THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF. AMERICA. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST ? AMERIKI. Gtelot Z« t*rl Ki karod — k« jprarlco In r*salci — od bofa fcm&sil GEASILO SLOV KATOE, DEEAVSTVA Y AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU( IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO, I, E DRUŽBE BV« MOHORJA K CHICAGI NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH [AMERIŠKIH, ŠTEV. (No.) 192. ^hicago, ill., torek, 5. oktobra — tuesday, october 5, 1926. LETNIK XXXV, 0 razmerah v MehiKL-LetalsKa nesreča; 1 osti) mM. katoličani v mehiki svarijo vlado naj se spa- prizor popolnega razdejanja v miami 16 r metuje in modificira proti-katol. posta- p| ---—__"ja v miami- ju^oslsvila vo. -^episkopat poživlja vernike, naj ne popustijo v svojem boju. PRIZOR POPOLNEGA RAZDEJANJA V MIAMI. Mexico City, Mehika. — Po šest tedenskem molku je mehiški episkopat uvidel potrebo, da se katoličane v Mehiki opozori na to, da vztrajajo in nadaljujejo boj proti postavi Callesove vlade, po kateri hočejo vzeti vse njihove pravice. V odprti izjavi, katero je Episkopat izdal na vse mehiške katoličane, je navedeno, da mehiška vlada jemlje katoličanom pravice, katere so jim bile priznane po ustavi in vseh civiliziranih narodov — pravi? ce nerazrušljive dedščine yseh svobodnih ljudi med vsemi narodi na svetu. Kakor znano, kongres v Mehiki je zavrnil peticijo za mo-dificirartje krivične postave. Da so kongresniki delali po naročilu Callesa, ki je nahujskan od prostozidarjev in drugih sovražnikov katoličanov, je vob-če znano. Postavnim potom katoličani na ta načih ne morejo priti do svojih pravic. Kako pa? — Odgovor bo dalo ljudstvo. Z ozirbrn na to, episkopad svari vlado, naj se spairr^tujS svaka 3ila do vycmena —» da ne bo tekla kri. Vlada naj računa na to, da tepta na najkrutejši način pravice mase — kajti 90 odstotkov mehiškega prebivalstva je katoliškega prepričanja. Le treznemu vodstvu katoličanov, predvsem višjim cerkvenim dostojanstvenikom gre hvala, da ni že prišlo do najhujšega. poplavtoržavi , illinois. ' Na stotipe družin je bilo pregnanih iz svojih domov po' poplavi, ko sta reki Illinois in Mississippi prestopili bregove. V Liverpool, Chautauqua !n Bast Liverpool, je 25 družin bežalo na višje prostore. So. Beardstown je izpraznjeno, ljudstvo je odšlo na varno. amerika in mednarodno sodišče. Coolidge se bo posvetoval s senatorji. — Mnenje, da Zed drž. ne pristopijo k sodišču, prevladuje. Washington, D. C. — Pokazali so se zopet novi znaki, ki kažejo na to, da Amerika ne bo pristopila k mednarodnemu sodišču. Predsednik Coolidge se je odločil, da bo predložil senatu modifikacijo rezervarvacij, kakor so zahtevali zastopniki narodov na ženevski konferenci. Da bo senat odločno proti vsaki modifikaciji, je Več kot gotovo. Tudi Coolidge sam nima u-panja, da bi Amerika postala članica mednarodnega sodišča. On se nikakor ne strinja s tem, kar so zastopniki narodov sklenili v Ženevi. Coolidge Je na stališču, da Zed. drž. ne pri- SHka predstavlja neko ulico v Miami, ki je popolnoma zasuta z razvalinami raznih poslopij, ki jih je strašni hurikan popolnoma razdejal. Po ulicah je stalo nad en čevelj vode. Iz Jugoslavije drŽava v jugoslaviji se je zavezala, da bo podpisala z rudarskimi podjetniki dolgotrajnejši nabavni rok. — druge zanimive vesti nicaraguanci uničili ameriški parnik, Petnajst Amerikancev rešenih, katere so uporniki v Nicara-guan zajeli in jih prisilili, da so jim prisegli zvestobo. —o— Balboa, C. Z. •— Ameriška križarka Galveston je-rešila 15 stopijo pod drugimi pogoji k A . . sodišču, kakor pod onim!, Kf S3 . 61'kancev katere so zajeli ... , , . . nicaraguanski uporniki in jih jih skrbno pripravili zvezni se- ..,.,• , .. . natorji. Z ozirom na to, bo \ "m Jim pmegh z7e' Coolidge konferiral z nekateri-; st?bo> Amenl!fnci se ™ha" mi senatorji ln svojimi sveto- Jah '^nškem trgovskem valci. Ta konferenca pa ne bo Jarni s kat*rega "P0™" formalnega značaja, temveč le f ««>li ameriško zastavo in o-. , , j -jr v. besiji na njeno mesto uporni nekako posvetovanje. Večina [X1__ Tr__________*_____. kongresnikov in senatorjev Je proti modificiranju rezervacij, gotovo je, da to pot Amerika ne postane članica sodišča. Poslanec Burton (rep. O.), Je rekel, da čas za pristop sedaj n! ugoden, mogoče kedaj pozneje, ker Evropa še ne misli na razorožitev. ! ško. Uporniki so prisili Ameri-I kance, da so s^ morali na njihovi strani bojevati, napadli so neko mesto; in delati so morali kal$or sužnji. Uporniki so pozneje ameriški parnik razdejali, moštvo Galvestona je Ame-rikance rešilo in prepeljalo v New York. orel prisilil poštno le-talo na zemljo. Elko, Nev. — Orli, . kralji ptičev, -imajo velikega tekmeca — aeroplan. Ker pa tega novega ptiča vodi človeški raz-Južni del NapIesS Je pod vod žepna ura ob času Kristuso-stranski produkt predelanega;vega rojstva (kakršnih pa ta-premoga z 21 odst. dušika. jkrat še niso poznali) pričela ti-Dobra stran solitra obstoji V katakdti, bi do danes napravila tem, da se nahaja v formi soli, ^ele okoli 150 miljard udarcev vsled česar ga i trgovec i polje-j in bi bilo treba do prvega bi-delec upoštevata ter mu dajejo ijona ali 1000 miljard "samo" vsled tega prednost pred fabri- ge 10,750 let. kati v stanju amonijaka. _0__ Stvar postaja zanimiva v DEŽELA LETEČIH ŽIVALI, prihodnjih letih. Čile treba, d!n Avstralija je posebno boga-obrne svojo ekonomsko silo na- ta letečih živali, ki niso ptice. Dvajset vrst jih je med njimi, leteče veverice, leteče miši ravnih bogastev in ta pertur-bacija treba mnogih intere-santnih novosti. Govori se tudi o štedljivi uporabi domačega in celo leteči medvedje. Vse te živali niso pravzaprav letalci, pač premoga v soliterski industriji pa le spuščalci) ker imajo na in prohibicije petroleja, koji se uvaža pretežno iz Mehike. Pa o tem drugič. B. S. AKO ŠE NE VESTE, VAM POVEM— terske krize tiči tu v opasnem tega so se priselili v Detroit p i tekmecu, ki je nastopil med Calumeta, Mich. Našemu pr-j vojno v nemški fabrikaciji voj-'da se 100 mili;jonov atomov vemu paru želimo prav obilo ne industrije'kot nadomestek jIahko spravi y enpalt,ni ostor " * " ' onemogočenega dovoza čilske-Da m&Urijo prenašajoži ko_ zadovoljnostij in blagoslova božjega v novem stanu! dovoza čilske- v . . otf flitra >a J'e P™10!311 marji sami za to boleznijo po- V soboto, 25. septembra se na terenu — v fabnkatih 'ginejo. — Da so iznašli nalivno pero, ki vsebuje plin, ki je uspešno orožje proti eventuel-nirn napadom. — Da imajo na je lepo število naših faranov! šika. Dušikova produkcija je in farank zbralo kar na tihem tekom zadnjih let po svetovni v stanovanju Mr ser j a — "Surprise party' škodo in Mrs. Cai- j vojni silno napredovala, njena1 nogah kožice, s katerimi se spuščajo od drevesa na drevo. Letečo veverico smatrajo za najlepšega sesalca na svetu. Toda v tej deželi letečih živali se pa nahajajo, ptice, katere ne morajo letati. Emu; avstralski noj, potem pa kasuar, sta oba brez peroti ter navezana samo na svoje dolge noge, kadar bežita pred sovražniki. Mrs. Caiserjevo! Ona je organist, ki je poprej dolgo časa igrala in vodila petje y hrvatski cerkvi, zlasti pa^ vselej, kadar so imeli Slovenci svojo službo božjo. Iz hvaležnosti so jo hoteli farani nekoliko iznenaditi in ji d-ati zasluženo priznanje. Obenem bilo je to seveda tudi lepo priporočilo še za 'prihodnost — kadar bomo namreč imeli svoje orgle ali vsaj kake majhne "orgel-ce" v naši začasni "cerkvi," Bog daj, da bi se to kmalu zgodilo, drugače se je bati, da pridejo vrli Mrs. Caiserjevi prsti — iz -viže! Ampak tega pa — nak! Detroitčan. "Amerikanaki Slovenec" is za! kapaciteta' » vsako teto V^fcjEZZo, ** naš, čava m to na ogromno škodo oebI cugcomcrs- Med tem, ko —------ čilskega solitra. je znašala produkcija solitra v I 1. 1914. še 276,900 vagonov, je! padla v letu 1925. na 230,000 vagonov, dušika nasprotno pa 1 se je fabriciralo Vv letu 1914. 82,300 vagonov, a v letu 192o. ^ že 119,000 vagonov, kar znači za soliter 46,000 vagonov let-'^. no manjše, a za dušik 36,000 ^ vagonov letno večje produk-14,1 4» 4» 4» 4> «1? 4» 4» 4* 4» 4? 4» 4» 4» 4» 4» 4* 4» 4» 4» 4» 4» 4» 4» & t NAZNANILO. V zmislu določb tiskovne družbe Edinost, se s tem obvešča vse delničarje(ke), da se vrši .letna seja vseh delničarjev v torek dne 19. oktobra 1926 ob 8. uri zvečer. Delničarji(ke), ki se vsled oddaljenosti ne bodo mogli udeležiti letne seje, lahko svoje nasvete in mnenja pošljejo pismeno. * cije. TDdi specifični anagram ^ konsuma solitra izkazuje, da gre fabrikacija že tekom 32 let polagoma nizdol in že da- «§* nes se zamore reči, d.a je padla j«f* svetovna poraba solitra na isti, 'afrffi^ tytytyfytytyfytyjfrty ty fy ty ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ Seja se bo vršila v lastnih družbenih prostorih. •Za tiskovno družbo Edinost' John Jerich, predsednik. * * Omedleli Valentine! Mislil si je Valentine: Treba eno bo zapet, Svoje pesniške vrline Stlačit skup v Zarkomet. Vnela v.glavi se je iskra; Vendar nisi znal začet, Pa si pesem vzel iz piskra, Kjer je vrela godlja pred. Godljo s petjem skup si skv.asil Ter si stresel jed okrog, Kadar boš se spet oglasil, Zopet skočiš v kozji rog. Tresaj raje si mušice, Ki brne ti krog ušes, Pa odslovi rdeče škrice, i Tvojo fliko in mrčes! i "Glej ga, glej, glavica bistra, j Majhen dfecek', velik mož; S časom boš še za ministra, Ako vedno priden boš!" —Komar. * * * Iz dobrih "starih časov. Nekoč v starih časih se je pripetila naslednja zgodbica: Neki skrben zakonski mož je | sedel že celo vrsto dni v sobi ; svoje ljubljene soproge in ča-| kal na dediča, ki'bi ga vsak čas | imela prinesti štorklja. Mladi ! ženi še je skrbni mož smilil, pa , mu je zato dejala, da njena I težka ura še ni tako blizu, ter | mu je svetovala, naj poseti gledališče, da se nekoliko razvedri. Težkega srca je šel mož v gledališče. Drugo dejanje se je pravkar končalo, ko je k gledališki blagajni pristopila vsa razburjena mlada služkinja. I "Pokličite takoj gospoda Klo--bavsa, ki se nahaja v gledališču," je zahtevala služkinja. I "Njegova žena mu je b^aš po-i darila lepega dečka." | "Toda, gospodična, kako pa naj dobimo gospoda Klobavsa iz velike množice ljudi?" je menila blagajničarka. V tistem trenotku je šel mimo, gledališki igralec, ki je bil znan kot velik šaljivec. S hitrimi koraki je stopil na oder pred zaveso ter dejal: "Drage dame in gospodje! Gospe Klo-bavsovi je štorklja pravkar prinesla lepega dečka, zato prosi gospa gospoda Klobavsa, naj pride takoj domov . . ." Občinstvo se je začelo smejati in kričati: "Živio mladi Klobavs!" * « * Mnogi so, ki so zapravili vse svoje premoženje, da bi prišli kakšni stvari do korenine, kajti znašli so se v luknji, predno so izruvali korenino. * * :{( Ako skrbiš in si otožen, obdrži za sebe in ne delaj skrbi ter otožnosti še drugim. TO IN ONO IZ POLARNI KRAJEV, Človek, ki potuje po daljnem severu, naenkrat opazi, da se bliža koncu sveta. Tam gori je vše tako čudovito, da vzbuja strast in neko grozo. Včasih se zdi neboskloil tako nizko, da človek nehote misli, da bi lahko vrgel kamen do neba. Ako se vzpne na ledeno' goro in pogleda z daljnogledom okrog sebe, se mu zdi, da stoji sredi neskončne zibelke. Zrak je čist in prozoren tako, da se vidijo daleč naokrog vse snežne gore in s snegom pokrite skale. Zemeljska obla se mi je zdela na severu kakor neznaten-rogliček in šele tam sem spoznal, zakaj solnce na severu tako hitro zahaja ali pa ostane tako dolgo nad obzorjem. Nikjer ni sledu življenja, v neskončni višini se še leskeče ali pa počiva v neprodirni temi. — Najkrasnejša je polarna svetloba, kadar solnce zahaja. Komaj izgine solnce za obzorjem, nastane taka tema, da človek niti korak pred seboj ničesar ne razloči. Potem se začne krvava zarja naenkrat vzpenjati nad obzorjem, in sever se zdi, kakor bi ga objemali ogromni plameni. V takih trenutkih človek misli, da se je ves svet obrnil. Sever se vidi pa jugu, jug na severu, led na morju, morje pa nad glavo. Človeka omami ta optična prevara tako, da se mu zdi, da se dotika z glavo ledu, z nogami pa oblakov, Polarniki nazivajoj ta divni naravni pojav "miraž." Ob tem času se vidi daleč za severnim tečajem gosta tema in človeku se zdi, da se vzpenjajo v neskončne višine ogromne črne stopnice. Težko je razločiti je-li še stoji na zemlji ali pa je že obvisel v zraku. Ta naravni fenomen pa ne traja, tako dolgo; da bi bilo mogoče z daljnogledom opazovati vse podrobnosti. Kmalu se pojavi strahoviti snežni metež, in človek se mora hitro skriti v kako skalnato votlino, sicer ga sneg žamete. Sneg je' lahak kakor puh, in čim solnce zope vzicfe, se snežni zameti hitro stope. Poleti solnce sploh ne zaide, marveč sije ponoči, in podnevi. Ako se ozira človek proti severu, vidi med solnčnimi žarki najrazličnejšo barve, ki odsevajo po ledenih gorah.. "Nekatere ledene gore so sivkasto zelene, 'tiruge modre, temne ali črne. Večerna in nočna zarja je krvavo rdeča, snežne poljane pa popolnoma bele. Takoj po polnoči solnce zopet vzide in na severu nastane ne-'popisna naravna krasota. 70 dni v Jetu ne pade niti kapljice dežja, kef je nebo ves čas popolnoma jasno. Luna in zvezde se vidijo ta čas samo par minut, ko je solnce pod obzorjem. Od maja do avgusta pihljajo običajni lahni zapadni ali vzhodni vetrovi. Tu- di sever je poleti zelo slab. Visoko na severu naleti človek tupatam tudi na otoke, ki pa leže običajno v skupinah. Zemljepisno ta pokrajina doslej sploh še ni bila dobro proučena in preiskana. Prebivalcev je tam zelo malo, pač pa je mnoga divjačine. Največ je različnih manjših živali z dragoceno kožuhovino. Samo severni medved je zastopan v večjem številu. — Nekateri severni medvedi so veliki kakor manjši konj in tehtajo več sto kilogramov. Ako '.zavoha tak medved človeka, ga takoj napac'e. Toda polarniki so spretni lovci in zato jam medvedi ne morejo do živega. O-bičajno podleže v boju s človekom medved. Meso severnega medveda je polarnikom dobrodošla delikatesa, kožuh pa najboljša odeja za zimo. Zanintivo je, da prepeljejo lovci na daljni sever čolne iz mroževe kože. Ti čolni so zelo lahki, in Eskimi trdijo, da se jih led ne prime, ker je koža prepojena z ribjim oljem. Na potovanje po nadaljnem severu sme samo človek, ki se smrti ne boji in ki mu tudi do 'krvi ozebli udje ne delajo prevelikih preglavic. Kdor je življenja sit in se mraza ne boji, najde na severu toliko naravnih krasot, da se najraje V civilizirani svet sploh več ne povrne. Vendar pa človek na severu ne sme imeti prevroče glave. Vsak korak mora dobro premisliti, zakaj najmanjša neprevidnost ga lahko stane življenje. Kar strah me je, ako pomislim, kolikokrat sem gledal smrti v oči. Včasih ubije kit z -enim udarcem svojega ogromnega repa spretnega in drznega lovca in tovariši morajo mirno gledati, kako izgine žrtev morskega orjaka v valovih. Opetovano sem bil priča krvavih prizorov na lovu. Nekoč sem iz daljave opazoval skupino lovcev, ki je preganjala volkove. Gladne zveri so že bežale, ko. se je naenkrat ranjeni volk obrnil in planil na mladega Eskima. V hipu mu je pregrizel vrat in nesrečnež se je zgrudil mrtev. V civiliziranem svetu nihče ne ve, kako težko in nevarno je življenje ubogih Eskimov. Blizu kraja, kjer sem se prvotno naselil, je takozvani "Wranglov otok." Po po-vratku v Evropo sem Često čital o tem otoku. Po evropskih novinah so krožile vesti, da jo sovjetska vlada protestirala pri vseh državah proti vmešavanju v njene pravice na otokih Ledenega morja. Ta vest je bila v zvezi s spopadom, ki se je razvil na Wran-glovem otoku med ameriškimi lovci in ruskimi mornarji. O ruskem polarnem raziskovalcu Tolli, ki se je mudil pred 20 leti na novosibjrskih otokih, nisem mogel izvedeti nobenih po- drobnosti. Bil sem v Ameriki, ko je Tolla zbiral živila za Nansenovo ekspedicijo. Nekoč se je napotil z manjšim spremstvom na Bennetov otok, da bi dovršil svoja raziskovanja. Vrnil se ni več. Z njegove ladje "Zarja" so poslali sicer rešilno ekspedicijo pod vodstvom poročnika Kolčaka, ki pa Tolla ni našla. Najbrž je poginil na severni obali Bennetovega otoka. Baje so ga Eskimi skrivaj zasledovali. Čim so izvedeli, da so njegovi spremljevalci prodali nekomu večjo količino žganja, so ga napadli v trenotku, ko se je od svoji« tovarišev oddaljil. Slekli so ga do nagega ter polili njega in obleko z vrelim oljem. Nato so nesrečneža zažgali in drzni raziskovalec je zgorel sredi večnega ledu kakor baklja. Z nočno temo se pričenja na severu neznosen mraz. V septembru1 mraz še ni posebno hud, toda v oktobru in v novembru pritiska taka zima, da se spremeni vsa voda čez noč v led. V novembru svetloba popolnoma izgine. Nato se pojavlja polagoma polnočna zarja. Njeni žarki se razlivajo po vsem severu in ostanejo na nebu običajno tri dni. S polnočno zarjo pritisne strašna zima. In ko začne svetloba naraščati, je zima vedno hujša. Takrat zapade prvi sneg in lovci se odpravijo na lev. •AMERIKANSKI SLOVENEC" Tvoj nedeljski tovariš. Rev. J. C. Smoley ► (TEDENSKI KOLEDAR. škof Ambrož: "Potolaži se, sin, 20. po bink. — Jezus ozdravi'za katerega si pretočila toliko ^aljevega Sina.—Jan. 4. [solza, ne more biti pogubljen." >0 Nedelja Frančišek Bor- ®a> spoz. 11 Pondeljek—Justina, dev. !2 Torek — Valfrid, škof. 13 Sreda — Eduard, k. 14 Četrtek— Kalist, p. in m. Petek — Tereza, dev. Sobota — Gal, opat. DVAJSETA NEDELJA PO BINKOŠTIH. In je veroval on in vsa njegova hiša.—Jan. 4, 53. V Kafarnaumu, glavnem rae- u Galileje, je živel kraljev u- ^tlnik. Bil je visoka oseba, . 0l'a' je biti tudi premožen, ker Je ' In ni se izgubil,, postal je velik cerkven učenik, postal velik svetnik. Sam je rekel nekoč svoji materi: "Prepričan sem, da se imam edinole tvojim molitvam zahvaliti, ,da mi je dal Bog tako misel." Zato pa, sta-riši, molite pogosto za svoje o-troke! Vrnimo se zopet h kraljevemu uradniku. Prosil je za bolnega sina. Na njegovo prošnjo mu je rekel Jezus: "Ako ne vi- dite znamenj in čudežev, ne vc?rujete." Kraljev uradnik mu nje došlo tej hiši." O, vsaki hi- kev delo človeških rok, bi je bilo že davno konec. Koliko groznih, krvavih preganjanj je morala cerkev prestati! Zginila so velikanska cesarstva, ker so bila delo človeških rok, cerkev pa traja še dalje. In zakaj traja? Ker je delo božjih rok. Cerkev pričuje o Kristusu. Imamo torej dovolj pričevanj glede Kristusa, zato pa veruj-mo v njega! Je pa še ena beseda v evan-gelju, na katero vas hočem o-pozoriti; evangelij pravi: "In je veroval on in vsa njegova hiša." To je tretji nauk za nas. — Kjer ima glava družine vero, tam drži vero cela družina. Srečna družina, kjer vlada Gospodova vera! V Cahejev dom je prišel nekoč Odrešenik in je rekel: "Danes je zveliča- dva diplomata. reče: "Gospod, pojdi doli, pre-dno moj sin umrje." Jezus mu reče: "Pojdi, tvoj sin živi." — ši, o, vsaki družini, v katero je vpeljal družinski oče Kristusa, kjer drže Kristusovo vero, lah- v lmel, kakor pripoveduje e-!Mož je veroval besedi, ki mu jo ko rečemo: "Danes je zveliča-ffigelij, služabnike. Kakor so- je rekel Jezus, in ie šel. Tako :!m° ljudj . „e, moramo reči, da je 2lVel srečno. Toda nenadoma je potrkala esreča na njegova vrata. Ne-^ a ne prizanaša nikomur, Jies obišče reveže, jutri se bo gasila pri bogatinu. Uradni-, 1 ,e nevarno zbolel sin. Šel le K7 " bil % J^ pričel umirati. Kaj storiti? j, } ^u pomaga sedaj vsa čast, ■ J Vse njegovo premoženje, če, u Umrje njegov ljubljenec, nje£ov sin 9 nam pripoveduje evangelij. Kraljevi uradnik je torej veroval. Je li bila ta vera popolna? "Veš, Joža, tako sem pa jezen, da še cikati ne morem." Tako nagovori Ambrož neko jutro svojega tovariša. — "Kaj pa te je vendar pičilo danes, dragi moj Ambrož?" — poizveduje radovedno nagovorjeni. "Ja, kaj ti nebereš cajteng?" '— se Čuti Ambrož. — "Seveda berem, mene tudi marsikaj jezi, tega pa le ne vem, kaj je povzročilo, da je tebi zavrela kri?" — "No, poglej Joža! Računaj — veš koliko je 13 milijonov dolarjev?" — tako govori dalje Ambrož in zvedavo zija v tovariša. — "Seveda vem, precej ena velika merca bi ga bila za to vsoto," odvrne Joža. — "No vidiš,— to je rav- .^ravnikom, storil vse, kar je 0 mogoče storiti v človeški ei> Pa vse je bilo zastonj. Sin sin; , y tej sili se je pa spomnil ne- tj že davno spomniti, spomnile na Gospoda, ki je tako pošto prihajai v Kafarnaum in m in delal čudeže. Toliko je že ozdravil v Ka-Se n^«iu ... Na njega stavi aJ svoje upanje, ^viiokar pa je prišla vest, ] ^ je Kristus vrnil iz Jeruza-l^H kjer se je mudil radi venčnega praznika, v Galile-111 da je prišel v mestece Jo, f . kjer je storil prvi^čudež, je hitro kraljevi uradnik ip6^ ie 2a . , JCl -sgled v mnogem oziru .v. si hočemo danes 4 ^vega uradnika, ker nam nje došlo tej hiši." Očetje, spominjajte se teh besed! Po vas se ravnajo vaši otroci, ker gledajo na vas! Če ste mrzli, če ste mlačni, bodo j no' kar me Jezii v cajtengah Ni bila še. Pazimo dobro: Že Mi otroci mlačni, malobrižnif«*®"1' .f* bodo to leto potroši-tedaj, ko je šel za Kristusom,.v verskem oziru; če ste vi, o-jh lomihjonov dolarjev za sle- četje, goreči v verskem oziru,!pomisenje' Tako tolmači tova-bodo goreči tudi vaši otroci. —jrišu Ambrož svojo veliko jezo. Slavni škof Sailer je napisal" Vem' cla si diplomat, a ven-sledeče krasna besede: "Dober dar bi bil° bolje> da w z nienoj zgled starišev je najboljši ka- 'bolj po domaČG govoril, jaz te o jek v- evangelij nam pravi: "Bil ,inn(ik kraljev uradnik, čegar Je bil bolan v Kafarnaumu. jej ta slišal, da je Jezus pri-15 Judeje v Galilejo, je šel in ga prosil, naj pride m. 0zdravi njegovega sina; Gll.ial je namreč umirati." Jle;ite: Prosil je Gospoda, ^jatelji, tu imate zgled: ta,io "Pr°Si Za otroka- Tako mo" sv' ° delati vsi stariši: moliti za *>osf otroke- Je to važna dolž- 1 Slede otrok. Apostol Ja- ^ J Piše (5, 16): "Molite drug !'ugega, da bote zveličani." K dr,*0 Moramo mi vsi ak0 uSega moliti. drug za Kakor v vseh uSih ozirih, nam je dal Go- Molil, je* veroval, ni pa verpval v Kristusa Boga, ni veroval v njegov nauk, pač pa je veroval in se zanesel, da mu Kristus lahko pomaga. Da ni bila to vera v Kristusa Boga, v v^egamogoč-nega Boga, je razvidno iz tega, ker ga je prosil, da naj pride osebno c^oli, da bo ozdravil njegovega sina. Mislil je tudi, da ne bo nikake pomoči več, če njegov sin umrje, Zato je prosil, da bi Gospod hitel: "Pojdi doli, predno-umrje!" Ko mu je pa Gospod rekel: "Pojdi, tvoj sin živi," tedaj je verjel Kristusovi besedi. Ni bila pa še to vera v Kristusa Boga, on je verjel Kristusu, ni pa še veroval v njega. Da je veroval v njega, je bilo potreba, da se prepriča o vsem . . . Pot iz Kane v Kafarnaum pefie najprej na vrh, šele blizu Kafarnauma se spusti pot v nižino. Evangelij pravi: "Na potu tja doli so mu prišli "hlapci naproti in so naznanili, da njegov sin živi. Tedaj jih je izpraševal po uri, ob kateri mu je odlegla. In so mu rekli: • Včeraj ob sedmi uri ga je zapustila mrzlica. — Oče je torej'spoznal, da je bilo tisto uro, ko mu je Jezus rekel: Tvoj sin živi; in je veroval on in vsa njegova hiša. Sedaj, ko je videl, kako se je Gospodova beseda spolnila, sedaj ko je videl, da je Gospod iz daljave ozdravil sina s samo besedo, sedaj je veroval v njega — veroval v Kristusa, Sina božjega. Sedaj šele je imel popolno vero. Prijatelji, tudi ipi imamo vero v Kristusa. Je pa naša vera popolna? Ni le med nami premnogo takozvanih polovičar-jev? Najprej hočejo videti znamenja in čudeže, potem šele bi verovali? Kristus Gospod je vstal od mrtvih, in eden apostolov ni hotel verovati, da je Gospod res vstal, dokler ga sam ne bo videl; bil je to neverni Tomaž. Ko se mu je pa Gospod zopet tekizem in najlepše ogledalo družini. Vi ne razumem. Kaj pa je to, kar ti praviš — slepomišenje?" po- Odprimo knjigo "Življenje :izveduj'e Joža> katerega diplo-svetnikov," pa bomo navadno matski talent se je že začel ka-našli, da so bili stariši svetni-'zati' ko ->e dovršil P™ razred kov bogaboječi, da so sveto ži-; ljudj'e šole v rodni vasi- — "T°- veli. Pogosto najdemo, da je,raj' vidim> da moram cela družina prišteta svetni-' prav natanko raztolmačiti. Vikom. V Cezareji v Kapadociji diš' iz Amerike hočejo napra-sta živela bogaboječa zakon- viti saharsko puščavo. Oh, te že ska Bazilij in Emelija. Imela vidjm' kako zabodeno gledaš, sta deset otrok, eden je umrlpovedati t[ mora™ kar naraJvv kmalu po rojstvu. Izgojevala nost ~~ 13 milty>nov dolarjev delajo na debelo 'munšajn,' imajo palače, prasne avtomobile, pušijo fine cigare, pa tudi cvenka imajo mnogo, njih gospe pa krasna oblačila, povrh še po par psičkov, s katerimi si kratijo dolgi čas. Najbrž ga skupaj zvijejo in psičkom na repe privezujejo, da s tem postane krajši — namreč čas, ne psičkov rep." — "Pasja taca, še zdaj ne vem, kaj je slepomišenje; povej brž," se huduje Joža. —'"Saj to ravno hočem, čakaj vendar, saj menda ja ne gori voda," ,se razburja Ambrož in nadaljuje: "Mož postave pride v pisarno k gospodu 'munšajnarju,' oblastno stopi k njegovi pisalni mizi, čelo nagi" banči'— sploh tako resen obraz napravi, da bi se ga človek kmalu z bal. Gospod munšajnar takoj začne — slepomišiti." — Aha, sedaj pa bo," ga prekine Joža, vesel, da bo vendar enkrat zvedel vso skrivnost o slepomišenju, — "mu ponudi stol - možu postave se malo obraz spremeni bolj na solnce, boss mu ponudi cigaro, celo zapali mu jo — vidiš, to je vse slepomišenje, dragi moj Joža — potem položi na mizo ku^) bankovcev, s katerimi se igra kakor s 'pil.tkami' — možu postave se je obraz spremenil čisto na solnce, — ko pa je vstopil, bi pa človek mislil, da bo,začelo grmeti in bliskati se. Naenkrat — bankovci izginejo — moža si stisneta roki — vidiš, zato, ker sta se igrala slepe miši. Ko pride mož postave do svojega višjega, z enim očesom namežikne — nič sumljivega nisem našel pri gospodu I. I. — res gospod so O. K. — Si videl Jo- i v za sta jih v strahu božjem; naj-starša hči'je umrla v slovesu svetosti, trije sinovi so postali škof je in veliki cerkveni učeni-ki; Bazilij, škof v Cezareji; bodo zafučkali agenti v enem letu, ko bodo lovili tiste, ki trgujejo s pijačo, ki je v "svobodni" Ameriki prepovedan?." — Tako tolmači Ambrož Jožetu Gregor, škof v Nisi; Peter, škof jslepomišenje in nadaljuje: "A v Sebasti. slepomišenje pomeni , še nekaj Prijatelji, ogledali smo si na ,d™S-ega." — "Kaj," ga prekine Joža, "še nekaj drugega?" ■— kratko kraljevega uradnika, o-gledali si njegovo pot k Kristusu. Videli smo njegovo prošnjo za sina, njegovo vero, njegov zgled za celo njegovo hišo. Naj bo tudi nam v zgled! Molimo drug za drugega, posebno pa molite vi stariši za svoje otroke, imejmo trdno vero, dajaj- j"Seveda," odvrne Ambrož. "Vidiš, premlad si krščen, zato pa ne veš. Toraj poglej: sUhaški agentje, ki se b*)do mastili nad 'tistimi trinajstimi milijončki, večkrat zatisnejo oči, ko je treba kaj videti, tako se delajo od tistih milijohčkov obresti. Tako je Joža zvedel, kaj je slepomišenje, pri tem pa vprašal Ambroža, če on drži z mo-ikrimi, nakar mu tovariš odgovori z — da! — "To pa ni prav, I postave ne smeš kršiti," ga posvari Joža. Ambrož ga začuden pogleda, — "kaj ti piješ le sodo in ješ ice cream?" — "Da!" pritrdi Joža, ""pa good-bye!"— "Kam pa tako naglo, čakaj še malo!" kliče za njim Ambrož skesano, zavedajoč se, da je kršitelj postave in ga tovariš sedaj sovraži. Joža se obrne, po* stoji, ustni zaokroži, previdno se ozre naokrog, potem pa re- mo drugim dober zgled, pa bo Vidiš' ali ne diši to po slepomi-Bog tudi naše prošnje in molit- šer«u?" — "Ja- kaj vendar ima ve uslišal. Amen. --o— ko! aa molijo za svoje otro-m oIikeren blagoslov prina-0dr tov starišev otrokom! boto ltev knjigo sv. Pisma, pa kako je pobožni Job ^a? Za sv°ie otroke, kQ so j%all0.Vali svoje godove. Ob da ne bi iz" sil z * Vegova vera; molil, pro- Vfij,d Vse> ki bodo v njegovo ime molil, prosil za svoje te, taxnike; ukažal: Molite za 1 Vas preganjajo. ^^o naŠa dolžnost' da mo_ koljK m°liti drug za drugega, sWi° h01^ veže ta dolžnosti prikazal, tedaj je Tomaž 'vzkliknil: "Moj Gospod in moj Bog." Kristus mu je pa rekel: "Ker si me videl, Tomaž, si veroval ; blagor jim pa, ki niso videli, pa so verovali." K terii blagoslovljenim moramo spadati tudi mi. Čemu'zahtevati znamenja in čudeže? Dokazov glede Kristusa imamo dovolj. Najlepše pričevanje da-v w je cerkev sama, katero je Kri- esili in razžalili Boga. Ko- stus sam ustanovil. To cerkev so hoteli takoj ob pričetku v Jeruzalemu uničiti; toda Gamalijel je rekel v judovskem svetu: "Pustite jih, če je to delo od 'ljudi, bd samo ob sebi razpadlo, če je pa od Bog'a, ga uničiti ne morete." (Dej. ap. 5, 38.) Vsakdanja skušnja nas uči res-jo je tolažil sveti nico teh besed. Ko bi bila cer ^Te k°likor ie imel otrok, da so se otroci kaj liko lSlli 1 W.°Znihvencev zmoli marsi-SvoiA^ti za svojega sina, za Ct,;J0 hčeri Zlato materino sr- ^°litftt° otrok je rešila že ^ matere! Kdo se ne spo- injetaT- Monike, ki je leta tf .ln°lila za sina Avgušti-U0 J« blodil v zmotah. Zna-kako ŠOFERJI BAUER TAXICAB NA STAVKI. Chicago, 111. — Šest sto šoferjev Bauer Cab kompanije je v sredo 'stopilo na stavko. Na svoji seji so sklenili, da se ne vrnejo na delo, dokler kompa-nija ne odstopi od naredbe, cla mora vsak šofer plačati po 5c od vsakega galona gasolina, ki ga porabi. Od kar je v veljavi ta naredba, šoferji ne zaslužijo več kot 22 do 30 dolarjev na teden. -o- DRAGOCEN POLICIJSKI PES V Johannesburg!! v Južni Afriki imajo baje najboljšega policijskega psa. Ze je praznoval jubilej, namreč da je izsledil stotega zločinca in sicer tekom dveh let. Ker zločinci nevarnemu psu strežejo po življenju, je precej visoko zavarovan. Dogodilo se je, da je 75 ur po izvršenem zločinu izsledil storilca in celo po vodi gre za sledom, ako ni pregloboka. -o- V pretepu ubit. Dne 8. m. m. so se v Št. Petru pri Mariboru sprli fantje. Razvil se je pretep, v katerem je dobil znani razgrajač Franc Postružnik več nevarnih ran z nožem v prsi. Imel je še toliko moči, da se je zavlekel v bližini stoječ listnjak, kjer je izdihnil. Pretepače so orožniki prijeli, toda uboja še nobeden ni priznal. to s tem opraviti — -slepomišenje — zatisne oči, "ne govori mi vendar od španskih vasi!" — tako se togoti Joža, a Ambrož, brihtna glavca, ga potolaži in nadaljuje: "Veš tisti, ki JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar. Zdravniške recepte izvršuje točno. Zaloga fotografič. potrebščin. Kodaki in Kamere. Prinesite k nam filme v iz- deljavo. 1758 W. 21st Street in "Wood, Chicago, lil. Izvrstni sladoled, mize za goste s Parlor Furnace Krasno Učinkovito Ekonomično Po vsej deželi govorijo o tem novem sistemu, ki daje toploto. Ker je izdelano v lepem'porcelanu in emalju, se z lahkoto drži v čednem stanju. Ta peč zgleda, kakor lepa omara. Toploto razširja po sobi na naj- zdravejši način — vlago posuši in ogreva zrak. i Ne kupujte peči dokler niste videli tega! W. Szymanskl — Dealer in — FURNITURE in STOVES, HARDWARE and HOUSE FURNISHINGS GOODS Telephone Canal 597 . 1907-1909 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. če: "Mudi se mi domu, danes ga bomo še stiskali." — "Ta-ko-o-o, tudi ti kršiš postavo?" Tega pa Joža ni več slišal, že je izginil za vogalom. Ambrož pa ni vedel, kaj bi storil —• bi rekel "never again," ali bi kupil mišigana, ali počakal na newyorcana. MEHMEH. Lahko se pomaga. Gospa: Tukaj imate obnošene hlače od mojega moža. Mogoče, da bodo nekoliko široke v pasu, pa to nič ne de. Berač: O, to ni nič gospa. Ako mi daste še eno dobro kosilo, mi bodo mogoče ravno prav. :ie :]: :tj V trgovini. Prodaj-clec: Tukaj je odjemalec, ki bi rad vede|, ako grt votnena spodnja srajca, katere imamo daneS na razprodaji, skupaj. Poslovodja: Mu je ravne prav? I Prodajalec: Ne, prevelika mu je. Poslovodja: Recite mu, da bo šla skupaj! * Si :Ii ' Tudi sleparija. "Vidiš tam tega moža? Ta je osleparil mojega brata za deset tisoč dolarjev." "Kako vendar, sta igrala?" "Kaj še, prosil je za roko njegove hčere, a mu jo je odklonil." S: * Dovolj vzroka. "Dora je rekla, da se še ni odloČila, ali naj poroči Jankota ali Štefeta." "Kaf pa je vzrok, da je tako neodločna?" "O najbrže to, ker je ni vprašal ne eden in ne drugi." -o- Če je kakšen parček že dolgo časa zaročen, ravno tako preseneti sosede, ko se poroči, kakor tisti, ki se poznata le par dni. MALI OGLASI. HIŠE IN LOTE. _ HIŠA 7 sob, zid. 2938 Fillmore St. Ph. Van Buren 2364. 54-s do a ------—------- NA LOGAN Square rezidenca 8 sob, 35 čev. lota, garaža. 2747 Ballou St. ______93-p,s,t HIŠA 2 STAN, po 6 sob. $16,S00, I flat rantan za $67.50, takoj $4000 Onwe, 407 N. Humphrey Oak Park, HI. 92-p,s,t BUNGALOW ZID., 12 palcev stena, lota 37^x125. $10,500. 4021 Menard Ave., četrt bloka do Irving Park. Ph. Kildare 5055.___90-p do R PRODA LESENO HIŠO v dobrem stanju; 6 sob, elektrika, plin, kopalna soba; cena znižana. 1830 West 23rd St. Phone Canal 6270. J. L, Sinnott, lastnik. BUNGALOW 5 SOB, garaža za dve kari, 3 bik. zap. do Ashland Ave., Forest Preserves, 8878 So. Winchester Ave. 00-s,t,sr HIŠA 7 SOB, lota 90 čev. pred hišo 128 ft. na vogalu, 'elektrika, plin, furnace lit. 6204 Berteau Ave., 2 bik. sev. do Irwin Park Blvd. — $7500, takoj $2900. 01-s PRODA 60 ČEV. loto~bližu~fcare iit C. B. & Q. za $1100. E. Edwards, Western Springs, 111. Ph. 2477 M. Sfrttft-.a ,:■„[.. . 02-t,sr,č UGODNA PRILIKA. BAKERY takoj proda; za zalogo gotovino, ostalo lahka odplačila. Quality Bakery, Mazomanie, Wis. 69-t do t "BATTERY & IGNITION STATION," 'nizka cena. 7727 S. Halsted St. Ph. Triangle 1410. 85-p do p MERCHANTS TAILORING BUSINESS, Indiana država, blizu Chi-cage, Pechman, 32 N. State St., soba 1400. 03-s,t,sr LAUNDRY PRODA, vse s 13 predali, na zapadn e m delu mesta. 7437 Madison St. F. R. Schoenfeld, Forest Park, 111. 97-s,t,sr NOTARSKA DELA. Kupne pogodbe, pooblastila, af-fidawite in vse druge legalne listine lzdeljuje rojakom za tu in stari kraj JOHN JERICIL Slovenski notar, 1849 West 22nd St., Chicago, 111. CIGARS ,Candy, Ice Cream, magazine, 4 sobe, dobra kupčija, takoj odda. 3418 Lincoln Ave. 86-p,s,t FARME NA PRO DAJ 10 AKROV FARME. Gratict County, Mich., poldrugo miljo postaja, mala hiša, ob testi, za ga-solin postajo in vrtnarstvo. Radi slabega zdravja proda za $1200. Tudi poslopja v Muskegon. Olden, 1625 Beidler St., Muskegon, Micii. 61-sdos 173 AKR. alfalfa farma, cementna cesta, plin, 60 ak. gozda in paše. Marengo 3 in pol milje, 2000 prebivalcev. $135.00 za aker. E. H. Sears, Marengo, ffl. 68-^t do t. 'OPREMLJENA FARMA 265 akrov v New York državi, radi starosti proda. Joe Daspive, R. 4, Horse-hcads. N. Y. 94-p,s,t DELO iN SLlUŽBE DELO DOBI "experienced packer" „ le,za gotove cjneve. 4161 Lincoln St. 82-p,s,t HRANO IN STANOVANJE dobijo štirje fantje pri slovenski družini. J. Hočevar, 2309 West 25th St., Chicago, 111. (s) KAKO SE JE IZNE-• BILA REVftTIZMA. Vedoč po svojih lastnih izkušnjah, koliko človek trpi, kateri ima revma-tizem, je Mrs. Hurst, ki živi na 204 Davis Ave., E-101, Bloomington, 111., tako hvaležna, da si prizadeva, kjer le more, še drugim trpečim povedati, kako se lahko izuebijo teh bolečin na čisto priprost način kar na svojem domu. Mrs. Huršt. nima ničesar za prodati. Samo izrežite ta oglas in ga pošljite z Vašim imenom in naslovom njej; ona bo prav z veseljem poslala potrebna navodila čisto brezplačno. Pišite takoj, da ne pozabite. ZASTONJ ONIM, KI TRPIJO NA NADUHI ALI VROČINSKI BOLEZNI. Zdravilna metoda za vsakega, nobene neprilike ali izgube časa. Mi imamo metodo za ozdravljenje ladulie, katero lahko zdravite ua naše stroške. Tudi ako je bolezen stara, kronična naduha, kar zahtevajte našo poizkušajo, katera ničesar ne stane. Ne glede nato, v kakšni klimi živite, pa tudi ne glede na starost ali obrt, ako vas muči naduha ali vročinska bolezen, po naši metodi jo pozdravite. Mi bi zlasti onim radi poslali, ki mislijo, da je njih bolezen neozdrav-jiva, katerim vsa druga zdravila niso pomagala in bila brez učinka. Vsakemu hočemo na naše sti'oske pokazati, da se po naši.metodi konča težko dihanje in vse neprijetnosti. Ta ponudba je preveč važna, da bi jo oni, ' " trpijo, ne upoštevali. Pižitft takoj, na odlašajte. Ne pošiljajte denarja. Pošljite kupon. Storite še danes __tudi 'inštnino Vam ni treba vdačMi. POTREBUJEM MOŠKEGA za pripravljanje in čiščenje fig. 4161 Lincoln Ave. POHIŠTVO NA PRODAJ. BOX SPRING, SINGLE, mala p«-stelja, preproga 9x12, nizka cena. 5209 Ingležide Ave. 84-p,s,t DVE POSTELJI, box " springs, mo-droci $75:00, mahagoni omara in več drugega pohištva. Ph. Superior _ 8157. _ 86-p,s,t POSTELJA, spring in modroc, o-mara za obleko in mnogo drugega pohištva za jiizko ceno, dobro ohranjeno. 4035 N. Keystone Ave., Pen-_ sacola 1359._ __ 88-p,s,t DINING ROOM SET, postelja in drugo, cena nizka, 7334 Clavtou Ct. 1st. 87-pdon FREE TRIAL COUPON Frontier Asthma Co., Room 1907-D Niagara and "Hudson Sts., Buffalo, N. Y. Send free trial of method to: DRUŠTVO SV. VIDA Štev. 25, K. S. K. J. CLEVELAND, O. Leto 1926. Predsednik Anton Strniša, 1001 E. 72nd Place. Podpredsednik, John Melle. Tajnik Anthony J. Fortuna 1093 E 64 St. Zapisnikar, Joseph Ponikvar. Blagajnik, Ignac Stepic. Nadzorniki: Jos. Ogrin, John Vider vol. John Zupan.. Zastavonoša, Anthony Gliha. Vratar, Jacob Korenčan. Bolniški obiskovalec, Joseph Ogrin, 9020 Parmelle Ave. Duhovni vodja, B. J. Ponikvar. Zdravniki, Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman in Dr. L. J. Pernic. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v nies,- PRVI, NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KAT. PODPORNI ORGANIZACIJI I Posluje že 33. leto. V tej dobi je dosedaj izpla-oala raznih podpor v znesku $2,769,364.00 TA JEDNOTA JE SOLVENTNA ALI NAD 1OO-PROCENTN A. Njeno premoženje znaša $1,577,138.00 Članstva v obeh oddelkih šteje nad 30,000 Ima 167 krajevnih društev širom držav. POZOR! CITAJ Glede pojasnila za pi(s&j> vprašajte kakega uradnika(co) našega krajevnega druStva.'— Glede ustanovitve novega društva (8 članov zadostuje) pišite »a glavnega tajnika: Jas. Zalarja, 1004 N. Chi-ca go Bt., Joliet, 111. Nagrada za ustanovitev znaša $20.00. TRI STVARI SO, na katere se mora vsakdo ozirati. Te so: Zmerne cene, postrežba in točnost. , Društva, organizacije, župnije, trgovci in obrtniki se morajo še posebno nato ozirati, kadar naročajo tiskovine za svoje uradne potrebščine. MI NE PRAVIMO: pri nas naročite. Ne, ampak pravimo, nas za cene vprašajte predno oddaste svoje delo drugam. NAŠA TISKARNA je tekom zadnjih sedem let zadovoljila na stotine društev in posameznikov s tiskovinami. Kdor naroči tiskovine pri nas enkrat, jih naroča vedno. In temu so zopet vzrok tri stvari: zmerne cene, postrežba in točnost! PRESTAVLJAMO slovensko na angleško in obratno, kakor tudi iz drugih jezikov. Vsem se priporočamo j VAŽNO! TEKOM KONVECNE KAMPANJE JE PROST PRISTOP V JEDNOTOI KATOLIŠKI SLOVENCI, PRISTOPAJTE K NASI K. S. K. JEDNOTI! Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. ZGODBE NAPOLEONSKEGA VOJAKA Francoski spisal Erckmann-Chatrian. Poslovenil Al. B. M! * "Seveda! Teta Marjeta in Katarina vas prav lepo pozdravljata!" 'To je prav! To je prav!" je rekel on. "Mladina ima prav, da se zabava. Kadar se človek postara, mu je že vnapreji vse pokvarjeno,. ker je preveč trpel in videl preveč krivice, nesreče in sebičnosti." To je govoril sam pri sebi ter strmel v ogenj. Nikoli ga še nisem videl tako žalost-nega, zato sem vprašal: "Ali ste bolni, gospod Gulden?" On pa mi ni odgovoril, marveč mrmral pred se: "Da, da, to so tisti veliki bojeviti narodi... to je slava!" Zamišljen se je sključil, stisnil, velike, sive obrvi in zmajeval z glavo. Nisem vedel, kaj to pomenja, kar se on vzkloni 'ter pravi: "Jože, ta trenutek je na Francoskem 400 tisoč jokajočih rodbin: velika naša vojska je poginila na snežnih poljanah' ruških. Vsi mladi, krepki možje, ki smo jih videli mimo korakajoče dva meseca, ležijo pokopani pod snegom. Danes popoldne je prišla novica. Grozno je, ako človek misli na to — grozno !" Jaz sem molčal. Bilo mi je jasno, da bo kmalu, kot po vseh vojnah, nov nabor, a da utegnejo takrat pobrati tudi hromce. Ta misel mi je kri gnala k srcu, tako sem obledel čezinčez, in lasje so se mi ježili, ko sem se spomnil Pinakloveg.a prerokovanja. "Le pojdi, Jože," je rekel oče Gulden, "in mirno lezi v posteljo. Jaz ne morem spati, ostanem po koncu. Ta novica me je vsega zbegala. Ali ničesar nisi zapazil v mestu?" "Ne, gospod Gulden." Šel sem v svojo sobo in legel v posteljo Dolgo časa nisem mogel zatisniti očesa: mislil sem na nabor, na Katarino, na tisoče pod snegom pokopanih mož ter premišljeval, da bi bilo dobro, ako bi pobegnil v Švico. Proti trem sem slišal," da je šel gospod Gulden v postfeljo. Nekaj minut pozneje sem zaspal ,zaupajoč v milost božjo. IV. Ko sem drugo jutro proti sedmi uri stopil v sobo gospoda Guldena, je on ležal še v postelji in je bil ves slaboten. "Jože," je rekel ,"nič kaj dobro se ne počutim, vse te grozne novice so me naredile bolnega. Prav nič nisem spal." "Ali vam naj skuham čaj?" sem vprašal. "Ne, dragi moj, ni treba. Samo ogenj malo podneti, čez kratko vstanem. A danes je ponedeljek in ta čas bi moral uravnavati ure po mestu. J>az ne morem tja, čisto nesrečnega bi me napravil pogled na toliko žalostnih ljudi, ki jih poznam že trideset let. Čuj, Jože, vzemi ključe, ki vise za vrati, in pojdi ti, bolje bo tako. Poskusil bom, da se popravim, da malo zaspim . . . Dobro bi mi delo, ako bi mogel eno ali dve uri spati." < "Prav, gospod Gulden," sem1 mu odgovoril. "Takoj pojdem." Ko sem bil drv naložil v peč, sem vzel plašč in rokavice, zagrnil zagrinjala pri postelji gospoda Guldena ter odšel s svežnjem ključev v žepu. Res, da me je bolehnost očeta Melhijora malo skrbela, a druga misel me je tolažila. Dejal sem sam pri sebi: "Na vrh1 zvonika pojdeš, in od tam boš videl hišo, kjer bivata Katarina in teta Marjeta." V teh mislih sem prišel k cerkovniku Brainsteinu, ki je na oglu malega trga stanoval v stari, majavi baraki. Njegova sinova sta bila tkalca; od jutra do večera je bilo v starem gnezdu slišati ropotanje statev in drdranje čolničkov. Babica — bila je tako stara, da njenih oči ni bilo več videti — je spala v starem naslonjaču, ki mu je na naslonilu čepela sraka. Kadar očetu Brainsteinu ni bilo treba zvoniti h krstu, pogrebu ali poroki, je za' malimi, okroglimi stekli pri oknu čital svoj koledar. Poleg te barake pod streho stare tržnice je stala siromašna hišica, v kateri je krpal čevlje Konijam, malo naprej pa so stale stojnice mesarjev in prodajalk sadja. šel sem torej k Brainsteinu. Ko me starec ugleda, vstane ter pravi: "Vi ste, gospod Jože?" "Da, oče Brainstem. Prihajam namesto gospoda Guldena, ni prav zdrav." "Dobro . . . je pač vseeno." Oblekel je staro, pleteno jopo ter si nadel volneno kapo, prej pa je spodil'z nje mačko, ki je imela na njej jutranji počitek. Potem je vzel iz predala veliki ključ od zvonika in šla sva ven. Jaz sem bil kljub mrazu prav vesel, da pridem zopet na sveži zrak, kajti vsa soba je bila polna dima, da je človek komaj dihal. Slednjič sva šla gori po cesti in oče Brainstem mi je rekel: "Ali ste že slišali o veliki nesreči na Ruskem, gospod Jože?" "Da, gospod Brainstem. To je grozno!" "Seve!" je odgovoril. "A to bo cerkvi pridobilo mnogo maš. Zdaj bo vsakdo dal brati maše za svoje otroke, in to tem bolj, ker so umrli v krivoverski deželi." "Seveda, seveda," sem' mu pritrdil. Šla sva čez trg. Pred občinsko hišo, nasproti glavni straži, je že stala gruča ljudi, kmetovalcev in meščanov, ki so čitali lepak. Potem sva šla po stopnicah gori in .stopila v cerkev, kjer je več nego 20 žensk, mladih in starih, kljub groznemu mrazu klečalo na ka-menitih tleh. "Ali vidite . . . kaj sem vam pravil?" je rekel Brainstem, "Že prihajajo molit, in prepričan sem, da jih je polovicq že pet ,ur tukaj." Odprl je mala zvonikova vrata, skozi katera se pride do orgel. V temi sva pričela plezati kvišku. Prišedša do orgel, sva mehove pustila na levici in stopala kvišku v stolp k zvonovom. sloveči umetniški fotografist nenrecek 1439 W. 18th St. CHICAGO, ILL. IZDELUJE NAJBOLJŠF SLIKE! SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S j 3Q-LETNO IZKUŠNJO! Kdor v "Amer. Slovencu" o-glaša, temu se kupec ali odjemalec takoj oglasi! VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi Phone: Canal 4340. 1320 W. 18th St. Chicago, 111. Vence za pogrebe, šopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostavljam na dom. Cene zmerne. ' Zakaj se mučite S POKLDANJEM LINOLEUMA, KO VAM MI TO STO-RIMO, NE DA BI VAM BILO TREBA PLAČATI! Velike važnosti je, kako se linoleum položi, da dalje ostane poraben. Naši eksperti rešijo vprašanje polaganja linoleuma za vas. Baš sedaj imamo veliko zalogo krasnih vzorcev po različnih cenah. Pustite, da vam postrežemo takoj. Cene so 85c za štirjaški jard, $1.00, $1.50 in $2.00. EICHHOLZER & CO. 527 MAIN STREET, FOREST CITY, PA. Še pride in še vprašam. Vestnik v Milwaukeeju ponovno stavlja vprašanje, če je cerkev odvisna od veleposestev. Gotovo ravno ne. A zopet vprašam Vestnik, če je njegov obstanek mogoč samo-le pri "srčnem" prepričanju njegovih pri-1 vržencev? ' . . * * * Ali se Vestnik boji za katoliško cerkev ? Stvar tako izgleda. Piše: "Ali je katoliška vera plitka v srcih ljudstva, da je njen obstanek odvisen od veronauka v javnih šolah, od verske propagande časopisov, od miljonskih premoženj samostanov in cerkvenih knezov? Ako je, potem je bila itak obsojena .na pogin." Čudne misli v Vestnikovih "Mislih!" Glede veronauka v javnih šolah, opozarjam, če je drugače tak nauk nemogoč, na besede sv. pisma, ki pravijo: "Kako bodo verovali, če se jim ne oznanja?" O drugem se da go-'voriti. Pa ne gre za to. Menda se Vestnik ne bo hotel postavljati v vlogi, kakega "defensor fidei — branitelja vere," kakor se je nekoč postavljal pred odpadom angleški kralj Henrik VIII.? Pravi, da je pri miljonskih premoženjih cerkev obsojena na pogin. Kakor kaže na vsaki strani, dela za pogin tudi on. Čemu toraj zagovarja mehiško vlado, ki je pograbila za ta premoženja? Ako hoče biti dosleden, mora mehiško vlado zarotiti, da naj cerkvi pusti to premoženje, ker cerkev bo prav gotovo poginila pri tem premoženju, saj je v "srcih ljudstva itak že plitka." Ali je svet bli- nec ali krogla? * * * Misli v "Mislih" Vestnik«. Temelj se glasi: "Ako poveš človeku v obraz njegove slabosti, še s tem ni1 rečeno, da ga sovražiš. Gotovo bi bilo dobro za njega, če bi se teh lastnosti odvadil." Ni slab, dober je ta temelj. i Na temelju zida: prej še v srednjem veku iri sW° zdaj srečno prišli vsaj v šestnajsto stoletje," tega pa le tudi on ni "zapopadel," ker vse to velja o njem in njegovih mislih' nikakor pa ne o kom drugem-Kakšen razloček je med srednjim vekom in šestnajstim stoletjem? Pri Vestniku bo bore klavern, in klavern tudi moderno dobo in onimi časi Saj on še vedno govori o "pl°* ščati zemlji, o solncu, ki je In"0* žilo okrog nje, in o —"last no' least — o grmade svete so rele. Srečni ljudje, ki mislijo, & so vse njih misli prave — misli * * * Se ne more ločiti. "Sedaj, ko živimo v dobi ku1' turnih bojev, se nam zdi umestno podati še nekaj reči o Pre' sveti evharistiji, ki ni nič dru' gega kakor košček opresneg3 kruha iz pšenične moke," zan1' čuje4 kakor že ve.čkrat prej, iz' nova v editorijalu Glas Svobode. V izrazih zaničevanja noče pripustiti kake slave Prosveti in zato pride stvar zopet ,na -dnevni red. ''Košček z pšenične moke," kakor svob0' domiselc trobi. Urednik Glasu Svobode hlače, je moški, ne kaka že"' ska, in on ustanavlja "Zve«0 slovenskih svobodomisleceVi ki sloni baje na sami goli resfl1' ci in realni podlagi, ne na ka*1 ."moki," in svoj "blagoslov" b° do ti zvezi podali ali so že P° jdali prostozidarji vsega svet® |katerih je na milijone, in bog^ jin premožni so in uplivni P1' Joddaji služb. Kaj vse lahko P0' stane iz takega gibanja? J Vsaka stvar pa ima majbel1 ^začetek, in tako gotovo ni*11* jProletarec prav, ko zabavlj3' "Organizacija petnajstih čajev, vsi v eni osebi, ki tv<"' prvi oddelek. V drugem oddelku so svob0* domisleci a la Gajšek, ki s« " jpridnim delom prišli do V*er