URN_NBN_SI_DOC-DU2J6H05

KNJIŽNICE S PROSTIMDOSTOPOMDOP0LIC. Zgodovinski pregled. Koncem 19. st, so ameriške knjižnice prve dovolile svojim bralcem dostop do knjižnih polic, kar imenujemo angl. open-access a li open-shelves, nemško Freihand, francosko libre acces in italijansko libero accesso. Največkrat je bila to neke vrste priročna knjižnica, ki je štela tudi do 25.000 knjig in je obsegala najbolj zahtevana dela, ostali fond pa je b il vskladiščen in dosto­ pen seveda samo uslužbencem. Iz Amerike se je ta tip knjižnice razširil v Anglijo, skandinavske dežele, Nemčijo i t d . Vodilna misel take knjižnice sprva ni bila vzgojna, pač pa so na ta način privabili občinstvo, da se je začelo zanimati za knjige. Bibliotekarjem sta se zdela važna novi, racionalni delovni postopek ter prihranek pri osebnih izdatkih. Glavna naloga knjižnic je bila predvsem v posredovanju znanja bralcem, Zanje je bila knjiga praktična pomoč in delovno orodja. Vendar si tudi ame­ riški bibliotekarji na svojem sestanku v Clevelandu l. 1896 niso b i l i edini glede važnosti in umestnosti teh knjižnic. Ugotovili so, da je 65 knjižnic dovolilo svojim čitateljem prost dostop do polic in ko so povprašali, koliko bibliote­ karjev bi tega ne dopustilo, tudi ko bi imeli primeren prostor, se j ih je od 327 javilo 12. Na bibliotekarskem kongresu v Londonu so prebrali poročilo predsednika ame­ riškega bibliotekarskega društva Bretta o prostem dostopu, ki je izzvalo živo razpravljanje. Slišati je bilo mnenje, da predstavlja prosti dostop pravo anar­ hijo, drugi pa so i z j a v i l i, da ga je treba dovoliti, četudi bi bilo treba pla­ čati 50 funtov davka na leto. Nekateri so oporekali, da mora b i t i bibliotekar tudi konservator in zato ne sme misliti samo na potrebe sedanjosti; zagovorni­ ki prostega dostopa pa so b i li mnenja, da tudi zanamci niso ničesar s t o r i li za sedanjost. Debata se je polagoma unesla in udeleženci so se zedinili v tem, da prosti dostop ni mogoč v velikih knjižnicah, razen če bi ga omejili na določene, v ta namen urejene prostore - na priročno knjižnico takrat še niso m i s l i l i. Skup­ ščina je bila mnenja, da so vsi ugovori glede nepravilne vrnitve knjige na svo- je mesto na polici, poškodbe ali tatvine vzorno rešeni v Clerkenwell Public Library v Londonu. 8