Lea Fatur: Matjažek. 5. Bič je dobro zdravilo. Zaskelelo je po hrbtu ... ln kakor da se koplje iz Gline tam pod mlinom, se jc zdelo Matjažku, ko je vrgel sunkoma roke v vis in skočil na noge. Toda zazibale so se. odrevenele in položile ubogega deika spet na tla. Pa je zasikalo in zaskek-lo po mečih .. . Kakor kroglu se je .skrčil Matjažek in skočil — odprl težke veke — /amižal prestrašen. Kam je spet odšla maraa? Zakaj ga je prinesla nazaj Turkom? In dečki v žakljih so še tu, tudi še tu. Hudi Turek pa odpira žaklje, iztrese dečke. kakor da so orehi. in vihii nad njimi vozlati bič. Trdi, premrli so dečki, pa bič jih segreje. Tiuek se pa veži z zobmi, ki so kakor od zmaja v Vrbskem jezern in rau molijo izpod brk, ki so kakor stara metla. Tudi Vfatjažek ni več žakelj-deček. Majhen Tiuek pobira za Ibialiimoin žaklje in oti|java dečke.i če imajo kaj zanj. Matjažku odtrga trak pri sablji. vzame tul in mu sleče jaketo. Matjažek strmi za njim. potem zavpije: »jaketo mi daj! Ropar turški, malhar!«- Ibrahim se obrne in zažuga z bičein. Prestrašen prosi Matjažek: jNo stric Turek. ne! Bom priden!« O Jezusček s Svcte gore! Sablja je zlomljena, lok je strt. jaketa je proč. klobuka ni. maini1 ni, Celovca ni — sami Turki so okiog njega — in ubogi zmrznjeni decki sc stiskajo v kup! Tn tam naprej odvezujejo moške in ženske raz konj in od konjskih repov. Ljudje slocejo in si Uirc.jo rokc in noge. In tam naprej je gozd. Tmki lani sckajo drva in jih zlagajo ob vodi, ki teče mimo. kurijo. koljejo jance. mečejo drob psom. ki so se priklatili za Turki, psi se pa tepejo za diob z orli in krokarji. ki se spušcajo z dreves. Kakor mravelj je Turkov. Vse ii migoli pred očmi: Svitki. kape. sablje. sulico. vse zbada. reže. boli. Ubogi decki se stiskajo kakor ovčke Podkrnosoni. kadar zatuli volk \ j>ozdti. in kakoi- nianiičinr pi.ške. kadar zalirlizgno jastrcb. »Ko bi mogli zbežati v gozd.r so ozira aajvečji deček. »Kam?« se stresejo drugi. »Poglej. koliko jih je. poglej pse!« Pa Iiodi že fbrahim okoli njih in kaže bič: »Pozdravim \ as s tem-Ie, srnu- pasjeversko! Kmahi boste hvalili preioka. Oh! Kak.šna je Matjažkova glava! Svatba. puni. sablja. klobuk. hlačc. ogenj. žakelj — vsc se meša v nje.j. In zebe ga. dooka ubogog-a. kcr nima jakete. Pa pride dobri Tuiek z vclikiin lilebcem kinha. Rože in dajo derkom: »je.jto. dečki. in nc bojte se! Nič hudega vam ne bo ])ii nas. ^Ojaki |)osiniH'U\ in naš inogorni snltan iina sedem stolpov zlata. • 67 »Jezus naš! Poniaguj nam!« zastočejo dečki in ne marajo kruha. ki jim ga ne režc maina. Pa Ibrahim kažc hič. a Turek. ki ravna janca pri bližnjem ognju. se smeji: »Ne kličite. deeki. vaših svetcev! Jih ni doma. Alah je z nami. Matjažku se povusi otrpla roka s kiuhom: Koliko j)ravi liucli Turek, da ima sultan zlata? Sultan je v proštiji in je priklenjen, zlato je pa v ^rajski kleti, in kača ima ključe. Nič ne ve Turck. Ali svet-niki. l.juhi Bo^ek — pa morda res niso doma? . . . Mar znajo Turki 68 tudi molitii' Poglej, kako se umivajo ub vodi, kako i-azgrinjajo po tieh pisane koce. poklekujejo nanje in hijejo s čelom ob tla! Od ognjev diši po pečenem, diši kakor na svatbi. Umazan Turek kliče; »Ilej junaci! Slavite Alaha, ki je dal pravovernim v last črede nevernikov.« Drugi vpije: »Nabrusimo nože! Trde so bile koroške buče!« Pa se krohočejo, posedajo okrog ognja, krešejo nož ob uož, režejo kose kakor štruee z janca, mlaskajo. se nurčnjejo iz kristjanov in kažejo dečkom meso: Kadar pojdete vi — se boste mastili vi.« Največji izmed dečkov se boji: »Ne bo zadosti jancev za tako »elika usta. Še nas bodo! Velikim bodo pa porezali nos iu usesa.« ,;>Ali jih bodo odrli na meh?« »Kaj pa jim hoče človeška koža?« vpraša manjši deček. »Jako lepo piskajo na tak meh. Tudi čevljt- si dclajo iz kože,^ se strese največji. >Pa tudi jermene si režejo z živega telesa. In vpregajo ljudi v oralo namesto živine, kakor so viteza JJojka. »Pa zakaj so jim nos in ušesa?« . . . ' ,. . »Sultami jih pošiljajo — jih iina ,za zajtrk.« Globoko se zami^sli Matjažek v to uganko. Pa dcčki zavpijejo: Že gre po enega od nask — in porivajo drug drugega ])red seboj. Matjažek se nima kain skriti. Vidi. da gre oni dobri Turek naravnost proti njemu. in sliši dečka. ki šepeta: »Najbolj okrojicl in mehak je ta!« Matjažek prosi Ttirka. ki ga je prijel za roko: »Ne. stric Turek, ne!« »Kaj se pa bojišr" Pogrel se boš,s mu rei-e fiiit-k in odnese Mutjažka. ki sliši še: »Pogrel se bo — o ,je!< Zatrepeta Matjažek in gleda, kdaj bo sunil kak nož vanj. Toda 1 nrki rcžojo janca in se smejejo Matjažkn. ki si ga je položil dobri Turek na kolena in niu oiipava ivbra. Roct-: >Motan deček bo, vrl janičar! Nekaj piastnn si upam dobiti zanj.« PTndi Tbrahim pa kakor da dvomi: Čc lc ne bo preveč robe na trgu! Pod Muratom smo imeli toliko zasužnjenih. da si dal rad fiva zn koštriinovo glavo. Zasužnjili smo kar 50.000 Srbov. Za par Požurite se, jiinaki! Nismo še v Bosni!<; »Ne. ni Sotla Miljačka! odgovori tja Ibrahim. >Medina-Saraj!« »Bosna-Saraj! Čuvaj te Alah! kličejo drugi Tuiki. in noži škr-liijci hiticjc po olii.mcm jaiircv vm košu. S siialiom opazujc Matjažck 69 može: so zdaj siti? In dečki iz kupa mu kličejo: »Ne bodo te — saj grerao že naprej!« Res se oglase rogovi, in Matjažek steče k dečkom. Uboga inu glava! To trobi. žvižga, vpije, biči sikajo — vozlati biči, ki imajo v vsakem koncu železen kamen! — tlovek bi zatnlil — poskočil. Svitki in kape. sablje in sulice — vse mrgoli pred očrai. Sem in tja švigajo konji, stiskajo se dečki v čredo, tarn napvej pa vežejo žcnske in raoške na debelo vrv v dolgo vrsto kakor konje. Nihce se ne upira, ne prosi. Veclo dečki, da zmore Turek vi-č-kakor ata in mama, in vedo veliki ljudje, da zmore Turek več fco gospod prošt in stric Andrej, ki briše svetnike, in vec kakor gospod v gradu. ki mu pravijo »gosposka« in ki mu morajo ata nositi tiste preklicane davke ... »Hodi, pasje seme!« zarobanti Ibrahim. Bič napodi dečkc — Matjažka je izpodneslo. Pa takoj se vidi spet na visokem in pred seboj polno upognjenih glav in bežečili nog. Dobri Turek je pobral Matjažka. Ah dečki! Kako raorajo teči revčki pred konji in biči! Pa pade kateri — in drugi gredo čezenj. Zavrti se v glavi Matjažkn — pade spei globoko — pa pride mama. preljuba . . . (Dalje prihodnjič.)