpirala vsak ukrep, ki more zboljšati splošno gospodarsko stanje. Odobrava poročilo pripravljalnega odbora za londonsko konferenco. Konec splošne debate. V četrtek je bila splošna debata zaključena, potem ko je še govorila cela vrsta delegatov. Popoldne so se konstituirali odbori: za predsednika valutnega odbora je bil izvoljen Amerikanec Cox, za podpredsednika Jung (Italija) in Kinbock; za poročevalca pa Bonnet (Francija). Za predsednika gospodarskega odbora je bil izvoljen Nizozemec Colijns, za podpredsednika pa Kraugmann (Nemčija) in Lebreton (Argentina). tfapodacslca jodetovaftje dc&av Hicdc OhiahU Na zadnjem sestanku Male antante v Pragi je bil končno vendarle ustanovljen Gospodarski svet Male antante. Ta svet ima tri sekcije in sicer rumunsko, češkoslovaško in jugoslovansko, od katerih šteje vsaka po pet delegatov in potrebno število strokovnjakov in tajnikov. Vsaka sekcija pa more imeti še svoje posebne pododbore. Vsak delegat ima določen delokrog in sicer bodo imenovani delegati za ta vprašanja: 1. za splošno trgovinsko politiko, 2. za kmetijska vprašanja, 3. za industrijska, 4. za finančna in 5. za prometna vprašanja. Vsaka sekcija bo na podlagi zbranega materijala sestavila predloge za plenarne sestanke sekcij na svojih nacionalnih sestankih. Na sestankih sekcij sprejeti predlogi se predlože stalnemu gospodarskemu svetu M. a. Delo Gospodarskega sveta M. a. ne bo lahko, ker niso interesi vseh držav Male antante isti. Vprašanje, kako spraviti češkoslovaške industrijske izdelke na rumunski in jugoslovanski trg, ne bo sicer posebno težavno. Prav tako ne bo nobenih težav za rumunski petrolej, toda že vprašanje svinjskega izvoza bo vsled znanega stališča češkoslovaških agrarcev nad vse težavno, še bolj težko vprašanje pa bo ureditev lesnega izvoza. Vse tri države Male antante izvažajo les in si mestoma tudi konkurirajo. Zato je največje važnosti, da bodo v jugoslovanski sekciji Gospodarskega sveta delegati, ki bodo znali braniti interese naše lesne trgovine in produkcije. Jasno je, da bi te interese najbolje branili ljudje iz vrst naših lesnih producentov in trgovcev. Za to je potrebno, da se imenujejo kot delegati v jugoslovansko sekcijo ljudje iz gospodarstva, ne pa birokrati, kar je menda nameravano. Izkušnja žalibog uči, da birokratični delegati nimajo drugega interesa, ko da prejmejo čim več dnevnic in potnih stroškov, dočim imajo ljudje praktičnega življenja živ interes na tem, da se vprašanje pravilno in hitro reši, da gospodarstvo ne trpi škode. Zato ne birokratov za delegate, temveč ljudi iz našega gospodarstva! Trgovinska pogajanja z Avstrijo V torek je bila v Beogradu prva slavnostna seja avstrijskih in naših delegatov. Sef avstrijske delegacije je v. Ploenis, avstrijski poslanik na našem dvoru, delegata pa dr. Boier in dr. Reichmann. Sejo je otvoril trgovinski minister dr. šumenkovič, ki je pozdravil vse delegate, nato pa izrazil svojo željo, da bodo pogajanja ugodno potekala, ker se obe državi gospodarsko srečno dopolnjujeta. Omenja londonsko konferenco, ki je dober znak tudi za ta pogajanja. Udeleženci londonske konference hočejo okrepiti gospodarsko sodelovanje narodov in prav to je tudi volja Jugoslavije. Avtarkija in pretirani nacionalni egoizem pa sodelovanju narodov nasprotuje in upa, da tudi avstrijska delegacija deli to mnenje. Poslanik v. Ploenis se je zahvalil za pozdrav in izjavil, da bo avstrijska delegacija storila vse, da se poglobe prijateljski odnošaji med obema državama. Delegati so nato določili dnevni red pogajanj. Glavne črte dogovora bodo sklenjene v Beogradu, definitivno besedilo dogovora pa bo dogovorjeno na Dunaju. Kdor ne podpira svojega glasila, zaničuje samega sebe in ikodi skupnim interesom trgovstva. O&cni fzboc tcfy. dcuštva „1flecUut" Sinoči je zborovala v »Trgovskem do-mu« matica slovenskih trgovskih društev, naše ugledno društvo »Merkur« v Ljubljani. Zbrali so se, kakor je pripomnil zaslužni predsednik društva dr. Windischer, možje, ki tvorijo kader. Ob 20. uri je predsednik s pozdravom vsem udeležencem in zastopnikom tiska otvoril BB. občni zbor. Sporočil je društvu pozdrave predsednika Zbornice za TOI Ivana Jelačina in preds. trg. gremijev Gregorca. Nato je ob splošnem zanimanju podal predsedniško poročilo. Posegel je v svetovni gospodarski položaj ter s svojo jasno mislijo posrečeno označil bistvo sedanje krize kakor tudi ocenil neuspele poskuse, ki naj jo odpravijo. Poročilo predsednika dr. Windischerja objavimo dobesedno v prihodnji številki našega lista. Zborovalci so z odobravanjem sprejeli njegov govor, nakar je g. Agnola podal tajniško poročilo, iz katerega posnemamo, da je društvo »Merkur« ostalo zvesto svoji visoki tradiciji, ki jo je tajnik v lepih besedah označil kot neovržen program dobre in trdne volje ter svežega duha, ki dajejo kljub vsem težavam dobe moč in grade most do bokliočnosti. Spomin preminulih društvenih članov: Roberta Kollmanna, Ivana Delacorde, Alberta Ebenspangerja, Emila Dobriča in Franca Terdine, so vsi navzočni počastili stoje in s trikratnim vzklikom, tajnik pa je pokojnikom posvetil še toplo besedo. Prešel je potem na poročilo o delu posredovalnice, ki je ostala zatočišče brezposelnih. Izkazala je prebitek Din 442-—. Pozval je k sodelovanju in priporočil članstvu tudi skrb za društveni podporni sklad, v katerem se zbirajo darila in drugi prispevki in kjer gre predsedniku dr. Windischerju še posebna zahvala. Letošnji poučni tečaji tujih jezikov in slov. stenografije kljub izvrstnim močem niso dosegli pravega uspeha, kar je v bistvu krivda nerednih prijavljencev samih. Težave »o tudi s knjižnico, ki se bo morala izpopolniti. Predavanja »Ljudske univerze« so se morala prekiniti. Veliko fi- nančno breme je društvu glasilo »Trgovski tovariš«, moramo pa izreči vso zahvalo uredniku J. J. Kavčiču, ki je dosegel, da je društveno glasilo postalo ugledna revija. Prejemajo jo vsi člani in se tiska v 1000 izvodih z odličnimi strokovnimi prispevki. V normalni nakladi 2000 je izšel tudi letos »Trgovski koledar«. Z njegovo nizko ceno pa se uspeh še lahko poveča. Namesto letne plesne prireditve je društvo s pomočjo požrtvovalnih članic ge. dr. Bretlove, Leskovčeve in g. F. Kovača izvedlo nabiralno akcijo v korist podpornega sklada in se vsem darovalcem zahvaljuje in priporoča za nadaljnjo naklonjenost. Med temi gre posebno skrbniku in blagajniku Kreku vsa pohvala za vztrajno delo. Nadzorstvo nad pisarno je vzorno vodil preidis. dr. Windischer. Društvo je prejelo 603 dopisov, odposlalo pa 360. Število vsega članstva znaša 831. Upati je, da se to število ne zniža in da ohranimo častno ta najstarejši steber trgovske organizacije. Tajnikovo poročilo so vsi navzočni sprejeli z odobravanjem in zahvalo ter na predsednikov predlog enako izrekli zahvalno priznanje uredniku »Trgovskega tovariša« J. J. Kavčiču ob njegovi uredniški lOletnici. Blagajniško poročilo je bilo sprejeto soglasno, s posebno zahvalo blagajniku g. Kreku. Prejemkov je imela blagajna v preteklem letu 114.000, izdatkov pa nekoliko več, čeprav so se upravni stroški znižali za 1000 Din na Din 64.000'—. Imo-vina znaša 137.636 dinarjev, podporni sklad Din 67.000. V preteklem letu je izplačal 5481-50 Din podipor. V imenu pregledovalcev je predlagal razrešnioo g. Urbančič Josip in jo je občni zbor odobril soglasno. Z občnim navdušenjem je bil znova izvoljen predsednik dr. F. Windischer, za podpredsednika J. J. Kavčič in Škrajner, za preds. razsodišča znova dr. F. Majaron in enako ves odbor, v katerega vstopi še en član, Drago Rak. e Pristojbine in članarina so ostale ne-izpremenjene. Ker ni bil prijavljen noben samostojen predlog in tudi ni nihče zahteval besede, je predsednik z zahvalo zaključil zborovanje. V ponedeljek 12. t. m. se je vršila seja trgovskega odseka Zbornice TOL Predsedoval in vodil je sejo odsekov načelnik in zbornični podpredsednik Konrad Elsba-cher iz Laškega. Prisotni so bili zbor. predsednik Ivan Jelačin in svetniki: Josip J. Kavčič, Anton Stergar, Franc Čeh, Leopold Bruder-man, Ivan Bahovec, Ferdo Pinter, Stanko Lenarčič, Rudolf Stcrmecki, Janko Klun, Edmund Kastelic, Milko Senčar in Josip Lavtižar. Po uvodni besedi in pozdravu načelnika g. Elsbacherja je podal zborn. predsednik Ivan Jelačin obširno in izčrpno poročilo o anketah in konferencah, ki so se vršile v poslednjem času glede finančnih težav in gospodarske krize, zlasti o konferencah, ki jih je sklicala Zbornica pred konzultacijo posvetovalnega odbora pri ministrstvu za trgovino in industrijo z gospodarskimi predstavniki Dravske banovine. Zbornica ni štedila na trudu in času in je napravila vse, kar ji je bilo mogoče, da so prišle želje in zahteve gospodarstva Dravske banovine na merodajnih mestih do izraza. Predsednik je poročal tudi o poteku kongresa Mednarodne trgovske zbornice na Dunaju in o perspektivah londonske svetovne gospodarske konference. Vlada je imenovala kot člana naše delegacije našega generalnega tajnika Ivana Mohoriča, kar pomeni ne samo veliko odlikovanje za njega, ampak tudi za našo zbornico. Zbornični tajnik dr. Ivan Pless je poročal nato o važnejših akcijah, ki jih je izvršila zbornica posebno z ozirom na interese naše trgovine po zadnji seji trgov-nice za izdajo pravilnikov k obrtnemu zakonu, za avtentična tolmačenja nekaterih nejasnih določil zakona, za izdajo nove uredbe o okipiranju in zapiranju trgovin, zlasti kar se tiče nedeljskega poslovanja v trgovinah, glede določitve obsega obrtnih pravic, nekaterih trgovskih strok, glede krošnjarjenja, glede inozemskih potnikov, glede deviznih predpisov in drugo. Poročilo navaja tudi razne akcije, ki jih je izvršila Zbornica v davčnih in trošarinskili zadevah. Odsek je s posebnim zadoščenjem sprejel na znanje zlasti poročilo, da so se akciji zbornice za obd&čenje konzu-mov priključile vse zbornice v državi in da je bila v tem perečem vprašanju dosežena skupna fronta vseh zbornic. Tozadevno akcijo nadaljuje zbornica v prepričanju, da bo imela vsaj delni uspeh, kar jamči zlasti to, da so ob strani zbornice tudi vse druge zbornice v državi. Tajniško poročilo je vsebovalo tudi zanimive statistične podatke, od katerih naj navedemo, da je bilo po zborničnem obrtnem katastru v I. četrtletju 1933 izbrisanih 844 trgovskih obratov, dočim je bilo v tem času na novo prijavljenih samo 234. Med izbrisanimi je 150 trgovin z mešanim blagom, 56 trgovin z lesom, 28 trgovin z deželnimi pridelki, 27 trgovin z živino, 23 trgovin z delikatesami in dr. Po poročilu tajnika je odsek razpravljal Qd/uaspuz5&fi,j6 o nekaterih važnejših obrtno-pravnih vprašanjih in sporih, o prošnjah za dovolitev tržnih dnevov, za podelitev državljanstva in drugo. Razprav so se udeležili vsi navzoči svetniki. Odsek je tudi razpravljal o načrtu uredbe za obvezno zavarovanje trgovcev. Načrt je predložila Zveza trgovskih združenj Dravske banovine. Obširno je načrt po uvodtnih besedah referenta tolmačil zvezni predsednik Jos. J. Kavčič. V pojasnilih k načrtu se povdarja, da naj bo uredba okvirna. Vsebuje naj samo glavna določila in ureja naj samo ona vprašanja, ki morajo veljati za vso državo enako, v ostalem pa naj nudi uredba trgovstvu čim širšo možnost, da si samostojno po združenjih in v banovini podrobno uredi zavarovanje s svojimi pravili tako, kot to najbolje odgovarja lokalnim potrebam, željam in prilikam. Z ozirom na težke gospodarske prilike, v katerih se nahaja danes naše trgovstvo, pa tudi iz tehničnih razlogov bi bilo nemogoče izvesti vse panoge zavarovanja, ki jih navaja zakon, naenkrat. Zato naj bi se izvedilo ob uveljavljenju uredbe zavarovanje za slučaj bolezni, po izvršeni organizaciji te stroke zavarovanja pa ostale stroke. Po izčrpni razpravi je načelnik odseka K. Elsbachcr ugotovil, da so vsi člani odseka soglasni s predloženim načrtom, katerega bo zbornica predložila drugim zbornicam in ministrstvu za trgovino in industrijo. Med raznoterosti so svetniki poročali o prilikah v svojih okoliših ter stavili razne predloge, nakar je predsedujoči po štiri-urnem razpravljanju zaključil sejo in se zahvalil vsem navzočim za sodelovanje. Seja Obrtnega odseka Zbornice za TOI V ponedeljek se je vršila redna seja obrtnega odseka Zbornice, na kateri je poročal odsekov načelnik in podpredsednik Zbornice Ivan Rebek o vseh važnejših dogodkih izza zadnje seje. Dolgotrajna kriza je zelo povečala brezposelnost med obrtniki in odsek je posvetil vprašanju zaposlitve obrtnikov vso svojo pažnjo. Prav tako tudi Zbornica. Mnogo intervencij je nadalje izvršil odsek, da se zaščiti obrtništvo pred šušmarstvom. Da se omili obrtniku davčno breme, se je odsek zlasti trudil, da se pridobnina malemu obrtniku pavšalira. Mnogo posredovanj je tudi bilo storjenih zaradi rubežni vsled neplačanih davkov. Odsek je tudi marljivo zbiral potrebne podatke za socialno zavarovanje obrtnikov, ki se pa vsled težkega položaja obrtnikov ne more takoj izvesti. O delu odseka je podrobno poročal zbornični tajnik dr. Pretnar. Delo odseka je zelo naraslo zlasti vsled novih obrtnih predpisov. K mojstrskim izpitom se je priglasilo 379 kandidatov, od katerih so napravili izpit 327. Zanimiva in izčrpna debata se je razvila o poročilu podpredsednika Rebeka o sklepih konference obrtniških zbornic in obrtnih odsekov v Zagrebu. Konsta-tiraio se je, da ljubljanski obrtni odsek ni prejel vseh referatov, vsled česar tudi ni mogel zavzeti svojega stališča do teh referatov. Nadalje se je ugotovilo, da ni konferenca razpravljala o nad vse perečem vprašanju šušmarstva in nedovoljene konkurence, ki jo vrše obrtnikom razne državne, občinske in samoupravne delavnice in kaznilnice. Nadalje je ugotovil odsek, da niso bile na konferenci sprejete vse predlagane resolucije in da so nekatere celo v nasprotju z Interesi slovenskih obrtnikov. Odsek je zato popolnoma odobril stališče svojih delegatov na konferenci in zlasti, da so nastopili proti ustanovitvi centrale obrtniških zbornic v Beogradu, proti centralizaciji obrtniškega zavarovanja in da so nastopili proti šušmarstvu in proti previsokim davčnim bremenom. Obrtni odsek je konstatiral, da vlada v vseh teh vprašanjih med njegovimi člani popolna solidarnost. Vreče kupuje in prodaja ALOJZ GREBENC, Ljubljana Tyrševa (Dunajska) cesta 36 ^mudbe;DOUDtaSaunia IZVOZ NAŠIH IZDELKOV IN PRIDEL KOV V TUNIS Importna agenturna tvrdka Saloni S m a d j a, Tunis, Rue Sidi S a -b e r No. 20, ki obstoja že od leta 1903, želi stopiti v kupčijske zveze s tukajšnjimi industrijskimi in izvoznimi podjetji. Interesentom se je direktno obrniti na imenovano tvrdko. Korespondenca v francoskem ali italijanskem jeziku. Konkurzi in prisilne poravnave V zadevi trgovca Pevaleka Josipa v Ljubljani se določa narok na dan 4. julija ob 9. pri okrožnem sodišču v Ljubljani. Končane so poravnave: mizarskega mojstra Baloha Vinka v Zabreznici pri Žirovnici, trgovca Cimpriča Antona v Kočevski Reki, trgovca Osredkarja Ivana v Kranju. Odobrena je poravnava dr. z o. z. »Al pina« v Ljubljani. %wchi Narodna skupščina je po velikem ekspO' zeju ministra "dr. Kramerja z aklamacij« odobrila vseh 19 konvencij z RumunijO' Med drugim se s temi konvencijami urejuje tudi manjšinsko šolstvo. Posebno važna je veterinama in sanitarna konvencija. Zakon o gasilcih, ki enotno ureja prostovoljno in poklicno gasilstvo v Jugoslaviji, je skupščina sprejela. Za avstrijskega vojaškega atašeja Beogradu je imenovan podpolkovnik Kari Beier. V velikem carinskem procesu zaradi nižjega carinjenja nafte družbe Standard Oil je bila razglašena oprostilna razsodba Anglija je plačala Ameriki le 10% dne 15. junija zapadlega obroka vojnih dolgov in sicer v srebru. Isto stališče sta zavzeli tudi Turčija in Italija, dočim je Finska plačala. Jugoslavija in vse druge države so odklonile vsako plačilo, ker ne prejemajo reparacij. Skupno je prejela Ameri' ka le 8% zapadlega zneska. Ruždi bej je na londonski konferenci predlagal, da se ves skriti in v tujino po* begli denar uporabi za javna dela v državah, katerim manjka gotovine. Egiptska vlada je izjavila, da obresti i° anuitet zunanjih dolgov ne bo več plače* vala v zlatu, temveč v papirnatih funtih. Novo špansko vlado je sestavil bivši mi nistrski predsednik Azafia. Novo vlado tvorijo socialisti, levi republikanci, ki so tvorili tudi drugo Azahovo vlado. Edina sprememba v vladi je, da je nov zunanji minister. Atentat na Venizelosa so izvršili bratje Polih ronopulos iz os vete, ker so venizelisti nekoč ubili enega njihovih bratov. Sam Venizelos priznava, da atentat ni bil izvr šen iz političnih nagibov. Konferenca za delo je z večino glasov odklonila štirideseturnik. Čeprav je nemški delegat dr. Ley de mantiral, da bi izjavil, da je za Nemčijo poniževalno sedeti za isto mizo z manjvrednimi (južno-ameriškimi) državami, je konferenca za delo sklenila, da ne sme dr. Ley več prisostvovati sejam konf?" renče. Ker je avstrijska vlada aretirala nemškega tiskovnega atašeja na Dunaju dr. Habichta, ki je dokazano kršil eksteritori-jalnost, je aretirala nemška vlada avstrijskega tiskovnega atašeja v Berlinu grofa Wasserbaecka in ga odvedla v zapor. Vsled aretacije Wasserbaecka je interveniral diplomatski zbor v Berlinu, nakar je bil Wasserbaeck izpuščen. Avstrijska vlada ga je takoj nato imenovala za tiskovnega atašeja v London, kamor je Wasserbaeck takoj odpotoval. Habicht pa se je vrnil v Nemčijo. Senzacionalne vesti objavljajo angleški listi o namerah hitlerjevcev proti Avstr-i;'-Velike čete hitlerjevskih napadalnih Če* so koncentrirane — po teh vesteh — ob avstrijski meji za vpad v Avstrijo. Angleški listi zahtevajo vsled tega odkrito intervencijo velesil v Berlinu. »Nemčija se bo uprla vsakemu poizkusu vmešavanja velesil v njene odnošaje z Avstrijo«; tako odgovarja glavni organ hitlerjevcev na zahteve angleških listov po intervenciji. Celo vrsto novih atentatov so izvršili hitlerjevci v Avstriji. Proslavili so se tudi s tem, da so razdejali 34 telefonskih celic in prerezali veliki daljnovodni kabel, da je bila telefonska zveza z Dunajem pretrgana. Demonstrativne ovacije so na londonski konferenci priredili dr. Dollfussu. S svojim sirovim nastopom proti Wasserbaecku je izgubila Hitlerjeva Nemčija še eno diplomatsko bitko. Francoska vlada je Odobrila posojilo Avstriji. Posojilo bo razpisano še ta mesec. Posebne varnostne komisarje je imenovala avstrijska vlada v vseh avstrijskih deželah. Novi komisarji se morejo poslu-žiti policije, orožništva in vojske. Solno-giaški deželni glavar je vsled teh imen->-vanj odstopil, ker da nasprotujejo avtonomiji avstrijskih dežel. Vsled novih atentatov narodnih socijali-stov je avstrijska vlada aretirala vse na-rcdno-socijalistične voditelje, ki jih bo, če atentati ne prenehajo, zaprla po Hitlerjevem vzgledu v koncentracijska taborišča. Mednarodna linija odvetnikov bo imela svoj letošnji kongres septembra meseca v Dubrovniku. Vi, ki še ostanete na zavodu, ne pozabite nikdar, da se učite le za sebe in v svojo korist. Vi pa, ki odhajate, ne mislite, kakor da vam je šola že dala vse. Šola vam je dala le osnovo, da morete napredovati, vaša naloga pa je, da svoje znanje neprestano izpopolnjujete, a da iztrebite iz sebe tudi vso ljuliko, ki se je nabrala. Le na ta način boste solventni in dobri trgovci. Bodite pa tudi vedno ponosni na to, da ste državljani svobodne in močne Jugoslavije. Delajte za njen napredek, ker tudi s tem delate za sebe. In bodite tudi dobri Slovenci in dobri Slovani. Na vseh velikili mednarodnih konferencah se vidi, kako odrinjajo male narode od mize, na kateri se pregrinja le za velike narode. Zato nam je slovanstvo rešitev. Ne pozabite pa tudi na naše brate izven mej države in naj nam ostane vedno pred tcfywsU& šolstvo. Zaključek šolskega leta na trgovski nadaljevalni šoli združenja v Ljubljani Samo strokovno naobražen trgovec mo-r® napredovati in vzdržati v vedno težji konkurenčni borbi. Te resnice se je ved-110 zavedalo slovensko trgovstvo in zato Posvečalo vso svojo pažnjo strokovni izobrazbi trgovskega naraščaja. Zlasti je skrbelo za dobro strokovno vzgojo trgov-®kega naraščaja ljubljansko trgovstvo in Postavjlo v Trgovskem domu trgovski nadaljevalni šoli dom, ki je v ponos trgovstvu. Skrbelo pa je tudi za tako vsestransko opremo šole z vsem potrebnim, da more šola v polni meri zadostiti vsem svojini nalogam. In po zaslugi vestnega in dejavnega učiteljskega zbora dosega tudi nadaljevalna šola lepe uspehe, da ni požrtvovalnost trgovstva za strokovno na-°brazbo trgovskega naraščaja zaman, ker Vzgaja nadaljevalna šola naraščaj, ki bo sposoben, da z uspehom nadaljuje svoje delo v duhu svetlih tradicij slovenskega trgovstva in da mu ohrani sloves, ki si ga je pridobil v svetu slovenski trgovec s Svojim strokovnim znanjem in s svojo solidnostjo. V tem duhu je tudi bilo slovesno zaključeno šolsko leto na trgovski" nadaljevalni s°li združenja v Ljubljani. V krasni dvorani »Trgovskega do mat so Se zbrali vsi gojenci šole z vsem učiteljskim zborom. Nato je s primernim nagovorom pozdravil gojence vodja šole, šolski nadzornik Rado Grum. Zlasti je pozdravil predsednika šolske-' klobuke itd. Skrobl in sretlolika srajce, ovratnike in maniete. Pere, suSi, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Seiebnrgora ni. 3. Telefon it. 22-72. »SLUŽBENI LIST« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 14. junija objavlja med drugim: Navodila za izdelavo pravilnika o gradbenih taksah — Naredbo bana o zaščiti javnih cest in prometa na njih za Dravsko banovino in banovo naredbo za področja uprave policije v Ljubljani in predstojništev mestnih policij v Celju, Mariboru in Ptuju — Naredbe upravnika policije v Ljubljani in predstojništev mestnih policij v Mariboru, Celju in Ptuju o prometnih prepovedih in omejitvah na njih področju — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. Popolen uspeh 13. velesejma Odredba velesejemske uprave, da je podaljšala velesejem do 15. t. m., se je na'd vse obnesla in na praznik je bil na velesejmu naravnost rekorden obisk. Kljub krizi in neprestanemu deževju je vendar obiskalo letošnji velesejem 90.000 ljudi in je s tem dosežen popolen uspeh velesejma. Največ obiskovalcev je bilo seveda iz Dravske banovine, iz drugih držav in iz bolj oddaljenih pokrajin naše države pa okoli 9500. Po odstotkih pade obiskovalcev: na Dravsko banovino 50, na Savsko 11-6, Vrbasko 1-9, Primorsko 4T, Drinsko 1-8, Zetsko 0-4, Donavsko 8-5, Moravsko 6-8, Vardarsko 0-7, iz Beograda 6-5; iz tujine je bilo obiskovalcev 6*9 odstotkov. Posebna prednost letošnjega velesejma je bila, da je bila ogromna večina razstav-ljalcev domačinov. Le 12% razstavi jalcev so tvorile tuje tvrdke. Domače tvrdke so pokazale vseskozi velik napredek in je treba zlasti omeniti pohištveno, tekstilno, pletilsko, kartonažno, usnjarsko industrijo, dalje živilsko, kolar-sko, sodarsko ter težko in strojno. Posebno pohvalo pa zaslužijo tudi razni obrtniki in manjši ljudje, ki so s svojimi izdelki znatno pripomogli do osamosvojitve našega gospodarstva. Kot posebne razstave je omeniti razstavo društva Krke o Dolenjski, »Zivalico« in razstavo portretskih fotografij, ki je v ponos našim poklicnim fotografom. Pa tudi v kupčijskem oziru je doživel 13. velesejem lep uspeh in kar je najvažnejše, kupci niso bili samo domačini, temveč skoraj iz vseh delov države. Tako je tudi letošnji velesejem dokazal, da je najučinkovitejši propagator za naše domače izdelke. Skratka: Kakor vsi drugi velesejmi, tako je bil tudi 13. popoln uspeh. Od 2. do 11. septembra pa priredi vele-sejmska uprava »Ljubljano v jeseni« in bo v njenem okrilju poskrbela za več popolnoma novih razstav. t ------------- ■■ i — > m------------ v Sicša ždcuzenia tctyww/ v lUcu V torek, dne 13. t. m. je bila pod vodstvom predsednika Franja Sirca širša seja Združenja trgovcev v Kranju. Na sejo so bili vabljeni vsi člani uprave in njih namestniki, nadzorstveni odbor z namestniki ter odbor lesne sekcije in namestniki. Skoraj vsi so se seje udeležili. Predsednik Franjo Sire je podal zanimivo poročilo o splošnem gospodarskem položaju ter na kratko poročal o delovanju uprave. * S prvo točko dnevnega reda so se rešile razne prošnje in vloge internega značaja. Da se organizaciji pri nadaljnjem delu nudi čim večja opora tudi v finančnem pogledu, so se prisotni soglasno izrekli, Ureja ALEKSANDER da se jim v bodoče povrnejo za prisostvovanje na sejah samo faktični stroški. Obravnavalo se je vprašanjje revizije sejmov in tržnih dni. Prisotni so se soglasno zedinili, da se kramarski sejmi z novo ureditvijo odpravijo, posebno pa prodaja manufakturnega blaga in železnine. Sejmi, ki se dosedaj faktično niso izvrševali, a bili dovoljeni, naj se odpravijo. Istotako naj se črtajo dosedanji sejmi v Škofij Loki in sicer 24. junija in 16. avgusta, kakor tudi sejem dne 4. oktobra v Tržiču. Ostali sejmi naj ostanejo še nadalje neizpremenjeni v veljavi. V Kranju naj ostanejo tedenski živinski sejmi, ki so velikega pomena za ves okraj, saj je znašal v letu 1932 dogon 13.319 glav živine ali 256 povprečno na teden. Na sejmih naj se dovoli poleg kmetijskih pridelkov tudi prodaja izdelkov domače hišne delavnosti in domačih obrtnikov. Na tržne dneve naj se prodajajo samo kmetijski pridelki za živila, prepove pa naj se prodaja obrtniških izdelkov, kakor izdelkov domače hišne delavnosti, ker se ta prodaja kaj radia izrablja. Predsednik Franjo Sire poroča nato podrobneje o davčnih zadevah ter stavi predlog, ki naj bi se vnesel v resolucijo na zveznem občnem zboru v Kamniku in sicer, da se čl. 116 zak. o neposrednih davkih spremeni v tem smislu, da morejo pred davčno komisijo zastopati člane tudi združenja po svojem pooblaščencu. Sklep seje z dne 4. maja t. 1. glede kazni onih, ki se skupščine brez opravičila ne udeleže, se spremeni v toliko, da plačajo člani v Kranju prvotno sklenjeno polovico članarinskega prispevka za 1. 1933, člani izven Kranja pa z ozirom na skrajno slabo vreme na dan skupščine le po 10 Din. — Navedene kazni se v smislu sklepa zadnje skupščine stekajo v poseben fond za podpiranje siromašnih trgovcev in brezposelnih pomočnikov. Ugotovilo se je, da vlada med članstvom velika nejasnost glede odmere in pobiranja poslovnega davka. V pravilno informacijo članov se bo izdala posebna okrožnica. Dalje se je razpravljalo o ustanovitvi poverjeništev v posameznih okrajih območja združenja. Soglasno so bili prisotni mnenja, da je treba članstvo čim tesneje vezati na delo organizacije ter mu nuditi čim več ugodnosti. Za sedaj se' ustanove poverjeništva v Tržiču in Škofji Loki, medtem, ko bi se v Železnikih, Selcih in v Gorenji vasi vršili po potrebi uradni dnevi. Glede podrobne reorganizacije škofjeloškega okraja bo poverjeništvo Škofje Loke predložilo referat do prihodnje seje. Skupščine Zveze trg. združenj, ki bo dne 18. t. m. v Kamniku, naj se udeleže člani v čim večjem številu. Uprava bo pri do-voljnem številu priglašencev poskrbela za prevozna sredstva. Kot kandidatje za zvezno predsedstvo so bili izvoljeni: Franjo Sire, Anton Savnik in Franc Glo- 2ELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko bočnik; kot namestniki pa: Franc Berjak, Karel Dolenc in Ferdinand Kokalj. Delegatje se udeleže predkonference v Kamniku polnoštevilno. Konstituiral se je tudi nadzorstveni odbor in je bil za predsednika izvoljen dr. Franc Šemrov, za podpredsednika pa Albin Jazbec. Odbor lesne sekcije se je konstituiral in je bil za predsednika izvoljen Franc Gorjanc, za podpredsednika pa Joško Veber. V bodoče bodo vse seje nadzorstvenega odbora in lesne sekcije na dan seje uprave, da se morejo vsi udeležiti tudi skupnih sej uprave. K[g[)I vse/l vrs/- r folog rafti clIl, ali risbah. najsorlidne/še k f i £ a #• nea ST*DEU 1.1 UB LIANA DALMATINOVA 1? OUZD v maiu 1933 Povprečnina članov: moških 48.725 (—2.686), ženskih 28.811 (+252), skupaj 77.536 (—2.434); bolnikov: moških 933 (—31), ženskih 722 (—32), skupaj 1.655 (—63). — Številke v oklepajih pomenijo prirast »+« oziroma padec »—« od lanskega leta t. j. od maja 1932. Zaposlenost delavstva je v maju z ozirom na lansko leto nazadovala. Letni padec je znašal v maju 2.434, v aprilu pa samo 863 zavarovanih delavcev. To prehodno nazadovanje zaposlenosti se bo v juniju še nekoliko povečalo. Od julija dalje bodo pa letne razlike zopet povoljnejše. Naglasiti je potrebno, da je število ženskih članov letos večje kot lansko leto. Letni padec se nanaša samo na moške delavce. Vzroke moramo iskati v napredovanju tekstilne industrije. Obenem z zaposlitvijo so nazadovale d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: tudi letne razlike delavskih zaslužkov. Padec povprečne dnevne zavarovane mezde je znašal v maju Din 1-48, v aprilu 1-36 dinarja. Padec celotne dnevne zavarovane mezldle je znašal v maju Din 174.937-20, v aprilu pa Din 121.828-80. Tudi nazadovanje letnih razlik delavskih plač se bo v juniju še nekoliko povečalo. Od julija dalje pa bodo letne razlike zopet povoljnejše. j | Okrožni urad za zavarovanje delavcev ( j v Ljubljani. AVTOMOBILSKI IZLETI Z ODPRTIMI ! AVTOBUSI Zveza za tujski promet priredi sledeče avtobusne izlete: 18. t. m. enodnevni izlet v Celovec in Vrbsko jezero. Cena vožnji s prehrano , vred Din 237-—. TRŽNA POROČILA DUNAJSKI ŽIVINSKI TRG Na goveji sejem z dne 12. junija je bilo prignanih 1956 živali, od teh iz Jugoslavije 60 volov, 6 bikov in 4 krave. Cene so bile te: voli pitani od 1-30 do 1-45, voli I. vrste po 1-20 dio 1-30, II. po MO do 1-20, III. po 0-95 do 1-10, biki po 1-— do 1-17, krave im 0-90 do 1-15 in mršava živina po 0-75 do 1-—; tendenca je bila slaba, prima voli so se pocenili za 10, srednji in slabi do 5 grošev za kg. Mršava živina in biki so Se precej zahtevali in se podražili za 5 grošev pri kilogramu. Na svinjski trg z dne 13. 'junija je bilo v vseh postavljenih 12.656 svinj in sicer iz Jugoslavije 2047, iz Madjarske 1834, iz Rumunije 1187, iz Poljske 1267, iz Avstrije 5840, iz Danske 232 in 249 kontumačnih svinj. — Cene so bile te: Mangalice L vrste po 1-40 do 1-45, II. po 1-3?'do 1-40; jugoslovanske I. vrste po 1-42 do 1-55, srednje po 1-40 do 1-42, slabše po 1-36 do 1-38; lahke pršutarice po 1-55 do 1-80; težke po 1-50 'dio 1-65. Pri zelo slabem povpraševanju so se madjarski Špeharji pocenili za 2 do 5 grošev, drugi Špeharji za 5, a proti koncu sejma tudi za več. Pršutarji pa so se vsled dobrega povpraševanja podražili za 5 grošev. Narodno gledališče v Ljubljani DRAMA Sobota, dne 17. junija ob 20.: Tartulfc- Red C. Nedelja, dne 18. junija: Okence. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek, dne 19. junija: Tartuffe. Red D-OPERA Sobota, dne 17. junija ob pol 20.: Gorenjski slavček. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Nedelja, dne 18. junija: Pri belem konjičku. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek, dne 19. junija: Zaprto. Torek, dne 20. junija: Marta. Gostuje zna- I menita pevka Ada Sari. Izven. 0. MIHALEK, Ljubljana. VELETRGOVINA £t. ŠARABON V LJUBLJANI priporoča gpeoi-ilsko hlngo, več vrst žganja, moko tar dežatoe pridelka, kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo Lastna pralarna *a kavo in milni za dišave z dektrlčotn obratom J. HLEB 5, LJUBLJANA DRUlBA Z O. Z. CANKARJEVO N. 21 - MESTNI TRG 19 Sobo-trkoslikarstvo In pleskarstvo Vsa dela Izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno In pod garancijo. — Telefon 30-70. Motvoz Grosuplje domač slavonski Izdelek -a- Svoji k svojimi Tovarna mol voza in vrvarna d- d- Grosuplje pri Ljubljani .KUVERTA* D. Z o. z. LJUBLJANA KarlovSka c. 2 Volarski pot 1 TVORNICA KDVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA £Brzojavi: 3irispercoloniale Xjubl/ana telefon št. 2263 Ant. Krisper Coloniale Častnik: J Verlič Ljubljana hlepraiarrta kave. n\ i . Mlini za dišave. JUUTlClJSlCCL CCStCL Jj ‘Sočna postrežba. Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. , ' Mineralne vode. ‘Ustanovljeno leta 1840 Ceniki na razpolaga, % Pleskarsko in sobo-slikarsko delo 0 izvršuje po najugodnejših pogojih Ivan Genussi Ljubljana IgriSka ulica Stev.10 Telefon 22-67