Izhaja vsak Četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Fiazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst,	11 /6464
Poštnina plačana v gotovini TEDNIK
NOVI
Posamezna štev. 70.— lir NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4203 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE
ŠT. 756
TRST, ČETRTEK 7. AVGUSTA 1969, GORICA
LET. XVIII.
„LoV na
čarovnice”?
Zadnja številka mesečnika »Demokracija« |e objavila članek z naslovom »Po enem letu — nekaj misli ob krizi v slovenskih demokratičnih vrstah na Tržaškem«, ki vsekakor zasluži določen komentar.
Prvi vtis, ki ga človek dobi ob prebiranju člankarjevih izvajanj, je, da se je za pisca kolo zgodovine moralo zaustaviti nekje leta 1960, ko je politično pozornico zapustila dotedanja slovenska vodilna plast. Od tedaj — pravi člankar — »nam manjka mož, ki bi jih ljudje visoko cenili in spoštovali,« so nastale »praznine, ki še vedno niso izpolnjene« »je vedno manj, preizkušenih voditeljev, ki so pripravljeni prevzeti delo in tveganja,« »mladi Pa očitno še ne morejo doseči zrelosti, za katero so, poleg značaja, odločnosti in premočrtnosti, potrebna tudi dolga, dolga leta izkušenj.«
Ob vsem spoštovanju, ki smo ga imeli in ga imamo do posameznih političnih mož iz bližnje preteklosti, in ob vsem priznavanju pomembnosti njihovega dela, se nikakor ne moremo strinjati z navedenimi in podobnimi izva-lanii »Demokracije«. Takšne trditve so namreč že na prvi pogled pristranske in neresnične ter se z njimi dela velika krivica predvsem tistim številnim slovenskim ljudem, ki so — čeprav se ne gredo voditelje — iz golega idealizma in iz globoke ljubezni do svojih rodnih bratov in sester prevzeli dediščino, ki jo je zapustila Prejšnja vodilna plast in ki so to dediščino skušali in jo še skušajo obogateno predati pri-hodnj im rodovom. Člankarjeve trditve se nam dalje zdijo tudi prav malo spoštljive za same Nekdanje vodilne ljudi, ki bi smeli sklepati, da se niso brigali za nove kadre, ki bi po njihovem umiku iz javnega življenj prevzeli Politično vodstvo.
Nihče ne zanika — in mi smo zadnji, ki bi si upali nekaj podobnega trditi — da v Zadnjih letih slovenskih demokratičnih vrst na tržaškem ni zajela določena kriza. Toda ko-rtiur je mar, da se ta kriza, ki je prej kriza rasti kot nečesa drugega, odpravi, ta ne bo Poniževal ljudi, ki resno in pošteno politično delajo, ta ne bo omalovaževal njihovega dela jn truda, ampak bo iskal vzroke krize in pred-tagal primerno terapijo za njeno odstranitev.
Neizpodbitno dejstvo je, da sta moč in ^Pliv slovenskih demokratičnih skupin na Tržaškem po znanem sporazumu jeseni leta 1962 •z leta v leto vedno bolj naraščala, kar so dokazale vse številne upravne in politične volile* ki so se zvrstile do danes. Lijte Slovenske skupnosti so pri vsakih volitvah dobile zaupale tolikšnega števila slovenskih volivcev in polivk, kolikor se na volitvah do leta 1960 takratni osamljeni Slovenski listi še zdaleč ni nikdar posrečilo dobiti. To pa se prav gotovo 11 * rnoglo zgoditi avtomatično, temveč je bilo Sc|d premišljenega političnega dela in jasnih, 'Udi tveganih, političnih izbir, ki so jih nare-(dalje na 3. strani)
RUMOR JE SESTAVIL ENOBARVNO VLADO
Poteklo je natančno mesec dni, odkar je vlada poslanca Rumorja zaradi novega razkola v socialističnih vrstah odstopila. Mesec dni so trajala mrzlična posvetovanja, polemike, spori in vse, kar prihaja iv takih okol-nostih v poštev, preden je poslanec Rumor mogel predložiti predsedniku republike seznam 'ministrov svoje druge vlade. Derao-kristjanski prvak je tokrat sestavil tako imenovano enobarvno vlado, kar pomeni, da vsi ministri pripadajo eni stranki, v tem primeru demokristjanski. Že sedaj pa je gotovo ,da ta vlada ne bo mogla imeti dolgega življenja, ker bo moralo prej ali slej priti do globljega političnega razčiščenja, zlasti med obema socialističnima skupinama, in tedaj bomo verjetno imeli novo koalicijsko vlado, katere sestava in program se bosla sklicevala na »organsko levo sredino«, kot imenujejo politično formulo, ki v zadnjih letih omogoča demokristjanom, socialistm in republikancem neposredno sodelovanje pri vodstvu državnih zadev.
Nova vlada predsednika Rumorja se bo predstavila parlamentu z enakim programom kot prejšnja in je že sedaj gotovo, da bo prejela zaupnico v obeh zbornicah. Tako so se namreč dogovorila vodstva demokrist-janske stranke in obeh socialističnih skupin. Verjetno bo tokrat manjkala podpora republikanske stranke, toda število njenih poslancev in senatorjev je tako majhno, da tudi njihov morebitni nasprotni glas ne more vplivati na izid glasovanja o zaupnici.
RAJŠI KOT PREDČASNE VOLITVE
Zakaj so se stranke leve sredine odločile za enobarvno vlado? Na vprašanje tokrat ni težko odgovoriti. Demokristjani bi sicer leh-ko poskusili sestaviti vlado s socialisti, za kar so se javno zavzemale zlasti leve skupine ,vendar je v stranki prevladalo mnenje, da je za sedaj bolj modro, če se stranka ne veže samo z eno socialistično skupino, ker bi to pomenilo, da je za vedno prelomila 7 drugo socialistično ali bolje socialdemokratsko skupino. To bi pa gotovo izzvalo veliko reakcij ne samo pri celotni politični desnici, temveč tudi v sami KD in bi se znala stranka razbiti. Večina demokristjanov je zato zagovarjala stališče, naj se sestavi enobarvna vlada v dogovoru z obema socialističnima skupinama, kar pomeni, da je program sad političnega sporazuma. Strankina vodstva pa naj med tem časom skušajo ugladiti in premagati nasprotstva, ki so nastala po razkolu med socialisti. Ce pa se bo izkazalo, da so spori nespravljivi, bo KD sklenila sporazum s samimi socialisti iz vrst PSI in bo tako
prišlo do koalicijske vlade samo med tema dvema strankama. KD pa se je že od začetka krize izjavila proti predčasnemu razpustu parlamenta in takojšnjemu razpisu novih političnih volitev, iker sodi, da bi to pomenilo nevarno radikalizacijo političnega boja med dvema velikima strankama, to je med demokristjani in komunisti.
DELA ČAS ZA SOCIALISTE?
Italijanska socialistična stranka je pristala na takšno rešitev, predvsem zato, ker sodi, da čas dela zanjo in da se bo prej ali slej izkazalo, da so socialdemokrati zagrešili veliko politično napako, ko so izstopili iz stranke in ustanovili novo. Njihov pristanek na enobarvno vlado je gotovo tudi olajšalo dejstvo, da so leve domokristjanske skupine izredno močno zastopane v novi vladni formaciji, kjer zavzemajo njihovi predstavniki važna ministrstva. S tem je 'bilo zadoščeno eni glavnih zahtev vseh levih demo-kristjanskih skupin, ki so na zadnjem strankinem kongresu zahtevale večjo prisotnost v strankinem vodstvu in zato tudi v vladi.
Socialdemokrati so se že od vsega začetka postavili na stališče, da obstajata v tem trenutku samo dve alternativi: enobarvna vlada ali nove, predčasne politične volitve. Kor je bila sprejeta prva, je razumljivo, da ne mo-reoj zdaj odreči podpore novi vladi.
Dolga vladna kriza je torej zaključena. Italija ima s tem svoo 25. vlado po osvoboditvi. Predsednik Rumor se bo te dni predstavil parlamentu, kjer bo prebral svojo programsko izjavo. Nato bo glasovanje o zaupnici, ki se bo končalo tako, kot smo že napovedali. Parlamentarci bodo zatem odšli na počitnice in se bodo spet zbrali proti koncu septembra. aZ jesen pa so napovedani vroči dnevi, kajti začela se bo doba, ko se bodo obnavljale mnoge važne delavske pogodbe, ki zadevajo nad 5 milijonov delavcev in nameščencev. Predvidene so poleg tega upravne volitve v mnogih občinah in pokrajinah, kar pomeni, da vlada ne bo imela lahkega življenja in so zato možne nove politične težave, ki se morejo premagati le, če bo med strankami leve sredine ponovno vzpostavljeno sodelovanje in če bodo te stranke znale vliti političnemu in družbenemu življenju v državi novega duha in novega zagona, kot od teh političnih sil pričakujejo ljudske množice in veliki problemi, ki že nestrpno čakajo na ustrezno rešitev.
V Severni Irski se nadaljujejo siloviti nemiri in spopadi med protestantovsko večino in katoliško manjšino, ki je narodnostno (Irci), politično in socialno zapostavljena.
tRazburjenje v ftoveniji
grad - Novi Sad ali celo Peč - Priština -Niš, ni treba šele dokazovati. Odtod ogor-
V tisku in radioteleviziji v Sloveniji te dni močno odmeva razburjenje slovenske javnosti, ker je zvezni izvršni svet (zvezna vlada) v Beogradu črtal iz seznama cest, ki naj bi jih začeli letos graditi s pomočjo posojila Mednarodne banke za obnovo in razvoj, cesto št. lij - Gorica, oziroma njena prva odseka Hoče - Levec in Postojna - Razdrto. Na svoji zadnji seji, tik preden so se člani izvršnega sveta razšli na počitnice, je namreč sprejeli sklep, da bo predložil Mednarodni banki načrte za naslednje ceste, da jih pomaga financirati z dolarskim posojilom: Beograd - Novi Sad, Sarajevo - Zenica, Peč - Priština - Niš in Bar . Ulcinj. Med njimi torej ni nobene ceste na ozemlju Slovenije in Hrvatske, čeprav so zlasti slovenske ceste glede na velikanski promet na njih v katastrofalnem stanju. Mnogokrat je bilo že poudarjeno v tisku, da je stanje cest v Sloveniji nevzdržno. Po slovenskih cestah vlada neverjetna prometna gneča, saj gre skozi Slovenijo nad 95 odst. vsega avtomobilskega prometa med Jugoslavijo in tujino, praktično ves jugoslovanski avtomobilski promet z Zahodom, letno nad 14 milijonov avtomobilov s tujo registracijo (po Italiji bi moralo krožiti — sorazmerno — 350 milijonov tujih avtomobilov). K temu je treba prišteti še domače avtomobile, ki jih je v Sloveniji največ. Slovenija je po številu smrtnih avtomobilskih nesreč daleč pred vsemi drugimi evropskimi državami. V Sloveniji se dogodi v zadnjem času sorazmerno skoraj točno desetkrat več smrtnih nesreč kot v Italiji, ki ima tudi velik avtomobilski promet, a mnogo boljše ceste. Slovenija postaja pravi otok v prometnem pogledu.
Da bi mogla Slovenija vsaj malo dohiteti razvoj v sosednih državah in olajšati promet na svojih cestah ter se prikl jučiti na srednjeevropsko avtocestno omrežje, je bil izdelan načrt za štiripasno avtocesto Maribor - Celje-Ljubljana - Razdrto - Nova Gorica, ki naj bi se priključila na novo avtocesto Vilesse -Gorica, katero gradijo v Italiji. Ta cesta naj bi preko Slovenije segla v vzhodno Evropo in bi pomenila eno najvanžejših prometnih žil med Vzhodom in Zahodom. Cesta Vilesse-Gorica je bila sklenjena prav zaradi tega, da bi se nadaljevala preko Slovenije. Slovenska vlada si je veliko prizadevala, da je spravila načrt za slovensko cesto, imenovano slovenska magistrala, ker bi pomenila najvažnejšo cesto, ki bi povezovala Slovenijo po dolgem, v sklad z načrti za cesto Vilesse - Gorica. V ta namen je bilo prirejenih več sestankov. Iz Slovenskih gospodarskih virov so zagotovili večji del financiranja za novo cesto, drugo naj bi posodila Mednarodna banka, Slovenija pa bi dolg vrnila. Zvezna vlada bi bila morala samo dati pristanek za najetje posojil pri Mednarodni banki, ker gre to preko zvezne vlade. Toda pri končnem sklepu je, kot rečeno, slovenska cesta izpadla v prid štirim cestam na jugu, ki pa so za promet veliko manjšega pomena.
Tega slovenska javnost ne more razumeti. Zlasti ne, kako se je moglo to zgoditi brez posvetovanja s slovensko vlado. To pa tudi ne gre v glavo gospodarskim strokovnjakom, ker ni v skladu z gospodarsko reformo, ki naj bi pospeševala predvsem gospodarsko najnujnejše, najbolj opravičene in najbolj rentabilne objekte. Da pa je to slovenska magistrala veliko bolj kot npr. cesta Beo-1
ccnje. Slovenske občine in vsakovrstne ustanove so odločno protestirale. Med najbolj odločnimi jc bila občina Nova Gorica, kajti Primorci so izredno zainteresirani na novi cesti. Poslali so celo posebno delegacijo k predsedniku zvezne vlade Mitju Ribičiču, ki je bil ob koncu prejšnjega tedna na letovanju na slovenski obali. Ribičič je naslednje dni prekinil svoj dopust in se vrnil v Beograd, kjer je sklical za sredino avgusta novo izredno sejo zvezne vlade, da bo spet razpravljala o cestah. Dan prej bo v Beogradu sestanek s predsedniki vlad vseh republik. Slovenci upajo, da bodo tokrat le prodrli s svojo cesto, za katero ne potrebujejo nič drugega kot samo formalno privoljenje Beograda. Ljubljanski »Nedeljski dnevnik je zapisal v svoji zadnji številki; »Dovolite, da tokrat sami odločimo, saj doslej nismo nikoli zahtevali denarja za ceste, ampak smo z lastnimi sredstvi gradili proge, pristane, letališča in pri tem nismo pozabili na nerazvite.«
Časnikar Lojze Jakopič pa je zapisal v istem «Nedeljskem dnevniku« med drugim (in s tem je zadel, se nam zdi žebelj na glavo): »Ne bi potrebovali niti dinarja posojila za gradnjo in vzdrževanje slovenskih cest, če bi prometni davek od prodanega bencina v Sloveniji ostal v republiškem proračunu in bi bil namenjen za gradnjo novih cest in
Malokateri diplomatski dogodek v zadnjih letih je naletel na tak odmev kot obisk ameriškega predsednika Nixona ob koncu preteklega tedna v Bukarešti. To je bilo prvič, da je kak ameriški predsednik obiskal kakšno komunistično državo. Romuni so Nixona sprejeli naravnost prisrčno in navdušeno. Na ulicah se je trlo ljudi, ki so mu mahali, mu vzklikali in mu na vse mogoče načine izražali svoje simpatije in veselje nad njegovim obiskom. Nixon se ni pomišljal stopiti med množico. Rokoval se je z ljudmi in celo plesal romunski ljudski pler »Horo«, neke vrste kolo, držeč za roke dve lepi romunski dekleti v ljudskih nošah (kar gotovo ni bilo naji težje, kar je moral opraviti na tem svojem diplomatskem potovanju okrog sveta...).
Nixon niti v Bukarešti niti po povratku domov ni skrival, da je napravil obisk v Romuniji nanj velik in nadvse ugoden vtis. Pozval je tudi ameriške kongresnike, naj pri svojih potovanjih v Evropo ne zanemarjajo komunističnih držav v vzhodni Evropi, hoteč reči s tem, da je važno navezovati tudi osebne stike in si pridobivati osebne prijatelje, kajti samo diplomatski in politični stiki ostanejo vedno hladni in zato v bistvu sterilni.
Komentatorji po vsem svetu so na veliko razpravljali in še razpravljajo o tem Nixono-vem obisku v Romuniji in skušajo uganiti, kaj sc za tem skriva. Kako da so si Romuni, ki so zagozdeni v varšavski blok in se morajo ozirati na sovjetsko hegemonijo, upali povabiti Nixona?
V tem vidijo nekateri dokaz, da se je Romunija že toliko osvobodila sovjetskega prijema, da je upala napraviti to diplomatsko gesto, s katero je hotela dokazati svojo samostojnost in politično neodvisnost. Hkra-
za vzdrževanje starih... Toda prometni davek od prodanega bencina pobere zvezni proračun in ni namenjen za gradnjo novih cest, ne za vzdrževanje starih.«
Kljub vsemu ogorčenju pa je treba reči, da reagira slovenska javnost na težko razumljivi sklop zveznega izvršnega sveta trezno in dostojanstveno, kar velja zlasti za odgovorne politične kroge v Sloveniji in izvršni svet LR Slovenije. Prepričani so namreč, da je nemogoče, da upravičena slovenska zahteva po nujno potrebni cesti ne bi prodrla, žal pa ne kažejo take treznosti in hladnokrvnosti nekatedi na jugu, kot npr. mestni komite ZKM v Skopju, ki je »obsodil« slovensko zahtevo kot »pritisk«.
—0—
PORAST AVTOMOBILIZMA
Število avtomobilov neprestano narašča, Po naši zemeljski obli drdra danes približno 216 milijonov raznih avtomobilov. V e-nem letu je narastlo njih število za 14 milijonov. Leta 1946 jih je krožilo po vsem svetu le ^5 milijonov, zdaj jih je že petkrat več.
Od vseh avtovozil jih je v Združenih državah 46 odstotkov.
Višek pa dosega motorizacija v Avstraliji, kjer pride povprečno že na tri prebivavce po eno vozilo, le da zaradi tega še vedno ni prometne gneče na cestah, ker je dežela o-gromna; v Italiji pa povprečno na šest oseb.
Danes je v prometu na italijanskih cestah povprečno devet milijonov avtovozil. Na prvem mestu je milanska provinca, sledita pa ji Rim in Turin.
ti pa jo tudi zavarovati, kajli Sovjetska zveza ne bo tako lahko napravila z Romunijo enako, kot je napravila s češkoslovaško, zdaj ko ve, da uživa Romunija žive simpatije pri ameriškem predsedniku in v vsej ameriški politični javnosti. To bi bil prehud udarec v obraz Združenim državam. V tem pogledu je bila poteza romunskega predsednika Ceau-sescuja, da je povabil Nixona, mojstrska.
Hkrati pa so Romuni dokazali, da so neprimerno boljši diplomati kot Čehi. Medtem ko je Čehom dogajanje lansko pomlad in poletje naglo uhajalo iz rok in so začeli tako nerodno in živčno politiko, da so izzvali težko sovjetsko reakcijo, so pokazali Romuni po splošni sodbi neprimerno boljše živcc. Sicer izkoristijo vsako priložnost, da pokažejo svojo neodvisnost in lastno, romunsko »pot v socializem«, vendar Sovjetov nikdar ne dražijo po nepotrebnem. Nasprotno, vedno spet poudarjajo, da jc taka politika zbližan ja z Zahodom, kot jo vodi jo, v prid vsemu sovjetskemu bloku, torej tudi Sovjetski zvezi. In čeprav sovjetskim veljakom po eni strani nikakor ne more biti prav, da jc Nixon v Bukarešti veliko bolj prisrčno sprejet kot oni, pa morajo po drugi strani pri-v znati, da je romunska politika res koristna vsemu komunističnemu vzhodu in posebno še Sovjetski zvezi sami. Kajti ta mora danes računati s Kitajsko in azto ima ves interes na tem, da vzpostavi dobre ali vsaj korektne odnose z Zahodom in predvsem z Združenimi državami. Tako zahtevajo trenutni sovjetski interesi.
Gotovo je, da je dobil Ceausescu v Moskvi zaradi Nixonovega obiska in zaradi svoje neodvisne politike črno piko, kar se je pokazalo (Nadaljevanje na 8. strani)
DOBRI DIPLOMATI
Tehnična kolonizacija planetov
Vesoljski sondi »Mariner 6« in »Mariner 7«, ki sta pretekle dni leteli mimo planeta Marsa v približni razdalji 3200 kilometrov, sta poslali na Zemljo cele serije fotografskih posnetkov Marsove površine, po večini prav dobrih ali celo odličnih, in mnogo podatkov, ki so jih zabeležile avtomatske naprave na sondah. Znanstveniki v ameriških znanstvenih centrih zdaj z največjim zanimanjem pieučujejo te fotografije in podatke ter skušaio ugotoviti po njih, kakšna je Marsova površina.
Po fotografijah, ki jih je poslala sonda »Mariner 6«, se je zdelo, da se površina Marsa ne razlikuje dosti od Lunine površine. Tudi na Marsu se namreč vidijo puste planote, posejane s kraterji. Kakšnega zelenja ni na teh fotografijah nikjer opaziti in seveda tudi ne sledov živih bitij. Pač pa so fotografije potrdile, da obstaja na Marsu neke vrste led. Ni pa mogoče ugotoviti, če gre za droben led iz vode ali iz kake druge spojine. Vsekakor na Marsu ni morij, po dosedanjih posnetkih. Velike ledene površine so okrog južnega tečaja.
Ta pusti vtis o Marsovi površini pa so zelo popravile fotografije, ki jih je poslala sonda »Mariner 7«. Na njih je videti čisto drugačno površino. Zdi se, da visi nad Marsovimi polarnimi pokrajinami gosta megla. Na površini je opaziti izredno razčlenjenost, ki spominja delno na prepletene vezalke na čevljih. Kraterji so velikanski, eden ima premer 480 kilometrov. Opaziti je tudi razne čudne temne lise. Ena je dolga 1200, široka pa 160 kilometrov. Druga je precej krajša, široka pa 320 kilometrov. Znanstveniki si še ne morejo misliti, kaj naj bi pomenile. Njihovo mnenje je, da je Marsova površina, sodeč po teh fotografijah, »presenetljiva«.
Sondi sta registrirali tudi sestavino Marsovega ozračja v najvišjih plasteh. Podatki kažejo, da je Marsovo ozračje sestavljeno iz ogljikovega anidrida, ogljikovega monoksida, vodika in kisika. Manjka pa dušik, brez katerega na Zemlji ni mogoče življenje rastlin. Znani znanstvenik prof. Charles Barth je izjavil: »Ne morem si predstavljati življenja brez dušika, vendar ne moremo izključiti možnosti, da obstajajo organizmi, katerim zadostuje ogljikov monoksid.«
Razne velike temne lise pa dajejo vseeno sklepati, da na Marsu obstaja neko rastlinsko življenje, čeprav verjetno v zelo primitivni obliki. Pač pa se moramo posloviti od Marsovcev — na Marsu jih ni.
Za nekaj je še prezgodaj, da bi mogli izreči kakšno sodbo o tistem, kar sta nam razkrili sondi »Mariner« o planetu Marsu, ki je v našem osončju še najbolj podoben Zemlji. Proti njemu bo poletelo še mnogo sond, ki se mu bodo morda še precej bolj približale in zbrale še neprimerno več podotkov. Prvi ljudje pa se bodo — po sedanjih predvidevanjih — izkrcali na njem leta 1932, torej črez 13 let; morda pa tudi že prej. Če bi imel Mars tako ozračje, kot ga ima naša Zemlja, bi lahko živeli na njem tudi ljudje, čeprav so temperaturne razlike velike ostrejše kot na Zemlji. Vendar lahko predvidevamo, že glede na današnji razvoj znanosti in tehnike, zlasti pa ['a ritem njunega razvoja, da bi lahko člove-stvc v bodočnosti s svojo tehniko »popravilo« °zračje drugih planetov z izdelovanjem potrebnih plinov na industrijski način. Te pline bo »spuščalo v zrak« na planetih. Zaradi priročne sile planetov ne bodo »ušli« v vesolje, Qmpak se bodo vlegli okrog planetov, z naj-
večjo gostoto blizu tal. To bo sorazmerno lahka naloga tedaj, ko bo lahko znanost že poljubno razbijala atome in spreminjala elemente. Osnovno znan|e o tem že poseduje. V nekaj sto letih ali še prej bo to praktično omogočeno.
Prav tako je teoretično rešeno vprašanje segrevanja premrzlih planetov, bodisi s podzemeljskimi viri toplote in napeljavami, bodisi s pomočjo umetnih satelitov - ogledal, ki bodo lovila sončno luč oziroma toploto in jo u-smerjala na površino planeta.
Seveda za Mars in za druge planete ne pride v poštev »kolonizacija«, s kakršno je začela Evropa v Ameriki po njenem odkritju. Po Marsu se ne bodo nikoli vozili kolonisti z volovskimi vpregami pri iskanju zemlje za naselitev, tudi če bi bilo ozračje enako zemeljskemu. V poštev prihaja samo »kolonizacija« tehničnega značaja. Prej kot vse drugo bodo zgrajene na Marsu in morda tudi na nekaterih drugih planetih velikanske tehnične naprave, ki naj bi napravile okolje naseljivo, to je, ki naj bi šele omogočile človeku življenje v tistem okolju. Kako in kdaj se bo to zgodilo, je danes težko reči. Morda bo minilo še nekaj stoletij, preden bodo ljudje zares čutili potrebo — ali bodo v to celo prisiljeni od raznih stisk na Zemlji — da tehnično »kolonizirajo« planete. Tudi od odkritja Amerike do njene dejanske kolonizacije je minilo 300 let. Vendar ne more biti nobenega dvoma, da si bo človek s časom povsem osvojil vse planete našega osončja in da bodo postali ti zanj »zanimivi« in važni, iz razlogov, ki si jih zdaj ne moremo niti predstavljati.
Za znanost in tehniko ne bo meja. Pač pa je vprašanje, če se bo človeški duh lahko toliko osvobodil svojih malenkostnih nagnenj, da bo ostal gospodar nad samim seboj in nad tehniko, ali pa jo bo začel oboževati in postal njen suženj, kot so nekateri že postali, ali pa so pripravljeni, da to postanejo.
„LoV na čarovnice”?
(Nadalj. s 1. str.) dih’ ljudje, katerim zdaj »Demokracija« splošno zanika sposobnost, premočrtnost, načelnost itd.
Resnica pa je, da so slovenske demokratične skupine danes prisiljene delovati v novih okoliščinah, da so se zlasti po sporazumu s strankami leve sredine — ki ostane, kot razvoj dogodkov vedno bolj potrjuje, eno na|-bolj inteligentnih in daljnovidnih dejanj, kar jih je po vojni bilo napravljenih s slovenske strani — spremenile iz objekta v subjekt političnega dogajanja, kar je terjalo novih sposobnosti in novih odgovornosti.
V ta okvir je treba po našem postaviti spodrsljaj, ki je nastal v zvezi z razlaščanjem zemljišč v dolinski občini, spodrsljaj, ki smo ga v našem listu vedno primerno ožigosali. To pa še ne pomeni, da moramo zaradi tega o-samljenega dogodka, katerega krivci so bili z naše strani že zdavnaj ugotovljeni, stvari posploševati in uprizarjati pravi pravcati lov na čarovnice, kot se zdi, da je v namenih določenih posameznikov iz vrst tržaške Slovenske demokratske zveze. Tem posameznikom sicer nihče ne more braniti, da se izživljajo tako, kot se jim zdi, da je najbolje, vendar naj bodo prepričani, da jim slovensko ljudstvo v zamejstvu in tudi zgodovina ne bosta zaradi tega priznala, da so bili modri in preudarni politični možje.
Od SDZ pričakujemo drugačnih predlogov in drugačnih bolj preudarnih in premišljenih dejanj, če hoče resnično koristiti splošni slovenski stvari v naših krajih. Ihtavost in užaljenost pa ne moreta biti modra svetovavca niti v primerih, ko bi bila upravičena.
D. L.
—o—■
V Vispu v Švici je umrl od srčne kapi znani nemško-judovski filozof Theodor Wiesen-grund Adorno. Predaval je na univerzi v Frankfurtu. Bil je poleg Marcusa eden izmed »filozofov nove leve utopije«, s čimer je pomagal sprožiti gibanje mladih »kontestatorjev«. Star je bil 65 let.
Iz kakšnega okolja je pobegnil Anatol Kuznecov
V zvezi s prebegom ruskega pisatelja Ana-tola Kuznecova, ki si je te dni poiskal politično zavetišče v Angliji, je morda zanimivo zvedeti, kakšno je okolje, iz katerega je pobegnil, in kakšno je duhovno ozračje, v katerem naj bi ustvarjali sovjetski pisatelji-
Posebni dopisnik dnevnika »Corriere del-la Sera« v Moskvi, Giovanni Grazzini, je poslal svojemu listu dopis, v katerem opisuje svoja srečanja s sovjetskimi pisatelji; v njem skuša prikazati njihovo razpoloženje spričo stalno naraščujočega pritiska nanje in njihovo neugodje, ker ne morejo svobodno pisati in izraz-iti tistega, kar v resnici čutijo. Na vsej sovjetski literaturi leži mora neiskrenosti in strahu.
Giovanni Grazzini piše me drugim: »Tu v Moskvi sem nekaj tednov srečaval pisatelje, lektorje, kritike, pesnike in urednike revij. Pogovori z njimi so bili prisrčni, včasih celo nekoliko ganljivi, nikoli pa veseli, nikoli v znamenju 'tiste elegantne duhovite šaljivosti, ki drugje izraža trdnost človeka, ki se čuti nad igro intervjuvov. V vseh je čutiti neko skremženost: pa ne veš, če bolj od bolečine ali od jeze nad tistim, ki jih ;e prišel prese-
netit... To so sposobni ljudje, kot se kaže, prisrčni, in ostre in široke, a kot uspavane inteligence, tudi če se skriva trauma pod ponosno kretnjo... Ne bom pozabil grenkobe pesnika-popevkarja Okudžava, ki je bil tako diag mladim, kako mi je izjavil, da se studi sim sebi, ker živi v literarni družbi, ki je sestavljena iz mask.«
Grazzini potem opozarja na zadrego današnjih sovjetskih pisateljev glede na to, da se ne morejo skupaj z evropskimi in ameriškimi kolegi udeleževati prizadevanj za definicijo nove teorije o književnosti in niti ne izraziti svojega stališča o razvoju modernega okusa. Velike teme sodoonega literarnega življenja — resnična ali dozdevna kriza romana, odnos med umetnostjo in ideologijo, med pripovedništvom in humanističnimi vedami, med tradicijo in jezikovno revolucijo — imajo tako rahle korene v sovjetskih tleh, da zadostuje vsaka sapica, da jih izkorenini, in ne le sapica — že sam strah, da bi pogovor o tem vzbudil tako sapico.
Celo tisti redki sovjetski pisatelji, ki vedo kaj o literarnem dogajanju na Zahodu, si komaj upamo sami pri sebi podvomiti o tem,
(dalje na 8. strani)
Seja izvršnega sveta Slov. skupnosti
V petek 1. t. m., se je sestal na redni seji
izvršni odbor Slovenske Skupnosti. Politični tajnik dr. Drago Stoka je poročal o delovanju v preteklih dneh in se predvsem zaustavil ob obisku, ki ga je odposlanstvo Slovenske skupnosti opravilo v Rumu, kjer se je sestalo s podtajnikom prosvetnega ministrstva in mu razložilo položaj slovenskega šolstva na Tržaškem.
Dr. Štoka je nato omenil tudi pogovor, ki ga je imel o podobnih vprašanjih s tržaškim šolskim skrbnikom Angiolettijem. Te dni pa je bil sprejet pri deželnem odborniku Slopperju, kateremu je orisal težki finančni položaj Slovenskega gledališča v Trstu in zahteval, da se podpora deželne uprave znatno poveča. Odbornik Stopper je zagotovil svoje posredovanje v tem letu.
Večji del seje je izvršni svet Slovenske skupnosti posvetil vprašanjem, ki so v zvezi s pripravami za bližnje pokrajinske volitve in volitve v okoliških občinah. Izvršni odbor je določil posebno pripravljalno komisijo, ki se bo ukvarjala s pripravami na volitve. V to komisijo so bili izvoljeni dr. Štoka, dr. Simčič in Drago Legiša.
PREJELI SMO
SLOVENSKIM STARŠEM
Počitnice so v polnem razmahu. Prišlo je tudi težko pričakovano lepo vreme, polno sonca in poletne topline. Mladina mirno in brezskrbno uživa bogastvo, ki ji ga brezplačno nudi narava. Tako si bo nabrala energije, ki jo bo potrebovala med šolskim letom.
Medtem ko se brezskrbni otroci izživljajo v počitniškem veselju in zabavi, pa njihovi starši že zaskrbljeno mislijo na bodoče šolsko leto: »Kaj bo z našim otrokom? To leto je sicer s težavo zlezel naprej, ali kaj bo z njim prihodnje šolsko leto, ne vemo. Morali bi ga imeti stalno pred očmi, mu v nejasnostih pomagati, pa to zaradi poklicnega dela in mnogih drugih težav nikakor ni mogoče. Saj vemo, kako je bilo prejšnje leto. Ko je prišel iz šole domov, je bil truden, po kosilu pa je tekal in se zabaval s prijatelji, nakar je postal lačen in zopet truden, je povečerjal, pa šel spat, ne da bi napravil naloge in se pripravil za šolo. Poleg tega pa marsikaj ni razumel in zato ni znal napraviti naloge. Mi mu nismo mogli razložiti, ker tedaj, ko smo mi hodili v šolo. se marsičesa od tega, kar se sedaj učijo, nismo učili Kaj bo, kaj bo vendar z njim?«
Tako tarnajo in tožijo premnogi starši. Ali res ni rešitve iz te zagate? V tej težavi vam lahko uspešno in gotovo pomaga vzgojni zavod, kjer ima otrok nadzorstvo in pomoč pri učenju. »Kje pa naj vzamem denar za meseč-nino?« bo kdo podvomil. Odgovor je enostaven. Otrok tudi doma nima zašitih ust in uživa hrano, kar po vsej verjetnosti znese vsaj 700 lir dnevno. Ce zberete to skupaj, boste imeli dovolj za mesečnino, pa bo še nekaj ostalo. Problem bi bil torej na ta način rešen, zato mirno novemu šolskemu letu naproti.
V Marijanišču na Opčinah je še nekaj prostorov za dečke, ki obiskujejo nižjo srednjo šolo, ali pa 4. ali 5. razred osnovne šole. Prijavijo se tudi lahko univerzitetni študentje, ker je tudi zanje še nekaj prostorov na razpolago.
VODSTVO ZAVODA
Nabrežina
RAZDELITEV NAGRAD VINOGRADNIKOM 8. OBČINSKE RAZSTAVE VIN
V čudovitem okolju vrta hotela L'Appro-do v Devinu se je prejšnjo sredo zaključilo zadnje dejanje letošnje občinske razstave vin. Nagrajencem in predstavnikom oblasti in raznih organizacij je spregovoril predsednik odbora za vinsko razstavo odbornik Corberi,, ki je omenil pomembnost vinske razstave ter izrazil svoje priznanje razstavljavcem za njihovo požrtvovalno delo. Od 46 prijavljenih vin je komisija izbrala 28 vzorcev belega in črnega vina od 21 vino-grdnikov. Predhodna izbira je ponovno pokazala svojo koristnost za ugled razstave.
župan Legiša se je med drugim dotaknil hude suše, ki spravlja v nevarnost letošnji
SPOROČILO NAROČNIKOM IN BRALCEM
Naročnike in bralce opozarjamo, da zaradi poletnih počitnic prihodnja številka Novega lista ne bo izšla v četrtek, 14. avgusta, temveč, v četrtek, 21. t. m.
Hkrati opozarjamo, da bo zaradi poletnih počitnic upravni urad lista zaprt od sobote, 9. t. m., do torka, 19. avgust a.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA NOVEGA LiSTA
pridelek, pri čemer je poudaril nujnost hitre rešitve problema glede dobave vode na Kra- j su. Dr. Vremec je kot predstavnik pokrajinskega kmetijskega nadzormštva čestital lako organizatorjem kot vinogradnikom za brezhiben potek kvalitetne vinske razstave. Tajnik Kmečke zveze Marij Grbec pa je prinesel podzrave in čestitke svoje organizacije.
športno društvo Sokol iz Nabrežine je letos že tret jič priredilo mednarodni ženski odbojkarski turnir za »trofejo Sokola«. Športna manifestacija je letos naravinost odlično u-sjela, saj so gledavci, ki so tri večere zaporedoma v zares 'velikem številu spremljali tekme, lahko v nekaterih trenutkih prisostvovali zares vrhunski odbojki. Turnirja so se udeletžile štiri ekipe, in sicer domači »Sokol«, »Bor« iz Trsta, »CUS Parma« iz istoimenskega italijanskega mesta ter »Partizan« z Reke, ki je za Nabrežino že stari znanec, saj se je udeležil tudi lanskoletnega turnirja. Predviden in dogovorjen je bil prihod neke zelo znane odbojkarske ekipe iz Romunije, a je njeno vodstvo v zadnjem trenutku sodelovanje odpovedalo, pri čemer baje ni navedlo nobenega vzroka. Na prošnjo prirediteljev je v zadnjem trenutku namesto Romunk nastopila ekipa
Za bela vina so prejeli nagrade Celestin Pertot iz Nabrežine (I. nagrada), Dušan Radovič iz Nabrežine, ki je prejel drugo nagrado, ter Angel Legiša iz Slivnega, ki je dobil tretjo nagrado.
Za črno vino je prejel I. nagrado Angel Legiša iz Slivnega, drugo Danilo Radovič, doma iz Nabrežine, tretjo pa Mirko Košuta iz Sv. Križa. Med drugimi razstavljavci so izžrebali darila, ki so i j h dala na razpolago razna podjetja in trgovine. Vsi razstavljavci so pa dobili kmetijski priročnik, ki ga je poklonila Kmečka zveza.
ZAKLJUČEK 7. PRAZNIKA TERANA IN PRŠUTA
Prejšnji četrtek zvečer je bilo v restavraciji Križman v Repnu nagrajevanje vinogradnikov iz repentaborske občine, ki so sodelovali na letošnji razstavi. V svojem nagovoru je župan Mihael Guštin omenil, da so morali zaradi pomanjkanja terana predčasno zaključiti razstavo, kar potrjuje priljubljenost razstave in dokazuje kvaliteto razstavljenih vin. Svoja 'izvajanja je župan zaključil s pozivom, bi vinogradniki zaradi ugodne cene še povečali trtne nasade in tako dali na razpolago zadostno količino priljubljene in cenjene kapljice. Dr. Vremec je v imenu kmetijskega nadzorništva podal kratko strokovno oceno o razstavljenih vinih. Vina so bila po njegovem zelo izenačena in brez hujših napak. Ravno po slabih vremenskih razmerah, kot je to bilo lani, bi bilo treba poskrbeti za čistost vinske posode in za odstranitev gnilega grozdja. Sicer pa je bil letošnji teran kvaliteten. Prisotne kmetovalce in vinogradnike je dr. Vremec spomnil na prispevke, ki jih predvideva deželni zakon št. 1 za izgradnjo kopalnic in stranišč v stanovanjih ter na možnost, da dobe prispevek za nove trtne, cvetlične ali zelenjavne nasade.
Nagrade so dobili sledeči vinogradniki: Mirko Guštin, iz Velikega Repna št. 54, ki je dobil prvo nagrado, Roman Purič.iz Velikega Repna št. 13, ki je prejel drugo nagrado, Emil Škabar, istotako iz Velikega Repna št. 5, ki je prejel tretjo nagrado, Ivan Škabar, Veliki Repen št. 30, ki je prejel četrto nagrado, in Emil Purič, Veliki Repen št. 15, ki je dobil peto nagrado.
pravljena.
Po zares bojevitih 'in lepih tekmah je tudi letošnjo trofejo zmagala reška ekipa. CUS Parma je zasedla drugo mesto, Sokol tretje in Bor četrto.
Opazili smo, da je nabrežinsko športno društvo, ki si je pred nekaj leti z lastnimi močmi in predvsem z ročnim -delom svojih članov zgradilo lepo igrišče, v zadnjem času izvršilo *več del na samem igrišču. Tako je poskrbelo za sanitarne naprave, za vhodna vrata in za razna druga izboljšanja. Vse to so nekateri zares požrtvovalni člani Sokola spet naredili z lastnimi močmi in prostovoljnim delom. Zato zaslužijo priznanje vse naše javnosti.
Prirediteljem turnirja čestitamo za u-speh in tudi v imenu mnogih gledavcev, izražamo željo, da bi večkrat lahko prisostvovali podobnim prireditvam.
Nabrežina:	^	„aVdUŠUjOH	Š»OKtmi	VCiCE<
»Bora«, čeprav verjetno na to ni bila pri-
--------------------------Js
ŠE VEDJVO MOLK
V ponedeljek zvečer so se zbrali občin-
DNEVNA POŠTA
Goriški poštni sli dostavlja jo pošiljke dvakrat na dan. Prej je bila navada, da so pozvonili dopoldne in popoldne. Poštno ravnateljstvo pa je odredilo, in sicer samo za mesec avgust, da se poštne pošiljke razdeljujejo sicer še vedno dvakrat, toda vedno -v dopoldanskih urah. Prva razdelitev traja od osme ure in pol -do desete in pol, drugič pa bodo nosili pošto po hišah do enih popoldne.
Za poštarje je to ugodnejše, delno tudi za prejemnike, ki dobe druge pošiljke namesto pozno popoldne že dosti prej.
KDO JE KRIV?
Že večkrat smo pisali o nevarnem križišču na severnem koncu Catariniievega trga pred glavnim vhodom v uršulinske šole, kjer se križa Svetogorska cesta z ulicama Palladio in Mi-ghetti. Med šolskim letom hodi preko tega nevarnega križišča na stotine šolskih otrok. Pa le ob redkih dnevih in za kake pol ure pazi tam na promet kak mestni stražnik. Semafora tudi ni nobenega!
Zato se je na tem kraju pripetilo že več nesreč. Zapisali smo tudi, ali se mora res prej Pripetiti na tem kraju kaka huda nesreča, da se bodo odgovorni možje zganili in namestili stražnika ali ustrezne prometne znake na tem nevarnem mestu! Pa so vsi imeli gluha ušesa z« to in je moralo res priti v soboto prav tu do smrtne žrtve. Trinajstletna dijakinja Graziel-la Venturini se je peljala s kolesom na obisk k sorodnikom. Po Svetogorski cesti navzdol je pa Privozil neki trgovski potnik, ki je deklico povozil do smrti.
Zdaj seveda oblast išče, kdo je kriv smrtne nesreče. Vsakomur pa je jasno, da je krivo nevarno križišče in vsi tisti, ki ne poskrbe po svoji dolžnosti, da se že končno uredi straženje o'i pa postavi prometni znak. Eno samo človeško življenje je več vredno kot vsi stroški za potrebne naprave. Ali bo treba čakati še na dru-
smrtno žrtev? Pozivamo tudi naše občinske svetovavce, naj se za stvar krepko zavzamejo!
V soboto dopoldne so slovesno odprli °bmejni prehod na iPlcšivem. Prehod je zdaj 'božen tudi s propustnicami. že nekaj let je slovensko in ifurlansko obmejno prebivalstvo Čutilo živo potrebo po tem prehodu.
Na naši strani sta si zanj živo prizadevala ^minski župan Stecchina in finančni odbornik Ivo Prinčič. Krmiinska občina je tudi Ogradila na svoje stroške obmejno vojašni-c° za finančne stražnike.
K odprtju bloka je prišlo poleg krminskih 'n novogoriških občinskih in obmejnih oblaki tudi veliko število domačinov z obeh strani, kar je še en dokaz o gospodarski potrebi P15 tem novem prehodu, pa tudi o njegovem 8'obljem pomenu v smislu iskrenega prijateljstva na meji. To misel sta izrecno poudarjala v svojih govorih tudi oba obmejna' Upana, šimac in Stecchina, po blagoslovitvi nove vojašnice in prerezu italijanskega in Jugoslovanskega traku na bloku.
Po teh obredih so imeli uradni predstav-n*ki kosilo v Neblem ob petju slovenskih in nrlanskih pesmi. Popoldne so pa bili slovenji gostje povabljeni na ogled Krmina in na Večerjo pri Sirku.
ski možje kljub hudi vročini k svoji seji. Pa tudi razprava sama je bila precej vroča. Skoro ves čas so svetovalci porabili za razgovor o vzgojevalnem postopku v italijanskem zavodu »Lenassi«. Liberalni in mi-sovski svetovalci so nastopili proti vzgojiteljici dr. iRosolen, ki uvaja nove vzgojne prijeme, a ki po njihovem mnenju nima niti pravega učnega naslova za tako mesto.
Zadeva je nekam čudno zavita. Vendar nas trenutno niti toliko ne zanima kot dejstvo, da ni bil sejni razpored izčrpan. V razpravo bi namreč morala priti tudi resolucija Slovenske demokratske zveze o položaju in problemih slovenske etnične skupine, ki je bila predložena žuipanstvu že meseca marca.
O njej smo že izčrpno pisali v pričakovanju, da bo občinski svet o njej spregovoril 'in kaj sklonil. Minili so pa že štirje meseci in do danes še ni prišla na vrsto.
Ko se že toliko govori in govoriči o prijateljstvu in spoštovanju manjšinskih pravic, se nam toliko bolj čudno zdi, da o tej za nas tako važni resoluciji molčijo vse italijanske, tudi takoimenovane »demokratične« stranke.
S sosedne strani UMRLA JE UČITELJICA AVGUSTA TREBŠE
Dne 25. julija je umrla v Ljubljani upokojena učiteljica Avgusta Trebše, znana primorska javna delavka v dobi med obema vojnama.
Pokojnica je po rodu iz Resove rodbine in je bila sestra pokojnega književnika dr. Alojzija Resa. Rodila se je na 2agi pri Srpenici leta 1886. Dovršila je leta 1906 študije na ženskem učiteljišču v Gorici in je brž nastopila učiteljsko službo na Tržaškem Pred izbru-
Kot zaključno misel je izrazil krminski župan željo, naj bi se vsaka obletnica odprtja plešivskega bloka proslavila s skupno ljudsko manifestacijo sodelovanja in dobrega sosedstva.
Stupica
PROMET ČREZ MEJO
Prehodi preko meje se na bloku pri Stupici vsak teden večajo. V prejšnjem mesecu so dosegli prvenstvo. V obeh smereh je šlo črez mejo 193 tisoč ljudi, štiri petine je bilo italijanskih državljanov, ki so šli s potnimi listi po male nakupe 'in se še isti dan vrnili domov. Prepustnice uporabljajo vedno manj in tudi to bolj z jugoslovanske kot z italijanske strani.
To razmerje se bo seveda spremenilo, ko bodo dovoljeni s prepustnicami neomejeni mejni prehodi za prebivalce obmejnega pasu. Najbolj urejeno bi pa seveda bilo, če bi smeli preko kar z osebnimi izkaznicami. Do tega pa še ne bo prišlo tako kmalu, ker si mešani komisiji ni treba delati ni kakih skrbi, da bi ji kdo očital, da prenaglo dela.
hom prve svetovne vojne je službovala na I osnovni šoli v Dolini pri Trstu. Poročila se je z že pokojnim upravnim uradnikom Antonom Trebšetom iz Srpenice, ki si je pridobil s svojim delom dosti zaslug pri obnovi Goriške. V zakonu so se jima rodile tri hčere in dva sinova; zadnja dva sta inženirja. Trebšetovi so se pozneje preselili v Ljubljano. Njih novi dom je postal pravo zbirališče primorskih rojakov, ki so morali bežati pred fašističnim nasiljem iz domovine. Pri vseh primorskih organizacijah v Ljubljani so Trebšetovi vedno pridno sodelovali.
Pokojni gospe Avgusti, dolgoletni vzgo|ite-Ijici naših otrok, bomo ohranili drag spomin. Družini in sorodnikom izražamo srčno sožalje.
JUBILEJI STARE GORICE
V dneh od 7. do 8. septembra bo obhajala goriška kulturna javnost 350-letnico ustanovitve državne knjižnice v Mamelijevi ulici; obenem pa tudi 50-letnico, odkar je bila obnovljeno po prvi svetovni vojni.
Začetki te knjižnice segaio v 17. stoletje, ko je prišel v Gorico jezuitski red. Kasneje je ta bogata znanstvena knjižnica prišla v avstrijsko, nato pa v italijansko državno last.
V jubilejnih dneh bodo odprli osrednji u-rad za podeželske knjižnice in nova skladišča knjig. Obenem se pripravlja tudi bibliografska razstava goriškega liska od 1700 do 1900. Na tem mestu izražamo tudi željo, da bi knjižničino ravnateljstvo upoštevalo pri tej razstavi tudi slovenski goriški tisk
Proslave se bodo začele z odkritjem spominske plošče in z govorom profesorja Carla Battistija, prvega ravnatelja knjižnice po letu 1919. Nadaljevale se bodo z zborovanjem podeželskih knjižničarjev in obiskom nekaterih knjižnic po goriških občinah.
♦
Obnavlja se tudi starodavni Neptunov vodnjak (fontana) na goriškem Travniku. Zgradil ga je arhitekt Nicolo Pacassi leta 1756 z darovi cesarice Marije Terezije in goriškega potri-cija Gironcolija. Stal je prav na sredi trga. Lepe figure Neptuna in tritonov, ki brizgajo vodo, so morali obnoviti že črez nekaj desetletij. V prvi svetovni vojni so bombe poškodovale ta edinstveni spomenik stare Gorice. Morski bog ima še danes razbite roke. Pred tridesetimi leti so vodnjak nekoliko popravili in ga prenesli na sedanje mesto.
Ta teden so ga pa začeli čistiti in prenavljati stopnišče, korita in vodne cevi. Okrepljeni bodo vodni curki in električna razsvetljava, tako da bo Neptunova fontana zopet pravi zgodovinski okras starega goriškega središča na Travniku.
♦
V knjižni obliki bo proslavila staro Gorico Furlanska filološka družba ob svojem 46. kongresu, ki bo 28. septembra v Gorici. Takrat bo izšla obsežna ilustrirana knjiga, ki bo podala zgodovinsko, zemljepisno in folklorno sliko stare Gorice. Med drugimi članki so napovedani tudi spisi o goriškem krajevnem imenoslovju in o furlanskih izposoienkah v slovenščini. Med napovedanimi sodelavci nismo zasledili nobenega Slovenca.
Cdprt je	nov
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Stiska sovjetskih izobražencev
V Sovjetski zvezi se je ustanovila pred kratkim akcijska skupina za obrambo državljanskih pravic. Ta skupina je naslovila na Združene narode poziv za pomoč zaprtim in interniranim sovjetskim izobražencem, ki so preganjani zaradi svojega mišljenja. Poziv nosi datum 20. maja, vendar je prodrl v javnost šele zdaj. O njem piše med drugim ugledna francoska tedenska revija »Le Figaro litteraire« in objavlja njegovo vsebino.
Poziv je napisan v pretresljivem in skoraj obupnem tonu, piše omenjena francoska revija. Združene narode poziva, naj nastopijo v pomoč sovjetskim pisateljem, s katerimi ravnajo v ječah in koncentracijskih taboriščih kot s kriminalci. Obsojeni pisatelji Jurij Daniel, Aleksander Ginsburg in Jurij Galanskov ter še pet njihovih tovarišev so se odločili pred časom za gladovno stavko v znak protesta proti ravnanju, ki so ga deležni v koncentracijskem taborišču št. 17 v Potmi, tristo kilometrov južnovzhodno od Moskve. Z gladovno stavko so hoteli doseči, da bi jim priznali status političnih jetnikov.
Akcijska skupina za obrambo državljanskih pravic je poslala pismo tudi poslancem Vrhovnega sovjeta, ki bi morali preučiti vprašanje reforme zakonodaje o takoimenovanem poboljševalnem, to je prisilnem delu v koncentracijskih taboriščih. Razmere v teh taboriščih je opisal svoj čas Solženicin v svojem romanu »Prvi krog«. Vendar je malo verjetno, da bi imeli poslanci Vrhovnega sovjeta toliko poguma, da bi se zanimali za usodo obsojenih izobražencev, pripominja »Le Figaro litteraire«. Gibanje za obrambo državljanskih pravic je že lani objavilo stenografske zapiske o nekaterih procesih proti izobražencem. To gibanje oziroma skupina šteje za zdaj še malo članov, vendar na raznih
ci iz Moskve in Leningrada, pa tudi iz Ukrajine in srednjeazijskih sovjetskih republik. Poziv na Združene narode so podpisali profesorji, znanstveniki, zdravniki, študentje in drugi izobraženci, pa tudi delavci in devet inženirjev iz Harkova. V pozivu je rečeno med drugim: »Globoko pretreseni nad neprestanim političnim preganjanjem v Sovjetski zvezi, kjer se kaže povratek k stalinistični dobi, v kateri je vsa naša država drgetala v grozi, se obračamo na odbor za državljanske pravice pri Združenih narodih, da bi branil človeške pravice, ki jih pri nas teptajo z nogami. Obračamo se na Združene narode, ker so ostali naši protesti in naše pritožbe, katere smo več let pošiljali najvišjim političnim in sodnim instancam v Sovjetski zvezi, brez odgovora. Upanje, da bi mogel biti naš glas uslišan in da bi oblasti napravile konec nezakoni-
tostim, katere ne bomo nehali obsojati, je pri koncu...«.
V pozivu je tudi rečeno, da ni res, kar trdijo sovjetske oblasti, da namreč izobražencev ne zapil ajo in ne obsojajo zaradi njihovega mišljenja in prepričanja. Zapirajo in obsojajo jih prav zaradi tega.
Poziv na Združene narode našteva dolgo vrsto takih procesov v preteklosti in v zadnjem času, zlasti procese proti izobražencem, ki so se zavzemali za obrambo in ohranitev ukrajinske in tatarske narodne kulture. Zaprti in obsojeni so bili tudi Judje, ki so se zavzemali za to, da bi se smeli izseliti v Izrael, in verniki, ki so se zavzemali za svobodo bogoslužja. V aprilu in maju letošnjega leta so bili aretiiani iz raznih političnih razlogov izobraženci Kuznecov, Jahi-movič, Grigorenko in Gabaj.
Združeni narodi sicer ne bodo mogli dosti storiti — pripominja »Le Figaro litteraire« — toda če se bodo dvignili glasovi zahodnih izobražencev, bodo morda prodrli skozi zidove koncentracijskega taborišča št. 17 v Potmi in ujetniki v njem bodo vedeli, da niso pozabljeni-
Dobri odnosi med verskimi skupnostmi v Sloveniji
Kot znano, so posamezne številke slovenske duhovniške revije »Cerkev v sedanjem svetu« posvečene posameznim vprašanjem, ki zanimajo katoliško Cerkev in krščanstvo na splošno v današnjem pokoncilskem času. Najnovejša, 7.-8. številka je posvečena ekumenizmu, to je prizadevanju za zedinjenje vseh kritsjanov oziroma vseh krščanskih Cerkva.
Uvodni članek je napisal pomožni škof Ve koslav Grmič kot predsednik slovenskega ekumenskega sveta. Članek ima naslov »Ekumenska razsežnost krščanskega življenja«. Kljub krat kosti in zgoščenemu slogu vsebuje članek mno go pomembnih resnic in zanimivih misli. Tako pravi med drugim: »Edinost kristjanov je... od
visna od svetosti, odvisna je od mere prizadev-koncih Sovjetske zveze. Pripadajo mu izobražen-1 nosti vernikov, da bi bili Kristusovi in božji.
— » 1	——---------------------- II I	...	i	----
floc*u btvvilhu fceoife 99Hnplie"
Nova, 15. in 16. številka revije »Kaplje«, ki izhaja, kot znano, v Idriji, a je ena najboljših, tematično najbolj širokih in najbolj svobodoljubnih slovenskih revij, prinaša na uvodnem mestu obširno novelo Jožeta Felca »Pijana armada«, z ironičnim posvetilom »feldvebelnu Janezu«. To je pravzaprav nadaljevanje nekake vaške kronike, iz prvih povojnih let, ki jo je začel objavljati Felc že prej. Novela nima nikakih glavnih junakov; glavni junak, ali bolje: glavna oseba je primorska vas v tistih letih, ko so jo skušali prevneti Stalinovi učenci na mah spremeniti v kolhoz po sovjetskem vzorcu, z odvzemanjem njiv in živine, s frazerskimi govori in masovnimi sestanki, pridiganjem ateizma in s strahovanjem vseh, ki se niso navduševali za te vrste novo svobodo. Ta novodobna kronika v zanimivem in'zelo izvirnem pripovednem slogu je napisana v satiričnem ali bolje ironičnem slogu, vso pa jo preveva neka otožna poezija, da vpliva na bravca kot moderna in hkrati čudno starodavna balada, kajti v njej najdemo vse elemente starih balad: groteskno in grozotno, čistost srca in hudobijo, nedolžnost in podlost, zatiranje in upor. Vse to nas sili. da jo spet in spet prebiramo. Bilo bi škoda, če te stvaritve Jožeta Felca ne bi izšle tudi v knjigi. Bravec ima vtis, da sta bila čas in dogajanje tista, ki sta rodila tak slog.
Pavle Zidar je objavil odlomek iz svojega romana »Dim«, pod naslovom »Rusija«. To so filmsko nagle in raztrgane podobe o Slovencu, ki se bojuje kot nemški vojak v Rusiji in mora igrati »okupatorja«. Mora ubijati, da bi ne bil sam ubit. Zidarjev slog je v tem delu lirično impresionističen, jezik poln nemških besed, stavki kratki, sunkoviti, v njih se skrivajo simboli. Odlomek ni brez učinka, tu pa tam vpliva celo pošastno kot vizije v blodnji. Vendar pa je ravno v tem tudi hiba tega dela, ker bravca prehitro utrudi. Lahko pa smatramo ta odlomek za nov eksperiment v Zidarjevem pisanju. Tretji pripovedni prispevek je delo Ivanke Hergold. To je kratka proza pod naslovom »Mačka«, o mladem človeku, ki po naključju gleda, kako poginja mačka: nervozno, dobro napisan sestavek, ki pa je komaj kaj več kot literarni poskus, ki obeta, če si bo avtorka zastavila zahtevnejšo nalogo in si našla pomembnejšo snov.
Esejistični del »Kapelj« je bil vedno zanimiv in aktualen, in tako tudi tokrat. Uredništvo je pripravilo intervju z režiserko idrijskega gledališča Drago Ahačičevo, ki je zrežirala za 200-let-nico tega gledališča zelo uspelo predstavo Cankarjeve drame »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Iz intervjuva zveni upravičeno razočaranje, da zlasti kritika ni dojela izvirnosti te uprizori-
(Nadalj. na 7. strani)
Edinost je odvisna od napredovanja sedanjih krščanskih skupnosti, kar zadeva spoznanje e-vangelija in življenje iz njega. Nasprotno pa moramo reči: Kolikor se v posameznem kristjanu in v Cerkvi kot celoti uveljavlja greh, toliko se uveljavljajo tudi sile, ki so edinosti nasprotne.«
Na drugem mestu v članku je rečeno: »Razen tega Cerkev napreduje v spoznavanju resnice, ki je od Boga razodeta, in v življenju iz nje. A ta resnica je neizčrpna. Zato tudi v tem pogledu morejo nastati razlike, ki pa so lahko le različna pota do istega cilja, pota, ki bi se večkrat posrečeno dopolnjevala... Iz povedanega pa sedaj sledi še nekaj, da je namreč popolna edinost cilj, ki bo dosežen v večnosti, cilj, h kateremu se kristjani bližamo. Različne Cerkve, različne krščanske skupnosti morajo biti na potu k edinosti, kolikor so resnično krščanske, kakor so kristjani nujno na isti poti kot posamezniki, kolikor je v njih Kristus.«
Tem globokim načelnim mislim sledijo raZ' ni članki, ki se podrobneje ukvarjajo s posameznimi vprašanji ekumenizma v Sloveni)1-Franc Perko je objavil članek »Fopolna, edinost — kdaj?«, v katerem opozarja, da edinosti k n ščanskih Cerkva ne smemo pojmovati kot neka) statičnega, ampak kot »nekaj dinamičnega, kat morajo kristjani trajno izpolnjevati in uresn1' čevati.« Jože Vesenjak poudarja v članku »Ekumenizem da ali ne?« nujnost, da postane ekumensko gibanje množično, ne pa le stvar pos0' meznikov. Ivan Likar je prispeval članek »Ekumenizem in mladi«, v katerem prikazuje, kak0 je z ekumensko mislijo seznanjena mladina. NfeC| drugim predlaga, da bi bilo primerno, če h1 imeli Slovenci svojo ekumensko revijo. Fran0 Perko je napisal tudi članek »Stiki in sodel°' vanje s pravoslavnimi brati«. S posebnim zan1' manjem pa preberemo članke in notice, ki s® nanašajo na odnose slovenskih katoličanov slovenskih evangeličanov v Prekmurju. Ti oC*' nosi so pretresljivo dobri, kot zvemo iz članku »Bratje evangeličani žive med nami«.
V zanimivih rubrikah na koncu najdem0 med drugim članek monsinjorja dr. Jakob0, Ukmarja o poletih v vesolje in članek o nadab nem delu za Baragovo beatifikacijo.
To številko revije »Cerkev v sedanjem ®ve tu« krase med drugim fotografije prijaznih 6 vangeličanskih cerkva v Prekmurju.
V letu 1967 sta G. Biasini in T. Maggiore izvedla vrsto poskusov v okolici Piacenze, s katerimi sta hotela predvsem ugotoviti učinek, ki ga ima Euparen, in izboljšanje kvalitete grozdja po škropljenju s sredstvi zoper sivo grozdno iplesen. Znanstvenika sta na podlagi ,praktičnih in teoretičnih ugotovitev prišla do zaključka, naj bi se v bodoče začelo škropiti proti plesni proti koncu cvetenja, pri čemer naj bi vsa pozornost veljala natančnemu škropljenju.
Leta 1968 sta poskus ponovila in sicer na vrstah malvazija, Barbera in Bonarda. Sredstva, iki sta jih preizkusila, so bila: Euparen, bakrov Euparen (tega so dali v promet zaradi nižje cene), Cuprosan ultra ter modra galica (s slednjo naj bi ipreizkusila ne toliko učinek Proti plesni, kolikor posreden vpliv, ki ga 'nia baker na mehansko odpornost jagod Proti delovanju glivic). Poskus z modro galico sta začela potem, ko se je grozd zaprl, Pred tem pa s Zinebom. Do cvetenja sla opravila na vsehiposkusnih parcelah običajna škropljena proti peronospori in oidiju, pozneje pa ne 'več.
POSTOPEK
Škropila sta z atomizatorjem tipa SOkO. Tako je sredstvo globoko prodrlo v grozd, kar je bistvenega pomena za učinek. Z uporabo atomizatorjev se je potrojila koncentracija škropiva v primeri s količino, ki jo Uporabljajo pri pumpah z nizkim pritiskom. Žveplo sta škropila z nahrbtnim žveplalni-kom.
'Po trgatvi sta analizirala 1000 grozdov r.a Posamezen poskus in vrsto grozdja. Analizi-rala sta tudi stopnjo sladkorja v grozdju.
REZULTATI
Poskus z Zinebom je dal zelo slabe rezul-tate, tist'i z modro galico pa je pokazal prav tako reven učinek. Poskus s Cuprosanom ul-ra je prinesel za 75 odst. boljše izide. Izstopa sta v primeri z navedenimi tista posku-
Za obrambo pred sivo grozdno plesnijo
sa, pri katerima sta uporabljala Euparen in bakrov Euparen.
Učinek Euparena je sicer večji kot pri .bakrovem Euparenu, toda razlika je tako majhna, da se vinogradniki lahko mirno poslužijo slednjega, ki je mnoko cenejši od čistega Euparena.
Omembe vredni so tudi podatki glede stopnje olesenitve. Mladike, ki so jih škropili s tipičnimi sredstvi za borbo proti plesni kot npr. Euparen, so pokazale popolnejšo olesenitev kot tiste, katere so škropili z Zinebom oziroma modro galico. Modra galica pač nekativn vpliva na funkcijo klorofila, ker prekriva listno površino.
ZAKLJUČKI
Pogosto deževje v lanskem letu je kot nalašč bilo pripravno za objektivno vrednotenje
posameznih sredstev. Poskus opravljen v letu 1968 potrjuje izsledke iz leta 1967. Raziskovalca sta v prvi vrsti želela preveriti učinek modre galice in to ne toliko, ker bi morebiti modra galica bila uporabno sredstvo proti sirvi grozdni plesni, kolikor da bi dokazala nekaterim vinogradnikom, da je treba proti tej bolezni uporabljati specifična sredstva, ne pa domnenvno dobrih sredstev, kot je ravno modra galica, ki se je izkazala v tem oziru kot neprimerno sredstvo.
MORDA SE BO ŠE PREMISLIL
Neki ladjelomec se je rešil na samoten otoček in prebil tam že tri leta, ko je nekega dne zagledal ladjo, ki je plula mimo. Na njegovo divje mahanje in rjovenje se je končno ustavila in spustila čoln v morje. Ladjelomec je ves drgetajoč od pričakovanja stal na obali in čakal na čoln, ki se je bližal obali. Ko se je približal, je zagnal častnik, ki je stal v njem, možu na obali šop časnikov in mu dejal:
»To je od kapitana. Prosi, da jih najprej vse preberete in da mu šele potem sporočite, če še hočete biti rešeni s tega otočka ali ne.«
Pobočje Trnovskega gozda v plamenih
Izletniki na Lokve in Trnovo so se znašli v nedeljo pred nenavadno sliko. Vse pobočje Trnovskega gozda nad Lijakom do ceste na Trnovo je bilo zavito v dim in visoke plamene, ki so se naglo širili po suh: travi, med grmovjem in drevjem proti vrhu. Ogenj je izbruhnil že v soboto popoldne nad izviri Lijaka. Povzročil ga je menda neki pastir, ki si je zakuril za kosilo, še bolj verjetno je, da nosi krivdo kak neprevidnež s cigaretnim ogorkom. V soboto ponoči so se iz Gorice videli visoki plameni, ki so vžigali mlade borovce kot bakle na površini 600 hektarov. Poroči so alarmirali gasilce in vse moške iz bližnjih krajev. V neznosni vročini, nekateri že omamljeni od dima in pomanjkanja kisika, so z veami, z lopatami in izsekavanjem debel skušali omejiti požar. Na pomoč so morali poklicati tudi vojaštvo. Okrog tisoč mož se je borilo proti ognju, ki je v nedeljo popoldne že grozil, da prodre v Trnovski gozd na sami planoti. V tej suši bi to pome-
Mednarodni gorenjski sejem V Kranju
Vs‘ poznajo prestolnico prelepe Gorenjske, 1 je po industriji, obrti, kmetijstvu in tu-
Od 8. do 19. avgusta bo v Kranju Med-^rodni gorenjski sejem. Obsegal bo tri raz-S|avišča s 6.300 kv. m pokritega razstavnega ^r°stora in 12 tisoč kv. m zunanjih prosto-jPv- Mislimo, da našim bralcem ni treba ranja posebej predstavljati, saj menda že
fp!
k;
eden najbolj bogatih predelov Slo-enije. Kranj šteje danes 35 tisoč prebivav-ev' njegova občina pa kakih 50 tisoč.
. Gorenjski sejem odraža gospodarsko dednost Kranja in njegove ožje ter širše Kolice. Kot sta na tiskovni konferenci, ki J" bila prejšnji teden v Trstu, obrazložila vnatelj uprave Gorenjskega sejma Alojz Korn ter njegov komercialni referent (j£riac Laharnar, bo letos sodelovalo več j.?*- 50 tujih razstavljavcev, in sicer iz Ita-Avstrije in Zahodne Nemčije. V pre-. J »njem številu bodo zastopana tudi pod-J*} iz Furlanije - Julijske krajine. Priredi
Poirti
lrna značaj sejma široke potrošnje, kar
°ni, da je možno kuipiti skoraj vse, kar
podjetja razstavljajo. Pričakujajo da bo obisk tudi letos številen. Počitniška doba omogoča, da prireditev obiščejo zlasti tuji turisti, ki ob tem času potujejo skozi Slovenijo.
Na sejmu bo zastopana elektroindustrija, ki bo predstavila vse vrste električnih gospodinjskih strojev. Dalje bo važno mesto imela lesna industrija. Pozabiti pa ne smemo še tekstilnega dela sejma, saj je Kranj med drugim središče tekstilne industrije s staro tradicijo. V tem okviru bo prirejena tudi modna revija, na kateri bodo predstavili kakih 160 modelov. Tudi pri modni reviji bodo sodelovale tuje firme, tako na primer iz Trsta podjetje Beltrame.
Pozabiti ne smemo na zabavni del sejma, saj bo vsak dan igral ansambel Rudija Bar-dorferja, prirejeni pa bodo tudi številni drugi koncerti. Kdor bo obiskal Gorenjski sejem, se v nobenem pogledu ne bo kesal. Vsaj tako zagotavljajo prireditelji in mi nimamo razloga, da bi jim ne verjeli.
nilo pravo gorje! Tudi zaselki so že bili v nevarnosti. Z zvočniki je štab gasilcev opozarjal avtomobiliste, naj se ne vozijo proti Trnovemu.
Po nečloveškem trudu so združene sile gasilcev in vojakov v ponedeljek ponoči udu-šile središče požara. Šele v torek, ko je tudi skromni dež nekaj pomagal k temu, je minila nevarnost, kakršne ne pomnijo ljudje že desetletja.
NOVA ŠTEVILKA REVIJE »JAPLJE«
(dalje s 6. strani)
tve in ni prepoznala njene kvalitete in duha, ki jo preveva. Peter Božič je dopolnil temo intervju va z esejem »Nekaj načelnih premislekov ob krizi slovenskih gledališč«. Božič vidi več vzrokov za slovensko gledališko krizo, od pomanjkanja denarja oziroma subvencij do napačnega odnosa do igravcev, katere silijo ponekod igrati same podobne vloge, tako da napravijo iz igravca »dolgočasno rutinirano šablono«. Vinko Cuderman polemizira v eseju »Zapiski na rob Pirjevčega Vprašanja o poeziji« s Pirjevcem o nekaterih njegovih trditvah. Jolka Milič se v oceni »Pericarežeracirep«, kar je seveda samo rek za preizkušnje spretnosti v izgovarjavi, duhovito norčuje iz nekaterih mladih slovenskih pesnikov, ki uporabljajo za pesmi samo še pornografske izraze, tujke in risane simbole. Vinko Cuderman opozarja v svojem eseju o zelo slabi izobrazbeni strukturi v Sloveniji in zlasti v gospodarstvu, Tomaž Pavšič pa nadaljuje polemiko v zvezi z dvema »primorskima večeroma«, ki sta bila maja v Ljubljani, in brani teze Borisa Pahorja nasproti Borisu Racetu, v zvezi s pojmovanjem enotnega slovenskega kulturnega prostora. Preseneti pa las skesano »pismo uredništva«, v katerem nekdo razkriva in izpoveduje svoje razočaranje nad »primitivci«, katerim je doslej služil s pisano besedo.
Končno naj omenimo še pesnike. Marko Kravos je zastopan s pesmijo »Premaganec«, Darko Komac s pesmima »Ljudišče« in »Vrnitev«, Miljana Prestor s pesmima »Glasilo opeče poslu-šavca« in »Vdih«, Lidija Novak pa s pesmima »Kruh« in »Ogrlica«.
RADIO TRST A
SLOVENSKI PRIMORSKI KOLEDARJI
Bibliografijo sestavil in uvodno študijo napisal MARIJAN BRECELJ ■ 27 ■
♦ NEDELJA, 10. avgusta, ob: 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša; 9.50 Franck: Piece neroique za orgle. Igra Devetak; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Prvo Sindbadovo potovanje; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.30 Gaspare Cataldo: »Srečno pot, Pavel!«. Igra; 17.10 Revija orkestrov; 18.00 Saint-Saens: Le rouet d’Ompha-le; 18.45 Bednarik- »Pratika«; 19.15 Sedem dni v svetu; 19.30 Klasiki lahke glasbe; 20.00 Šport;
20.30 V starih časih; 21.00 Semenj plošč; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.20 Zabavna glasba.
♦ PONEDELJEK. 11. avgusta, ob: 7.00 Koledar;
7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 12.10 Pomenek s poslušavkami 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade po-slušavce: Čar glasbenih umetnin; (17.35) Kaj bi rad videl in kam bi rad šel; (17.55) Kako in zakaj. 18.15 Umetnost; 18.30 Zbor »G. Tartini«; 18.50 Jazz glasba; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.20 Znani motivi; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Glas ba od vsepovsod; 21.00 Odlomki iz svetovnih romanov; 21.30 Romantične melodije; 22.00 Slovenski solisti Baritonist Marcel Ostaševski, pri klavirju Lukčeva; 22.20 Zabavna glasba.
♦ TOREK, 12. avgusta, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas pripravlja Lovrečič — Novice iz sveta lahke glasbe; 18.15 Umetnost; 18.30 Pianist Taskar Polk; 19.10 Dogodivščine iz vsega sveta; 19.45 Zbor »Slavec« iz Ricmanj, vodi Švara; 20.00 Šport; 20.30 Offem-bach: »Hoffmannove pripovedke«.
♦ SREDA, 13. avgusta, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Ju tranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 12.10 Najlepši trgi Italije; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13 30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli na Radiu Trst; (17.35) Rinaldo De Benedetti: Pionir ji elektrike (19) »Pacinotti iznajde dinamo in elektromotor«; (17.55) Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost; 8.30 Ljudske pesmi, 19.10 Higiena in zdravje; 19.15 Prijetne melodije; 20.00 Šport; 20.30 Simf. koncert; V odmoru (21.10) Za vašo knjižno polico; 22.10 Zabavna glasba.
♦ ČETRTEK, 14. avgusta, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 12.00 Umetniki o sebi: »Ondina Otta«; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Razkuštrane pesmi; (17.35) Moj prosti čas; (17.55) Kako in zakaj; 13.15 U-metnost; 18.30 Sodobni ital. skladatelji; 19.10 Iz mitologije filma; 19.20 Motivi, ki vam ugajajo, 20.00 Šport; 20.30 Eugene Labiche: »Poljubiva se, prijatelj«. Komedija; 21.25 Dva orkestra, dva sloga; 22.00 Kvarteti; 22.10 Zabavna glasba.
♦ PETEK, 15. avgusta, ob: 8.00 Koledar;_8.30 Promenadni koncert; 9.00 Sv. maša; 9.50 Glasba za čembalo; 10.00 Praznična matineja; 11.15 Zora Saksida: »Mati božja na Barbani«. Mladinska igra; 12.00 Marijine pesmi v izvedbi ljubljanskih bogoslovcev; 12.15 Kam v nedeljo; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.50 Ravel: Koncert za klavir in ork. v g duru; 16.15 Trobentač Stekart; 17.20 Za mlade poslušavce: Glasbeni mojstri; (17.35) Rinaldo De Benedetti: Pionirji elektrike (20) »Maxwell izreče teorijo elektromagnetnih valov«; (17.55) Naši športniki;
18.30 Komorni koncert; 19.00 Otroci pojo; 19.10 »Romanja včeraj in danes« (Mario Gerdol); 19.25 Priljubljene melodije; 19.45 »Beri, beri rožmarin zeleni«; 20.00 Šport; 20.30 Gospodarstvo in delo; 20.45 Koncert operne glasbe; 21.35 Veseli utrinki; 22.00 Skladbe davnih dob; 22.15 Zabavna glasba.
♦ SOBOTA, 16. avgusta, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 12.10 Tone Penko: »Gozdni sadeži«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.35 Glasba iz vsega sveta; 15.55 »Varna pot«, oddaja o prometni vzgoji; 16.05 V tričetrtinskem taktu; 16.45 Čirule-čarule, pesmi, igre in pravljice za otroke; 17.20 Za mlade poslušavce: Od šolskega nastopa do koncerta; (17.45) Moj prosti čas; (18.00) Ne vse, toda o vsem - rad. poljudna enciklopedija; 18.15 Umetnost, 18.30 Otroški zbor iz Lesec; 19.10 Umetniki o sebi: »Jože Babič«; 19.20 Zabavali vas bodo; 20.00 Šport; 20.45 Jože Seražin: »Mokočevi«. Drama; 22.20 Zabavna glasba.
TRINKOV koledar za Beneške Slovence za prestopno leto 1956. [Uredil Rado Bednarik.! Gorica. Založba; Rev. Val. Reven in delavci Beneške Slovenije v Belgiji. Tisk. Budin. 140 + (II) str. 15,3 x 10. Ilustr.
231
1957
JADRANSKI koledar 1957. S knjigarni Prešernove knjižnice. (Uredil in odgovarja uredniški odbor. Fotografija naslovne strani Mario Magajna. Osnutek strani Jože Koren. Koledar Stanko Andolšek. Fotofrafije h koledarskemu delu M. Pavlin. Fotografije k tekstom
DOBRI DIPLOMATI
(nadalj. z 2. strani) tudi v tem, da se noben vidnejši sovjetski veljak ni udeležil kongresa romunske komunistične partije, ki zaseda te dni v Bukarešti. Toda Romuni so tako dobri diplomati, da so zelo lepo sprejeli tudi sovjetsko delegacijo, in ublažili vi is, ki ga je napravil na Sovjete Nixonov obisk pri njih. Poleg tega upoštevajo Sovjeti tudi to, da kljub bolj neodvisni politiki v Romuniji ni prišlo do take notranje liberalizacije kot v Češkoslovaški in to je za Sovjete predvsem važno. Veliko bolj se boje svobode »od spodaj« kakor na diplomatskem vrhu, kajti diplomatski vrh je sorazmerno lahko odsekati, težko pa je zajezovati željo po svobodi, ki zajame cela ljudstva in ki se nevarno rada širi ter »okuži« še druga ljudstva. Sovjetski veljaki, ki danes vedrijo v Kremlju, pa se mnogo bolj boje želje po svobodi pri lastnih ljudstvih in njihovi izobraženi plasti kakor Nixonovih diplomatskih obiskov.
—o—
Seja zveznega izvršnega sveta v Beogradu bo 13. t. m. Na njej bodo razpravljali o likvidnosti gospodarsvta in seveda o — cestah. Te so postale zdaj najzanimivejši predmet pogovorov v Jugoslaviji, prav gotovo pa v lSoveniji.
Papež Pavel VI. je bil v Ugandi zelo prisrčno sprejet in se je vrnil z obiska v Afriki ganjen in pretresen, kar je tudi javno izrazil. Ni pa se mu posrečilo, da bi s posredovanjem vzpostavil mir med Nigerijo in Biafro. Nigerija ho če samo, da Biafra kapitulira.
Mario Magajna in Mitja Presl. Ilustracije Robert Hlavaty. V Trstu. Založništvo tržaškega tiska. Tiskarna »Graphis«.) 256 + (XVI)
i str. + ovoj. 23 x 16,7. Ilustr.
232
KOLEDAR Družbe sv. Mohorja za navadno leto 1957. (Notranja oprema Slavko Pengov. Gorica.] Goriška Mohorjeva družba. Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. 160 str. + ovoj. 24 x 16,5. Ilustr.
223
TRINKOV koledar za Beneške Slovence za leto
1957. [Uredil Rado Bednarik.] Gorica. Založba; Rev. Val. Reven in delavci Beneške Slovenije v Belgiji. Tisk Budin. 134 str. 15,5x10,5. Ilustr.
234
1958
GOSPODARSKI koledar za leto 1958. (Odgovorni urednik: inž. Janko Torkar, urednik: Adolf Lenard.) Ljubljana. (Redakcija »Nove proizvodnje«. Časopisno-založniško podjetje »Primorski tisk v Kopru) 1958. (LXXII) + 284 + (II) + vložek 15 str. + 19 pril. + ovoj. 28,5 x20. Ilustr.
235
JADRANSKI koledar. S k njigami Prešernove knjižnice. (Uredil in odgovarja uredniški odbor. Fotografija naslovne strani Albin Bubnič. Oprema in ureditev Jože Koren. Koledar Stanko Andolšek. Fotografije k mesecem: Mario Magajna. V Trstu. Založništvo tiskarskega tiska. Tiskarna »Graphis«.) 240 + (XVI) str. 23 x 16,7. Ilustr.
236
KOLEDAR Družbe sv. Mohorja za navadno
leto 1958. [Gorica.] Goriška Mohorjeva družba. Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. 160 str. + ovoj. 24 x 17. Ilustr.
237
TRINKOV koledar za Beneške Slovence za leto
1958. [Urejuje Rado Bednarik.] Gorica. Založba: Rev. Val. Reven in delavci Beneške Slovenije v Belgiji. Tisk. Budin. 120 str. 14,2 X 10. Ilustr.
238
(dalje)
Iz kakšnega okolja je pobegnil Anatol Kuznecov
(Nadaljevanje s 3. strani)
d v je literatura kaj drugega kot orodje propagande. Boje se, da bi pomenilo to izdajstvo nad. njihovo socialistično domovino. Pri tem se tudi nekako podzavestno ali zavestno zatekajo v mit, da »Slovani radi trpijo«.
Sovjetski pisatelji so bili vzgojeni v klimi terorja in danes jim kar nekako prija, da morejo govoriti polglasno in plašno ozirati čez ramo, kajti v tem najdejo alibi za prepad, ki zija med njimi in zahodno literaturo — piše Grazzini. Mladi so se tega nalezli od starejših. Sovjetske revije so po svoji tematiki zastarele v primerjavi z zahodnimi, vse debate o sodobnih temah, na primer o položaju izobraženca v današnjem času, so suhoparne in sterilizirane od primitivnih shem marksizma-leninizma, ki vplivajo mehanično ali kot nekak arheološki inventar. Ruska inteligenca še vedno troši svoje energije v
iskanju ravnovesja med dogmo in svobodno odločitvijo in v pozivih človeku, naj se zaveda svojih dolžnosti do kolektiva. Boje se pogovorov s tujci, ker menijo, da bodo nevidni mikrofoni ujeli njihove besede. Poleg tega so sovjetski pisatelji — in sovjetska literatura kot celota — popolnoma zapredeni v patriotično retoriko, in kot kaže, čisto resno verjamejo, da kapitalistični Zahod samo čaka, kdaj bo lahko planil na Sovjetsko zvezo ih uničil vseh njenih 230 milijonov ljudi.
Pravilo, ki je veljalo v Hruščovovem času — dva koraka naprej, en korak nazaj — se je danes sprevrglo v pravilo: en korak naprej, dva koraka nazaj, zaključuje Giovanm Grazzini svoje poročilo iz Moskve.
Izdajatelj: Engclbert Besednjak nasl. ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna »Graphis« * Trst