Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 47.	V Ljubljani, dne 30. novembra 1922.	IV. leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. ::
Cena posamezno štev. 1 Din.
.NAS GLAS“ izide vsak četrtek. Celoletna naročnina . . . Din. dO1—
Polletna naročnina.......20'____
Četrtletna naročnina. > . . .	10-_
Za inozemstvo je dodati poštnino. —	Oglasi po ceniku. —-
Uredništvo: Ljublana, Dunajska cesta št. 25. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latin ci in cirilici sprejema le podpisane in zadostno irankiranc. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani
Upravništvo: Na naročda brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št 5/1. Tj* je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Kongres drž. nameščencev v Beogradu.
Ker doslej uredništvo ni prejelo od nobenega izmed slovenskih delegatov, ki 'so se udeležili kongresa državnih nameščencev v Beogradu, poročila o kongresu, prinašamo naslednje poročilo po zagrebškem »Našem Glasu« (št. 45. z dne 5. novembra 1922), ker vemo, da bi vsi radi vedeli natančnejši potek razprav na kongresu.
Poročilo v zagrebškem »Našem Glasu« je sledeče:
V	dvorani poštanskoga - telegrafskega doma je bil 29. in 30. oktobra izredni kongres državnih uradnikov in uslužbencev, ki ga je bil sklical Glavni Savez v Beogradu.
Kongres je bil številno obiskan in predsedoval je predsednik Glavnega Saveza g. dr. M. Jovanovič, načelnik v proračunskem odeljenju ministrstva financ. Za podpredsednike so bili izbrani predsedniki pokrajinskih zvez, in sicer gg. Cuković, Lil le g, Ka-tunarič in dr. Benkovič, za zapisnikarje pa gg. Dilber, Bckš, Miloševič in Koštan. Prisotnih je bilo 76 delegatov. Ob začetku kongresa je bil odposlan brzojavni pozdrav kralju kot protektorju Glavnega Saveza. Brzojavni pozdrav je vseboval tudi prošnjo, da naj pospeši kralj s svojim visokim vplivom rešitev uradniškega vprašanja.
V	imenu invalidov je pozdravil kongres Dragiša Zdravp ovič, sodnik iz Pirota, ki je razložil, katere korake je podvzelo doslej udruženje invalidov. Izjavil je tudi, da hočejo invalidi z vsemi silami podpirati gi-ganje državnih nameščencev.
O prvi točki dnevnega reda je referira! predsednik dr. Jovanovič: o uradniškem zakonu in o izpremembah, sprejetih v sekciji zakonodavnega odbora. Na poziv vlade je on, kot zastopnik uradništva, sodeloval na sejah zakonodavnega odbora. Branil je interese uradništva po navodilih, ki jih je dobil od Glavnega Saveza. Uspelo mu je, da Je deloma ublažil nekatere določbe zakona, ki bi bile drugače škodovale državnim nameščencem. Kar sc tiče prejemkov, je bilo predlagano, da naj tvori temelj za prejemke vrednost zlatega dinarja, a Izplačilo bi se vršilo v papirnatem denarju po relaciji na denarnem trgu. Ker pa država ne bi mogla najti pokritja za te visoke Izdatke, je obveljal predlog, da se znižajo plače, kakor jih je predlagala vlada, za polovico, da pa ostanejo doklade dotlej, dokler se ne dvigne papirnati dinar na višino zlate vrednosti dinarja.
Predsednik Udruženja Jugoslovenskih učiteljev, g. S t a n k o v l č, je zahteval, da se 8e enkrat razmotrivajo vse določbe zakona, ki
tangirajo interese državnih nameščencev, in da se šele nato odloči kongres za svoje zahteve.
Profesor Miloševič iz Kragujevca je napadal z ostrimi besedami vlado in parlament, ker nista rešila še uradniškega vprašanja. Napadel je narodne poslance »parazite na narodnem telesu, ki se ne brigajo za državne interese, temveč prodajajo pekmez, kuhajo žganje, a na seje narodne skupščine pridejo od časa do časa«. Govornikova ostra kritika je izzvala burne prizore med udeleženci kongresa, ki so se razdelili na dve stranki: v branitelje in protivnike parlamenta in narodnih poslancev. Razvila se je strastna polemika, dajala so se pojasnila, informacije glede nekih osebnih vprašanj uradnikov iz Srbije. Iz vsega se je pa dvignilo hudo razburjenje, da predsednik ni mogel več obvladati kongresa in je bil prisiljen, da je prekinil zasedanje.
Popoldne sc je kongres nadaljeval. Prvi je govoril predsednik slovenska zveze, g. L i 11 e g, ki je apeliral na stanovsko zavest in solidarnost vseh delegatov ter jih opozarjal na to, da nosi kongres veliko odgovornost na-pram stvari — rešitvi uradniškega vprašanja. Predsednik hrvaške zveze, dr. Benkovič, je predlagal, da naj se zaključi debata o pragmatiki, ker ne bi privedlo ponovno razpravljanje poedinih določb do nikakega rezultata. Raje naj se opredeli taktika, kako da bi bilo prisiliti vlado, da čim prej predloži zakon narodni skupščini. Uslužbencem v takozvanih prečanskih krajih ni pragmatika tako nujno potrebna, ker jim je Itak zagotovljena že po sedaj veljavnih zakonih stalnost. Pragmatika pa je nujna potreba za državne uslužbence v Srbiji in Črni gori, kjer ne obstoji pravzaprav nikak zakon ter so izročeni nameščenci samovolji vlade in političnih strank. Prečanski nameščenci hočejo kljub temu nastopati solidarno s svojimi tovariši iz Srbije, a srbijansko »radništvo naj pomaga prečanskemu pri njegovi zahtevi za izenačenje plač in doklad, dokler ne bo sprejet novi uradniški zakon. Složno je treba tudi zahtevati, da ne bo pragmatika le sprejeta, temveč tudi hitro izvedena.
Predsednik bosansko - hercegovske zveze, ravnatelj Čuk ovič, je zahteval junktim med pragmatiko in med draginjskimi dokladami.
Profesor Miloševič je zahteval revizijo kvalifikacije uradnikov, »jer se u činovničke redove uvukaše razni šloseri, kelneri, šoferl und andere«.
Končno je bila zaključena razprava o pragmatiki in sprejet sklep, da sc zahteva od vlade, da na eni izmed prvih sej narodne skupščine da na glasovanje uradniški zakon.
O drugi točki dnevnega reda je poročal predsednik udruženja upokojencev Djoka P o-povič: o korakih uprave Glavnega Saveza glede vprašanja draginjskih doklad. V Beogradu so zborovali 23. julija in 13. avgusta zastopniki uradništva. Na teh zborovanjih so zahtevali povišanje draginjskih doklad, zgraditev stanovanj in izplačilo vojne odškodnine. V vseh teh vprašanjih ni vlada do danes ničesar ukrenila. Potem je še razložil določbe novega zakona, ki se tičejo upokojencev.
Delegat g. L i 11 e g je predlagal, da se zahteva lOOodstotno povišanje draginjskih doklad. da se ukine maksimiranje doklad za nižje uslužbence in da se izplača nabavni prispevek. Izdatki za te dajatve naj se pokrijejo s povišanjem državne trošarine na alkohol. Ako se poviša trošarina na 1 dinar pri litru, bi do-bila država 1 miljardo 200 milijonov dinarjev. Ker je pa potrebnih za vse povišane dajatve državnim uslužbencem le 750 milijonov dinarjev, bi imela država poleg tega še visok dohodek.
Delegat dr. Benkovič je zahteval doklado za stanarino in draginjske doklade za vse uslužbence v vsej državi v enaki izmeri, kakor jih že imajo oni v Srbiji in Črni gori, dalje revizijo draginjskih razredov, takojšnje izplačilo zaostalih prejemkov, ki jih imajo terjati nameščenci od države iz kateregakoli naslova, bodisi kot honorar za nadure, potne in selitvene stroške, zaostanke na dokladah itd.
Delegat profesor dr. K a r 1 o v i č iz Zagreba je izvajal, da je dolžnost države, da odreši tudi svojih 150.000 nameščencev državljanov iz bednega stanja, ako daje ostalim svojim 11,750.000 državljanom vse pogoje dobrega in pravega življenja. Minister financ naj najde pokritje za rešitev nameščencev kjerkoli hoče in zna. Ako ne more tega izvršiti, naj odstopi in naj prepusti izvršitev tega posla komu drugemu.
Delegat Č u k o v i č je predlagal, da se izenačijo vsi draginjski razredi z ozirom na to, ker je po vseh krajih države enaka draginja.
Delegat profesor Hadžič iz Zagreba je tudi zagovarjal izenačenje draginjskih razredov, ker zahtevata to pravica in interes endin-stva države, ker ne gre, da bi imeli uradnike prvega in drugega reda.
Na predlog delegat R a š i č a se sklene zahtevati, da se proširi pragmatika na vse stroke državnih nameščencev.
Sprejet je bil predlog delegata M a r 1 -čiča iz Zagreba, da se zahteva hitro izplačilo selitvenih stroškov za občinsko »radništvo s Hrvaškega iz državne blagajne, in sicer s posebno peticijo ministru financ.
Delegat profesor Marin Katunarić. predsednik dalmatinske zveze, je govoril o strahotnem stanju uradništva v Dalmaciji. Odločno je zahteval popolno izenačenje pravic vseh nameščencev v državi ker imajo vsi enake dolžnosti.
Tretja točka dnevnega reda je bila razprava o vprašanju povrnitve vojne škode. Delegat dr. D j u r i č i č, referent v ministrstvu financ, je obrazložil tozadevni predlog Glavnega Saveza. Kongres je sprejel soglasno ta predlog. Prečanski delegatje so izjavili, da so tudi glede te zahteve popolnoma solidarni in da smatrajo to zahtevo kot zahtevo nameščencev vse države.
Kot zadnjo točko dnevnega reda je razpravlja! delegat B u t o r a c, učitelj iz Petrinje, o vprašanju preganjanja hrvatskih učiteljev in je navedel svoj primer kot tipičen za vse ostale. Govor g. Butoraca je izzval izredno pozornost vseh delegatov, čeprav so bili že vsi dokaj utrujeni. Delegat Udruženja jugoslovanskih učiteljev, Stankovič, je hotel zabrisati vtisek, ki so ga napravile besede g. Butoraca, češ da ni član UJU, toda ni imel uspeha. Tovariši iz Srbije in Bosne so se zgražali nad tem, da je v tej državi mogoča taka očitna kršitev zakonov. Nato je bil sprejet predlog, da se zahteva od vlade, da postopa v vseh primerih učiteljskih premeščeni strogo po zakonih in da uporablja kazni le tedaj, kadar je krivica jasno irixnedv.nimno dokazana.
Končno je bil izbran odbor z nalogo, da sestavi resolucijo. Resolucijo je sprejel kongres prihodnji dan soglasno in po kratki debati. Ko je bila resolucija sprejeta, je razpravl-al kongres o merah, ki naj se podvzamejo, ako vlada ne izpolni zahtev, izraženih v resoluciji. Predlagalo se je, da naj vsi nameščenci zapuste državno službo in da naj pridno s pasivno resistenco. Do odločitve ni prišlo, ampak jc poveril kongres glavni Savez, da skliče čez mesec dni v primeru potrebe ponovni kongres, ki naj odloči o nadaljnih korakih.
Kongres je bil nato zaključen.
O naši vzgoji.
m.
Zaključna izvajanja in predlogi.
Nekoliko obširno sem pisal o svojih privatnih razmerah, ne tla bi se bahal, temveč da zbudim prepričanje, tia vsak srednje nadarjen otrok uspeva v vsaki soli, ako ima voljo. Ta volja se mora najprej zbuditi in potem gojiti. To jc tudi za življenje velikega pomena, ker človek s trdno voljo premaga težkoče in se uveljavi Napačno je, ako starši svoje otroke prerano silijo v šolo, bodisi v osnovno (ljudsko) ali v katero drugo, češ da bo prej prišel do kruha. V tem tiči — zavedno ali nezavedno — porcija sebičnosti: starši se hočejo čimprej rešiti skrbi za otroke. Ne pomislijo pa, da se razvoj ne da izsiliti, temveč potrebuje časa. Današnja gonja za materijalnim uspehom jemlje mladini najlepše: brezskrbno mladost, ki je prvi pogoj za brezskrben razvoj telesnih in duševnih moči. Žalibog je res, da si velik del mladine že pred 20. letom mora služiti svoj kruh, dostikrat z nerazmerno težkim delom; ravnotako res pa je tudi, da človek v tej starosti še ni dozorel, ne telesno, še manj pa duševno. Po mojem pre-pnearut je napačno, da imajo nezreli Iju-
,'c VJ. e,t!iV? ' '.’° Pravico; rezultati razrili O' črnskih m drugih volitev so najboljši dokaz, he bolj napačno je, ako se mladim nezrelim ljudem poveri važno samostojno delo, n .pr. 191etnim mladeničem in gospodičnam zaupamo stotine in tisoče otrok v šolah brez prave kontrole. Kajti
če pride nadzornik enkrat v letu pogledat v razred — če pride — je to odločno premalo. Za nekatere poklice, zlasti za učiteljskega, bi morali študijsko dobo podaljšati, da dobimo zrelejše ljudi. Prva moja zahteva torej je: ne dajajmo otrok prerano v težke šole!
Drugo zahtevo sem označil že prej: ako smo otroke določili za študij, potem jim moramo zbuditi in gojiti veselje do knjig.
Nadalje jim moramo utrditi voljo za delo. To storimo s svojim lastnim vzgledom; ako otrok vidi neumorno delo staršev, bo tudi rad delal, ako ga navajamo s tem, da mu nalagamo primerno delo. V tem oziru imajo kmetski otroci najboljšo vzgojo. Najprej se igraje učijo dela, pomagajo z majhno motiko, bpato, z majhnimi vilami in grabljami; polagoma delo raste ž njimi in predno se otrok zave, jc dorastel in postal delavec, jcdnakovelja-ven in jednakopraven s starimi.
Kaj pa s šolami Kakšne so in kakšne bi niuiuie unir L>aues sv vuiKj zuvuviju cez gimnazjie, luunacniu in grsuno. r-a po knvici. buj luKugur ne snuuu, ua gre v gimnazijo, v cuuvtmji imamo LA gimnazij in siver 4 humanistične z lalin-scinu in grščino in ti leamni z latinščino, francoščino, z nekaj opisne geoineirijc in kemije, poleg tega 2 realKi in nad 3u meščanskih šol. ivdor hoče svoje oiroke spraviti hiiro do kruha, jih lahko ua v meščansko šolo, ki je skoraj v vsakem okraju, in potem v ourt, trgovino ali kak drug praktičen poklic. Kdor pa želi višjo izourazoo, gre v gimnazijo ali realko. Da imamo več gimnazij kakor reaik, tega je kriv zgodovinski razvoj, deloma pa tudi starši,
ki dajejo otroke raje v gimnazijo, kakor v realko,_ tako da so v Ljubljani nastale 3 moške in 1 ženska gimnazija poleg ene same realke. Ako bi gimnazije kazale slab obisk, realke pa bile prenapolnjene, bi naučna uprava morala gimnazije izpre-meniti v realke. Tega povoda do sedaj ni bilo. V Srbiji so svoj čas tudi doloičli tri vrste srednjih šol: humanistično gimnazijo, realno gimnazijo in realko. Toda edina humanistična gimnazija v Beogradu je propadla, ker ni imela dijakov, tako da so njihove sedanje gimnazije po učnem načrtu bližje našim realnim gimnazijam. Vsak narod torej ima šole, kakršnim daje prednost; katcrili ne mara, tiste propadejo zaradi pomanjkanja učencev. Strokovnih šol imamo tudi nekaj: tehnično srednjo šolo in trgovsko akademijo v Ljubljani, dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, Novem mestu, Celju in Mariboru, rudarsko šolo v Celju, puškarsko v Kranju, žensko obrtno v Mariboru, plctarske in čipkarske tečaje, nižji kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu in v Št. Jurju ob Južni železnici, več gospodinjskih šol in že lani je vlada nameravala ustanoviti kmetijsko srednjo šolo v Mariboru, a ni bilo učencev.
Vem, da so gimnazije tako močno obiskane deloma iz konservativnosti, deloma zaradi tega, ker so absolviranim gimnazijcem pristopne vse vrste visokih šol. Deloma pa moramo vzrok iskati tudi v ustroju in učnem načrtu gimnazij: vežbanje duha s starimi jeziki, bogatimi na oblikah, izuri mladega človeka in ga razmeroma najbolj usposobi za znanstveno delo. Napaka v vseh šolah je le to, da večina učencev ne prihaja zaradi učenja In pridobivanja znanja, temveč zaradi izpričeval In pravic, ki sc dobijo z izpričevali. Ti so potem
ogorčeni, ker se izpričevala morajo zaslužiti z napornim delom. Čudim se, da državni nameščenec piše proti zahtevi študij in izpričeval za državno službo. Če sem prav poučen, sc ravno naše organizacije borijo proti nekvalificiranim uradnikom, t. j. proti takšnim, ki nimajo potrebnih študij. Država pač ne more uslužbencev sprejemati na slepo srečo in na poskušnjo, kakor privatni podjetnik, ki svojega uslužbenca neprestano nadzoruje. Sicer pa tudi privatna podjetja zahtevajo gotove študije, zlasti velika podjetja, n. pr. Južna železnica, ki imajo podobno administrativno uredbo kakor država.
Ako še omenim univerzo v Ljubljani,
2 moški in 5 ženskih učiteljišč, nad R00 osnovnih šol in nekaj obrtnih In trgovskih nadaljevalnih šol po mestih in večih krajih, sem površno naštel šole, kakršne imamo sedaj v Sloveniji.
Kakšne pa bi morale biti šole? To je vprašanje, s katerim se je bavilo in se Lavi mnogo velikih duhov po vsem svelik/'"~ Glede izobrazbe ljudskih mas, ki obiskujejo samo osnovno šolo, sc mi zdi velik pregrešek v tem, da mladina od 14. leta naprej, ko je potrebna najbolj izobrazbe, nima prilike za njo, dočim jc v nežni dobi od 6 .do 14. leta skoraj prenasičena. Tozadevno je dr. Jure Turič, profesor višje pedagoške šole v Zagrebu, stavil konkreten predlog, ki je upoštevanja vreden zlas;l v tistih krajih naše države, kjer je še premalo šol in veliko število nepismenih: majhni otroci bi naj hodili v šolo samo po letu, večji pa v zimskih mesecih po 2 do 3krat na teden. Na ta način bi isti učitelj v isti šoli učil več letnikov, kar bi znatno znižalo stroške za šolo.1) Pri nas H bil priporočljiv drugi del njegovega predloga: neke vrste adabievalna šola v zimskih mesecih za šoli odraslo mladino.
Kar se tiče višje izobrazbe, bi odločno svaril preu pievemum inatenjanzmuin m uinnauzmuin. /.nam p^eguvur: »ive za solo, lenivec za zivijeiue se uuimo,« pume-uja vzpüüouao učencu, naj ne misli, ua s svoijm učenjem ucla za šolo, temveč v svojo lastno korist za življenje, ta pregovor pa se üosüKiat tolmači tako, da bi se v šoli smeli pieuavaii samo tisti predmeii, ki se bodo vabili v življenju. To je nemogoče, ker vsak rabi v življenju nekaj drugega in noben učenec ne ve naprej, kaj bo ra^.l in česa ne. Zalo mora biti šola urejena tako, da si učenec pridobi splošno izobrazuo in z m ož nos t, da svojo izobrazbo sam nadaljuje in izpolnjuje po svoji potrebi v, življenju. Da gimnazija tozadevno ne izvršuje svoje naloge, do sedaj še ni dokazano. Nasprotno vem, da sc od mojih 40 tovarišev pri maturi vsi na svojem mestu, razen enega edinega, ki pa jc že v gimnaziji bil propalica. So juristi, duhovniki, zdravniki i» profesorji; posamezni igrajo vodilne in odlične vloge. Slišim tudi, da so na tehniki bivši gimnazijci prav tako porabni kakor realci. Poznam podjetnega trgovca in industrijalca, ki izrecno trdi, da mu jc gimnazija dala zmožnosti, s katerimi nadkri-Ijuje svoje stanovske tovariše. Celo v
') V ilustracijo naj navedem nekaj Turićcvlh' števil: za Izvršitev zakonskega načrta o osnovnili šolah bi morali imeti do 1. 1930. nič manj ko 59.000 novih učiteljev In 40.000 novili učilnic, za vzgoja učiteljev pa tako] 6000 profesorjev. Za vse to bi trebalo na leto 3 milijarde Din. Cc bi ves proračun za vojno In mornarico (nad 1 milijardo) dodali prosvetnemu proračunu, bi debili komaj polovico potrebne vsote f
Ameriki, ki nam vsem velja kot vzor praktičnosti, se goji latinščina. Kakor poroča dr. P. P. Radosavljevič iz Newyorka v Članku »Staranje za vrlo darovite djake u Americi« (Prosvetni Glasnik XXXIX. br. 5 i 6, str. 338), zbirajo tam nadarjene učence zadnjih 2 ali 3 razredov osnovne šole (7., 8. ali 9. šolsko leto) v posebne razrede, kjer se poleg angleščine učijo latinščine, francoščine in nemščine ter potem prestopajo v višje šole. V Franciji se pripravlja reforma srednjih šol in vse kaže, da se študij starih jezikov latinščine in grščine ne bo opustil, temveč razširil in poglobil. Meni osebno in mnogim drugim bi bila grščina simpatičnejša kakor latinščina, ker ima lepše slovstvo.
Odločno pa poudarjam, da sedanja ureditev ni primerna, ko se morajo starši pri 10 do 11 letnih otrocih odločiti, ali jih dajo v gimnazijo ali v reaiko ali v meščansko šolo. Redki so otroci, ki že z 10 leti kažejo nagnjenje za določeno smer. Tudi tozadevno je prej omenjeni dr. Turič v brošuri »Osnova za prcobražavanjc naroda školom« že pred tremi leti sestavil približno sledeči načrt:
Od 6. do 10. leta nižja osnovna šola, na kmetih cio 14. leta v omenjenem oo-segu, pjiein nadaljevalna šola uo Id. leta. V mestih in večjih krajih višja osnovna šola, kakor naša mečšanska šoia, za deco od 10. do 13. ali 14. leta. Iz višje osnovne šole bi učenci odhajali v praktične poklice (poljedelstvo, obrt, trgovina), kjer bi sc izpopolnjevali v nadaljevalni šoli. ali v strokovne šole (poljedelske, trgovske, obrtne šole) ali v srednje šole, ki bi pripravljale za uradniške poklice in za visoke šole ter bi trajale samo 4 do 5 let. Podobno imajo na Nizozemskem, kjer srednje šole trajajo po 5 do 6 let in sprejemajo ISletne učence. Ta ureditev višjih osnovnih šol bi imela to prednost, da bi razni poklici imeli delj časa skupno šolanje in sc ne bi medsebojno tako odtujili kakor sedaj ljudskošolski, meščanskošolski, gimnazijski in realčni učenci. Višje osnovne šole bi bile po vseh večjih krajih, otroci bi bili delj časa doma ali vsaj bližje doma. Idealno bi bilo, nko bi te višje osnovne šole imele svoje delavnice za rokodelstvo, ne v svrho učenja obrti, temveč v svrho urjenja telesa, kar bi brez dvoma ugodno vplivalo tudi na duševni razvoj. Ugovor, da se 13 do 141etni učenci potem v srednji š°b ne bi mogli več tako lahko začeli učiti tujih jezikov, ne drži ker smo mi, starejša generacija, večinoma začeli gimnazijske študije v tej starosti in iz lastne skušnje vemo, da nam j c večja duševna zrelost olajšala študij. Višje osnovne šole bi bile su.er podobne nižjim srednjim šolam zakonskega načrta o srednjih šolah, a se mi zdijo primernejše, ker bi bile enotne — sedaj so poleg nižjih srednjih šol nameravane tudi meščanske šole — in ker ne bi učencev tirale v določeno smer študiranih poklicev, kakor to delajo srednje šole, četudi nehote. Prave srednje šole bi prc! ":m dobivale zrelejše učence, od katerih sc^ moglo več zahtevati.
Se ena opomba mi bodi dovoljena, aasiravno je utopistična. Ustava nam jamči brezplačnost pouka, vpisnina in šolnina jc odpravljena. (Mi šolniki sicer želimo, prav visoko šolnino za nemarne učence, ker bi se potem starši bolj brigali za napredek svojih otrok.) Kljub tej ustavni brezplačnosti je siromaku Studiranje da-nes bolj otežkočeno kakor krdaj. Knjige Uula 50 tako drage, da jih revež ne mo-
re kupiti. Hrana in stanovanje pa zahtevata ogromne vsote. Posledica tega je, ua prihaja čimdalje manj dijakov iz kmetov, ki so nekdaj dajali večinoma dobre dijake. Zato bi se morala v osnovni (nižji in višji) šoli vsa učna sredstva dobili zastonj. Pri srednjih šolah bi morali biti internati, kjer bi revni in pridni dijaki dobivali brezplačno stanovanje in hrano. Potem šele bi bila izbira dobrih dijakov olajšana. Ako je to mogoče pri vojaških in bogoslovskih šolah, mora biti mogoče tudi pri drugih.
Sicer je člankar v »Našem Glasu« IV. št. 41. z dne 19. oktobra 1922. na koncu svojega članka nekako odklonil šolnike od sodelovanja pri novodobni uredbi šolstva, vendar sem smatral za svojo dolžnost in pravico, da povem svoje mnenje. Po svojem poklicu se celo življenje bavim s šolo, kot oče sem mnogo razmišljal o vzgoji, zato mislim, da je moja dolžnost, da ne skrivam svojega mnenja, ki temelji na teoriji in praksi. Prisvajam pa si tudi tozadevno pravico, da sodelujem in soodloču-jem pri tem, kako se naj šola uredi in kako naj deluje, ravnotako kakor si čevljar in krojač ne dasta od naročnikov in plačnikov predpisovati načina, kako se kroji in izdeluje obuvalo in obleka. Končno odločitev pa ima tako ljudstvo po svojih izvoljenih poslancih, ki sklepajo za-kone, _______________ F. Vafdn.
Sladkor za državne nameščence.
Da bi se izvršil čim uspešneše boj proti draginji živil in da bi se državnim nameščencem olajšalo vsaj nekoliko vsakdanje življenje, je gospod finančni minister odločil, ua dobe ves letošnji pridelek sladkorja z državnega posestva belje državni nameščenci. Ves letošnji pridelek sladkorja je dal na razpolago ministru za socijalno politiko po dnevni ceni s 25% popustom. Minister za socijalno politiko je dodelil Savezu nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev v Beogradu 400 vagonov od tega sladkorja po enaki ceni in z naročilom, da porazdeli Savez ta sladkor med državne nameščence po vsej državi in da prodaja Savez sladkor za 24 % nižje kakor so dnevne cene. 1 % si sme pridržati Savez za stroške razdelitve.
Savez je že odposlal poseben razpis vsem včlanjenim nabavljali!im zadrugam in vsem ministrstvom, v katerem je obrazložil, kako da namerava postopati pri razdelitvi. Državni nameščenci, ki so člani onih zadrug, ki so pristopile k Savezu, dobe sladkor od teh zadrug na način, kakor dobivajo vse drugo blago. Ostali nameščenci, ki žive v mestih, kjer so zadruge, dobe sladkor preko svojih uradnih predstojnikov tudi potom zadruge. Vsak tirad bo sestavil za nameščence, ki niso zadrugarjl, poseben imenik, pobral od njih odgovarjajočo vsoto denarja in bo oboje Izročil zadrugi, ki je v Savezu. Zadruga Pa pošlje vse Savezu. Savez pošlje potem sladkor zadrugi, ki ga bo izročila pred-stojništvu urada; ta ga razdeli onim, ki so sladkor naročili in plačali. Uradna pred-stojništva v mestih, kjer ni zadrug, ki bi hile včlanjene v Savezu, pošljejo spiske in denar naravnost Savezu, a Savez nato sladkor neposredno predstojništvu, ki ga bo razdeli'o.
V vsakem primeru pa morajo državni uradi, ustanove itd. vnaprej vplačati približno vrednost sladkorja (ta je n. pr. se-dalje vrednost vreč (25 Din. za eb
daj z odbitkom 24 % za kilogram Din. 11.40), dalje vrednost vreč (2o bin. za 100 kg) in 4u/oa od skupne vrednosti na ime premije za osiguranje transporta.
Nabavljalne zadruge, ki so včlanjene v Savezu, bodo plačale za sladkor, ki ga naročc za svoje zadrugarje, po 5 Din. za' kilogram ob naročbi, po 5 bin ob prejemu in ostanek v roku 30 dni po prejemu.
Ne zadruge ne uradi ne sinejo proda-.' jati sladkor dražje kakor jih velja.
Do tega sladkorja imajo pravico samoj državni uslužbenci (civilni in vojaški, aktivni in umirovljeni), torej vsi, ki so zapo-, sleni v državnih uradih, ustanovah itd. in ki prejemajo plačo, penzijo ali invalidnino iz državnih blagajn.
Ministrstvo za socialno politiko ima pravico, da odobri poedinim samouprav-! nim predstojništvom potrebno količino sladkorja za razdelitev dotičnim uslužbencem. Ta predstojništva se morajo obrniti na ministrstvo za socialno politiko.
Zloupotreba, to se pravi dražja prodaja, prodaja onim, ki niso upravičeni na dobavo tega sladkorja in trgovanje s tem, ^sladkorjem, se bo kaznovalo po zakonu in pravilniku o pobijanju draginje in po čl 7d uredbe, zakona z dne 5. decembra 1920.
Vestnik.
Opozorilo! Radi skrajno netočnega plačevanja naročnine je bila uprava prisiljena obrniti se na O. Z., da ji nakaže v smislu sklepa zadnjega občnega zbora primeren prispevek O. Z. pa danes tudi sama ne razpolaga s tolikimi denarnimi sredstvi, da bi mogla list izdatno podpreti. Na-' bava pisalnega stroja in stroški dveh odposlanstev v Beograd tekom zadnjega časa, so tudi nje-; no blagajno do malega izpraznili. Da so bili U izdatki neobhodno potrebni, je jasno. Jasno je tudi, da je le zadnji kongres v Beogradu pritisnil na vlado tako, da je začela končn, vendar resno dcla'1 za Izboljšanje mizernih žlvljensklh prilik javnih namcščccev. Opravičeno je upati, da se v kratkem za čas od 1. decembra t. 1. dalje do! novega budžetnega leta zvišajo naše draginjske doklade povprečno in največ za 1000 K mesečno,' za vsakega. Skrb O. Z. mora biti, da ne ostane' le pri tem, marveč da dobimo tudi nabavni prispevek. Dolžnost vsakega tovariša je, da O. Z. v njenem delu podpre in vrši svoje obveznosti do n:c točno. Lastno glasilo je O. Z. neobhodno potrebno; vzdržati ga more le, če stori prav. vsak tovariš svojo stanovsko dolžnost, list naroči in ga redno plačuje. Žalibog da temu ni tako! Stroški neprestano naraščajo, število naročnikov lista pa pada. Res je, da je gmoten položaj nas vseh naravnost obupen, res pa je tudi, da more temu obupnemu stanu odpomoči le trdna organizacija, ki more in mora v dosego svojih ciljev dobiti tudi gmotnih sredstev. Zato pa je stanovska dolžnost vsakega tovariša, da vkljub vsemu žrtvuje v skupno korist vsaj malenkostno naročnino lista. Če bi vsi naročniki točno plačevali naročnino, se upravi ne bi bilo treba zatekati po pomoč k O. Z., ki pa ji te v zadostni meri dati ne more. Primorani smo radi tega ponovno in z vsem poudarkom apelirati na vse gg. tovariše - naročnike, da nam nemudema na-, kažejo že davno zapadlo naročnino. V ta namen, smo danes zopet označili poleg naslova vsakemu svoto, ki jo ima plačati na naročnini, računje no do konca tekočega leta. V teh zneskih so vračunjcni vsi z ostanki do 31. decembra in so vsa doslej dana vplačila vpošlcva«, na. Vsak zabilježeni znesek predstavlja čist' dolg z 31. decembrom t. 1. Vsi ti zastanki zna-, šajo v Ljubljani nad 16.000 K. v Sloveniji pa nad! 40.000 kron. Rotimo vse, da se končno vendar zdramijo In poravnajo svoie obveznosti, ker sicer' upropastijo list in težko oškodujejo tudi O. Z. —i Uprava.	j
Negotovost. Tako mračnih dni, kakršni so prav sedaj, državni nameščenci že dolgo niso preživljali. Časopisne vesli, ki jih prinašajo našli dnevniki v Beogradu o stanju našega vprašanja,' si včasih tako nasprotujejo kakor roč in dan.'
1.	december je tu, a nameščenci šc ne vedo, ali' dobe vsaj nabavni prispevek, ali se zvišajo do-'
klade, ali se popolnoma in brczpoeojno ukine maksimiranle. Ako se ne bo izpolnila v najbližjih dneh nobena izmed teh zahtev, potem je izročeno uradništvo takšni bedi, kakor še nikdar poprej, ,ker se pojavljajo zopet znaki naraščajoče draginje. Cene moke, sladkorja, jajc itd. naraščajo, vrednost dinarja zopet pada, tako da se nam obetajo v resnici »veseli« božični prazniki in še »veselejše« novo leto.
Revizija doklad. »Slovenec« z dne 26. novembra prinaša sledeče poročilo iz Beograda: »Komisija za revizijo zakona o uradniških dokladah je izdelala danes svoj predlog ter ga izročila ministru financ. Komisija predlaga, da se zazdele državni nameščenci na tri kategorije: ukazne, zvanične in uslužbence. Maksimiranje 'uslužbenih doklad se naj ukine in se naj čimpreje •Izvede redukcija. (Glasom neke prejšnje statistike je vseh uradnikov 152.000.) Ker bodo naleteli ti predlogi pri vladi na težkoče, se bo stvar še nekaj časa vlekla.«
i — Zahteve uredništva v Zagrebu. Kakor poroča »Jutro« z dne 26. novembra je imelo zagrebško uradništvo sestanek, ki je bil prav dobro obiskan. Po referatu in debati je bila sprejeta resolucija s sledečimi zahtevami: U treba je gledati na to, da se čimpreje sprejme uradniški zakon, 'ki naj regulira polažaj in plače uradništva; 2.) da se do sprejema in izvedbe tega zakona nudi urad-nlštvu hitra pomoč, ki naj bi obstojala v tem: a) ■da se najkasneje do 15. decembra t. L vsem uradnikom in nameščencem izplača enkratni nabavni prispevek: b) da se takoj povečajo draginjske doklade in da se v celi državi Izenačijo za vse uradnike. Razlike med »prečani« in Srbi morajo odpasti, a potrebno diferenciranje naj sc izvede po faktični lokalni draginji po celem državnem teritoriju; c) da se mesto Zagreb takoj uvrsti v prvi draginjski razred s stanovanjskimi dokladami, a pasivni kraji Hrvatske in Slavonije v drugi dragkijski razred.
Važno za družine umrlih državnih uslužbencev in za slugo državah oblaste v (uradov). Ministrstvo financ je obvestilo finančno delegacijo z razpisom z dne 2». oktobra 1922 D R broi 142.060, da je ministrski svet na svoji seji od 9. oktobra 1922 v sporazumu s finančnim odborom narodne skupščine med drugim sklenil, da pripada od 1. oktobra 1922 daJje družini umrlega državnega uslužbenca poleg posmrtnine tudi enomesečna dragin.ska doklada umrlega, ako je imel za svojega življenja pravico do te doklade in v kolikor obstoje krediti v budžetu za leto 1922/23. Dalje se je bistveno Izpremenilo določilo čl. 28, točka 6. zakona o draginjskih dokladah z dne 28. februarja 1922. Dočlm so bili po starem besedilu Izključeni od rodbinskih doklad vsi sluge z Imetjem, od katerega so plačevali na leto več nego pet dinarjev neposrednega davka, je z veljavnostjo od 1. oktobra t. L razlikovati: 1. sluge z najmanj petletno nepretrgano državno službo Izgube rodbinsko doklado le če plačujejo od imetja več nego 30 dinarjev letnega davka, 2. sluge z manj kot petletno službo pa, če plačujejo v mestih več nego 10 dinarjev, a v trgih In vaseh več nego pet dinarjev, 3. pri slugih, ki nimajo druzega Imetja, kot samo hišico z enim stanovanjem in v tem stanovanju prebivajo, se davek, ki ga plačujejo za to stanovanje, vobče ne jemlje v obzir.
IZVEšTAJ O RADU
Saveza nabavljačkih zadruga državnih službenika u Beogradu,
do 31. oktobra 1922.
1.) Osnivanje zadruga pokrenuto je do sada u 232 mesta u kraljevini. Od toga je protokolisano I Stupilo u Savez 98 zadruga; protokolisano 23; u jpsnivanju 90, a osnivanje nije uspelo u 21 mjesta
Po oblastima je to ovako rašireno:
u član. prot u osnlv neuspelo zadrug. Srbila	17	2	25	4	6685
Stara Srbija	12	2	15	5	1512
Dalmacija	3	2	8	1	1110
Bos. 1. Hec.	11	3	13	8	3778
Hrv. 1. Slav.	31	6	1	1	5037
Slovenija	15	4	9	1	2668
Vojvodina	8	3	12	1	3424
Crna gora	1	1	6	0	290
	98	23	90	21	24504
Osnivanje ide dosta sporo;				još sporije proto-	
kolisanc Zadruge		šalju	Savezu	potrebno za stu-	
panje u članstvo, a još sporije Zadruge počinju rad. U radu sc opaža otsutnost potrebne volje i marljivosti, zauzimanja i trgovačke spreme, pa sve to koči i rad Zadruga i Saveza.
2.	) Kreditna sposobnost Zadruga se, u zadnje doba, znatno povisila. Onih 98 Zadruga, koje su u članstvu Saveza, imaju 2,701.400 Din. nominale upisanih udjela; uz to 41 ima 1,902.950 Din. jamstvo Zadrugara; 43 Imaju 896.565:97 Din., pa ukupna kreditna sposobnost svih 98 Zadruga iznosi 5,500.915-97 Din.
3.	) Ovlaštenje za zaduženje imade 78 Zadruga i to 65 Zadruga sa sumu od 11,633.250 Din., 12 ne-odredjenu sumu. Ostale nemaju ovlaštenje za za-
duženje.
4.	) Tražile sn pozajmicu od Saveza svega 43 Zadruge, koje imaju 16.233 zadrugara i kreditnu sposobnost od dinara 3,787.158-53; tražile su svega 10,112.965 01 Din.; a odobreno je: na 41 Zadrugu u gotovu 2,500.230 Dm., a u robi 3,581.490-01 Din.; ukupno 6,081.720-01 Din.
5.	) Izdate su zadrugama pozajmice; u gotovu Dinara 2,010.051.81; a u robi 3.581.490.01 Din„ ukupno 5,591.541-82 Din. Od toga su Zadruge otplatile 1,562.532.45 Din., pa duguju 4,029.059.37 D.
Dugovanje zadruga kretalo se ovako: početkom godine dugovale su 232.020 U2 Din.
kroz mesec: podigle:
januar februar mart april maj jun
N
avgust septrmber
76.108-77 221.923-26 581.259-56 143.357 -63 216.054-15 677.672-13 426.95620 2ar.2U4-41 805.364-55
ktobar 1,941.339-14
vratile: 38.891-10 46.712-05 106.941-58 204.297-83 56.566:27 81.524-32 82.063-74 199.614 85 387.854-64 360.016-07
dug: 271.419-69 449.630-90 923.948-83 863.008-68 1,022.496-56 1,618.644-37 1,962.636-83 2,030.22o-39 2,447.736-30 4,029.059 37
6.) Promet robom u Savezu kretao se ovako: tupljcno je svega robe za 9,191.255-84 Din., pro-lato je za Din. 5,519.604-62, pa robe u magacini-n» Savpra. kunliene I na putu ima za 3.671.951:22
Dinara.
Po pojedinim mesečima promet robom se
ovako kretao: početkom godine bilo je robe za 575.238:46 Din.			
u mesecu:	kupVeno:	prodalo:	saldo;
januaru	1.974-50	76.768-77	333.465-53
februar	316.684-50	181.184-28	468.965-75
mart	276.703:16	488.698-07	256.970 84
april	97.955-62	130.709-06	218.217-40
maj	672.544T5	143.223 63	747.537-92
jun	575.609-03	537.867-79	785.279 16
jul	271.587-73	355.745-08	701.121-81
avgust	109.010-65	156.127 48	654.504-98
septembar	1,762.384-26	316.863 90	2,099.525-36
oktobar	4,531.563-76	2,959.537-90	3,671.951-22
7.	) Kapital Saveza, sakupljen u Ministarstvu Finansija, a prema izveštaju istog Ministarstva na 31. vgusta o. g., iznosio je: 17,431.725-22 Din. i to: od 1% takse liferanata 11,381.568-01 Din., a od 10% odbitaka od činovničkog dodatka 6.050.157-21 Din.
Ta je suma danas, bez sumnje, mnogo i mnogo veća, jer je obračunavanje u zadnje vreme mnogo tačni'e 1 brže. 1 o dobivenim informacijama ta sumu prelazi danas 28,000.000.
Od toga je do danas primljeno Dinara 13,903.127.56, a uplaćeni udell Iznose 117.107.40 Dinara, pa neplaćeni kapital iznosi 14,020.234.96 0.
8.	) Revizije zadruga počele su se sistematski vršiti tek od jula, kada je dužnost preduzeo postavljeni revizor. Od tada je izvršeno 19 redovnih revizija. Tim je ustanovljeno, da 2 Zadruge
rade vrlo dobro, 3 rade dobro, 5 slabo, a 4 nikako. Uspeh ne ovisi o prilikama nego o ljudima: ima Zadruga u mestima sa najncpovolj-nijini prilikama, pa rade vrlo dobro, a ima Zadruga u vrlo povoljnim prilikama, pa ne rade nikako. Zato revizije treba što češće vršiti, da se ljudi potaknu na .ad. Uz to treba početi širenjem zadruž.ne pouke U tu svrhu treba povećati broj revizora, početi izdavati zadružni list, izdati potrebne knjige, tiskanice i upustva za vodjenje Zadruga.
9.	) Oduošn] zadruga prema Savezu i odnnšal zadrugara prema Zadrugama nije onakav, kakav treba da bude. Traži se i zahteva Izvršenje nemogućih stvari; stavljaju se zahtevi, koji prelaze zakonske odredbe, trgovačke i zadružne principe. Kada se tim i takovim zahtevlma ne udovolji, jer je udovoljiti jih nemoguće, nastaje nezadovoljstvo, podižu se prigovori i žalbe, koje ne samo stvaraju zabunu, nego i ometaju svaki rad.
10.	) fzvrš.vanje zakonskih odredaba nailazi na nerazumevanje i poteškoće. Povlastice Savezu i Zadrugama još nisu došle do premene, ma da Savez na tome neumorno radi i radiće sve dotle dok ne postigne cilj.
Izvaaredni občni zbor. Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Ptuju se bo vršil 7. decembra t. 1. cb 19. v dvorani Narodnega doma v Ptuju. Dnevni red: U Izprememba pravil po zahtevali Saveza nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev v Beogradu. 2.) Slučajnosti. Ako ob določenem času občni zbor ne bo sklepčen, se bo ta vršil eno uro pozneje z istim sporedom pri vsakem številu navzočih zadružnikov. — Ptuj, dne 22. novembra 1922. — Upravni odbor.
— Občni zbor društva geometrov kraljevine SHS v Ljubljani sc vrši dne 9. decembra 1922 ob 10. uri dopoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Spored: 1.) Čitanje zapisnika zadnjega in izrednega občnega zbora; 2.) Poročilo predsednika; 3.) tajnika; 4.) blagajnika; 5.) gospodarja; 6.) pregledovalcev računov; 7.) Poročilo delegatov o uspehu potovanja v Beograd; 8.) Poročilo o kilometraži, privatnih meritvah, terenske doklade, koplje; 9.) Slučajnosti. Predposvetova-nje za občni zbor se vrši dne 8. dec. ob 9. url v prostorih evidenčnega urada Ljubljana II. Po končanem zborovan ii v soboto se vrši prijateljski sestanek. — Odbor.
SO® S km n
nagrade kdor preskrbi uradniku brez otrok stanovanje v Ljubii-nl, obstoječe iz 2 sob kuhinje in pritiklinami, eventue no tudi eno soho s kuhinjo. Ponudbe pod .Uradnik brez stanovanja* na upravo lista predal 119.
Delikatesa, špecerija in vrarna
Fr. Kham, Hljam
nsssratt hitela „üti’oa“
4^ priporoča svojo zalogo
dežnikov in solnčnlkov ter sprehajalnih palic.
Popravila se iivršnlela ločno In sMMno
:: Nabavljalna zadruga::
javnih nameščencev la vpokojenccv
—-	■ .3 v Liubllanl. -...-
Prodaja svojim članom razno špecerijsko in kolonijalno blago po znižanih cenah
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Ostanov. 1£00. Delniška glavnica in rezervni zakladi ca K 150,.000*000 cSS Sana. TeL?onB5t026viniinn45i3V!
Se priporoča za »se » bančno stroko spadajoče posle. Obrestuje sloge najugodneje. Prodaja srečke razredne loterije ______FOBiUSfliCa; Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metković, Novi sad, PLnji Sarajevo, Split, Trst
i	izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani.
I	Odgovorna urednica Stebl Alojzija. — Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani