8W* Natisov 15.000, ,,»t»j«rc" izhaja Tlaki ■«t«k, datiran z dnevom naslednje nedelje. Haročnina velja za Av-*ro-0grsko: za celo Isto 3 krone, za pol in frtrt leta razmerno; m Nemčijo stane za eelo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; u drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rem na visokost pošt-sine. Naročnino je pla-eati naprej. Posamezne itevilke se prodajajo po 6 vin. Uredništvo in uprav-■istvo se nahajata T Ptujj, gledališko poslopje Štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za '/, strani K 32, za »/« strani K 16, za >/• strani K 8, za »/u strani K 4, za »/« strani K 2, za 7,t strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 12. T Ptuju y nedeljo dne 22. marca 1908. IX. letnik. ne Nekaj zgodovinskih spominov. »Vladar je pivi služabnik države" ... Jožef II. V četrtek smo praznovali dan sv. Jožefa. Spominjali smo se ob tej priliki plodonosnega življenja velikega ljudskega cesarja, katerega sliko nosi naš list na čeln . . . Ravno zdaj se bije v mili naši domovini odločilni boj za kmetski vpliv. Kakor da bi se kmetski stan dramil iz stoletnega spanja, da doseže svoje pravice, — kakor da bi se kmetske čete zopet zbirale pod zastavo „stBre pravde", — tako divja po Avstriji vihar razburjenosti in nezadovoljnosti . . . Danes nimamo nikogar, ki bi kmetu do pravice pripomogel, — danes je kmet aam . . . Začasa ljudskega cesarja Jožefa II. pa je stopil sam presvitli vladar k plugu in počastil s tem kmet ko delo. Hotel je b tem malim in vendar nesmrtnim dejanjem dokazati, da je kmet temelj vsemu življenju. In Jožef II. ni bil mož, ki bi samo obljuboval. Z delom je hotel vstvariti kmetu boljšo bodočnost. Medtem ko je francoski kralj Ludvik samolaatno zaklical „L'etat e'est moi!" („Drž»va sem jazi"), — dejal je ljubeči Jožef II.: „Vladar je prvi služabnik države" . . . Kot služabnik dtžave, kot delavec ljudstva je nastopal Jožef II Vkljub temu, da so mu posvetni in duhovniški velikaži strastno nasprotovali, je odpravil tlako ter pripravil odstranjenje robota, desetaka in drugih do-klad. Z jekleno svojo voljo je Jožef II. dosegel, da 10 se tudi plemenitaži in duhovniki obdačili, medtem ko so preje le kmetje davke plačevali. . . Že ta dva čina napravita cesarja Jožefa nesmrtnega v spominu ljudstva. Zaradi teh činov pa ga seveda klerikalni duhovniki še danes sovražijo. V srcu naroda pa se blišči spomin na kmetskega cesarja vedno ednako . . . Desetletja in desetletja so minula. Razmerno mlsd še se je položil Jožef II. v gomilo svojih očetov. Id malo tistega je ostalo, kar je za kmete storil. V teku let se je zopet vdomačilo izsesanje kmetskega stanu, izkoriščanje ljudstva, — dokler ni prišlo viharno leto 1848, o katerem je zapel nemški pesnik Herwegh: >Wir haben lang genug geliebt, wir wollen endlich hassen . .. Reisst die Kreuze aus der Erden, alle sollen Schwerter werden . . V znamenju ljudske nstaje je stalo to vihamo leto. Zatiranje ministra Metternicha je prikipelo do vrhunca in nemški študentje ter nemški meščani so ostali ter priborili a svojo krvjo avstrijskim narodom svobodo . . . Kmetom je prineslo leto 1848 osebno prostost in jih je osvobodilo od vseh z e m-ljiško-gosposkih bremen. Kmet in meščan sta korakala skupaj in premagala nasprotnike. Ti nasprotniki so bili v prvi vrsti fevdalni plemenitsži, ki so se krčevito svojih predpravic držali. DuhovniŠtvo pa je stalo takrat popolnoma na strani plemenitažev in je blago- slovilo vsako nasilje policijsko države, — ljudstvo pa je pridigovalo post in mu obljubovalo za iz-sesavanje nebeško krono . . . Kmetje pa niso takrat svoj tilnik pripogniii. Labudski škof n. pr., ki je bil kmetom nasproten in je imel svoj sedež v sv. Andreju, je moral bežati pred kmetsko ne-voljo in se je preselil 1. 1848 v Maribor . .. Ta teden je bilo 60 let, odkar so pokale puške in so se valjala ljudska trupla v tvoji krvi . . . Velika je bila žrtev, ali lepa je bila ljudska zmagal In danes ? Plemenitaži imajo še vedno pred-pravice, duhovniki se potegujejo še vedno za politično nadvlado, kmet pa je še vedno — zadnji . . . Spominjajmo se Jožefovih misli, spominjajmo se ljudske krvi 1. 1848, — da dobimo nove moči za nove boje . . . Združujmo se pod zeleno zastavo naše ljube grn^>. in ne odnehajmo preje, dokler ne dosežemo svojih pravic . . . Kmetje, vkup! . . . Politični pregled. Državni Zbor se bode sklical menda Šele po Velikinoči, kjer se vlečejo razprave v proračunskem odseku. V vladnih krogih se govori, da Btopi zbornica 24. ali 26. t. m. skupaj. Ob koncu marca bode baje tudi nekaj deželnih zborov sklicanih. Gotovega se še nič ne ve. Vojaška vprašanja. Vlada hoče državni zbornici, takoj ko stopi skupaj, več načrtov postav predložiti. V prvi vrsti se bode zahtevalo rešitev postave glede stanja vojaških novincev. Deželno brambo se hoče povišati za 5.000 mož, katere se rabi za nove artiljerijske in planinske oddelke. Baje se namerava tudi čas orožnih vaj pri deželni brambi za 1 teden skrajšati. Na vsak način se bode razpravljalo o zvišanju oficirskih in vojaških plač. Upamo, da bode državna zbornica tudi 2 letno vojaško službo uvedla in proti trpičenju voiakov odločno nastopila. Proti uvozu živine iz Srbije, ki je za našo živinorejo naravnost nsodepolne nevarnosti, so se izjavile že razne kmetijske korporacije. Na »hodu v Komotavi je dejal kmetski vodja pl. Hohenblum: „Kjer se gre za eksistenco kmeta in njegove družine, tam mora kmet s kmetom držati; v drugih vprašanjih naj se prepirajo. Narod beračev nima bodočnosti. Naše kmetijstvo postaja za konkurenco nezmožno vsled zgradb železnic in kanalov. Politika trgovinskih pogodb je eminentno oškodovanje kmetijsta in se moramo proti nje najostreje boriti. Kmetski poslanci naj bi vležili nujnostni predlog proti trgovski pogodbi s Srbijo". Tako Hohenblum! Tudi ogrski kmetje so sklenili, delovati z vsemi močmi proti odprtju mej za uvoz srbske živine. Da bi le klerikalci kmeta zopet ne prodali... Kmetje v boju proti izkoriščanju. V severno-čeških deželah se pečajo kmetje, v veliki meri z nasadom sladkorne repe (peBe). Cukreni baroni pa so ee tekom let zvezali in potisnili ceno repe globoko. Končno je kmetom počila potrpežljivost. Kmetske organizacije so zdaj sklenile, da letos sploh repe ne sadijo. To bode na vsak način hndi udarec za plemenitažke odamhe, ki hočejo poljedelske pridelke zastonj, sladnor pa prodajajo po vedno višji ceni. Žitna žetev Avstrije I. 1907. Preteklo leto se je obsejalo skupno 67» milijonov hektarjev z ž:tj<-m. Pridelalo se je: Ime: Nasadni prostor Žetev hektarji: hektolitri: pšenica .... 1,174.056 18,422.294 rž......1,853.029 30,821.567 ječmen .... 1,164.632 26,163.999 oves.....1,935.345 52,244.826 koruza . . . ■ 350.588 5,735.206. skupno 6,477.650 133,387.892 Pridelalo se je torej skupno čez 133 mili-jonev hektolitrov, kar je približno 82 milijonov centov. Kmetijske delavske hiše. Na Ogrskem se bode v kratkem sprejela postava gl<-d.- zgradbe 10 000 stauovalnih hiš-za kmetijske delavec Zgradile bodo hiše mesta in občine, obresti gradbenega kapitala pa bode država plačala. Posamezni delavci bodejo plačevali letno 60 do 80 K in bodejo hiše v 25 letih njih lastnina. Pač pametna misel, da se obdrži posle na grndi! Ko bi le tudi na Avstrijskem pričeli na take uvedbe misliti. Madžaronska „kultura". .Popraskaj Madža-rona in videl bodeš divjaka", — tako bi se dalo spremeniti znani pregovor. Vse misli madža-ronske politike se zicalijo v krvavem nasilju, s katerim se zasleduje druge na Ogrskem živeče narodnosti. To dejstvo nam dokazuje iz novega krvava sodba v Rozsahegy. Stvar je sledeča: V slovaški vasi čemova bi se imela cerkev blagosloviti. Cerkvena oblast pa je hotela to z drugim, ne z domačim duhovnikom storiti. Temu so se kmetje nprli. Kakor po navadi bo orožniki seveda streljali in cela vrsta mrličov in težko ranjenih, med njimi več žensk in otrok, je ležalo v avoji krvi. Ko bi oblast le hotela, bi preprečila ta krvavi dogodek. Ali šlo se je ravno za — Slovake in zato je pokazala madžaronska oblast puško. Dobro, mislilo bi se, da bode vsaj s to kmetsko krvjo dovolj. Ali ne! Oblast je dvigmla skoraj proti celi vasi obtožbo. Te dni se je zgodila obsodba. Skupno je bilo 41 oseb (!) na več let ječe obsojenih. Neka kmetica je dobila 3 leta ječe, več kmetov po dve leti ječe in 3 leta zapora itd. človeku zastane sapa, ko čita to sodbo. Najprve se vboge ljudi poneumi, potem se jih hujska in spravi v vznemirjenost, končno *e jih postreli ali pa vrže v ječo. .. In to v letu 1908! Madžaronska „kultura' je podobna oni afričanskih rabeljskih poglavarjev divjih narodov. .. Demonstracije v Budimpešti so se zgodile ob priliki praznovanja obletnice 1. 1848. Delavci so viharno za splošno in ednako volilno pravico demonstrirali. Napadli so lokal Košuto-vega kluba in pobili vse šipe. Prišlo je do hudih spopadov s policijo, na katero so delavci tudi streljali, čez 50 oseb je zaprtih. Hrvatski sabor — odgoden. Novi ban se je presneto zmotil. Mislil je, da bode pri volitvah zmagal, ali propadel je popolnoma. 14. t. m. je bil sabor sklican. Prišlo je do viharnih do- godkov, t katerih so poslanci vpili: Abcngban! Doli * Madžaroni! Proč z Ogrsko ! Potem ae je prečitalo kraljevo pismo, v katerem se naznanja, da je zasedanje sabora odgodeno. OOOOOOOO DOOOOOOOOOOO „Kjer zapusti kmetako ljudstvo svojo staro nošo, tam pričenja njegov pogin. Noša je prva trdnjava. Za njo propade polagoma vera, ljubezen do domovine, do družine. Kmet postane najprve na zunanje, potem pa tudi v notranjem to, kar imenujemo „proletarca". Kadar je pa to, potem je vse izgubljeno, potem so vsi stanovi v nevarnosti. Gorje nam, ako se kmetako ljudstvo ,,modernizira", pomesti, proletarizira . . ." H, Hansjakob. oooooooooooooooooooo Dopisi. Iz Leskovca. Po dolgem zimskem spanju emo se tudi mi prebudili, ter Ti, dragi nam jŠtajerc" hočemo zadnje novice opisati. Naš dobro znani fajmošter, njegova, po njegovem okusu lepa Mira. kakor tndi tašča še vedno kraljujejo na Leskorcu. No poglejmo si toraj malo to kralje-vanje! Najprej Te, fajmošter, vprašamo: kje si pa vzel tarifo zaradi krsta nezakonskih otrok? zakaj pa zahtevaš od nezakonskega otroka K 4 — ? ali je morebiti ta krst več vreden nego zakonski? Kristus je rekel, ko je ustanovil sakrament av. krsta, svojim apostolom: „ Idi te po svem svetu in jih krščujte v imenu očeta in sina in •v. duha" — od onih kronic pa nič ni omenil, katere Ti zahtevaš. One botre toraj, ktere take otroke h krstu nosite, opozarjamo, da ne smete več plačati kakor samo K 1-—, in ako Kralj s tem ni zadovoljen, ter ako noče krstiti, nesite otroka dalje v dingo faro kjer so pravi namestniki božji, kteri izvršujejo bolj redno dolžnosti svojega poklica. Da je naš fajmošter res prebrisana glavica, se vidi na tem; sicer pa ne vemo če ni tega njegova debela Mica uganila, ki je Se bolj modre glavice, ko Kralj; sedaj si hodijo namreč fantje in dekleta, po spovedne listke, in morejo medtem košice luščiti. Kaj pa misliš, kaj nima naša mladina doma nič dela? ali ni dosti, da Ti da vsaki en groš? Tvoje košice pa ne spadajo k postni spovedi, zapomni si to! Ako pa ne, pa lahko vse postne listke, ki so že itak 5 let stari, sam imaš in pa Tvoja Mica, ktera je tudi zelo spovedi potrebna. Sedaj pa hodimo dalje in si oglejmo malo cerkveni hram ah po našem povedano stok, kteri je na vsakem oglu popravila potreben, pa saj lahko, kako naš fajmošter skrbi za njega. V jeseni je nagnal c. kr. finančno stražo, ktera je plačevala okroglo K 300 — najemnine, s ktero se je itak lahko celi hram popravljal. Ko je bil tedaj hram prazen, je prosila naša naprednjakinja, gospa Blodnik tukajena gostilničarja, fajmoštra, naj ji da spodnje prostore v najem, da si lahko tam svoj obrt nadaljuje; seveda ji je tudi obljubil; ko je prišel čas, da bi se preselila si je Kralj premislil, tako, da je bila potem dotičnica primorana tožiti, tudi pri sodniji je zmagala, ker še si pa vedno mogočni Kralj ni dal miru, poklical je komisijo, ktera je prostore spoznala nesposobne za gostilno in po takem je ostal naš stok prazen. Najemnino bota pa gotovo zdaj plačevala Kraljče in pa njegovo kaplanče ktero Vam, dragi bralci, hočemo malo opisati. Ono je kod hud sovražnik .Štajerca" bil tudi hud nasprotnik proti gospej Blodnik, še celo na prižnici se je predrznil izraziti, da vsi občinski predstojniki morejo protestirati, da se ja krčma ne dobi v stok. Celo je izustil besede: „Štajerčijansko gnezdo ne spada v cerkveni hram". Veš ubogo revče, kaj bi Ti mi svetovali, — nauči se rajši poštene pridige, da ne boš tako pridigal kakor da bi se Ti ku-calo na prižnici, dostikrat pa ko maceka imaš celo pridigo izpustiš. Kaj pa je bilo na Božični dan, da še pozne maše nisi imel in si rekel, da te trga pri srcu? maček, maček Ti je praskal po možganih, ker si se ga prej zvečer preveč navlekel. Oglejmo si še sedaj, kako ta žegnani gospodek spoved opravlja: Dotična oseba, ktera pride po spoved, mora čakati po 2 uri, včasih tudi dalj časa, predno se to kaplanče spravi a sv. popotnico na pot, seveda ne pretrezen. Omeniti še tudi moramo ono zanimivo spoved od — 2 — Ciglarja, kako se je vračal domov, ker Beveda že z doma ni šel trezen, potem še ga je nasr-kal pri Ciglarja in nazadnje še je obiskal eno drugo klet, iz ktere so ga že mogli nesti; nazaj grede se je zvrnil parkrat v grabo z svojim voditeljem vred in na Leskovec prišedši zgledal je kakor kak stari obroč: glavo je imel pri nogah, poln blata, sploh ni bila človeška podoba. Res lep vzgled za katoliškega duhovnika! Vprašamo še Te tudi, kdo bode tiste maše odslnžil, ktere oznaniš in mesto, da bi šel maševat, se z mačkom po postelji bojuješ?! Imeli smo že dosti kaplanov, pa takih neumnosti še nobeden ni uganjal, kakor Ti. Kaj je pa s šolo? Kakor se nam vidi, bomo mogli prositi premil. kneza in škofa, da nam da za šolo dragega kateheta, ker se Ti itak nič ne brigaš za njo. Skrbi toraj, fante, rajši za svojo službo in potem še le za druge reči; ako ne, bomo Ti drugo odigrali. Sedaj si pa malo oglejmo našega mežnarja in pa tukajšnega kramarja Jožeka. Mežnar in organist, seveda, ker mu menda njegova cerkvena služba premalo znaša, je prevzel še službo komi ja pri Jožeki; po maši napravi kar kratke preludije, potem pa hitro odkuri v kšeft. Me-žnarče, mi bi Ti pač svetovali, da bi se raje držil svoje službe, ter da bi našega kaplana in pa njegovega mačka ob pravem času zbndil. Jožeka pa itak ni dosta za kšeft, pač pa se njemu sveti faroška debela Mica, ktera dostikrat, ko fajmoštra ni doma, k njemu v kšeft beži. Pazi toraj, Kralj, da Ti Tvoj konkurent kake nepriliki ne napravi. Da ne pozabimo, moramo tndi omeniti, da se je tukaj v zadnjem času nastanila fotegrafinja deviška Fanika, ktera hoče vse neumne Leskovške klerikalce fotografirati, seveda na sebe tudi ne sme pozabiti. Nje seveda kaj pridno pomaga oni prvaški učitelj, ki se je priklatil iz Kranjskega; njemu bi pač svetovali, naj bi se raje brigal za šolsko deco, ne pa za Fanikin aparat, sicer bodo otroki bolj pametni nego on! Sedaj toraj, ko smo Ti najnovejše novice opisali, mislimo, da bo dosti; Ti pa dragi aStajerc" ki te tako ljubimo, Te lepo prosimo, donašaj nam le pridno novic ; mogoče bodo — le Leskovški Kralj — -Mica — tašča, mežnar, Jožek — Fanika in pa kranjski učitelj enkrat k pameti prišli, za kar Ti bomo, dragi „Štajerc" hvaležni. Toliko za danes, prihodnjič več. Tebi hvaležni farani Leskovški. Iz Vamice. (Pustne šale.) Dragi BStajercc! Bral sem v zadnjem ,Štajercu" v prvem člaaku med dragim tadi: ,,Zakaj pije leskoški fajmošter Kralj vBak dan več?" sem si nehote zmislil da že precej časa ni bilo od Kraljica ničesar slišati. Letos je bil pri delitvi spovednih listkov zopet velik poraz. Skrbna župnikova virt? šafterica „Iepa debela Mica" je namreč priredila ob priliki delitve listkov, fantom in dekletam takozvani „Košicenbal" . —. Tedaj tisti ki so prišli po listke, so morali prej pridno bučnice luščiti, in konečno še listek plačati. Fantje in dekleta so bnčnion luščili, olje bodejo pa žrli farški lenuhi. — Kaj pa je bil zadnjo soboto v farovžu pozno v noči takšen polom ? Slišal sem praviti da je baje g. kaplan še zunaj pred vratmi govoril „16 Jahre bin icb Kaplan, hat mich noch kein Pfarrer hinausge-worf«rn; presneto, saj vam ne bom hodil več na pot"! Hm hm — dragi bralec, jako čudne reči! ? Zakaj pije leskovški fajmošter Kralj vsak dan več ? ... Kjer Te dragi „Štajerc" dolgo z mojim dopisom nadlegujem, še končno omenim, da so sedaj farške stale popravljene, je tudi nekaj malega Perkov Jožek primogel. — Kje pa si takrat Kralj imel svoj fini nos? Če se kje kaj sličnega zgodi še to celo v pridigah omenjaš, da s tem poštene obitelji žališ. Ti si rajši prepevaš: „Ti si Minka, moja moja." i. t. d. Mežnar se briga več za Jožefov štacun nego za cerkev. V kratkem še več zanimivih dogodkov. Farani. Sv. Peter na medv. selu. Vsak berač svoj žakel hvali — se glasi star pregovor, — Tako dela tudi župnik Gomilšek. V 10. številki „S1. Gospodarja" ne more prehvaliti svojo meneža-rijsko dihal — hvali svojo razobraževalno društvo — pardon izobraževalno društvo, češ da so ga liberalni časniki zastonj napadali. — Kaj dragi Franček, ti si upaš trditi, da je izobraževalno društvo ubralo pravo pot in da si je že pridobilo obče spoštovanje. —- Tako reče Francel Gomilšek, ker se ravna po zgoraj navedena zaDtl8t-pregovora, kakor kakšen jud, ki hoče svojo rol ^T^a prodati, — toda hvala Boga, da niso vei ljui, »" » slepi in gluhi, da tudi vidijo, kaj se uče mladi Imetan niči v izobraževalnem društvu. Prav lepe uspeli T far(, so pokazali mladeniči izobraževalnega drašti xj, pretočeno nedeljo pri shodu v Mestinju. Kait «omigi liški običaj je da se ne vriska v postnem ca aanjzj. — a mladeniči v svoji preveliki izobraževalno* j: niso več vedeli tega. Vriskali in kričali so kaki y na pustni torek ; menda so sanjali da je pust i gT0;jij so hotel kurentu čast izkazati. Torej Franc« nauči svoje izobraževance poprej cerkvenih pi |j stav, da se ne bodo tako obnašali, kakor da \ t jih a goše prignal. — Je to prava pot mladi Bpo(]ai niča izobraževalnega društva, da kriči in vriski tier ki mesto da bi za pred kratkim ranjkemu očet žaloval ?! — To blaži otroška srca, kaj ne gospi _Danj Gomilšek? — Dobro ste jo pogodili v „S!oi |jgtjn Gospodarju". — Dajte drugič malo bolje pošti prec]Si dirat in poučite Vaše izobraževance bolje. molčin Št. Peter na Medvedovem selu. Nekaj «•» mu diva smo skupaj nabrali in smo ga dragi ,,S'j e08DQ.: jerc" tebi poslali. Naznanimo ti, da so je pr« 5 J par tedni v Šmarskem okraju delila podpora p ' toči prizadetim posestnikom. Tudi naš Šfntpett ;mat« j'e bil tako „srečen", da je dobil celih 1.400 km .jt in še ta mala svotica se ni pravilno delila. Ni Boma kateri, ki še itak niso nikoli brali, so dobili p ^e 20 kron, tisti pa, ki ima pač lepi vinograd i mu je toča mnogo več škode napravila, k g0 :j j onemu ki ima šele kakih 200 trsekov, tudi i maL dobil nič več, prej manj. Kdo je tega kriv, n pt bomo danes sodili. Dragi „Stajerc", mi smo n K naj liko večjo podporo pričakovali, ker parkrat ni *^ za je prišel Korošec plavšat, nadalje sta nas plai znaj šala Barkova Lenčka in pa Jurak; zmiraj nan *jn8ke je Lenčka grozila z besedami: „boute že n, ie(ja; • dali, boate že vajdali, pu tristau goldinar Djtj t) borne dobalj zdaj burno vajdali, kugaj smo to TOjjai lajli, zdaj vam buju pa dauber Koraašec". Ti ^ nam je klepetala Lenčka od spomladi do zdaj y 0(jD Na dan ko se je podpora delila, letela sta sevedi Broza. oba v Šmarje, ker sta menda mislila, da bi ei ^jj t| sam nesti ne mogel; ali grozno sta pogoreli jn ^ dobila, sta le. £.0 kron. O ti. struna, ti gardi ^j^t^ neštimna pora da ste tau naraidli, Lenčka nas ROTOrj je zmiraj pravila da ona bo dobila še ekst« * D0 „nam bauju somi Kotoušec doli som se žnjin 0jjcmE majnla pa ne bo nišer nuč vajda". Ko je imi ne _ kandidat Terglav pri nas shod, prisopihal jo tnd ima T Korošec in po končanem shodu je že leteli ^nm. Lenčka h Korošcu v žapnišče in je tem še n« prjbot lačnim in žejnim Tonetom stokala zaradi de- ^am g narja. Ker se Tonček ni mcgel drugače Lenčki zara(jj znebiti, dal ji je svoj naslov da mu še pa ki, B]aT; lahko piše; oh veselje, ki je takrat Lsnčko zi je ma vladalo, si lahko vsak misli, njeni hčerki Zefi' so se pa med durmi pri Župnišču najbrž ii pa(ja straha božjega kar kolena tresla, ker ni mogli njTcei do žegnanega Korošca, da bi bila pritisnila skj njemc nog .na njegovo roko. Mi bi ti Lenčki nič njem gj0Tej letanje ne oponašali, pa ker mi farani dobri fcater; vemo da ni revna, nima drobnih otrok, vrb; jn c- tega se še hvali da ima denar na posojilih; vi« jjak0, je še tadi prodala. Mi ae le čadimo, da se ji y om dala tako od okrogloličnega Korošca za nos to tj0_ , diti in plavšati. Mislili smo, da zdaj ne bo rt ^Q • letala, ko je dobila vsaj toliko podpore da ji ^a lahko za pust krapče pekla; ona še zmiraj leti jja2en do župana da se ji smejijo. Od župana pa k me8\iJ. leti h župniku da jo še isti eu malo vtolsži denar Lenčka, škoda je bilo tistih podplatov ki si jI j ( ' raztrgala ko si za Korošcem letala, Lončka u B^_ y kuhaj pred zajca, dokler ga še Jura ni vstreli nicj Pri tej podpori je bilo glih tako: veliko je p re8nic melo pa je bilo malo dežja. Farani. j Zg. Radgona. Pri nas je „misijon". Tn s ja;0 c pač vidi koliko je še gnjilega na svetu! Prejši j:n(jj, teden so ti misijonarji jeh in pili v Jarenioi m0T Zdaj pa pri nas. Vse sama fahtarija! Kakor Ii ^a n- sica je smuknila faroška kuharca po celi fariii neTar rekla, naj damo za misijonarje. Tak se je m yag i nosilo v Orehovcih pri Mulečovih veliki korbi Rje^u jajc, katere je potem žena Ježovega Jakoba (ki ,0Tr.; on se ne dotakne več jajc odkar je njegov bm ZTjgeJ župnik) zvlekla v farov. Pa saj ji je zato gos« črešnovskega rihtara dala „ahtl" žganice. Je pil je me pa m ta gospa mislila, da kakor je za njeno klerikaln pre,. telo, ki tako rado skakla in pleše, šnopsek naj jj0C-n. boljši žegen tako tudi za druge. Mladi Mikloi ^a: katerega je radi njegovega klerikalnega podrepstn ja^J tak lepa mlada žena, je privlekel en kokoši od Kreftovega Johana. Pezko-žaia Mica iz Sratoveo pa je „ofrala" eno atopico smetane. Tak zdaj pa še muzikante, pa imajo t farefu gostijo sredi posta. To je te pa — „«eti" misijon. Na ta način mora vera pešati. Somišljeniki, tak lepo v Radgonskem okraju organizirani, poučujte IjndstTol Naše ljudstvo ne sme postati nikdar plen črnega klerikalizma I V Mezgovcih. Drugi BStajerc", nisi še v srojih predalih prinesel nič od naše občine Mezgove©. Toraj te prosimo, stori nam to uslngo, da Dam postiš mali prostor, da tudi izve sirom svet od naše občine zanimive stvari, kako gospodarijo naši občinski očetje. To so vam pravi klerikalci, seve, da samo takrat, kadar se gre za nikdar napolnjeni žep. Dragi mi, saj so ti mani Brenčiči. saj smo že mnogo čitali v tvojih listih od njih. Toraj poslušaj svet in strmel boš! Predstojnik je Brenčič, svetovalca še za zdaj zamolčimo. To pa moram opomniti, da zdaj so mo potekli dnevi županovanja; ti očki so do-goapodarili! Kaj se vbogi smilimo mi tem ljudem, ki se za blagor občine niso brigali. Ceste so zanemarjene, občinska in nbožna blagajna imata sušico; saj tudi mora tako biti, — volk sit pa jagDJe celo, to tudi ne mote biti; mošnja polna pa za blagor občine kaj storiti, to tudi ne more biti. Imamo ubogo, ki je že bila 2 krat na oberačji pa nima vinarja svojega, le to kar so ji usmiljeni ljudje drnge občine podarili, za-manj je prosila pri svoji občini. Sedaj mora spet v Ptnjski bolnišnici iskati pomoči. Toraj takšni so naši očetje! Zdaj pa te prosim, dragi .Stajerc", še za malo prostora in malo potrpljenja, da boš znal, kako se nam godi tu doli. Imeli smo občinske volitve, pa mi imamo samo 2 razreda in sedaj bo moral zapustiti Brenčič stolec, ker mora biti tndi temu enkrat konec. To je Brenčič zavohal in si študiral, kaj bo zdaj, ker je zvedel, da manjši posestniki nameravajo enkrat prodreti v odbor. Zdaj pa njegove grešne kosti spreleti groza: kaj ako bi zmagali in mi račune pogledali ter povabilig ospode iz Gradca in jaz Brenčič in celi stari odbor bi imel sitnosti. Tuhtal in tuhtal je prav kunštno! In potem ae je culo gororice: kdor noče z obljubami prav voliti, pa bo moral, če se mu žuga, da bomo razmerili obfinsko posestvo, drugi ne sme pasti, tretjemu ne gre orat, četrtemu bo vzeto posestvo, ki ga ima v najem itd.; zopet drugemu obljubi kaj dragega pa tega še zdaj ne povem. Ali mi smo le priborili 2 naša v odbor in 2 namestnika. Imam vam še veliko sporočiti o naših računih in tudi zaradi lova imajo naši očetje mnogo masla na glavi, pa to bo vse še prišlo drugikrat na vrsto; le malo se sprijaznite z nami I Dobje pri Planini. Župnik Vurkelc nas napada v „S ov. Gospodarju" in nas imenuje „laž-nitce", »kljub temu, da govorimo in pišemo o njemu samo golo resnico. Kaj takega bi značajni človek ne storil; da pa to stori žnpnik Vurkelc, kateri le tuhta, kako bi ljudstvo hujakal, farbal in ciganil, se ni čuditi, saj tudi prigovor pravi: Kakor je človek sam, tako misli tudi o drugih. V omenjenem listu se hvali, da ima že veliko vlog v farški posojilnici in da se je tudi že veliko izposodilo. Mi pa trdimo in tudi dokažemo, da radovoljne vloge prav nobene nimate, do-kažemo Vam, da ste v spovednici na svetem mestu ljudi prigovarjali, da naj Vam prinesejo denarja, da ste šolskim otrokom zapovedovali, da naj njih stariši prinesejo Vam denarje, da sto ljudi plavšali, da se bo dobiček pri posojilnici med ude razdelil, in da niste povedali resnice, da po Vaših statutih slučajni dobiček pri posojilnici zleze le v Vaš žep in izguba plačajo udje posojilnice. Ali se ne bojite kazni, ker ljudi plavšate in lažete ? Hm, hm, greh bi storil kdor bi Vam rekel da ste se lastnoustno izjavili, da ni Vaša dolžnost, da bi šli človeka v smrtni nevarnosti previdit t svetimi sakramenti, če bi Vas bil prej kedaj razžalil. To pa ja ni po izgledu Eriztusa, kateri je še celo molil za svoje sovražnike. V tej zadevi bodemo še prosili prev-zvišenega knezoškofa za svet in pojasnjenje, ali je mogoče da bi to resnica bila. Župnik Vurkelc pa menda itak pričakuje kakšne podnosnice od prevzvišenega knezoškcfa, da je rekel pri velikonočnem spraševanju: Morebit bojo škof tudi meni kaj rekli, ja pa jes hočem priče imeti. S tega se lahko todi kaj župnik misli, da hoče priče imeti. Najhitreje namerava še prevzvišenega knezoškofa tožiti, ker je ves vnet za tožbe. Ako bi župnik Vnrkelc sveti evangelij tako pridno študiral, kakor tožbe, bil bi najimenitnejši duhovnik. Občinske volitve bi že morale biti tukaj oktobra 1907 razpisane; pa ker še župnik nima dosti zaslombe, bujska čez vse nevidnega župana .Tomaža", da volitve ne razpiše. Prigovarjal je že na mnogih mestih, da bi volili po silem kramarja „Tonča" za župana. To bi mu bilo gotovo najbolj po volji, da bi bil po silem kramar župan, župnik tajnik in blagajnik, kmet pa palico v roke in s trebuhom za kruhom. Ali Vam gosp. župnik še ne zadostuje tistih 3000 kron, katere ste izciganili iz faranov, in ste jih plavšali, da bo-dete knpili kaplana? Zdaj tuhtate še občinske doklade t svoj žep spravljati? Res lepi koraki za duhovnika, kot namestnika božjega. Mislimo in trdimo pa, da z Vaše moke ne bo kruha. Kakor nam le hndo želite, vredni ste vsega našega zaničevanja in preziranja. Pomnite si: Kjer sejete sovraštvo in prepir, bodete želi vihar. Prihodnjič bodemo še povedali, kako kunštno žnpnik Vurkelc vbožne podpore razdeluje, torej na svidenje I Iz Zibike. Dragi .Stajerc"! Nekaj novic ti moramo naznaniti tudi od našeg* pevskega društva ki so ga naš g. žnpnik in Alojz Gander ustanovila. Društvo je res močno in veliko. Fantje in dekleta zmirom zdaj imajo šolo, vsaki večer od 6. do 12. ure po noči. Vsaki večer še po poti ponavljajo, da tenor ne pozabijo. Zapojejo: , Kutn kutam, kutu kutam ..." Prvikrat so peli na kom v cerkvi v Božiču pri ponočnicah; peli so latinsko, ker baje slovensko dobro ne znajo. In tudi naš novi organist je krasno orglal, eno je pritisnil, pa je bilo troje tiho. Mi možje iz Zibike ne moremo poslušat orglanja pri kaplanovi maši; najbolje da je tiho, da lažje mi stari možički molimo. Ali naš g. kaplan so pač en fajn gospod ne nucajo ne mostne ne koruzne birje; živijo ob svojem denarji. Zahvaljujemo našega župnika za g. kaplana, so ponižni dušni pastir. Več povemo drugič! Več mož iz Zibike. ..* Žitarava8. Dragi „Štajerc", dovoli mi tudi malo prostorčka v tvojem cenjenem listu, da ti povem, kaj imam na srcu! Neki človek, o katerem smo pisali svoj čas večkrat in o katerem smo pričakovali, da se vsled naše kritike spametuje, nagnil se je zopet na hudo. Povsod se vmešava, povsod vtika svoj nos, mesto da bi se brigal za svoja posla. Na primer bi spravil rad pošto od Miklavca v Žitarovas, v hišo, kjer bi mogel lahko prevohati, kakih in koliko časnikov, n. pr. »Štajercev", dobivajo ljudje. Svojemu toplemu prijatelju in somišljeniku, ki je sicer mož „na veter", pa bi pripomogel do boljšega zaslužka in .kšefta". Vse politika! Sliši se tndi, da hočejo dvojezični postni pečat. Menda so čez noč znoreli vsled slabe igre in slabega „kšefta" pri gledališki predstavi in ne razumejo več nemškega jezika, ne nemškega poštnega imena. Oh ti -presneti čudež 1 Gotovo 30 let smo imeli enojezični pečat, pa zavolj tega še nikdo ni zbolel, še manj pa znorel. Kar na enkrat pa zbolijo črnnhi na umu in le dvojezični pečat jih more rešiti norišnice. Ja, ja, povsod ista pesem: Dajte nam dvojezične pečate in napise na straniščih, potem nam je gospodarski in duševni napredek gotov! Res zadovoljni in pri-prosti ljudje, pa tudi srečni ljudje, da jim za take bedarije ne pomanjkuje Časa. Seveda, poštenih ljudij denuncirati in med ljudi trositi nemir, to je pač lahek poklic. Poštenega dela pa taki ljudje itak niso navajeni. Vprašali bodete : Kdo pa je voditelj in pokrovitelj takih usodepolnih, velekoristnih in težavnih podjetij ? Lahko ga spoznate, če vam navedem besede svetega pisma: „Hutet euch ror den Gezeich-neten!" Bajdiie nad Borovljami. Veliko se že pritožuje o slabi cesti, ki vodi iz Borovljan do nas. Resnica je, da zasipajo vedno plazi to pot. A še hujšega se je bati. Cesto so do sedaj popravljali fužinski gospodje. Popravljali so jo za Fužine in tndi za Senske kmete. A v kratkem bode še slabše. Fužine se bojo pustile in preselile v bližne Borovi je, cesto pa potem nihče ne bode popravljal. K večjemu tisti gospodje v Celovcu, ki širokoustno nebeški raj obljubujejo zapeljanim kmetom, ali pa morda Senški fajmošter Mažej in občinski šribar. Deželni poslanec Kirschner p. d. Razaj se je že dosti potrudil za Šele in preudarjal je tudi da se zida to cesto na deželne stroške. Dosegel bi bil tudi to, kakor že marsikaj za Šele, a nehvaležni in od tujih privandranih huj-skačov nahujskani so glasovali Seljeni pridno proti temu vrlemu poslancu in njegovim tovarišem. Saj jim. je bil tudi pri zadnjih državnih volitvah orgljar ljubši nego njih bližni sosed Seifritz, ker bolj sladko zagodi. Revni kmetje trpijo in se trudijo. Francej godi, farček pa se smeji ... O sirote, ah vas „dohtar" še ni dosti „obrojil"! Kako dolgo bode še hodil senške ov-čice striči ? Tudi s pašo je ravno tisto. Ko bi se držali kmeti v Selah prave poti in se ne dali zapeljati prvaškim oderuhom, ampak poslušali na svoje tovariše in poštene domače kmete, ki so boljše prevideni, bila bi ohranjena še marsikatera stara pravica. Kaj pomaga, ko pišejo ti prvaki vse mogoče v svojih listih, ko nam kmetom pomagati nezamorejo?! Tndi zdaj tnli neki modrijan v BKorošcu" o slabi cesti. Zakaj pa jo ne popravi, zakaj pa ne prendari, kdo naj jo popravi, če jo on ne zamore, čeravno je tako tehnično in kunštno izobražen, da je strah. Morda dajo gospodje duhovni od tistih 4 milijonov, ki se jim vsako leto od lanskega naprej darujejo iz naših davkov, malo podpore . . ■ Kmet trpi far se masti! M XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX „ . . . Slabo stanje kmetijstva čuti vso trnplo naroda; celo narodovo truplo boleha, ako postane kmetijstvo bolano; ako je bolezen zelo resna, je narod uničen. Vsako ljudstvo propade, ako propade njegovo kmetijstvo". Knez Bismarck 1. 1884. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Novice. Kaplan dr. Korošec, zakaj molčite? Na. kmetttfcem shodu v Mestinju povedal je klerikalni posestnik S t o k 1 a s e r, da mu je poslanec in kaplan dr. Korošec pisal, da , za sedaj na kakšno podporo po toči oškodovanim posestnikom niti misliti ni*'... Gospod dr. K o-r o š e c, Vaši volilci Vas vprašajo javno, ali je ta izjava Vašega pristaša g. Stoklaaerja resnična ali ne? Na dan z resnico! Iz Spodnje-Stajerskega. Klerikalno-narodnjaške laži. Naš zadnji shod v Mestinju je bil tako znamenit, da mora tudi vsak pošteni nasprotnik to priznati. Zato pa bi nje nasprotno časopisje ogenj in žreplo, da bi zmanjšali pomen tega zborovanja v očeh javnosti. Nasprotniki se držijo gesla: ,Le laži, laži kajti nekaj že ostane"... Ali ■ tem kažejo nasprotniki ljndstvn le svojo lažnivost, svojo podlost. Nesramno naravnost je pisal mariborski .Fhpos" o shodu v Mestinju. Več kmetov, ki so bili na shodu in bo potem čitali ,Fibpoaovo" poročilo, nam piše sledeče: „Zadnji Slov. gospodar" je prinesel članek .Štajerce vi kmet ski shod na Mestinju", v katerem se nahaja do 32 laži! Te laži pa niso prišle od pri Smehu navzočih klerikalcev, ker bo se nam ti prenenmni zdeli. Pač pa je bil eden na shodu od „naro1njakov", ki je celi shod štenografiral. Doma se je pa to stenografijo menda v pijanosti, narobe prestavil, tako da se mu je resnica v laž predrugačila. Tem lažem mož niti sam ni mogel verjeti, zato tndi ni poslal čečkarijo ..Domovine" ali „Na-rodnemu listo", pač pa „Slov. Gospodarju", češ ta ima dober želodec ter vsako laž dobro piekuha; ti vbogi neumni klerikalci pa vse povžijejo ; mi jim želimo dober tek! Kadar hoče kdo kako laž v svet spraviti, naj jo le izroči „S!ov. Gospodarju", ta ima nato patent sv. Li-guarija... ,.S!ov. Gospodar" pa tudi lahko iz-previdi, da ga s tem zasramujejo in ob ,,dobro ime" spravljajo v kolikor ga ima še pri klerikalcih. Ti alabotneži itak vse podpišejo, kar ae jim predloži..." Tako nam pišejo kmetje ! V „Fihposovem" poročilu je torej 32 1 a ž i 111 Zanimivo je pač tudi to, da je .Fihposov" poročevalec hud ,,narodnjak". „Pack schlagt aich, Pack vertriigt aich". Kadar ae gre proti kmetu, takrat ae združijo prvaški klerikalci prav hitro — 4 — z Žurmanovimi „narodnjaki". Saj smo na shoda pri Smehn sami videli, da so narodnjaki (doh-tarski pisarji!) člane farškega mladeniškega društva bujskali, da naj vpijejo. Ali ko so klerikalci žito zasramovali Robleka in Ježovnika, takrat se niso ti junaški .narodnjaki" upali besed'ce ziniti. Sramota! Šolski škandal v Hardeku pri Ormužu postaja vedno hujši. Poročali smo zadnjič, na kako nrpostavni način sta onemogočila šole-vodja Raišp in prvaški .odrešenik'" dr. Onoulec aejo krajnega šolskega sveta. Ker so kmetski zastopniki hoteli R»išpa malo za ušesa prijeti in mu javno povedati, da je že čas napraviti konec šolskemu škandalu, se je sejo onemogočilo. Zato pa se bode že dobilo sredstev, ki bodo tudi te prvake vkrotili. V javnost mora priti, kakšne razmere vladajo na hardeški šoli. Ravnokar se nam poroča v tem oziru zanimivi slučaj, ki označi prav jasno učiteljske zmožnosti Rsišpove. Ta vzor-učitelj bi imel pred kratkem otroke nekam peljati. V ta namen bo morali otroci v vrsti šolo zapustiti. Neko dekletce, hčerka kmeta iz Pavlovcev, pa je stopilo iz viste in šlo na stranišče. To gotovo ni bilo prav, kajti otrok bi moral preje za dovoljenje prositi. Ali da bi bil to tako veliki greh, da je otroka pobija in premetava, tega ne verujemo. Ko je prišlo dekletce namreč nazaj, dal mu je Rajšp na desno in na levo par klofut; otrok se začel jokati in tekel v šolsko sobo, vzor-učitelj Rajšp pa za njim. Ker dekletce ni takoj tiho postalo in sobo zapustilo, prijel jo je Raišp za kiti in pahnil proti vratmi. Vsled tega je dekletce na tla padlo in se je precej težko na glavi poškodovalo. Baje je tudi par minut nezavestno na tleh ležalo. To je škandal! Ko je otrokov oče to izvedel, bil je razburjen in je takoj Raišpu pisal, da ga bode sodnijsko naznanil, ako ne prida za odpuščanje prositi. Zdaj je čntil vzor-učitelj, da mu huda prede. Šel je vsled tega k distriktnemu zdravniku g. dr. K., ki mu je prijatelj in šla sta proti domovju razžaljenega kmeta. Gospod dr. K. pa je ob večernem času že precej — traden. Pot ni prekratka in tako so se dohtarjeve roke že precej tresle, ko je otrokovo glavo preiskavah Vsled tega je prišel s svečo preblizo las in je osmodil otroku kite! Človek ne ve, ali bi se smejal ali jezil... Na vsak način pa povemo še enkrat: Šolskemu škandslu v Hardeku mora biti konec in preje ne bodemo mirovali, dokler se razmere ne pre-drugačijo! Letošnjo vino in fajmoštrl. Prijatelj nam poroča : Letošnjo leto imamo res krasno kapljico, tako da marsikaterega iz ceste spravi in ga na tla položi. Pred par dnem vračal se je znani vinski prijatelj gosp. Šporhakel, župnik v pokoju pri Sv. Petru na Medvedovem seln mimo sv. Trojice ; tam ga je položila božja kapljica pod neko drevo. Mož tam leži in leži. Na enkrat pride mimo neki posestnik, gleda in gleda in, ko vidi pijanega fajmoštra postalo je kmeta sram. Fajmošter vzdigne glavo, kmet ga pa pozdravi: .Dober večer, Gospod!" Ou odgovori: .Bogdaj*, in kmet gre naprej. Nato župnik gori zleze in ker vidi malo kočico, gre tja ter vpraša neko ženo: »Kdo pa je ta mož, ki je šel zdaj mimo mene ?* Žena odgovori, da je to njen sosed. .Ljuba žena" pravi gospod bodite toliko dobri in mu recite, da ni treba nikomur praviti, da sem malo vinjen, drugače sem gotovo spet v peklenskem .Štajercu"... No, gospod fajmošter, pomagala ni vaša prošnja, kajti vse pride na dan! Sicer pa niste vi krivi, temveč ta presneta vinska kapljica, ki je letos tako močna... Pri dveh zaspati... V Rogaški Slatini se je vršila pred kratkem zanimiva obravnava. Šlo se je zaradi dveh .usmiljenih sester", t nega poljuba na desno, enega na levo in enega kaplana. Našim čitateljem je dogodek itak znan, ker smo o njem pisali. Vrli napred-njak, krojaški mojster g. Joh. Vidgaj je bil tožen, da je v neki gostilni celi dogodek povedal. Tožnik je bil prečastiti in še enkrat pre-častiti kaplan Kranjc. Že prva obravnava je bila zanimiva. Dokazalo se je namreč pred sod-nijo s pričo, da so pili kaplan in sestri, da so skupaj proti farovžu korakali, da se je slišalo cmokanje... Kaplan je vsled tega predlagal, da se dotični uamiljenki povabi. Zato je bila obravnava preložena na 14 dni. In kaplan se je i peljal po svetu. .. Vse je bilo radovedno, da izpozna ti lepi nuni... Ali glej, — kaplan je pripeljal le dve stari ženski, tako da je vsakdo, kdor jih je videl, rekel: rajše bi se dal bičatii nego kaj takega poljubovati. .. Niti sodnik n, verjel, da bi imel kaplan tako slabo .gusto1... Ali mi vprašamo kaplana: Ali so vse usmiljene sestre, ki prihajajo k njemu, tako stare ? Zdi se nam, da so prišle malo preje zale, mlade punčke.. . Vsi Črnuhi so se veselili, da bo g. Vidgaj kašo pihal. G. Druškovič, farška .tagespošta" je letal od hiše do hiše in pravil, da bo Vidgaj naj-manje 1 mesec zaprt. Pobiral je besede po krčmah in jih nosil vfarovž. In ta mož se šteje celo za „boljšega človeka" 1... Fantje pa pojejo še vedno lepo pesnico: „Pri dveh zaspati so težke reči"... Iz Ragoznice pri Ptuji nam poročajo: Mislili smo, da so se klerikalci nekoliko poboljšali, ker smo svoj čas že veliko opisali njih prvaško in klerikalno navadno ravnanje. A zopet ne morejo mirovati, menda ker nimajo zdrave duše v svojem telesu. Zdaj napadajo moža Antona Arnuga ker je ta obiskal miroljubnega duhovnika na Koroškem. Na tem mi no mislimo in čutimo nič slabega, če kdo obišče dobrega pravega duhovnika in namestnika božjega, ker ta sploh rad sprejema pravične in pobožne vernike, da jih v dobrem potrdi, slabe pa da jih poduči k dobremu, boljšemu znanju in jih k večji popolnosti pripelja. Ker pa ta zvesti namestnik božji ve besede, katere je naš gospod in učenik izrekel nad Cahejom: „stopi doli, še danes hočem biti v tvoji hiši", tedaj rad sprejema ne glede na narod in stranke svoje ljube vernike in druge. Pa so se že takrat jezili in togotili uapnhjeni in hinavščine polni farizeje in pismouki nad besedami Kristusovimi, ki jih je izrekel nad Cahejom. Ravno tako še dandanes se jezijo in togotijo naši Ragozniški farizeje in pismouki nad dejanjem, ko se nič ni slabega mislilo, veliko manj pa storilo. Pišejo, da jim ni nič na tem, misliti, pa je vendar ker niso bili oni povabljeni, jim je žal ker drugače ne bi nič o tem pisali. Zatorej pazite, sedaj je sveti čas, čas pokore da se poboljšate vi Ragozniški farizeje in pismouki; ako se ne poboljšate ne bodete tedaj vroči in ne mrzli, ampak ,,mlačni" ; take pa bode večni sodnik pljunil iz svojih ust. Zborovanje kmetijske družbe v sv. Jurju ob Pesnici. — Za nedeljo dne 15. t. m. je šen-tiljska podružnica oznanila v gostilnici župana Kammererja zborovanje. In res se je zbrala velika večina naših posestnikov. Bilo jih je toliko, da mnogi niso mogli dobiti sedeža. Nekateri kmeti so pripeljali tudi svoje sine s seboj; tako je prav: fant naj hodi med pametne može, ne pa med šnopsarje ali pa v razne bratovščine, kjer le božji čas tratijo, koristnega pa nič ne slišijo. Ob določeni uri je vrli naš načelnik Rep-nik pozdravil došle in predstavil Juvana, generalnega sekretarja kmetijske družbe v Gradcu. Ta gospod je v živih besedah razkladal, kak« potrebno je za kmeta knjigovodstvo, a potem je govoril še 0 drugih kmetakih zadevah. Z velikim veseljem so poslušali njegov lepi govor. Nikoli ni pozabiti njegovega nauka, da se morajo kmeti kakor brati ljubiti med oeboj in zmiraj trdo držati skupaj, da jih razni ljudski zapeljivci ne bodejo zmiraj vlačili za nos in jih ne bodejo še za naprej neeramo gulili, kakor bo to do zdaj. Dobro si je zapomniti tudi njegove zlate besede: .Kmeti, ne zanašajte Be na druge 1 Pomagajte ei sami in Bog Vam bode pomagali" — Potem je govoril gosp. Kellenberger, opominjajoč kmete, naj zmiraj ostanejo zvesti kmetskemu stanu in kmetijskemu društvu ter naj ne izgubijo zavoljo raznih nesreč veselja do naše matere zemlje. — Na zadnje je še g. načelnik pregovoril nekaj navdušenih besed, ki so šle kmetom do srca. Zato pa prav lepa hvala gospodom, ki so prišli od daleč za njihov trud ! Kmetje jih prosijo, naj jih kmalu zopet razveselijo. — Kmetom v drugih krajih pa moramo za vzgled povedati, da je velika večina taraoš-njih posestnikov vpisanih pri kmetijski družbi. Požarna hramba v Gamsu pri Mariboru je imela p. 1. 29 izvršujočih članov. Obdržala je 11 shodov, 10 dnevnih in 2 nočne vaje. Pomagala pa je pri 8 požarih. V odbor bo bili izvoljeni: nadučitelj Hofbauer (hauptman), krčmar Asinger (namestnik), učitelj Cape, F. Ollaket zado, V. Kroia, M. Scharz, V. Sakionik, F. Hunapni p K. Menbart in H Lepenik. ),4o3 4C Proti izseljevanju v Kanado. Velika gosp« je izds darska kriza v Severni Ameriki je vplivala tnfiSka. Rs na Kanado. Po celi deželi je jako težko dela 38 40! dobiti. Kanadska vlada pusti v deželo tndi le tatatje kar ljudi, ki prihajajo naravnost iz svoje domoramice, de in imajo (do aprila 1908) 250 K ali (od aprilsrej paz naprej 150 K denarja. Odsvetovati je prej u Poro vsak način izseljevanje v Ameriko! Popravek. V zadnji številki smo objavi med inzerati častno izjavo Aleks. Borovnika. Pol to izjavo je podpisan kot priča tudi g. Gradischnig. Vsled pomote je bilo to in je pod popačeno v N. Gradišnik, kar s tem radi pravljamo. — V uvodnem članku zadnje vilke je napačno vpisano, da je župnik Kokd iz sv. Urbana. Kakor znano, je ta politikujo! duhovnik župnik v Vurmbergu pri Ptuju in v sv. Urbanu ! Trgovino Seno Iger na Bregu pri Ptuju lastnik g. Scholger zopet otvoril in jo tudi naprej toplo priporočamo. Zadeva je rešena. Umrla je v Ptuju gospa Leopoldina Murk mati člana našega strankinega vodstva. Zem.ljic.oh tiče naj bodi pošteni pokojnici lahka! 11 — t Zaprli so v Mariboru 20 letnega Francebnc St Sorko iz sv. Urbana nad Ptujem zaradi goljufiji«. Kra Porotno sodišče v Mariboru je obravnakvin in 13. t. m. o slepariji s koleki, katero bo zagnogwirt šili pisarji ptujske okrajne aodnije. Toženi skradeoe bili pisarji A. Ftcžgar, Nace Marinič in Kaillepo žl Wesjak. Mladeniči so delali neumnosti, ali raw, B>ld mere so veliko krive. Wesjaku se ni moglo nicVaka Ad sar dokazati in je bil tudi takoj oproščen. Fmžgai prosiu je bil obsojen na 3, Marinič pa na 1 tednenka ii strogega zapora. — Pohabljeni hlapec Johaijo opre Plavček iz Zamarke pri sv. Lenartu je živel tčarska prepira z majerjem Johanom Krepek. Vzrok stla svoj bile babje klepetulje. Krepek je vsled tegi 3 leta Plavčeku večkrat grozil, končno ga tudi napadel Sneži V pretepu je Plavček majerja ubil. Zato je bliko škc obsojen na 27» leta ječe. — Kočarski sin Johzagrebl Laznik iz slovenjbistriške okolice je je v pretepsdar še ubil kmeta Petelinšeka. Surovi lopov je b: ObSti obsojen na 3Vi leta ječe. ka v I Smrtna nesreča. Na Ptujski gori je maMšenega mlinar Vogrinec mašino. Transmisija ga je prif' jela in mu glavo zmnčkala. Nesrečnež, ki a pušča vdovo in 3 otrok, je bil takoj mrtev. Najre Iz Koroškega. f ^ Grafenauerjeve »zasluge". .Freie Stimmen'zato g* pišejo: .Zakaj se je ravno Grafenauerja preteka letr žiralo? — 1. Ker psuje na vseh svojih shodil 2.501 državne in deželne oblasti ter hujska ljudstvo. -t:que (j 1. Ker je iznajdel kot načelnik krajnega šolskeapetrskil sveta neki novi način zaračnnjenja. — 3. Ker z veji zadržuje svoji domači vasi dobavo vrelčne vodecsv v t da ne bi bil njegov mlin oškodovan. — 4. Kije žgoč je v deželnem zboru na eni strani za regulacijtcev na potokov in rek, na drugi pa proti regulacijirdi, po glasoval. — 5. Ker je ustanovil doma lovske jih pc družbo, ki obsega 60 kmetov, medtem ko ji — nastopil v deželnem zboru proti izvrševanju Ion od strani kmetov. — itd. Res, čudni patroi ta orglar! Ostrgs ukandal V 8V. Jakobu (Rožna dolina), kj3- **■ teS terega smo že v zadnjih številkah natanko m ^ p0 tožili, postaja vedno občutnejši. Preiskava biow™,.,^^ še ni končana, ali vse kaže, da so bile najinem dre trditve resnične. Dokazano je že danes, da jjktičnejšir velikanska svota v občinski b li° mučno gajni zmanjkala in da je Ražunova pa1: m "^ vaška posojilnica na lahkomiseln^nca*po načinKobentarju d e n a r i*z p o s o jalietijški šo Te trditve se ne daje ovreči. Dobili smo od railiSaj velil nih članov posojilnice pisma a prošnjo, da nt00 Pa bl Bvetujemo, kaj naj storijo. Opozarjamo te »0n]£nDj srečne člane, ki se bojijo za svoj denar, m se ;e nl vprašajo tamošnje naše zaupnike, ki jim bodoino drevje pravo svetovali. Župnik Ražun pa bi morfija na li javno povedati, kako stoji stvar in kakšne p''JaIo\se rancije ima, da ne bodo nedolžni člani škod1. K m trpeli. To bi bilo možato, — ne pa lažnive pa,a ravn"0 pravke pošiljati 1 i od seb. Napredna hranilnica za spodnjo Rožno dro sadna lino v Borovljah (.Unter-Rosentaler Sptfkega '°č nnd VorschuBS-Verein") razpošilja svoje računih"1*110' ^T poročilo za I. 1907. Število članov se je F»eno.nVrši višalo za 26 in šteje danes 636. Denarni prt:0r drevje — 5 — llak, et radojega leta je znašal 1,496.411 kron, laai, opni promet od časa ustanovitve pa čez ,4o3 407 kron. Za splošno koristne namene >8po- je izdalo doslej 18 440 kron od čistega do- tudi tka. Rezervni sklad se je porisal od 34.120 K dela 38 402 kron. Priporočamo to napredno po- take etje kar najtopleje. Kam vodijo prvaške poao- vine Dice, dokazuje dovolj slučaj v sv. Jakoba. prila prej pazite, kadar vlagate ali izposojate denar! ua Porotno sodišče v Celovcu je sodilo čez novelo Smenčnib iz sf. Valonrge zaradi po- avili i. L. 1889 je izginil oče obtoženke brez sleda. Pod [goia žena je vodila gospodarstvo do smrti M. 1897. Ostalo je 7 otrok, med njimi obtoženka, ime je podedovala 288 gold. Posestvo je prevzel po- at obtoženke in ga prodal nekemn Eernma- šte- |n zs 24 000 K. Obtoženka ni mogla več de- kolj i, ker je bolebna. Poskočilo se je zato, da ijoči iz očetove dedščino še 1000 K dobila, pa ni ne j, ker je bila ena sestra nasprotna. Iz mašče-DJa je zažgala Hanseljevo posestvo; ogenj je je pravil za 15.000 K škodo. Bodnija je obsodila za- rako na 3 leta težke ječe. — Veled nravno-D'h zočinev je bil obsojen hlapec Tomsž Šnbic "ko, Stegendcrfa na 20 mesecev ječe Ta Šabic je jica loh tiSek, kajti doaioj je bil že 31 krat obao-ll — Zaradi tatvine je bil obsojen hlapec »ta fine Stadlober iz »v. Johana Da 2 leta težke ije. h. Kradel je kakor sraka. — Zaradi raznih lalo ;vio in vlomov sta se imela zagovarjati cigana ?re- ogwirs in H;ld. Ko sta imela precej denarja so kradenega, sta v B«ljaku nove obleke kupila ^arl lepo živela. Jungwirt je bil obsojen na 6 let •az- fc, H-ld pa na 13 mesecev ječe. — 19 letna iče- iska Aielbrecht, dekla iz Straganc je amorila gar . prosinca v hleva novorojenega otroka. Ob- len lenka in svojega dejanja tajila in porotniki ian jo oprostili, ker je baje duševno slabeja. — 1 v farska hčerka Treza Santner iz Toplic je so tla svojega strica Petra. Zato je bila obsojena 'ga i 3 leta ječe. lel. Sneženi plaz je napravil nad Svetokrvjo bil liko »kodo. Lavina je uničila pet lesenih hišic ah. zs&rebla dva hlapca, ki pa sta se k sreči bil zal ■risa- li" telili g« .er le, '.er ijo iiji ko je va n, a-z- «r še je a-ir-l i a. z- »j e- aj že al a-jo o- o-r-co o-o- pu odar ?e rešila. Obstreiil se je lajtnant O. Grafoner 17. peš-Ika v Celovcu. Ranil se je težko. Vzrok poučenega samomora ni znan. Po svetu. Najrevnejši kralj je kralj Jurij grški, ki ima tno 1325 000 drahem, to je okoli VI, milina kron dohodkov. To je za kralja premalo zato ga podpirajo Anglija, Francija in Rusija aka letno za 10 000 K. 2.500 delavcev ustreljenih ? V bliž ni mesta qu qae (južna Amerika) so stavkali delavci v alpetrskih jamah. Večkrat je prišlo do spopa-ov z vojaki. Pred nekaj tednov je bilo 300 de-»vc3v v boju ubitih. Zdaj pa poročajo listi, da je zgodil boj, v katerem je bilo 2.500 de-.vcev ustreljenih. Ako se ta krvava novica otrdi, potem je to pač najgrozuejš kar jih pezna zgodovina delavskih štrajkov že odeveti lašč Gospodarske. Ostrgavanje mahu in lišaja po sadnem drevja. 3. št. tega lista, se je priporočalo ostrgavanje mahu lišaja po sadnem drevju. Za to, res prepotrebno delo, iporočamo razno orodje, to je trojna strgulja, in dvojna fičet (krtača). No, kdor je že skusil lišaj in mah po sadnem drevju ostrgavati, in naj si bode tudi z naj-praktičnejšim orodjem, prepričati se je moral, da je to jako mučno in dolgočasno delo. Da, to delo provzroča udi, in naj se še tako pozorno vrši, po drevji ne ravno majhno škodo s tem, da strgulje in ščeti, kaj dosti vetnega popja odvale. Mnogoletne skušnje na kranjski kmetijski šoli na Grmu so dokazale, da se zamore mah lišaj veliko hitrejše in primeroma popolnejše in poletno pa brez vse škode z drevja odpraviti, ako se to iič ne ostrguje, ampak le z modro galico ravno iko škropi, kakor se vinsko trto zaradi peronospore. Id se je namreč v sadovnjakih kmetijske šole na Grmu sadno drevje z modro galico zaradi kaj obilnega fusi-kladija na listju škropiti začelo, ter to vsako leto* pojavljalo, se je izkazalo, da je škropljenje glede fusikla-lija kaj malo hasnilo, popolnoma izginil je pa po (mjah v kaj obilni meri nahajajoči se rumeni lišaj. Da . rarno škropljenje lišaj odpravilo ter da ni znabiti im od sebe izginil, dokazala je istina, da je bilo sose-bvo sadno drevje, katero je le cesarska cesta od jobkega ločila, pa ni bilo škropljeno, kakor pozlačeno leno. Zato naj bo škropljenje lišajevega sadnega rja našim domačim sadjerejcem najboljše pripo-■očeno. Vrši naj se pa to delo dvakrat, v prvič prej ikor drevje ozeleni, v drugič pa pozneje še enkrat, ko jo palico oliko tud je drevj .ki so n; lahko tudi z r stavi tako dol) trdimo na dol: služi kolikor t> Vežnja trt ni tak mislil. Posebno vežnja precej znanja in razumi hočemo vzgojiti 1 napenjalec vpognili kvišku, požene na Za škr ejene pljenje služijo škropilnice, to prirejene, sicer se pa škropi dievje radno trtno škropilnico, ako se ji na- gumijevo cev, da sega ta, ako jo po- do drevesne krone. Škropljenje proti fusikladiju. R.Dolenc. i priprosto delo, kakor bi človek napenjalcev (šparonov) zahteva . Pred vsem je pomisliti, kje a prihodnje leto. Tam bodemo rzdol. Ker sili trtni sok vedno le ;tu krepka ajv vpognjenem mladina. Kedar režemo, paziti moramo toraj na to, di bodo napenjalci, ako hočemo vzgojiti na njih mladiko, vselej blizu trte bolj visoko privezani nego na koncu. Kjer to ni mogoče, kakor n. pr. prt bodemo doseči krepke poganke ob tem, da te poslednje upognemo na st: bolj navzgor. Na vsakem vpognjenem mestu se ustavlja. Za vežnjo trt po zimi se uporabljajo beke. Pretrdo ne smemo pa trte zavezati, poi ne debla. Ako zavežemo pa napenjalec blizu i sok latnikih, skušali snožju mladik s n in šele potem sok za- navadno ebno pa eje jako in posle- em mestu tud bolj močno razvije line) oslabi, ker ne vendar dobiva trdr.o, zastajal bo na dotič dica temu bo, da se grozdj pa se spodnji del trte (kor« iz listja toliko redilnih snovi. Jabolčni in hruškin cvetoder (Anhtonomus pomorum in A. piri) sta mala hroščeka, ki sta si v obliki in v škodi jako podobna. Prvi se nahaja pa na jablanu, drugi na hruški. Pri nas dela posebno drugi cvetoder mnogo škode. Kdo ni opazil še proti koncu marca in začetku aprila na hruškinem drevju razjedenih popkov ? Vidite, to je naredil hruškin cvetoder in sicer samica. Najrajši zajeda cvetne popke. V rano, ki jo izdolbe, znese potem hrušček par jajčic, iz katerih izležejo v osmih dneh majhni črvički. Ti zrejo potem v popku dalje, dokler ga ne kmalu pokončajo. Potem se navadno v cvetu tudi zabubijo. Včasih dobimo na drevesu tudi polovico razjedenih popkov. Zato je škoda lahko velikanska. Proti cvetoderu bojujemo se najboljše na ta način, da ovijemo meseca marca papir, ki ga na-mažemo potem z lepljivo tvarino, najboljše s petrino, podobno, kakor delamo to proti malemu pedicu, ki napada osobito črešnje in češpe. Ker se nahaja pa mnogo hrosčekov na drevesu, treba je drevo včasih potresti, da padejo na tla in so prisiljeni lesti potem vnovič proti vrhu. Na ti poti se vjamejo v lepilu. Z drevja je hroščeke stresati, najboljše rano zjutraj. Tudi je dobro, ako se postavi pod drevo kako rjuho, v katero se hruščeki vjamejo. Kdor je videl prošla leta na svojem drevju mnogo razjedenih popkov, ta naj nastavlja sedaj lepljive kolobarje in naj stresa hroške z drevja I Petrina se še vedno dobi v Gor. kmet. Da ne bo krompir prerano kalil, treba ga je hraniti v čimbolj hladnem prostoru in ne v visokih plasteh, marveč razgrnjeno. V nasprotnem slučaju bi se krompir preveč vgrel, kajti tudi krompirjevi gomolji dihajo, kakor diha vsako da krompir bolj naglo kal od temnih. Če bi začel krompir zato na svetlo. V svetlobi se r Ako hočemo imeti rano kromp s to kaljo, ki je deloma ozeleni niso mnogo vredne. Krompirja. bitje. Tudi tema prouzroč to so svetli prostori boljši spraviti gaje ij manjša kal. se lahko kar bele kali pa take kali, ne z gomolj o že poganjati, ipravi vs r, zasadi !a. Dolge ki ima rabimo za seme, ker so izčrpale te Je preveč redilnih snovi. Sajenje trtnih divjakov. — Amerikanske trte, ki jih mislimo v zeleno požlahtniti, treba je zasaditi za 5 do 10 cm pod zemeljsko površino. Da se pa trta v zemlji ne zaduši, napraviti je nad njo klobuku podobno jamico ali pa preko cele trtne vrste brazdo. Trte, ki jih tako sadimo, so lahko za 5 do 10 cm krajše nego navadne. S takim zasajanjem hočemo doseči, da požene trta bolj nizko svoje poganke in zato jo zamoremo bolj blizu zemlje požlahtniti. Tudi postane taka trta bolj ravna in zato ne trpi radi tega toliko vsled obiranja pogankov, ki nastajajo na zakrivljeni podlagi. Kako globoko je sejati ? — To se ravnav po velikosti semena, po zemlji in po času, kc bolj je seme debelo, tembolj globoko zagrebe, ker zamore debelo daljšo kal od drobnega. Ako p globoko v zemljo, uporabi kal nahajajo v semenu, še prej, n< oze'.eni. Taka kal potem usahni kalenju mnogo zraka, zalo se seje bolj globoko, nego v težki, za zr< Če ne dobiva seme dovolj svežega ogljenčevi kislini (sapa), ki jo napr dihanjem. Ako sejemo pred zimo seme bolj globoko, nego spomladi ker seme v hudi zimi lahko pozeb »ejemo. Čim-£ ga lahko seme napraviti mnogo ide drobno seme pre-se reservne snovi, ki se »o pride vrh zemje in Ker potrebuje seme pri lahko v 'rahli zemlji k neproderni zemlji. zraka zaduši se v ivlja v zemlji seme z ali po zimi, deti je in sicer radi tega, :. Ozimino in zimski grah je toraj vselej sejati bolj globoko Ozimina, ki j svoje korenin Preplitvo seja rada posuši i varno je, akt osuši. Tako : svedoba škoduje kalen) na vrhu zemlje. Navadi seme 3 do 5 krat tako ijana napravlj: _ .bok :, zato ji zmrzav nje tudi ni pravo n zato ne more s se seme napoji eme izgubi kaljiv . Zato ) se rač globoko nego j aro žito. tudi bolj globoko Debelo seme je podkopati ali pode podvlačiti ali podgrabiti. Prav drobi tudi povalja. tako lahko ne škoduje. ker se zemlja na vrhu ime kaliti. Se bolj ne-i vodo in se potem spet >st. Tudi prevelika solnčna se ne sme seme puščati la, daje treba zagrebsti kot je seme debelo. drobno seme pa seme se lahko Loterijske številke. Gradec, dne 7. marca Trst, dne 14. marca: 5, 65, 54, 14, 26. 81. 26, 3, 79, 12. Ena re Pakracu. Opo Tvrdka iz pristne ; splošno priljubljena lekarn tarja nio na njene inzerate in je Kari Koclan tovarna za sukn firm •ije volne v Humpolcu prične ..„ obširnega sklada letne robe zi Priporočamo, da se pri potrebi na to sli obrne ker je znana za solidna, o čemur prepriča. Promet razpoSiljalae trgo velikosti nima navadni človek i in zopet tisoče komadov blaga, kupcem pravočasno ugodi. Marsikatero bi vrste po velikosti, barvi in muStru. Vsak pc lajfoplej lodne I ravnok gospod i P. JurlJB v priporočamo modno robo razpošiljati gospe. — Humpoličko firmo lahko vsakdo sam vrste blaga mora biti posebej takt ^ ine zahteva aparat, o katerega iti pojma Pomisliti je na tisoče ki morajo biti naloženi, da se la zopet razno li komad vsake umerijran, registriran, pri milijo delavske Konrad članke < kateregi prodaji ibrisan iz skladiščnih o registrov. Numeriranje gre le in tako se lahko predstavlamo, koliko oseb in koUko moči je v tej zalogi potrebno. Razpošiljalna hiša Harms vsluSbuje zdaj 200 oseb; njih delu najdemo lepe letnikih 1907 in 1908. Hanns Konradovega koledarja dobijo vsi kupni te firme zastonj in poštnine prosto, i Denarna posojila vsake velikosti po 4 do 6«/, proti dolžnemu listu z ali brez prič za jamstvo, plača se v mesečnih obrokih v 1—10 let. Brez posredovalnih pristojbin. Posojila na realitet po 3'/,°/, na 30—60 let, najvišje. Večja financiranja. 212 Hitro in diskretno se vse vrši. Administracija „Bb'rsen-Courier" Budapest, Postfach. Porto za nazaj se prosi. Prosi se nemško korespondenco. "V najem se da od 1. juniji pol hiše s tremi _ sakeg. m penzijonuta; hiša j z opeko krita, prav i kraju, blizo farne c kateremu ugaj iprila oglasi, k prepozno; ak dopade 'i Več pove lastnik F Sv. Lovrenc nad St. 131 več let obami. spo- pošie; do 1. bi bili terenr ikodelca zidana, v na lepem gaja naj se ker potem ako se kari pa kupit. anz Ilounik. Mariborom, trgu. 809 Pekovski učenec b« »prejme pii Heinrich Simonitsch, pekovski moj iter v Zeltweg, Zg. štajersko. aog PIPE iz Bruycre lesa a kvalitet, iz pravega, nevnloljlvega Bruyere-le8a. Gladka glava z daleč za-vitimBuyere-odlivom, viS-ijati ror, na-' ustnik iz roga Slavh, cena 21 cm. dolga K 1-50. Ista pipa, ali z okoli rezano Bruyere-leseno glavo K 180 Največja izbere v re-kvizitah za kadenje dobite v mojem ceniku, ki se razpošilja zastonj in poŠt nine prosto. Dobi sepri: c. in k. dvornem liferantu Hanns Konrad razpošlljevalna hiša v 690 Briix št. 876 (Češko.) Zahtevajte v lastnem interesu moj bogato ilustrovani glavni cenik s čez 3000 podobami zastonj in postrine prosto. Dva učenca se sprejmeta pri M o r e 11 y's Wtw., delavnica in prodajal nega blaga, v Ptuj' hofgasse) firmi H. liksrska a barv- (Bahn- 213 Učenec zmožen sloveoskega in nemškega jezika in dobro izšolan se sprejme pri Jos. Srimz-a, trgovina z špecerijskim bla-_______gom v Celju. 196 Ctrkolariat se takoj sprejme na parni žagi v Koprivniku pri Kočevju z dobro plačo. 177 Fotografije kot znamke (marke liki znamkam na pia-mab). in dopisnice s sliko izdeluje po vsaki poslani fotografiji po ceni Otto Nenmaan, Prag, Karolinental štev. 130. Ceniki se pošljejo na zahte-vanje brezplačno in franko. 183 Lepo posestvo 182 blizo Ptuja, sposobno za vsakovrstne pridelke, se proda za nizko ceuo. Naslov pove upravništvo „Štajerca". MAJ BOLJŠA \n rgAJCENEJŠA SEMENA VSCH VRST SAMO PR| l!riS*99 Krasno malo posestvo blizo Maribora z prav lepim stanovanjem se pod roko takoj proda. Natančnejša pojasnila da g. Mat Pukl, gostilničar in župan v Rosveinu pri Mari-__________boru. ___126 Kovaškega pomočnika sprejme takoj Anton Ferenčak, kovač v Bre- ž-cah <'b Savi !68 Na prodaj je lepa hiša, tik trboveljskega premogokopa; v taisti je 9 sob, prodajalnica 2 kleti, zraven je vrt in je na mesec 116 kron dohodnine. Hiša je pripravna za vsako obrt. Natančneja pojasnila da lastnik Franr; Žagar, posestni« in čevljar v Trbovljah. 20* Kron 5000 zaslužka plačam tistemu, ki dokaie, da ni moja čudežna kolekcij* 9C B00 komadov za gold. 2'50 ~W priložnostni nakup, L a.: 1 prava švic list. Koslepf patent žepna m, gre natanko in dobro, regul. s pismeno 3 letno fabrično garancijo, 8 amerik. zlato-double prstana (za gospoda 10 damo) 1 angl. pozlaC. garnituro, obstoječo iz mansetnih, ovratn h in prsnih rob, 1 amerik. žepni nož 6 delov, 1 eleg. zidana kravata, barva, mušter po želji, najnovejši fačon. 1 krasna knoflica xa kravato ■ simili-briljaDtj, 1 nežna damska broša zadnja novost, 1 potrebna toaletna garnitura, 1 eleg. usnjati portmone, 1 par amerik boutonj, s imit. kamenji, 1 par angl. vremenskih barometrov, 1 salonski album a 36 umetn. najlepših razgledov sveta, 1 kresni vratni ali lasni koljer s pravimi orientaličnimi biseri, 5 indijskih čudo-debti-kov-vragov zabava vsako društo in še 350 kom. raznih predmetov, ki so v vsaki hiSi potrebni in koristni zastonj. Vse skupaj z eleg. zisL Roskopf patent žepu ar«, ki je sama dvojni košta samo gold. jHiO. Dobi se po povzetju ali (tad,priS. Urbach, znamke) N. B. Ak tov ali 6 ff. vol oči 2 paket« »ih žepnih robcev prid, ati eto Krake se 1 pi Ak takoj nazaj, torej vsak riziko izključtc vredna, ■aprej plačilu ■zpošilna hita, ra št. 101. ima angl. bri-dopade denar — 6 Jos. Kasimir PTUJ trgovina s špecerijo, materialom, barvnim blagom, skladišče piva bratov Reininghaus priporoča: najbolja semena za vrt, polja in travnike. Različna gnojilna sredstva, kakor različno drugo blago po najnižji ceni in solidni postrežbi. Omenim fte, da se nahaja,, moja trgovina le v lastni hiši, kjer je bila prej glavna tobačna trafika. 178 Domača pijača narejena z „Mostin" da izvrstno pijačo in je najboljše nadomestilo za pristni sadni mošt ,.Mo-atin" je sestavina naravnih substanc in vsled tega neškodljiv ter vpliva ta pijača na človeka oživljajoče in pospešuje prebavo. 300 I. te pijače narejene z ,.Mostin' stane 4 gld. 80 kr. „Mostin" se dobi pri Janezn Poach, špecerijska trgovina, Maribor, Koroška ulica 20. — Poštna razpošiljatev vsak dan. — Stari se pred pona-redbaroi. 173 V ptujskem mestnem soparnem kopališču M dobijo odaihmal kopele 8 hlaponom po sledečih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I ari popoldan in vsako nedelj« in vsak praznik ob V.II uri predpoldan za 60 vin.; (30 krajcarjev.) 378 Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer BadeanstaltV Hlapec kateri bi z enim konjem vozil in tudi vsa draga kmetska dela zastopi, se sprejme na Spodno Koroško. Ponudbe prefzameup-avništvo Štajerca'. iMEMvepo posestvo tik Ceste 30 minut od Maribora oddaljeno z novo zidano hišo kjer se nahaja dobro idoča gostilna in trgovina z mešanim blagom, ledenico, gospodarskim poslopjem, 8 oralov prve vrste njiv in travnikov se proda za 13.500 gold. Naplača 8000 gold. Dopisi zaradi pojasnila naj se pošljejo na naslov „Žukunft 8000" Hauptpostlagernd Marburg. 205 Proda se ~*3m Kaučičevo posestvo v GurČičah 1 uro od mesta Velikovec, ki obsega 1 ha 21 a 24 m! njiv, 9 a 87 m8, 20 a 67 m2 travnikov, 1 a 83 ms pašnikov, 30 a 82 ms gozda za sekanje z zasigurjeno pravico dobave vode. Proda se takoj iz proste roke. Polovica prodajalne cene ostane lahko vknjiženo na posestvu. Pojasnila daje H. Meglitsch v Velikovcu. 207 Išče se preddelavec (Vorarbeiter) za tovarno upognjenih stolev, kateri se razume na vse vrste upognjene stole (gebogene Sesseln) in kateri bi tudi opravljal službo mojstra. — Pogoji so glavno; treznost, poštenost in pridnost. Plača po dogovoru. Kje ? pove iz prijaznosti uredništvo >Štajerca«. 210 Stiskalnica (preša) za sadje je v tovarni za opeko v Leitersbergn i pri Mariboru na prodaj. Naslov je: .Leitersberger Ziegelfabrik" Marburg a. D. ies Ura z Terižico "^ ry| samo 5 kron 50 vinarjev. ^' ' S lezijska eksportna hiša je nakupila veliko ur in rt>ro izšol pošilja; eno prekrasno pozlačeno 36 ur natančni se ta anker uro z lepo verižico samo 5 K 50 vt enem se pismeno tri leta jamči. Po poštnem pfc razpošilja prusko-slezijska eksportna h:ša D. Ki letna p Krakov N. 21. /641. Opomba: '/.;. neugajjfl | gar an denar vrne. Maslo, jajca, goveje maj kupuje VinzeiMs Bujnošffla trgovina z delikatesami Dunaj XVII 2. Lerchenfeldergiirtel 1 Vabilo. V nedeljo 22. marca 1908 se I ;____ D o u (Vorschuss-Kasse) V Slovenski Bistrici, ter so a tem vsi povabljeni. ODBI Kupite izravno od tkavnice 6 plaht brez šil najboljše vrste, veliko 150/200 cm. Cena K 14^ = Brata Krejcar, DobruBchka, Češka Tkuvnico platna in (inmvolu. Najnovejši ponilatni mnatril .•; Raz f ms I »ti «ei Ak«wa Bilanca hranilnice (šparkase) v Radgoni 1907. ?c Na kontu hipotekarnih posojil........ > kontu posojila brez hipotek...... » kontu posojila na vrednostne efekte .... > kontu menic (Wechscl) .'........ » kontu na efekte............ > kontu-korent.............. » kontu c. k. poštno-hranilničnega urada . . . > kontu realitetnih vrednosti........ > inventarnem kontu........... > kontu na hotelskem pohištvu....... > saldo-kontu.............. > kontu pro diversi............ > kontu asekurančno-premijskih posojil .... > kontu posojilne blagajne......... » kontu obresti od hipotekarnih posojil . . . » kontu obresti od posojil brez hipotek . . . > kontu obresti od posojil na vrednostne efekte > 'kontu obresti od efektov........ > kontu blagajne............, Promet podjetja K 5,896.194-89. K 4252226 117 234978 12 1296 43950 2383764 116235, 1914 388714 4783 2752 70 28 70 64000 66079 1952 40 19089 53036 7634982 |27 Pro konto vlog interesentov................ • konto obresti od hipotekarnih posojil: za naprej plačane obresti pro 1908 . . .,...... > konto obresti od posojil brez hipotek: za naprej plačane obresti pro 1908......... > konto obresti od posojil na vrednostne efekte: za naprej plačane obresti pro 1908......... » konto obresti od menic (Wechsel): za naprej plačane obresti pro 1908......... > konto dohodkov realitet................ > konto glavnega rezervnega sklada: za neobdačeno vrnitev (Rtlcklage) .... K 563.607-26 . . K 77.397-25 obdačeno vrnitev (Rtlcklage) 6853359 20507 toječe : 2V. c k raj no vi in i m podu< 1 'ceneno 455 fV* 833 J T tem vprašan konto posebnega rez. sklada za kurzne izgube: neobdačena vrnitev (Rtlcklage)..... konto penzijskega sklada......... 18.848 točk v žurnalu. Aktiva Bilanca posojilnega oddelka. Na blagajniški gotovini koncom 1907 » posojila na menice (Wechsel) . . > posojila proti dolžnemtr-pramu . » zaostanek obresti koncom 1907 . K 401 27308 37324 72 Pro dotacija iz rezervnega sklada šparkase v Radgoni » naprej plačane obresti pro 1908....... 65107 56 l'/a7o in rentni davek plača Sparkasa iz lastnega, brez da bi se to vložnikom odračunalo. Obrestna mera za vloge pri čnem obrestovanju 4%, za posojila na ročni zastavek (Handpfand) in na hipoteke 5"/., proti menicam 6% in pri posojilnem oddelku 5f-"*^J$|*|j, Uradni daevi vsak dan razven praznikov i. s.: pondelek, sreda in petek od 9.—12. ure dopoldne, torek, četrtek, soboto in nedeljo od 10.4. are dopoldne. °»ln0 "P01 Poiebno se kmetom v okrajih Radgona in Zg. Radgona priporoča posojilna blagajna na osebni kredit, to pa ne samo zaradi nizke obium perjem8 mere temveč zaradi lahkega nazaj-plačila. Izpeljava dovoljenih posojil iz tega oddelka je brezplačna in se ne intabulirajo v zemljiški knjigi,*JJ°?i*irn i 8« prosilcem velike troške prihrani. Vsa pojasnila daje sparkasa vedno radovoljno. 'fr«nto!0Da Radgona, 31. decembra 1907. RavnateljStyO Črkostavski učenec ^o izšolan in tudi nemščine dobro zmožen sprejme se takoj v tiskarni W. Blanke v Ptuju. 175 [letna pismena K Krfill I Brez konkurence "-arancija!! ^ IU uii • v tej kva|jtetj i Moja prava švicarska System Roskopf P* en t Anker Remontoar-ura ■ niS)v rim, .solidnim, antimsgnetičnim Anker- kolesjem, pravo en ajlno cifermco (ni pap r!) a varstveno plombo pravo ni- kelnaslo pokrovje, Sarnirm pokrov tez kolesje, gre 3tj ur (ni 12 ur idoča i ura), okrašeni in pozlačeni kazalci, i natanko regulirana, s 3 letno pismeno Iparnocijo krinad K 5—, 3 komadi S K i4'—, s sekundnim kazalcem K 6-—, 3 k ;m. K 17 — v pravem srebrnem pofc'ovju brea sekundnega kazalca K II-— 13 kom. K 31—. s se«, kaz. K 1350, 3 kom. K 38 — Izmenjava dovoljena. Razpošilja po povzetju Prva faurika ur v Mostu 688 KOlirad, c. in k. dvorni lif., Brux 876 (Češko) fBtjatl »enlkl s 3000 nodrbi>mi rnstonf in puštnlne prosto I — 7 — Mladi trgovski pomočnik in trgovski učenec se takoj sprejmeta v trgovini z mešanim blagom pri Stjepan Celeč v Pregradi. 19S T Kdor želi posestvo kupiti v Sevniškem okraju, ima ravno lepo priliko. Posestva so vsake vrste, mala in velika, od 500 do 40.000 gold.; hiše vsake vrste v trgu Sevnici in v okraju primerne za obrtnike, gostilne in penzio-niste. Posestva z mlinom pa tudi mlin sam i. t. d. Kdo je namenjen kaj kupiti, naj se obrne na Anton Andolžek V Sevnici (Lichtenwald) 176 27 sivi 56 56 57.1 o.-i bre '. O. OSESTVO itoječe iz 2 velikih, plodovitih njiv, skupno j—2'/i orslov, med dvema občinskima cestama okrajno cesto, v sosedni bližiui Maribora, ob ^rk?i ia 3 razredni Soli (z nemškim in Slovenian podučnim jezikom), nadalje s sadouosnikom ceneno iz proste roke proda. Primerno je lasti za zgradbo hiše, za vsako prodajalno, t tem krajn še ni nobene trgovine. Pisma vprašanja pod „lepQ pOSBStVO" na uprav-ništvo „Štajerca". 159 Sukna humpofečki lodni, sukno za salon obleke in modno sukno za obleke priporoča Karel Kocian tovarna za sukna y Humpolci Vzorci brezplačno. Tovarniška cena. 121 Prva c«ška prodajalno. Ceno perje za postelj 1 kg sivega, Slišanega, dobrega 2 K, Se boljšega 2 K 40 v; 1 k* belega, .3 Ki 60. finega, mehkega 4 K &10 v; 1 kg izredno finega sneženo 'belega, Slišanega 6 K 40 v, 8 K; ! aajfioijega (Daunen) sivega 6 K, 7 K; belega finega 10 K. najbolj finega od prs IS K. Pri nakupu 5 kg. franko. Izgotovljene postelje istno »»polnjene, v neprodornem, rdečem plavem rumenem ali - mnkingo. 1 tuhna 170/116 cm velika, * novim, sivirr, I ptijem 10 K; s finim sivim, mehkim perjem 12 K. 14 K; mejlim 16 K; 1 blazina 80/58 cm, 2 K 80, 3 K 40, i K; r ililjuje po povzetju 15 K naprej. Izmenjanje in vrnitev frank.. Denar nazaj, g BeniSCh v "esehenrtz 716 Bohmerwald in franko moj glavni cenik z nad 3000 podobami vseh vrst niklnastih, srebrnih, zlatih ur. m. Roskopf, Hahn, Omega, Schaffnausen, Glas-hiltte ter vsega solidn ga srebrnega in zlatega blaga po originalnih fabriskih cenah. Nikel r mend ar ura K 3-—, Zistem Roskopf patent ura K 4-—, Švicarski orig. zislem Roskopf pat. K 6—, Reg. Adler-Roskopf, Nikel anker rem K 7*—, Goldin rem. ura, pLuna" kolesje dvojni mantel K 8*60, Srebrna rem. ura „Gloria" kolesje K 840, Srebrna rem. ura dvojni mantel K 12'50. Srebrna pancer-verižica z springrinko 16 g težka K 2-80, Ruska tu a nikel cilinder rem. ura BIjunatt-koiesje K 10'50, i-f.-tukaviea K 860, budilnica K 2-90, kuhinj ka K 3— Svarc-aldovka K 280. — Za vse ure 3letno pismeno garancijo! Ni rizike! Izmenjava dovoljena, ali denar nazaj 1 n^ HANNS KONRAD B\ttTnl BrliX št. 876 (Cesko). Rane jseh vrst naj se varujejo storimo pred vsako nečistostjo, kajti vsted te postane lahko najmanjša rana nevarna in velika. Že 40 let sem se rabi omehkajočo Pragerska demačt žavko kot zanesljivo obvezno sredstvo. Ista varuje rane, zmanjša vnetje in bolečine, vpliva hladilno in pospešuje sploh zdravljenje. fjgT razpošilja se vsak dati ~&i 1 ctla doz« 70 vin., '/, 60 via. po poŠti proti napiej-plačiki 3 K 16 vin. se posije franko 4 duz, za 7 K pa 10 doz, in to na vre avstro-ogrske Stacijoue. Vsa dela zavitkov ima/o postavno varstveno znamko, = Glavni depot:------- B. FRAGNER, c. I .?orai Hftrut. ' Apoteka >zum schwarzen Adler« Praja Kleioeseite, Eeke der Nerudagase No. a03. Skladigče v apotekah Atistro-Ofrrske. >c Haraburg-Amerika-Liaie. Najhitrejša vožnja po morju 5 dni, 7 nr, 38 minut. Redna direktna ZTe-za z brzo- in poštnimi par-niki, ki imajo dvojnate vijake, iz Hamburga do Sew Yorka; daljo t Kanado, Brazilijo, Argentini.io, Afriko. j Natančnejša pojaBnila daje Generalna agentura I za Štajerske „ Gradec, IV., Annenstrasse 10. I Osterr. Hof." Priznano najboljše vnovič zboijsaoef« sestava „Agrilrol»K, mlatilitiee SžfrSot^TŠfc (RoHcn-RmgecterHCTlager, ročne na vitei m motna«, sejalnice jeklene pluge, brane, valjarj«, kosilnice za travo, deteljo ia žita, obračalnike, stroj« za graWjenje sena m žita, stiskalnice za grozdje m sadje, hitlravliCne ntiskalnke, str«je za mečkanje ia robkanje miine /.a s;hI,h% ški«i>iinic* za trte in rastlin«', stroje za sušenje sadja vrtilne pumpe za pejnico, - vtaje za t$m*m živina, stroje za »naaenje »ka, tr^erje, aWoje za nobiuraje koruae, stroje za rezaaico s pateatovaNoii tečaji, pcwajeOBwi *•» kclobar«o nrtzamje, da j* j* niožso goniti pavsem Vtbkota«, atroje sa parjenje knne,po& za štarKtoe kcitJe imse-dBajg* kmetijske stroje iadehije ia nKooiilja v »«jnovtj»Ui, oaUkevaal* aentairih •—**» PH. WAYFARTH A Co^ DUMAJ 2(1 Taberstraesait 3. Jgg^ twoka kmatajaUfc strojov, Kwna in parne fužine. OdiHooaan z pad «06 zMmi. smbnwai kotajaani i I. i. Omni aaaifci s -fitktmi breuplačno. Zastepaiki in prseraMai se Meje. Mranilnica (Sparkassa) Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poš-tno-hranilničncm uradu. Mestni denarni zavod. Giro konto pri podružnici avst. i ogersk. banke priporoča se glede vsa- [ .......,..... v Gradcu- kega med kranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredo~ vanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Uradne ure poslovanje s strankami ob delavnikih od 8-12 ure. Občenje t a»$t. ogmKo banko. Ravnateljstvo. DOZickl otroke v novi veliki trgovini aoo Johann Koss v Celju , . na kolodvorskem prostoru = ■e dobivajo že cd.....gold. 6*50 naprej druga aorte po........ 7"— ,. t»«fc ,......... 8'- , četrte , „........ 9'— ■ , pete , _ „........10"- t in t ft-drsmi po.......12*— - Za finejše sorte .se naj zahteva posebni cenik. Varstvena marka „Anker" Liniment. Caspici comp. nadomeslilo la anker-pain-expeller je znano kot odpeljajooa, izvrstno In bolečine od-stranjajoče sredstvo pri prehlajeDJu itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, K l*40f in K 2*—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklenice v skatljah z naSo varstveno znamko „Anker", potem se dobi pristno to sredstvo. Dr. Richter-jeva apoteka ,,zlati lev" V Pragi, Rlisabetstr. St. 5 nov. Razpošilja se vsak dan. Pozor, gospodje in gospodične! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanju — KAPILOR št 2. Povzroča, da postanejo lasje dolgi in gosti, odstranja pni-kaj in vsako kožno bolezen na glavi. Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo ■ahvalnic in priznanic. Stane poštnine prosto na vsako fosto lonček 3 K 60, 2 lončka 5 K. Naroča naj se samo od mene pod naslovom PETER JURIŠIČ lekarnar t Pakracn štev. 200 t Slavoniji. Otrokom in odrašenim g ki kašijajo zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom Gbymomel Scillae kot sraditvo, ki odstrani sline, krtni kašelj, pomiri, odstrani pomanjkanje sape. Stoteri sdravaikov so dali 2e svojo isjavo 0 presenetljivem promptnem vplivu Thymomol 3cilln pri oslovskem kaliju in drugimi vrstami krčnega kaftlja. Mf* Prosimo vprašajte zdravnika. **3fc* 1 steklenic« r20 K. Po posti franko ori naprej-plačilu 2"W K. 9 steklenica pri naprej-plarilu r— R, 10 stekleaie 10'— tf. Izdelovalec in glavni aalogatalj B. Fragner, apotekar c k. dvoni liferant Praga-III, Nr. «03. al 8* dobi T T«otl apoHhah. • I Faxit* m in* prtviriu ixtfclotaka hi ■» vM-stm* xtumk*. puškar in posestnik v Borovljah na Koroškem. i»delova»c»j umetnih pu8k, izkušen vek. arzenelu, prev.srne Udi ptipra.ila. Priuoroca posebno puSke na krogio z leg. streiwn, promer cevi 9*3 in 81 mm. Absolvent c. kr. strokovne Sol--* za pušfcar- sko industrijo. cevi na 70 korakov s ftrotom St. 01 7 treferev napravilo. — C. k. di re<-cija poizkušnega za. Mnopo iiuslrovani cenik se dobi brezplačno! Uradna šajba •lev. 200: iz puške SI. K1O07, kal. 16 se je z enim strelom iz leve voda ta ro£no strelno orožje v Horovljah na KoroSkem. Unajditelj io edino opravičeni izdelovatelj „ School i ebove-ali«nc-borui.gea z najboljšimi in nainataučnejftimi streli sedaniosti do 100 korakov z dobrim „durch$la**oma (glej sliko strela!) Moja Alianc- borunga" strelja s črnim in biezdimnim smodnikom brez-dvomno naj zanesljiveje in nsjlx.li ojstro ter presega najboljše angl-skf, amerikans>e in drug*. MborunKe*. Zato vporablja vsak razumen lovce to pSchonlieb-Alianc-borungo*". Vsoka slaba pulka se naredi z mojo Bborungo" pod garancijo dobro streljajoča. Ona tttn K 10'—. Vsak dan dobivam ? ah ama pisma. Atelier za izdelovanje najfinejših lovskih pušk sedanjosti, ki so pač prve vrste. Priporočam novosti v mojih kakor pero lahkih .,alianc'* puškah vseh zistemov z mijo „Sch5nlieb-alianc- borungo" ki presegajo vse drugs fabrikate inozemstva in domačije. MBUgorodni g. F. Schonlieb! Z poslano puSko kal. St. 16 z borungo sem izredno zadovoljen; na 100 korakov sem dosegel krasne uspehe; VaSa borunga je najboljša in presega angleško. S pozdravom A. Eugenberger, c. k. inžener v Suczowi. •ko ne dopade, vzamem puške nazaj t Izmenjam jih ali pa platem denar nazaj 1 Zdrave delavke od 16. do 35. leta se sprejmejo k trajajočem lahkem in dobro plačanem dela v tovarni v Gradcu Moseihcfgasse 50—54. 170 Konkurenčna Duriiinica po amerikan. zistemu, gre v vsakem položaju, dobra 7,1 službo Dn merim kvajtleta. 3 letna pismena garancija da gre dobro iit.pr.tv K 2-y.. A kom.' K 8-—, s cifeinico. ki sveti K 3.:-IO. 3 kom. K 8-— Bndilnlca z dvojtimi zvonci 12 zvooa) K 3 80, 3 komadi K '060, s ciferrrco, ki ivtti K +20. 3 kom. K UoO. Ni rizike! Izmf.riia.vadovoljena ali denar nazaj! Posije Dn povzetju ali naprejplajilu prva fabrika ur v BrOxu H1NNS KOKRiD '• yyg" v Driixu st. 876 (Cesko;. Bogali; cenik' z nad 3000 podobami ur, zlatega in srebrnega blaga, glazbenih poirei»čia ild. dobi na zahtevo vsakdo zastonj in franko. 739 LAHT — (Prtiči) ik, dati nasledn; Naročnina Ogrsk 3krc z domačega platna po......S^^Ba^Namfi z močne debele kontenine ..... ««lo leto t tirolskega plslrni......., Ameriko 6 f ' aa drugo v novi veliki trgovini r*m na ■ine. Nai teti napr :evilke s JOHAMKOSSvCl na kolodvorskem prostoru. tisoč Mestna občina v Ptnjn ima za oddati več Minerva C za krojače in čevljarje 160 .»tati in Howe C za krojače in čevljarje . 90 ,rlada zo Cylinder Elastik za čevljarje . . 180 ,gra kler Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje, inkrat p cene so nižje kakor povsodi in se po p»i je im plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenilfienu m plačno. jj je po -------------------------------------------------------rikalci i Meščanska parna žagcfi!^ Pozor vinogradari! Mestna občina v Ptnju ima za oddati i 5Č reznih trt za vložiti (Schnittreben zum Einlegen) in "cer: Solonis, Monticola, Riparia z »e- likim listjem. Za pristuout vrst se garantira. — Cene po dogovoru. ___________Mestna uprava v Ptuju. Svilne robce Volneno blago Druk od firbarja Cajge in satene Platno belo in pisano Štofe in kamgarn Srajce in kravate kupuje večina 201 samo v ta novi veliki trgovini JohannKosSvCelju —= na kolodvorskem prostoru. =— Brata Slawi v Ptuju I priporočata izvrstne stroje (Nahmaschinen)' deči ceni: Singer A . . 70 Singer Medinm.90 Singer Titanial 20 Ringschiichen ........140 Ringachifchen za krojače . . . .180 Minerva A..........100 cami, — kater« Na novem lentnem trgu (Lendplatz) » zraven klalnice in plinarske hiše nova parna žaga vsakemu v poral Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, spahati i. t. d. tlerikale ki Pozor I Po^ierikale Čitaj! Slavonska biljevinOH Ta je napravljena iz najboljših gorskih »zaslužil, ter se izvrstno in z najboljšim uspehom "PoraW.Lp_0J_0 zastarelemu kaslju — bolih v prsih, — prehlajF^ grlu hripavosti, težkem dihanju, astmi — pljuča*1*02 Brt: taru, suhem kaslju, tuberkulozi itd. itd. ali vladt Delovanje taborne, vspeh siguren. Glavni zt franko na vsako pošto za 2 steklenici 3Dati tre vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzeS i; i ' če se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 a ,. 7. " se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost (Poljea©18 P. Mttči^o *>77 lekaraaija v Pakracu M. SOO (S _____________________________;__________________* »TBtrO- 0| Najstarejša tvidka za špediranje , potnikov ' ZWILCHENBART BASEL (Švica) Centralbahnplatz št. 9 •prejme potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenab; — vožnja na moiju le 6 do 7 dni; odhod paro-brodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. — Govori in piše v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas, in sprejel bode brezplačno in takoj pojasnila. 478 -klerikah l so kriča Ura na pendeij, ki bije na v* in na »■oso Ali ko j v lepo poliranem kosmu iz oren. t« . - *" m ur, bela cifermca, 71 cm \isoka K U«l 1-"»^ gre 14 dni» bije na '/i >n 1 uro K ij^Jj naj nGong"-fcoleEJe (stolpovo zvontnje) da ■, . / ceno pri 1 dnevnem kolesju za K !▼ 0 I 1 K J 14 duevnem za K 1 50. 2dftj J6 Te ure so vsled cenosti in tr^nt^a:. , ganlne za pohištvo. JftTDa^ al Ura-kukavica K SoO, kuhinjska im barskih Budilnica s stolp zvuiinijein Kfl , • Za vsako uro Hl?tna pismena parar;c>*tlftnK6 . po pmztlju prva fabnka ur v ^:gQ fj -Jr* HfiH?iS KONRAD T ne po c in kr. d*oim liferint v Briixj>, , tčtsto). lavskega Glavni cenik z nad 3000 podobami:/: n 6 S ni n< i.\:1h'i Xčt lini 'II po^t lni' :i L a \ _ fl 11 i s t r rikali klerikah st vo profesor plančkn mladenii Tei bode v i da se o Stvo je hoče zae in K edini, proti dokazali Velika zaloga gotovih obl za otroke vsake starosti iz štofa iol ženskih jaken (jopi itofaste in W9T moških oblek' hlače iz cajga in štofa zelo po I v novi veliki trgovini! j JOHANN KOSS v CBI = na kolodvorskem prostoru. 4 Izdajatelj im odgovorni urednik: Kari Linhart. Tiskal: W. BIuk