* Posamezna številka: : 60 vinarjev. » .TABOH* izhaja mk dan, normi J nedelje ib praznikov, ob 18. ari * ■ de. umom naslednjega dne W» wtane ■ celoletno 120 K, polletno 60 t, * četrtletno 80 K, moeeuno JO K, * Irt« era ti po dogovora. Pri večkratn. ■ objavi n opus t* " Aaro*. so pn opravi #TAB0BA“, Z JZAaJBOn, Jurčičev. ulica štev, 4. a H o POSTOTfSfA PAVBAUEANA O O D #ti«vvmm7tf»vr»mtTnvmt « m " Posamezna številka: J * -n * 60 vinarjev. • ■ « J TTREDNItJTvv ae nanaja v STari- J ■ boru, Jurčičeva ul. ut. 4, i. nad- i J| siropje. Teflon iuterurb. it. 230. J * UPKAVA se uahj-ja v Jurčičevi i Z Bilci etev. 4, prltlffij«, .ero. Tele-, J » on št« 24. SHS po&lnocekovsi ra- v Z čun štev. 11.787. ! Na naročila brea denarja m n« j žira- — Bokornei »e ne vračajo. Leto: I. Maribor, nedelja 10. oktobra 1920. Številka: 38. BU7SS Poročila Kako sodijo v Beograda o Koroški. — Dragfcke doklade uradništvu sa izplačajo. — Konec enotne Rusije. Jutri torej. Maribor, 9. oktobra. 'jutri se tore! odloči usoda naše Koroške, jutri bo naš staroslavni Korotan pokazal, da je še slovenski, kakor je bil vedno, jutri bo zopet zablestel v solncu gosposvetski vojvodski orestol. oprano bo ž njega nad tisočletno suženstvo, oprano bo ž njega oskrunjenje, ponižanje in o-rana bo sramota. Avrelij, Droh in Črtomir, ti pravljični junaki nekdanje, davno prošle korotanske svobode bodo zopet vstali in vstali bodo vsi oni knezi, ki so bili v slovenskem jeziku in po koroškem kmetu ustoličeni na vojvodskem kamenu. Vsi bodo vstal!, srečni, da je zopetVzišla zarja svobode. Nemci so naneli zadnje dni vse gvoje moči, da bi najprej preorečili glasovanje, da bi se ne vršilo jutri ampak pozneie, ko bi se njim zdelo ugodno. Toda plebiscitna komisija ni našla razloga za odgoditev glasovanja ter je odredila, da se glasovanje vrši nepreklicno jutri. Radi tega so Nemci moledovali v Prri?u toda Pariz |im je odgovoril šedstreje: Plebiscit se mora vrSlti 10. oktobra in če bo prišlo do nemirov, ki bi onemogočili svobodno glasovanje, potem se Koroška razdeli brez glasovanja, kakor Te?insko. Cona A pripade Jugoslaviji — To je Nemce 3e bolj potrlo in udali so se. Plebiscit se vrši jutri. Toda ker se jim z moledovanjem pri raznih misijah in komisijah ni posrečilo podreti, so sklenili, da se po-služljo terorja. Zadnje dni so organi- 'L Jadranov: - Poglavje o Jadranu. (Dalje.) Tudi nekdanjo avtonomno mesto Trst ni imelo nikdar miru pred Vene-eiio. Kljub veliki premoči sa je mesto dolgo branilo po zaslugi slovenskega poveljnika stotnika Logarja in vojaštva slovenske narodnosti. Ravnotako tudi okolica, kjer so naši vrli Krašovci odbijali napade benečanskega vojaštva. Podrobnosti o tem poroča kn;iga »li movlmento storlco de'la citta di Trieste« dje Pletro Montanelli (aggiunto al ci-vico ufficio statist;co anagrafiro) Trieste 1905. Podatki te knjige temelilo na dokumentih, ki se nahajajo v trajnih tržaških arhivih in muzejih in čigar verodostojnost je nedotakljiva^. Pri vseh teh podatkih se močno opazi vpliv poitalijančevanja. bodisi na imenih krajev ■H oseb, kakor tudi pri Statistikah. Temu se ni čuditi, kajti vlada je bila vedno v rokah italijanskih magnatov ali pozneje v nemških, ki so bili slepi ta zvite spletke italijanskih rovarjev in ki so bili benečanskim cekinom veliko bolj dostopni nego barbari izpod Velebita. To slepoto se je opazovalo tudi ie ma»o Časa pred vojno, kjer je laška Iredenta se krepko Sirila in skušala kopati Jamo prejSnji avstrijski državi, katera ni videla ali ni hotela videti. To Je utkratko sliba.davne .crožlosti. zirali vse svoje buršake in drugo pretepače ter jih s posebnimi vlaki ir dobro oborožene poslali v cono A. Plebiscitna komisila na jim je tudi ta načrt pokvajila. Izdala je dovoljenje našim orožnikom, da smeio razorožiti vse One, ki hi nastopali jutri z orožjem. Radi tega so si izmislili zopet nov načrt, organizirali so na meji veliko število čet volksverovcev, ki naj bi jutri vdrli v cono A. Izgotovili so za ta napad tudi že podroben načvt. K sreči pa se je našim oblastem- po-srečilo pri nekem agitatorju, ki so ga vjeli najti ta njihov načrt za vpad in tako se jim je tudi ta nakana izjalovila. Obenem je plebiscitna komisija vook'icala v cono A v svrho kontrole 150 m»dzave*mških častnikov. Dalje pa je tudi odredila, da v, soboto in nedeljo ne sme prekoračiti glasovalne cone nihče drugi kakor samo oni, ki imajo glasovalno pravico. Jutri se torej izvrši glasovanje. Glasovanje se bo vršilo na 35 voliš čih od 8 ure zjutraj do 18. ure zvečer. Skutmo število volilnih upravičencev znaša 34.360. Ako se računa po splošni sodbi, da se bo g’asovania udeležilo 90% upravičencev, potem bo znnšala absolutna večina nekako 15 000 glasov. Zadnje dni se ja položaj za nas jako izboljša!, nešteto onih, ki so bili doslej še neodločni, se je sedaj odločilo, da glasuje za Jugoslavijo. Pridobili smo mnogo tudi v delavskih krogih. Na ta način smemo lahko računati, da bomo dobili v nekaterih kro glh, kjer smo se poprej bali, da bomo Italijanska iredenta! To je važno poglavje zadnjega stoletja in vredno, d.j se ga proučuje, ker je to poglavje za nas velike važnosti v dobi. fn okol-nostih, v katerih se ravno sedaj nahajamo.. Ogledati si hočemo razvoj in delovanje italijanskega iredentizma na Jadranu in slišati sodbe rajnih uglednih Italijanskih državnikov prošlega stojetja. Ta pogled rtam je zelo olajšan z delom, s katerim ie obogatil italijanski pisatelj Angelo Vivante italijansko književnost. Ta knjiga* se odlikuje po j točnosti, izčrpljivosti in učenosti — ; predvsem pa po iskrenem stremljenju ;za resnico. Redkokdaj je izšla v kra-, Hevini Italiji knjiga, ki nudi tako točno i poznavanje razmer v prejšnji avstro-ogrski monarhiji, na Hrvatskem, oso-bito pa na Jadranu. To delo je stalo avtoria gotovo mnogo truda. Vivante-ie to de-o posvetil svoji domovini, z °.n° *n*rgl!0l M jo mora imeti le oni, ki ljubi in stremi po resnici. Kakor že kaže naslov knjige, se bavl avtor skoro izključno z jadranskim iredentizmom. Pod tem moramo razumeti seveda iredentizem pred svetovno voino, kadar je bila knjiga obe 1 lodanjena. (Dalje Prihodnič.) oloh v manjšini, naiman 70 — 80°i0 ■j’esov. Naši zauon>ki, ki so proučli ^oložaj v vsaki rosamezni občini ro ;tbej so trdno prepričani nele, da bomo, zmagali-, ampak d a batno tudi sipino zmagali Isteaa prepričanja eo plebiscitne komisije, celo italijanski delegat se je izrazil," da dobi dve tretjini Jugoslavija. Ko bo torrj jutri zvečer zaključeno glasovanje, bodo antantni častniki zapečatili urne »katere bodo glasovalciz-mefali glasovnice ter jih odpeljali v Celovec, ker se zvečer sestane komisija. Izid glasovania pa bo znan najbrže komaj v pondeljek zvečer, dočim se bo izdalo tt-radno poročilo najbrže komaj v sredo s posebno proklamacijo na narod. Takoj po tem prvem, za nss zma-goslanem glasovanju v coni A pa se začne borba za cono 13. Prebivalstvo na deželi je tudi tam že dan za dnem bolj na naši strani in ker ie očitno, da bo glasovanje jutri izpadlo v našo korist tudi v Celovcu samem, počenja narssčsti pobitost. Ker večina Čelov č' o v ve, da brez cone A ne more efi se vedno češče čujejo glasovi da se bo tudi posebno širša plast pri glasovanju 31. t. m. Izrekla tudi za Jugoslavijo, posebno še, ker jim je že znano, da je sklenil naš ministrski svet, da se Celovcu in nekaterim dru gim po večini nemškim občinam podeli samouprsva in obšežne Izjemne pravice, da se dalje prevzame v služ bo vse sedanje nemško uradništve ter da se pusti tudi nadalje še vse nemš'e šole- Jutri torej bo odločena useda Ko- * AfljfBlo Viviiite, Irredtntisnj# adriatieo; con-, tribulo all» dis«tUS8ioa# Siujspporti A—it. — Koncert Zlatko Balbbovife. Letošnja koncertna sezona je bila zelo srečno otvorjena s koncertom Zlatka Balokrvičal To Vam je junak — Anagov*lec — na polju jugoslovanske kulture. Njegova zmaga je4udi pri nas kakor Ž2 povsod vsestranska in popolna. Vtis, ki smo ga vsi odnesli, je bil najglobokejši — zadovoljnost vsestranska, nedeljeno občudovanje, izvanredno vzvišeno priznanje cd strani očaranega občinstva, katero si je umetnik popolnoma podvrgel. —-Zlatko je irirluoz, umetnik, glasbenik vsestranskih in najširših kvalitet. Ne vem, čemu bi se največ divi!, ali ne-presegliivosti bravure, s katero pred-naša največje težkoče goslarske tehnike — ali krasoti, mogočnosti in melodi joznosti nji-go.vosa olasu ali pa globočini, burnosti in »težnosti predavanja. Vsestransko se mora občudovati njegovo tehniko. Lehkota, mirnost in absolutna gotovost pri prednašanju naj-večjih tehničnih t&koč imponirajo tudi onemu, ki godala ne pozna. Njegova tehpika je povsod dovršeno izravnana, pa naj svlra jednoglase, dvogla3e ali akordične pasaže, ali sploh kaj dru* zega, kar spada v virtuoznosti., Ni to virtuoz, ki je enostransko posvetil vse sile tehnični dovržnosti kot je to navada,pri večin? goslače'.’, ki'si rrllastc bftdm le b rdvuro .levejcokfl^ druai zo :. roške, vse Koroške ki Ima pravico olasovati, isiotako cone A kakor B, Obe bosta naše. Slovesen In veličan-stven bo jutrašni dan. Zgodovina g» ne bo nikoli pozabila. Jutri torej 1 Zunanja in notranja * Škandalozne sleparije pri yo Iilnem imeniku. Dodatno našim toza devn^m poročilom se je ugo'oviIo si sledeče! V volHni imenik je vpisani samo 3391, dočim mora biti v Mari boru najmanj 10 -12.000 naših volil nih opravičencev. Izpustile so se oči« vidno namenomena cele hiše z ve strankami tako n. pr. železniška hiš v Melju kjer biva nad 100 strank, o< teh večina slovenskih. Izpustili so s celo pri magistratu že več let usluž' beni ^org?™ zlasti oni z nemški imenom. Nasprotno so vpisani naj' hujši nemški hujskači če imajo Skl' čajno slovensko ime. Vsled teh manl< pulacij očividno v interesu SLS se j nagromadilo ogromno število rekla< macij. * Napačno postopanje z rekla^ macijaml. Kakor doznamo, se večin strank s svojimi reklamacijami po služuie napačne poti s tem, da vlagaj reklamacije naravnost na sodišče, n na občino, oziroma ne da bi čaka! na rešitev na reklamacije vložene pri občini. S tem se ne samo otežkočufo delo, ampak tudi zavlačuje rešitev reklamacij v škodo strank. pet igranje dvoprimkov, akordov id spet pri tretjih Imponira vidna vlrtu? oznost loka. \ Te enostranosti n?š Balokovič nf ma, njegova virtuoznost je vsestranska, oopolna, dovršena, imponira nam } svoji v vseh zahtevah tehnike dovršen virtuoznosti. Z Jstočasno čistoto into nacije absolvira naizmerno težke kom' binaclje pasaž, oktav, tercij, decim sekst; njegov glisando (jednoglasen ir večglasen) je tudi v najhitrejšem tempu popolnoma jasen, nikjer in nikdar no bene sence; kot biser pada njegoi pizzicafo, precizno sekan in suh je nje« gov staccato v vseh delih loka gori it doli. Nisem še slišal tako dovršene it prave barve ponticella in njegov vplii kot pri Balokovieu. Kar je pa tudi in dividualna vrlini umetnika so njegov {:ageoleti._ Flautcv glas pri llageoletil je pri večini umetnikov skoro bi reke brezbarven, moten; napev ganljiv, pri kupljiv in kot solnce blesteč se zllji Balokovič v svoje flageolete. In njegov mogočni očarujoči glas, koma tukaj se v celoti zlije njegov mehki ii burno vroči temparementni značaj jugo slovanski. Struna G mu prepeva ko tenorji. Na D; plava kot v mehkil saniah. In nedosegljivi kras v vseh ii najvišjih legah na E struni. Načii prednašanjaJn igranja predvsem bra SfratTSV *T A B O R‘ cv/uta 1920. Korošci! Ne dajte se strahovati od nemških pritepencev, ki so prišli, da Vas z grožnjami pridobe zase, ko Vas z objubami ne morejo, ker so njihove obljube prazne, ker le obljubljajo a dati ne morejo niš, ker niš nimajo! Dnevna kronika. — Juvan denientira po Žebotovc. Ko so listi prijatelju kmečkih hranilnih knjižic, trpinu, uredniku, nadzorniku, hišnemu posestniku in kmetu Žebotu o-Čitali, da jo jc pobrisal s tisočaki gosp. Baumana iz St. lija, je Zebot denientiral. kajti on je odnesel Baumanu le hranilno knjižico in dvignil denar, ne da bi ge vrnil Baumanu. Očitek, da je ob končnem obračunu obdržal v žepu malenkost-dva-tisoe kron za pisanje raznih prošenj za izvoznice, je Žebot velikopotezno brez dementija molče prezrl. Tudi »'ravnatelj'" Juvan se visoko izpod črnih oblakov prezrljivo smehlja nad tisoči očitkov ko-tupcije pri oddajanju stanovanj, le svoje stanovanje v Tattenbachovi ulici jev demontiral, ker je le podnajemnik. Žebot ga je naučil taktike. Ker hočemo tudi mi s časom naprej, bomo obrnili taktiko in zato samo vprašamo nesebičnnga Juvana: V kakšnem direktnem ali indirektnem ali vzročnem razmerju je advokat' dr. Juvan s stanovanjem v Tattenbachovi ulici ? —- Seve — najbrže — gotovo „Štraža“ ne more izlezti iz dr, Koroščeve jajčje tihotapske lupine. V pomanjkanju stvarne zavrnitve in ob še večjem pomanjkanju čuta dostojnosti se zvija v svojih »felclbebelskih* osebnih napadih. Ali to pot ji je kazen • božja sledila Za petami. Ob tistem času, ko je Cirilov stroj iztisnil laž. da so nam izjave profesorjev bogoslovja in revizorja Pušebjaka zaprle sapo in postavile celo naše poročilo na laž, je tudi naš slroj spravil na 4dan, da je dotično pismo na dr. Korošca Eital profesor ali veroučitelj Bogovič in za njim revizor Pušenjak, kateremu smo jz lojalnosti ponudili priliko, da v prihodnji »Straži* svojo izjavo prekliče — la zanj ne bo tako nerodno —> »e kot očitno laž, ampak, da je gosp. Pušenjak najbrže že pozabil, kdaj ia kje je čital na dr. Korošea naslovljeno pismo. Za danes se omejimo na sledečo izjavo: Gospodje, mi nismo te afere ne hoteli, pe je iskali, ampak pisec dotičnega pisma $am je prišel do nas in izkazali smo zgolj gostoljubje za njegovo poročilo, ker poznamo moža osebno kot poštenjaka. Od naše strani se ni niti v enem stavku doslej trdilo, da se dr. Korošec res peča s tihotapstvom izvoza jajc: dali smo Malemu g. ministru le priliko, da se sam jtozadevno izjavi. Dr. KoroSec slučajno ni samo Vaš minister, ampak minister sa-(obračaja cele Jugoslavije in kot tak je inoralično dolžan, da takih gorostasnih pbdolžitev ne more in ne sme ignoririt, sicer bi bil kot minister tudi po mnenju Irseh dostojnih ljudi nemogoč. V interesu pas vseh torej bi bilo, da dr. Korošec sam dokaže neutemeljenost te obdolžitve. čnost njegovega značaja, škoda, da nismo mogli vživati njegovih čarov v kakem koncertu skladatelje v klasične goslarske literature. Balokovič je umetnik, globoko nadarjena, izrazita individualiteta, ki se giblje v najširših linijah. Dopadla je nam njegova naravnost; čeprav se zaveda svoje veličine, je prost vsake afe-ktacije in samoljubja toliko v igri kakor tudi v družabnem občevanju. Ne on ne , igra, da bi drugim pokazal kaj zna, ne on sam vživa in daje drugim uživati krasote svoje nebeške umetnosti. Njegova umetnost že več no, potrc-#fttje reklame. , n&jmanje barunnovske, E' klama dovolj je njegovo' igranj«. Kdor je #nkrat slišal, ga ne zabi in pride pet! Umetnik je bil po podanem programu vedno znova pozvas in ni bilo na kijem zapaziti niti najmanjše utrujenosti, iceprav je bil primoran vedno več in več jodpirati željnim poslušalcem zakladnice avoje umetnosti. To Je Še posebno dokazal s prid&vkom , Sara satovih Ciganskih melodij* in še posebno: Chopinovega Noctumo Op. št. '27, št. 2, ki je telo kombinirana in kočljiva skladba. — fedčna umetnikova sestra je dokazala, da «e zna v vseh legah vglobiti v bratove | govo igro. Škoda, da je bil glasovir zelo trd toliko glede glasu, kakor tudi-glede proporcije sile, ki je dopustna med o-bema glasbiloma. Dvakrat so ngašale žarnice — toda fascinirano občinstvo se ni hotelo zgeniti Milo je bilo gledati našo vstrajno in od glasbe omamljeno mladino, dijakinje, dijake. Da,mpd njimi je še mnogo vzvi-ženega in idealnega. Tn še nekaj. Ko sem odhajal s poslednjimi, sem videl čakati pred vhodom na Aleksandrovi cesti dijašto in kadete. Navdušenje jim je odsevalo z obrazov, od bliža so hoteli videti našega junaka. Ko je ta prihajal, sem opozoril na njega nestrpno čakajočo mladino. In iskreni in občndovalrii „Živio“. je obljel umetnika, ki jim je ganjen zatrjeval s, Prepričani bodite, mladi bratje, da me pelje pot v Pariz In London predvsem radi tega, da jim dokažem, da je tudi Jugoslavija s®de3 najvišje umetnosti in kulture." — Torej Zlatko, naš pijonir, sladka sreča naj Te vodi za Tvojimi vzvišenimi cilji. Maribor, 7. oktobra 1920. — Mistificirana brzojavka. Na tukajšnjo kaznilnico je pred kratkim dospelo brzojavno povelje s podpisom višje oblasLi, naj se vsled amnestije izpusti gotovo'število (5—6) označenih kaznjencev. Šele po izvršitvi povelja so prišli na sled — mistifikaciji. — Frankfurtarski napis. Zunaj na pisarni opekarno Franz Denvischek v Leitersbergu še danes visi izzivajoči napis v kričeči frankfurtarski barvi: Auto Stok A Heu Marburg Burggasse 4. G. okrajni glavar, kako to, da. še niste opazili tega* javnega škandala? Smo res že tako daleč da se morajo vsi ti pruski iri uslrijski -madeži izsiliti še le potom ča-s:>pisja? — - K. K. Patent M6beiwagen A. Matly NachTolger Marburg A/Drau sc se vedno prevaža po ngših jugoslovenskih kolodvorih. Iver od naših oblasti rii pričakovati, da bi storile svojo dolžnost prepuščamo našim zavednim železničarjem, da morda kdo izmed njih iznajde tak patent, da bi ti „K. K.* patenti zginili iz naših kolodvorov. — Velik preobrat pri Južni železnici. V tukajšnjih krogih slovenskih železniških uradnikov vlada zadnji čas veliko razburjenje, ki poraja na celo Slovenijo, razširjeno organizirano akcijo, odločnih protestov pripravljenih za brezobzirne konsekvence. Povod tej splošni nezadovoljnosti je postopanje vodstva obratnega ravnateljstva, ki se udejstvuje Čimdalje bolj popustljivo napram posebni špekulativni politiki generalnega ravnateljstva, katero sistematično zasleduje namen, polagoma izpodriniti vse one uradnike, ki od časa prevrata zavzemajo odgovorna mesta ter jih nadomestiti ali s prononsiranimi nemško mislečimi uradniki ali s takimi, ki se ves ta čas niso z nobenim po sebno zaslužnim delom odlikovali. Ka kor znano, je ravnatelj Vrečko na ljubo svoji nemški soprogi premeščen na Dunaj. Vest o reaktiviranju Praschni-karja se vzdržuje kot resna. Zaradi znanih dogodkov v delavnici odpuščeni Ogrinc, ki že 5 mesecev brez vsakega dela vleče mastno plačo dobi kot »kazen* še višje in vplivnejše mesto kot ga je imel v Mariboru. Naravnost škan daiozno krivico pa hoče obratno ravna teljstvo izvršiti nad nadzornikom Do-bivškom (vodja kontrole dohodkov) s tem, da njegovo mesto zasede mlad uradnik iz ministrstva saobračaja. O Dobovišku sicer ne moremo trditi, da je bil vedno zaveden Slovenec, toda eno se mu mora priznati, da je on ta urad z velikim trudom vstvaril takorekoč iz nič, tako da je danes eden najvzornejših uradov in naša Južna železnica za to nima sposobnejšega moža kakor je Dobovišek. Naj za danes prekinemo to črno listo — ne maramo trditi očitne korupcije, gotovo pa zelo po nemško-avstrijskem duhu smrdečih razmer, katerih največ kriv je ravnatelj Bračič sam že vsled svoje stare ljubezni do -— Dunaja. Našim zasluženim železniškim uradnikom naj služi zagotovilo, da za njihovim protestom proti poizkusom korupcije od katerekoli strani stoji vsa zavedna slovenska javnost. — „Taboru o učiteljih. Poročali, smo svoj čas, kako so »Stražini* kaplani j 1920 št. 51 uradni list 10, z jezuitsko zlobnostjo pograbili iz na-! nave prometa z govejo v' deželi* (Franc Topič ■ Gkebeue HaHpe. šega podlistka »Intelektualec na par dvoumnih besed in pri tem zasko-rikali: glejte učitelji, kako vas psuje demokratski »Tabor*. Ker pa je iz tistega podlistka vela baš ljubezen in spoštovanje do učiteljskega stanu, ga je sedaj v celoti »Učiteljski tovariš* ponatisnil. Falirani kaplani si bodo morali torej drugič iti i brihtnejšimi limanicami na lov Slomškaric. r— Razmejitveni komisar italijanske delegacije major Calna je po svoji zadnji avtomobilski nezgodi pri Muti že toliko okreval, da je mogel zapustiti sobo ter bo v kratkem prevzel zopet svoje uradne posle. V početku prihodnjega meseca odpotuje na krajši dopust. O imenovanju kakega namestnika mu ni nič znano. — Zasačeni nemški načrti. Na Koroškem so v četrtek zasačili nemško avstrijskega agenta, ki je imel pri sebi skrit ves načrt, kje in kako nameravajo Nemci zasesti F s svojim vojaštvom cono A. — Na našo včerajšno notico o nezgodi g. Juršiča, kjer je omenjeno da rešilna postaja ni funkcijonirala nam javlja rešilna postaja, da je bil njen telefon pokvarjen ter da radi tega njo ne zadeva nikaka krivda. — Za potovanje upokojencev Južne železnice v Beograd je daroval trgovec g. 'Šoštarič 100 K. Srčna hvala. Posnemajte! ^ — Nemška predrznost. V pritličju hiše št. 67 Aleksandrova cesta se nahajate ob obeh straneh okna daleč na cesto izzivajoče vidno na eni strani slika umrlega avstrijskega in na drugi strani slika bivšega nemškega cesarja. — Napad v Kamnici pred sodiščem. V četrtek 14 t. m. ob 9. uri dopoldne se prične pri okrajnem kazenskem so-diSču razprava o znanem nemškem napadu na Slovence v Kamnici. K razpravi je vabljenih 20 prič. — O prvi napeljani v Mariboru, električne družbe Sachs & Tratnik iz Ljubljane, podružnice v Mariboru, ki je tu prva slovenska tvrdka te vrste, se je ogledovalo* komisija falske elektrarne jako pohvalno izrazila, radi tega jo priporočamo.' . — Prijava vojne odškodnine. Po sebna komisija, ki jo je določilo ministrstvo za pravosodstvo, bo te dni izdelala pravilnik za prijavo škode, povzročene po vojni. Pravico, prijaviti vojno škodo, imajo poleg Srbov tudi Crne £orcj-_ Vsaka občina bo imela svoje raz sodišče, ki se bo pečalo s prijavami. V prvi vrsti se bodo vpo^tevale škode, na polju, potem škode v industriji in t govsko-obrtniških podjetjih, nato pa škode, ki so jo trpele privatne osebe, Prijave se bodo morale poslati početkom prihodnja meseca. — Pri uradu zoper navijanje In veriženje v Mariboru obsojeni: Jakob Stengel z Dunaja je bil ustavljen radi veriženja z raznovrstnim blagom. Bil je tudi semljivo debel; ta debelost pa se je pri preiskavi izkazala že umetno, kajti pod obleko je nosil 72 komadov svilnatih ovratnikov, ki jih je na ta način vtihotapil. Obsojen je bil radi veriženja na 50DO K globe ter na mesec dni zapora. Poleg tega pa bo imel še poseben obračun s carino, radi doho-darstvenega prestopka. — Temu podobno je tihotapil in verižil tudi Hinko Seifer iz Dunaja ter bil obsojen na 2000 K globe ter 14 dni zopora. — Branjevec A. S. ki je porodajal hruške 200% dobičkom je dobil za to 1000 K denarne in 8 dni zaporne kazni, — Na 1000 K vplačila in 8 dni zapora je bil obsojen dalje zasebni uradnik Leon B., ki je verižil z različno kratko robo. Vsem tem ptičkom je bilo obenem zaplenjeno tudi vse blago. — Gostilničarska J. K., ki je zvišala, izkoriščajoč novo trošarino za pivo, ceno istemu kar na 8 K liter je bila obsojena na 500 K glob ter tri ilmvoon. — Odpremne izkaznice na živino. Celokupna deželna vlada za Slovenijo je v svoji seji dne 26. septembra 1920, razveljavila naredbo' z dne 6. januarja glede urav-no in prašiči. Tozadevna paredba je izšla pod številko 354 uradnego lista 112 z dne 29. septembra 1920. Odpremnih izkaznic za klavno govedo in klavne prašiče se toraj za naprej ne zahteva od nikogar več, ravno tako tudi ne občinskega potrdila, ako kdo želi kupiti za lastno potr-ebo živino za pleme. To naj se razglasi po krajevni navadi. Pripomni se še,_ da je treba nadzorovati promet z živino in preprečati veriženje in navijanje cen, kakor tudi zlasti iztihotap-ljenje živine še nadalje, kar naj vest-neje. — Promenadni koncert železničarske godbe se vrši v nedeljo dne 10: oktobra v mestnem parku. Cisti dobiček je namenjen podporni blagajni imenovane godbe. Začetek ob pol 11, uri dopoldne. — Nuncij Vassaldo premeščen na Dunaj. Nuncij v Buenos Airesu Vassaldo bo v prihodnjih dneh imenovan dunajskim nuncijem. — Delavci zasedli železnice na otoku Elba. »Corierre della Sera* poroča da so zasedli delavci državni železniške proge in zahtevali od vlade, d« jim prepusti te proge v zakup. Razpis ustanov. Društo ju go slovenskih akademikov v Mariboru razpisuje za T. polletje šol. leta 1920-21 štiri podpore v znesku po 500 K — za revne svobodomislene akademike mariborskega okrožja. Pravilno opremljene prošnje (premoženjski izlaz, izpitna oz. kolokvij-ska izpričevala) je vložiti najkasneje do 25. t. m. na naslov: »Društvo jugoslor. akademikov v Mariboru".— — Mednarodni, oblastveno konce-sijoniranl plesni učni zavod Pečnik v Mariboru za moderne plese, estetiko in. lepo vedenje naznanja, da se bo vršil v pondeljek in četrtek tečaj za modeme plese, v torek in v petek pa tečaj za začetnike in sicer v malt kazinski dvorani. Pričetek ob 20 uri. Posetniki otroškega tečaja naj se javijo v torek ob 17 nri. Oni, ki bi se radi učili modeme plese v oddelku za odraščene, paj se vnaprej javijo, ker se bo tak oddelek otvoril le če bo Število dovolj veliko. Pouk posameznih je že pričel. —' Avtomobilska nesreča prt Framu. V petek popoldan se je dogodila v bližini Frama avtomobilska nesreča, ki bi bila kmalu zahtevala človeške žrtve. Ko se je vračal iz Ljubljane v Maribor avtomobil gospod generala Pliveliča je v bližini Frama v najhujšem diru rta nekem nenadnem ovinku priletel1 v brzojavni drog ter se popolnoma razbil. V avtomobilu se nahajajoči gos-jod profesor Kovačič je priletel v brzo-avni drog ter dobil notranje poškodbe, ci pa najbrže niso nevarne, ter obležal na mestu v nezavesti. Neki kapetan, član naše delegacije razmejitvene komisije, je dobil le par prask na glavi. Gospod general Plivelič se v automo-bilu ni nahajal. Na lice mesta je bil pozvan takoj zdravnik, ki je podelil obema prvo pomoč ter prepeljal profesor Kovačiča v bolnico, kjer se nahaja v oskrbi primarija docenta dr. Matkota-Njegovo stanje ni nevarno. Na Aleksandrovi cesti št. 29. so neznani storilci vlomili v podstrešje ter odnesli raznega blaga v vrednosti čez 2000 K. Pri Henriku Prlmusu trgovca z železnino na Tržaški cesti Št. 9. neznani storilci vlomili in mu j z odprtega zaboja odnesli 2 para črnih ženskih čevljev, vrednih 800 K in možki jopič vreden 1000 K. Tatovi so prišli na dvorišče hiše najbrže s strani javne bolnice v katere bližini se hiš* nahaja. — Slovenska Bistrica. V našem mestu je ostalo po uradih največ nemškutarjev: celo obe vodji na davkariji in sodniji. Nek zaplotnik,, ki mu je prešlo zagovarjanje naših nemškutarjev že menda v mefco in kri, je čutil naenkrat potrebo, celo renegata sodnega svetnika Pirnata javno po časopisih za-K2Wti “ Maribor, 10. oktobra 1920, Stran 3. Vprašamo tega zaplotnika: AH mu Je znano, da ta Pirnat, rojen Kranjec, s s svojo ženo — Slovenko — le nemški govori, da v. uradu vsak dan z uradniki nemškutari, da še sedaj nemški uraduje itd.? Je to slovenski uradnik ? Bilo bi boljo, če bi dopisni. zaplotnik odprl svojo tretjo plat — pa v koristnejše namene, n. pr. da bi dobil zasluženo plačilo za zagovorništvo nemškutarjev. Korokli Va3 dober clenar bi rad! odnesli in Vašo živino in živila, zato so prišli iz Celovca, Gradca in Dunaja! Vi pa Jim pokažite vrata 1 Vsi nfmčMji: hafe’ d!e' Etire! Vsa Koroška se postavlja, Se za plebiscit pripravlja, Nemec hoče, da požere , Vse Slovence: hab’ die Ehre! »Tajč* Koroška mora „bleiben“ .Vindiše* pa vse „yertreiben“ „Tajč“ je nobel „im Verkehr.e* Niks mehr vindiš: hab’ die Ehre! Pa se Nemec strašno moti Ze se jčtika ga loti' — Ze na licu se mu bere Strah in groza: hab’ die Ehre! Odločitve dan se bliža, Nemce že napada griža, Pojejo že ;miserere“ Z Bogom .Kžlrnten: hab’ die Ehre! Zgodovinski dan prihaja, Narod naš koroški vstaja — Kmal’ Koroška se opere . Vseh nemčurjev: hab’ die Ehre. Vsi nemčurski' pretepači, Požigalci, razgrn^či: Vsak kopita naj pobere, Srečno, večno: hab’ die Ehre! Možje, fantie, dečve, žene, Listke strgajte zelene, Bel je listek, ki rnzdere Up nemčiirjem: hab’ die Ehre! Slaven dan, za nas presveti Bo oktober nam deseti: Ze vihrajo nam bandčre — Vsi nemčurji: hab’ die Ehre! B. Zafošnik. l' - ... — Kultura in umetnost. '4* V včerajšnji naši kritiki o ftalokovlčevem koncertu se . je par stavkov tako zverižilo, da jih moramo popravljati: Popolno tehnično prevln-danje loka daje njegovemu predavanju več kot obilno duševno izrazitost: nq eni snani izvaja veliki ton, kterega poseduje v veliki meri celo v najsloves-nejsem razodetju strasti samo z ono graviteto v kretanjut- ki ni brez prijetne elegance ni ki je navidezna breztrudnost. Ista eleganca in lahkota pa omogočaje na drugi strani navidezno neposredno izviranje zračnega in ljubkega glasu iz nasprotnega radostnega Čustva. Istotako v vseh nijans»ah med obema kontrastima duševnega izraza. Tako se zdi, da kre-tanje desne roke in mimike v večji meri igro le spremlja kot jo izvira in to je najvišja stopnja prevladanja loka. Uspeh tiči v diskretnem zadržanju vsake kretnje. Inž. kap. A. M. -f Kipar — samouk. Mate Gjidera rodom iz Zadra, bo razstavil v najkrajšem Sasa svoja začetniška dela ▼ Splitu. Ta mladenič je bil od Lahov interniran ter se je nedavno vrnil domov, kjer se bavi s skulpturo. Razstavil bo več del, med temi je treba posebno omeniti: Okupirana cona, Jugoslavija, Kralj Peter I., Regent Aleksander, Va fuori lo ■traniero, Moji roditelji. »Narodni list* *e je o teh delih zelo pohvalno izrazil. Okrajno sod šče. I ”Trg0VSki gIasnik“0 Koro8kL v*™ tajuv | LDU Beogradj g oktobra. (ZNU) Zagonetni izvoz naših jajc v Švico.; »Trgovski glasnik* govori v današnjem (Dalje. 1 uvodnem članku o plebiscitu na Ko Potem ko zatrjuje, da s tem ni ,nič roškem in pravi: Koroška je ena ortih krivega zakrivil1, skuša to dokazati : „Ako bi se bilo blago naložilo 'v Ljubljani, bi se bila vporabila ista izvoz- j zbralo zadostno število poslancev. Sodi se, da je ministrskem svetu na tem, da .bi v parlamentu prodrl predlog glede ukaznega zakona. nica. Torej nima nihče mnterijelne škode, . ,. . ... konfiskacija je tedaj neopravičena. Ravnal ln nasilnost. Koroška je od nekda, sem se po naročilu ,Balkana*. Kaznovati - bi se torej moralo „Balk;m“, ne pa mene, ako bi bilo kaj nepravilnega v tem poslovanju. Posebno neutemeljena je taka visoka kazen — 10.000 K. Da se mi pa kot neopravičenemu trgovcu naloži še 1 mesečni zapor, je pa za tako dejanje, tudi če bi bilo nezakonito, gotovo preostra kazen. Zato predložim po svojemu zastopniku dr. Rosina priziv (na razvelj avljenje kon-fi-kacije jajc, ter da se mn ka-en — vsaj zaporna — milostnim potom odpusti in se ga o tem brzoj vno obvesti). Ta priziv je m-'sini magistrat 21. sept 1919 s štev. 15274 z označbo; Koko-schinegs tihotapstvo -*• opremil z uradno pripombo, da naj se priziv zavrne iz ra.oov: Obsojeni - je s tem, da je snmolastno popravil na izvoznici nakla talno postajo Ljiih ja na v Maribor’ storil presrrešek po 13 n;nedbe z dne. 15 apiila 19 9 št v,, n 164, za kar se ga je tudi ovadilo državnemu pravdništvu. Popolnoma op -vičen je suni, da bi s tako mirno vestjo j naptam njirii na škodo slovenskih pravic nesrečnih slovenskih pokrajin, ki so na mejah Slovenstva izpostavljene neposrednim napadom nemške grabežljivosti v * Avstriji čutila v največji meri sistem avstrijske državne misli. Kulturnemu ,de’u se je posrečilo, da je Avstrija iz slovenske Koroške napravila napolu-nemško pokrajino. Vendar se je kljub temu vsemu slovenski žilavosti posrečilo, da se z zaupanjem pričakuje slovenska zmaga pri glasovanju. Plebiscit na Koroškem pa je eden onih ukrepov znane oprezne vzdržnosti in skoposti, s katero je mirovna konferenca odmerjala svoje odločbe o slovenskih pravicah, dočim bi bilo pravično in umestno, ne postavljati premaganega sovražnika na isto stopnjo s Slovenci. V vseh onih slovenskih pokrajinah, v katerih so se nasilno vrinili Nemci in drugi sovražniki, ne bi mirovna konferenca smela dopustiti, da bi Nemci ..glasovali in uveljavljali svojo grabežljivost. Konferenca gre na roko premaganim sovražnikom in je popustila Sloven. narodno gledališče. Repertolre bodočih dni: V soboto 9f.: „Hlapci*. Ab. C-1. V nedeljo 10.: Popoldne ob 15, uri .Divji 1ovee. Zvečer ,Samski dvor*. Ab. A *. V pondeljek 10.; Zaprlo. popravil tudi namembno postajo ter bi •j a ir. a osbla v Avstriji, ne bi torej nikdar pjigla v Švico, kamor bi elasom izkaznice morala bili po lana. Da je p\ ee’a ta po» aloga Koroška testa 46-53 11STUD * d'“”" L BI 10 1 V « • Brej# bogate zalege kompletnih srninih sok, kuhinjske oprtre Iz n eh- k*ga la trdega lesa, kakor posameane dele g#- p, znižanih eenah. eisrTi Mala oznanila * ’^|pr V ehoitcf Maribora Selim vzet m lo posestvo z poslopjem Ih enim oralom zemlje v zakup. Ponudbe pod »Posestvo« na uprav* Bistvo. 590 ffiarlbgr, tb, ottfgpra T92g. Konforista, perfektnega slo* venskega in nemSkega ste* nografa; korespondenta in 1 strojepisca, zmožnega slo* venščlne in nemSčine in po ^motnosti tudi arbohrvalčlne sprejme za takoj v stilno službo Janko PodgorSek, Maribor, Vetrinjska ulic« it. 14. 980 Kdor M sprala! na. sla« novanje In v oskrbo ključavničarskega vajenca Iz dobre rodbine, naj naznani svoje pogoje uprav-niitvu pod značko »Strelec«. 993 Moda «o pereffsVa preproga, stojalna ura, salonsko ogledalo, gosli, ženski piaSč. Naslov pove uprava. 592 Mila * lepim vrtom se proda. Stanovanje se lahko v ne-■ kaj dnevih prevzame. Cesta na Brezje St. 36. 983 2—2 •••••eeeeeseeeee ® ® ® 5 tonski auto Braunschu/elgerbussing, la voz, popravljen z garancijo, z železnim obroCjem In nerabljenim Štedilnikom za bencin, se zaradi pomanjkanja prostora proda za ceno 150.000 n*mško*ai'Strijsko kron pri špediterju Aug. Mayer, Dunaj, V/1, Oartengasse 8t. 11. 587 3—3 •••MMMmnNMN Ženitna ponudba. Veletržec v zasedenem ozemlju, posedujoč miljonsk« premoženje v gotovini, 47 let star, «4 ieil seznaniti z Intel)? gentno )ugoslovenko, veleposestnico, gospodično ali vdovo v starosti od 30—42 let, y svrho priženitve in preselitve. P®* nudbe pod »Brezskrbna bodočnost« na upravo lista. ??S i jign rezan in tesan* drva, L6S| kupuje in prodaja „Se«er“, Inilii Imtl tmieiT imili Hilli Marihor, Aleksandrora eeata 45. -s*.*•■ ' —zxr—n-c~ anc 408 10-f Jakob Vezjak OTjaSka obrt in konfekcija Maribor . Vetrinjska ulica 17 priporoča večjo zalogo močnih gotovih oblek za dečke po nizki ceni. Površne suknje, pelerine in haveloke za go-596 spode. 3—1 P. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem ojvoril delavnico za izdelovanje damskih in moških klobukov in slamnikov r Mariboru, Meljska casta It. t4. Prejemam v popravilo rsako vrsto klobukov nai naj* modemejle oblike. V zalogi vedno novi velur, biirstel in Dlc-klobuki. Priporočam se sa« 3_i Ivan Kvas. NajlepBi izlet na Ko-1 roško je na rnrni in Hotel otvorjen eeloj leto. Uborna poitreSba. J nun 111031 i nmrr RaJbonSI pisalni strel UHDERWOQD stane sama 18.600 K. Karata m pi t*rfW Liidovik Šef, Haribor Prelennera ni. 1 w Zutapulk >• ,einio<«v. aparata „0)t»1ejT«,k*. Til. 144. ttnsj.: P»pir»«f Mirit« i n i:i rxxmii-iiiii.rci ^ VSAKE VRSTE ^ [k. kaenee! ipfr* MARIBOR*« MVa sc stanovanja z B—8 sobami, kuhinje Ir mogoče x vrtom v mesto ali okotid lahko pol iure oddaljeno. Ponudbe n« upravnlitvo ped »Stanovanjem., ,x. V najem «e odda f Studencih pri Maribora dolgoletna gostilna in mesarila t stanovanjem, klavnico pri hi«, poltenemu oženjenemu mesarju c potrebnim kapitalom. Natantneie te poizve pri lastniku Hinko Kadruka, NoT&cradtika, Slavonija. 586 3—a Jugoslovenska delegacija razmejitvene komisije med državama SHS le Avstrijo odda ponudbenim potom transport mejnih kamnov, na Ilce meata med Kokošnjakom in okolico Spilja. Interesenti za ta transport se naj javijo v svrho na* daljnih Informacij v torek 12. t; m. med 9.—11. uro v pisarni omenjene delegacije, Maribor, »Vesna«, 1. nadstr« soba $t. 19. Priporočljive domače tvrdka: Slaščičarna Jakob Vezjak, krojač Vetrinjska ulica poleg restavracije »Maribor« Ivan SuSteriH izdelavatelj vsakovrstnih oblak za gospoda in dama sprejeme popravila po nlzklb cenah. Trifa^ka cesta 14 poleg gostilne Nendt. PeJar in lonfar Pavel Heritschgo Tattenbachova ul. 6 Mizarske podjetje In pokManle parketnih delile RUDOLF NOVAK. Trg svobode Sprejema vsa v te streke spadefoča dela. i Trgovina z mešanim blagom na drobno in debelo Martin Stadler, Vetrinjska al.26 =5 Pot« barvami i« ktmKm B$Mmi Pavel Nedog Meljska cesta 68. Podr.: Gosposki ut. 33 Vsak dan oblM svetega peciva. Ob sezoni slada« led. Sprejema narožlla za Senltovanje tar lili tofne lwrSule Emanuel Ilich, Slovenska ul. 5* Trgovina z usnjem In čevljarskih potrebščin Ariiiin Eiinger Maribor, Kralja Petra trg St 9 Trgovina z usnjem In čevljarskih potrebščin Kohnstein in Reismann Maribor, Slovenska ulica štev. 20 Andrej Ham fevliar Vetrinjska ulica 9 Jakob Dogša Čevljar Vetrinjska ulica Restavračila in sobo m Mae Adolf Spatzek | Aleksandrova cesta Ob 9 Restavracija in meseriie Ljudevit Vlahovič Aleksandrova cesta » 21? bMonteN stt, hto ta Mn mah. Tigovfa* t ak»lp)B» los. Antioga, Trg »obode 1 MalmaJe «s*k tebb* ta 1ta«a NMlfa Franjo Žnidar P*h*»« 3 TiMMmtan Zitad mtalb *e m MMUh tank Ernest Zelenka, tvMMttnki i Sal»k« ulica it 9 sat ao-ir Pletenine, potne košare, gamaše itd. Jakob Lah Maribor, Glavni trg 2 Man ufpk turna trgovino Hugo Ihl Aleksandrova cesta =Delikatesna trgovina = Feliks Putko Atoksandrova cesta St 31 TraovHia meianooa Mm Resirik In VabK Kriavina pri Maribora 203 Mihael oosfltna ,.Pod Pohorjem" Pokre pri MarttMru ioslp Škof pleskar Hi olHiar Maribor, Orolnova iH. 6