zivl7en7e in svet TEDENSKA PRILOGA PONEDELJSKE IZDAJE »JUTRA« £T. 15. V LJUBLJANI, 30. NOVEMBRA 1935. KNJIGA 18. LEPOTA TEHNIKE PUBERTETA DR. MAKS KREM ŽAR NADALJEVANJE roblematika spolnega vprašanja obstoja v tem, da se javlja spolni nagon pri človeku prej, preden se pojavi želja po otroku, zaradi tega ne ve, kaj - bi s spolnim nagonom počel. V dobi, ko je mladoletni sam še nastajajoče bitje, je popolnoma razumljivo, da posledica spolnega občevanja, ploditev, ni zaželjena. Moramo pa pripomniti, da ima spolno občevanje, akoravno leži njegov bistven biološki smisel v ploditvi, to se pravi v ohranitvi vrste, svojo opravičenost, četudi mu p'oditev ni smoter, smatrati ga moramo kot zadovoljitev zdravega nagona in za naivišji izraz ljubavne zveze med dvema človekoma. Prisoditi mu je znaten pomen tudi tam. kier porajanje potomstva ni ho-teno. Vzlic temu je uveljavi ian je spolnega nagona spojeno z odgovornostio nasproti sebi in nasproti svojemu Нтг bavnemu sodrugu. Oni, ki zahtevajo brezpogojno zadovoljitev spolnega nagona kot povsem naravnega pojava, pozabljajo, da je to združeno z omenjeno odgovornostjo. Res, da je popolnoma prirodno slediti prirodnem nagonu, toda prav tako je naravno, da smo si glede nagonov na jasnem in jim ne sledimo slepo, temveč, da jih skušamo obvladati in, da potešitev nagona spravimo v sklad — nekako — s celotnim hotenjem, zavedajoč se ravno na področju spolnega izživljanja odgovornosti. Brez dvoma je torej, da ne more biti govora o kakšni le deloma zadovoljivi rešitvi seksualnega vprašanja, niti pri prosvetljeni velikomestm mladini in, da se iz tega vprašanja porode marsikateri težki konflikti. Često ne dopuščajo vnanje prilike, da bi negovali zdravo ljubavno razmerje in se poslužujemo malo razveseljivih pripomočkov. Ne maramo prikrivati, da nimamo nobenega povoda ne iz zdravniškega niti iz mladinsko vzgojnega stališča priporočati predčasnega spolnega občevanja. V splošnem se spolni nagon pred 19.20. letom ne uveljavlja s tako silo, da bi zahteval brezpogojno potešitev. V po-edinih primerih dozori pri mlado'etmh ljubavno razmerje v toliki meri, da Smatramo telesne odnose za nekaj pov- sem naravno-danega. Odločiti se bo moral končno vsak mladenič, ki se zaveda odgovornosti, pač sam. Izogibal se bo lahkomišljenih in prenaglih zvez in se vzdrževal toliko časa, dokler ne bo našel človeka, ki mu bo popolna izpolnitev; kjer mu bosta medsebojna ljubezen in spoštovanje nudila dovolj jamstva za vredno in stalno zvezo, ki jo bo sklenil : zdravim telesom, utrjeno vol i o in nepokvarjenim veseljem. Ako se lotimo vprašanja, ki obravnava spolno življenje, brez predsodkov in se potrudimo, da v spolnem občevanju ne vidimo nekakega mysticno-tajinstve-nega dogodka niti brezpomembnega trenutnega ugodi a in se zavedamo, da skriva v sebi globoko čuvstveno '.n doživno vrednost in, da stavlja krepke medčloveške vezi, moramo stremeti za tem. da mladoletni ne bo prehitro sklepal zvez tolikšne dalekosežnosti. Tudi splošni duševno -du h ovni razvoi, ki črpa svoj najjačji za?on iz mladostne razposajenosti in iz šiirom odprte bodočnosti, trni radi preraue zveze in naknadne otopelosti v ljubavnem doživljanju. Mnoga prezgodnja ljubezenska razmerja se ne sklepajo iz neke notranje potrebe, marveč zaradi zapeljevanja od starejših ali pa so temu vzrok vnanji motivi. Skomina, da bi otkril veliko skrivnost, da je že vse doživel, da raz-govarja o spolnih vprašanjih kot ve-ščak. da dokaže sebi in drugim svojo »moškost«, tira marsikoga k zgodnjemu spolnemu občevanju, kar se pri ne-vplivanem razvoju ne bi dogodilo. Često ima važno vlogo strah, da ga ne bi tovariši zasmehovali zaradi »nedolžnosti« ali pa celo, da bi ga imeli za homoseksualen, češ, da ni še nikdar občeval spolno. Zmotno mnenje, da spolna vzdržnost škoduje zdravju, je med mladino zelo razširjeno. Med poizkuse, kako odpomoči spolni napetosti brez ljubavnega občevanja, spada na prvo mesto onaniia. Onanija, ki jo opažamo včasih pri otrocih okoli 4. leta, nima v našem smislu ••eksualne-ga značaja. Najboljše zdravilo je, da gremo mimo dejstva, kakor da ga ne bi opazili. V redkih primerih, kjer se iz-prewž,e v bolezen, je treba zdravniške pomoči. Onanija v predpubertetni dobi in rani pubertetni dobi tudi nima izrazito spolnega značaja. Zasluge zanio imata slab vzgled in zapeljevanje. Zlasti v šolskih razredih, internatih in oskrbo-vališčih. često pod vodstvom starejših šolarjev, ie v navadi skupno in medsebojno onaniranje. ki je v glavnem dano pomi.Keu-u. Številni primeri seksualnih prestopkov ki jih poznam m o iz zapiskov v višjih razredih, pričaio dovolj jasno, koliko odločaio nri skupnih ona-nistiPnih aktih in dmeib seksualnih nespodobnostih igračkastl motivi "n n°kam raznosaiena žel i a r>o izrvra znifvi п°ктгп-čenih si! d oči m nravi seksva'ni dož^vet-ki komaj pridpvv do zavesti, marveč utripiieio v neki nol zavesti. V kasneišem pubertptnem »-azvoju dobiva onaniip *e iasneWo sek«ualT>n značko in sp večinoma spfif z arx>t.ično fantazijo. Ta poizkus pri "loveku. ki hoče premostil srnino napeto°f bw od?o-v^rnosti in tp-ža v. nam prpH'itavlia fako >>'ižen izhod, da erg moramo smatrati skoroda za naraven dopodek гИ. z omejitvijo, samo kot prehoden poinv v n^-ki dobi spolnega razvoja. Onanija je če-šča, kakor se je nekdai mislilo vsekakor pa ne tako pogosta kot trdiin nekateri danes. Dolero časa ie o onaniii prevladovalo zmotno mnenje češ. da 'e izraz bolezen slj-pea riap-ripinia. da ie zdravju zelo škodiva in da vede ored vsem do živčnih m dnevnih bolezni. V n°-menu, vcepiti m'pdiini strah t>red onani-jo, je bilo to naziiranje r->z5irieno z besedo in tiskom, a le v škodo. Pretežni m%d'ne «» čii+! z°radi onainije mora lično potrt. Ta nnčin sprostitve nasrona. ki ra ima mlp-doip+.ni za orotinarn^mera. r^i očitke. Stalni boi, ki sp wši največkrat 7ama-n. med s«-moobvladaniem in norazom. sramota. "îa ne more zap*>spodova+i 19,d qpHni. poveča depir°siTO in oprraža spoštovann'e do sebe. Venomer. brez pravega poet; ma započeti boj. napravila prhkega in strah pred novim neusnchom lomi odporno s'io. Končno =e rn'adoiptn' opri. me mnenia. da je zapad°l tej razvadi brez utvnia na rpsstev. г!ч -V slabič in mamVreden individimm. Zf.srotovilo. da onaniiq ni bolezen nr<* človeška na'oea pa? vpcna bryrha. Te vro.te lisrnpriennst mu bo še naibolie sbiž^a. iz katere bo črpal pogum in moralno silo. Glavna nevarnost dolgotrajne onanije obstoja v tem, da zapeljuie mladega človeka v sebičnost, da ga zakleoa pred družbo in vodii v osamljenost. Na_ tako važnem polili, kakor je Uubavno življenje zadovoljuioč =e s tako udobnim nadomestilom.' izgublja mladi ^človek stik z družbo, obenem pa mu peša nagib, da bi se potep-ovaJ za obojestransko liube-zen in r=mvil dragocene socialne lastnosti. Ni iih ma.io. ki zavzamejo nasproti družbi brezbrižen položaj. Muči jih predstava, da se iiim njnh sikrivno ukvarjanje bere na licu. da so za vlos-o Huh'me a nesposobni in. da °o trosili RVOje 0;ie po nepotrebnem. Odtujujejo se svežemu, utripajočemu življenju, de-primira.ni 'm ^Vnmieni v se pomnožuiejo vrstp samojedcev, liypohondrov in pesimistov. • Kakor je onanistdčna faza prehoden pojav v seksualnem izoblikovanju pu-bertiirajočih, tako so tudi homoero-tična in homoseksualna (isto-spoina nagnjenja in zveze večinoma le prehodne stopnie neizdirefenciranega, nedoz.orp-Wa naeronskega življenja v razvoju k dokončni heteroeeksualni (dru-gospolni) utrditvi nagona. D A L T E V Mankn »0 kriminalnem in umetnem «plavil« popravi: Str ->23 «t.r>lnp^ L-rvi vreti 7 ... kriminalnosti fn*- teriminali*tilie). Str ->2S »Unec prvi. vrsta 36 ... prt (ne in ne-za.k'Miftki materiV St.r -2r2S. iUvlpec i ni gi vrpte 45 ... deviea (ne de-vi"aV Str. M4. 'tmpee prvi 35 . . . proti hoiji vo- lji. Rrclrèe ie »tvai -ainm-vati la je idravnikovo i teçu . . l'a t-i v "k le-leln pn volji Tn d j bil :>omnt«ma 't^uifttan, k #r boiji Miokt»* ie I ош свдгшгја). MARK D' 1 ne 30. novembra poteče sto let, kar je v Floridi (Missouri) zagledal beli svet Samuel Clemens Langborne, s psevdonimom Mark Twain. Za to slovesno ,___I priliko je že lani mednarodno društvo »Mark Twain Society« izdalo knjižico z naslovom Cyril Clemens: Mark Twain and Mussolini. Delce prinaša spomine sedmih pomembnejših občudovalcev velikega humorista: to so Duce, Bernard Shaw, Galsworthy, André Maurois, G. K. Chesterton, John Drinkwater in predsednik Roosevelt. Duce je izjavil, da pozna vse Twainove spise, ki so prevedeni na italijanščino, in celo še nekaj takih, ki niso poita-lijanjeni. Najbolj navdušen pristaš Twainove Modrice pa je predsednik Roosevelt, ki je odgovoril ravnatelju omenjenega društva: »Vedno sem se štel za srečnega človeka, da sem v mladosti imel priliko srečati Marka Twaina. Že tedaj sem bil in sem še sedaj vnet častilec njegovih knjig.« * Hoteč osmešiti slabosti svojih sodobnikov, je Francoz La Bruyère napisal svoje »Caracteres«. V portretih, skoro v miniaturah, je znal podati na stotine podrobnosti s čudovito točnostjo. Mark Twain je šegaril na mrzlo, po ameriško, na račun svojih rojakov. Prav nič se ni obotavljal smešiti njih manije in napake, ki se držijo kajpada tudi drugih narodov. Eden zgled njegovega načina, pri nas doslej neznan, je natisnil list »Buffalo Express« 11. sept. 1870. Tu hoče dajati v šaljivi obliki nauke ljudem, ki si, čeprav so daleč od vojaških operacij, lastijo pravico nizati kritike in celo deliti dobre nasvete. Že v rimski dobi se je Titus Livius dvignil zoper one, ki so med vojno uganjali zgolj domačo strategijo. Nič se ni spremenilo, strokovnjaki za pečjo se pojavljajo vselej, bržko se vnamejo sovražnosti na naši krogli. Za francosko nemškega spopada 1. 1870 se je Amerika odlikovala s fantastično domišljijo. Tiskalo se je obilo neumnosti. Eni so svetovali Nemcem, kako naj pospešijo svoje pohode naprej, drugi pa Francozom, kako naj odbijejo grozečega sovraga. Zlasti so novinarji vedeli mnogo »pametnega« povedati med obleganjem Pariza. Da bi dal po prstih raznim perogrizom, je Twain, že eno le- TWAIN MARK TWAIN (lesorez E. JUSTINA) to solastnik in soravnatelj prej omenjenega dnevnika, natisnil zemljevid, načrt Pariza in okolice, ki je kazal vse kraje narobe. Pa občinstvo ni opazilo potegavščine. Zemljevida menda ni posne. njegov životopisec Paine v svojih treh snopičih. O Twainu kroži cel niz anekdot. Ena ga predstavlja za knjigoveza. Čeprav se v Severni Ameriki na splošno v uradih mnogo ne pisari, se je mora' Twain nekoč vendarle legitimirati Na vprašanje po poklicu je humorist odvrni1.: »Avtor« Uradniku je bila ta beseda neznana in je vprašal, kakšne opravke naj si misli pri tem. »No, knjige delam«, reče Twain. »Grozno, to hlastanie za nas'ovi. se oglasi vrli uradnik, »pri nas pravimo mo^u, ki knjige dela, kratko in malo: knjigovez«. Mark Twain je nato dobil uradni izkaz, z opombo, da je »knjigovez«. * Pri nas ta Jankee ni neznan. šleHn-gerjeva bibliografija našteva za 1902-12 pol strani naslovov iz njegovih črtic, objavljenih po naših dnevnikih in mesečnikih. Vmes je tudi knjiga, ki jo je priredil F. Plemič-Kleinmaver : Kraljevič berač ("1910 in 1919). »Omladina« je dala na svetlo Mulačkov prevod mladinske knjige »Mali klatež Tom Sawyer« ki je lani izhaiala tudi v beograjskem »Vencu«. Urednik Podržaj je v »Jutra-niih Novostih« priobčil n. pr. prispevek »Duševni utrinki pni dveletnih otrocih« (25. П. 23), dalje »Srake« (25. Ш. 23) itd. Mnogo črtic najdeš v »Jutru«, »Ponedeljku« »Slovencu«, »Ponedeljskem Slovencu«, »Mariborskem Večerniku«. V »Prijatelju« sem aprila meseca videl svoj prevod »Šoje«, M. S. (Lavčeva) pa letos v »Žiki« več pripovesti, n. pr. »Pristni mehikanski srboritnež,« »Mr. Williams in nevihta«, itd. A. D. dom podedljivih lastnosti STO LET STANIČNEGA JEDKA: ENO NAJVEČJIH DOGNANJ ČLOVEŠKEGA duha 1831, je odkril angleški botanik Robert Brown v stanicah orhidej mehurčkom podobne tvorbe, stanična jedra. Nekoliko let pozneje je to odkritje objavil, torej je ta stvar znana prilično sto let Brown še ni bil sposoben, da bi uganil, kakšen pomen ima njegovo odkritje. Sploh nobeden izmed tedanjih prirodoslovcev bi ne mogel slutiti, kakšne lastnosti in kakšen pomen se skriva v neznatni tvorbici organizmov, za to je bilo treba dela sto let. Ko so dognali, da sestoje vsa bitja, živali, kakor rastline iz nekih praprvin, ki so jih imenovali stanice, je trajalo še desetletja, preden so to dejstvo dobro spoznali. Vse, kar sestavlja živo stvar, sestoji samo iz stanic ali izločki teh stanic (n. pr. kosti, roženina, lasje, žlezne izločnine i. t. d.). Staniča je tedaj kaj mnosrolična tvorba. Lahko se razvije v mišico, kakor v čutilo, krvno telesce ali v rastlinski list. Beseda »se razvije« kaže, da je stanica sposobna razmnožitve. Iz 'poedine stanice, ki se razmnožuje stalno z deUtvijo, nastaia organizem. A tudi poedina stanica je sposobna samostojnega z'^lienja, kakor to vemo iz primera praživali in pra-rastlin. ■ Stanica vsebuje tedaj, kakor smo rekli, stanično jedro in ni nobene — če izvzamemo bakterije, za katere je ta stvar problematična — ki bi jedra ne imela. Jedro je torej neka i, kar stanica nujno potrebuje za svoje življenje. In res se je pokazalo, da skoraj nob°n stanični življenjski pojav ni mogoč, če ji iedro odstranimo. Najvažnejši med temi pojavi ie pač delitev. Brez delitve ni razvoja. Če opazujemo seda i skozi mikroskop delitev, vidimo, da ie začetek te?a procesa v staničnem jedru. V stanju, mirovania je jedro majhen mehurček, katerem ne moremo, dokler živi. opaziti nič posebnega. Ce ga usmrtimo in -«obarvamo z določenimi barvili, pa opazimo v njem nepravilna zrnca, ki jih imenujejo zavoljo njihove sposobnosti do barvanja kromatin. Toda kratko pred delitvijo postane stvar drugačna. Ogrodje kro-matina se stisne v tenke nitke, ki jih imenujemo kromozome. Teh kromozomov je vedno določeno število, ki je v vsaki živalski in rastlinski vrsti konstantno, in sicer ima lahko jedro 2,4, pa tudi dosti preko 100 kromozomov. Kakšno posebno vidno razmerje med tem številom in organizacijo bitja ne obstoji. Človek ima v normalnih stanicah 48 kromozomov. Pozneje bomo še povedali, kakšna stvar tiči- za tem. Dočim se v začetku delitve stvorijo kromozomi, se pojavita v sitanici dve drugi telesci, ki sta dosti manjši od jedra in ki ju imenujemo osrednji telesci. Postavita se k tečajem stanice in od njiju gredo nekakšni žarki ali nitke plazme do jedra. Plašč jedra izgine, njegova vsebina, ki je v bistvu kromozom-ska, pa stoji prosto v plazmi (živi). K vsakemu izmed kromozomov stopi od osrednjih jeder posebno vlakence, tako da nastane nekakšno vretence. V sredino tega vretenca se razporedijo kromozomi v ploščico, ki jo imenujemo ekvatorialno ploščico, in vsak izmed kromozomov se razdeli v dve polovici. Vlakna postajajo krajša in vlečejo polovici kromozomov proti tečajema. Tam se spremenijo spet v ogrodje jedra, ki ga prevleče tanka mrenioa: tako sta na precej zamotan način nastali dve jedri iz enega. Med tem se je tudi stanica v svojem ekvatorju vhočilia • in končno razdelila v dve polovici, nastali sta dve stanici iz ene. Kdor je kdai onazoval ta dogodek v filmu ali pod mikroskopom oa ne bo nikoli pozabil Dogaja se z veliko hitrn« stio ip topnostjo, ne moremo razumeti, od kod sile. ki to povzroča in in kako se knničiio za nas'erlnio delitev Človek občuti, di stoii pred eno izmed temelis nih ugank življenja. Nekaj pa razume brez nadaljnjega: jedro je glavni akter pri tem dogajanju. In kakor vemo iz drugih stamčmh dogajanj, Jim je tudi jedro središče. Kadar deiuje neka žle» za opazimo kako postanejo jeilra žlez* nih stanic velika m polna tekočine in kako izločujejo določene substance. Ce neka stanica umre, je prvi znak njene smrti ta, da dobi jedro drugačno obliko in strukturo. A tudi v drugih ozirih je jedro nad vse važno. Oploditev, torej začetek vse» ga razvoja, ni na zadnje nič drugega nego spojitev jeder moške in ženske klicne Staniče. Čim se ta dogodek do» vrši, prične nastajati novo bitje Če si pa moške in ženske klicne stanice pred oploditvijo natančno ogledamo, bomo opazili, da je število njih kromozomov le pol tako veliko kakor v navadnih stanicah. Kako so prišle klicne stanice do tega, nas tu dalje ne zanima, ker je precej zamotana zadeva, da je pa po* trebna polovična množina kromozomov v vsaki klicni Staniči, bomo razumeli brez nadaljnjega, saj bi stanica nove» ga bitja po oploditvi drugače štela dvakratno število kromozomov, v na» slednji generaciji bi se število nasproti prvotnemu početvorilo i. t. d. Raziskovalci dednostnih zakonov, ki so opazovali te stvari in jih primerjali s svojimi izsledki pri poskusih križanja so dognali, da je v vsem tem telesna podlaga podedovanja, da imajo dedne lastnosti svoj sedež v kromozomih. Da* našnja znanost je v tem pogledu že tako daleč, da ji je mogoče celo po» vedati, na katerem mestu določenega kromozoma »sedi« neka določena ded» na lastnost (To velja seveda za neko število primerov, ki s ojih raz skali v tem pogledu, a stvar je tu tako nespor» na, da je mogoče zgornjo trditev brez skrbi posplošiti.) Pred sto leti gotovo ni mogel si ititi noben človek, kakšen ogromen pomen ima stanično jedro v življenju živali in rastlin. Pri tem smo navedli komaj ma» lenkosten del vsega pomena, ki ga ima stanično jedro. A še vedno vemo premalo o njem in šele bodočnost nam bo mogla popolnoma razkriti vso vlo» go, ki jo ima jedro v življenju stan'ee in bitij. po razpravi dr. H. Graupnerja — kk VOJNA IN VOSEK Abesiinija je bila že dolga leta glavna dobaviteljica za vosek na evropskih trgih, zlasti za London. Ugotovili so, da 60 italijanske grožnje že pred več meseci odvrnile domače prebivalstvo od nabiranja čebeljega voska, ki ga kemijska industrija ne more še nadomestiti. Pošiljke prihajajo čedalje manjše, vse kaže, da bod.o v kratkem popolnoma prenehali izvažati to sn0v. R. RIEGE Ш, ^ШШ^аЖЛ PO PREDSTAVI (lesorez) Z m n IVAN POTRČ V ranem jutru so pribili na kr» sto pokrov, dvignili truplo z mize m ga zanesli pred kočo na nosila. Janža, ki so ga bi» la leta pripognila k zemlji in ki so ga zadnje noči pri mrtvi zdelale, se je prijel v priklet» nih vratih za podboje, pogledal nekako zmešan v nastalo praznino v izbi in re» kel napol pogrebcem napol proti sebi: — Ona je že prestala, nas pa še čaka Zunaj so domači ponujali vina in narezanega mesa. Stari je prosil: — Vzemits si, ljudje! Siromaki smo, pa vam ne moremo z boljšim postre» či. Vi, ki boste nosili, vi le pijte! Pot bo dolga. Kje je še Rogoznica! Čujte otroci! Fefka reci Ančki in njenemu, Jaku in noscem, naj pridejo po zaduš» niči k Ploju. Ančka je dvignila najmlajšega otro» ka v naročje, starejša dva potegnila k sebi, se postavila za krsto in rekJa možu: — Vabil bi vsak, plačevala bova pa midva! — Nikar preveč ne hitite! Moje no» ge so oslabele, da komaj hodim, je sta» ri poprosil nosce. Moleč je pričel s pojočim glasom molitve za mrtve. Pred krsto so sto» pali štirje nosci, moleč in nekaj otrok, ki so nosili dva lesena križa in luč. Zadaj so šli domači, malo žlaht", f-nji sosedi, nekaj pobožnih bab in mle» carice, ki so naletele na pogrebce. Moleč je molil: — Ki je za nas križan bil. češčena si Marija ... In procesija mu je odgovarjala: — Sveta Marija, mati božja ... Ob cesti so ljudje zijali skozi okna: — Mimo nesejo. — Stari tudi že komaj hodi. — Kaj bodo napravili s kočo? Pra» vijo, da je vse zapito. Janža pa še ni» česar ne ve. — Dokler se bo ta držal, bo ostalo še pri starem Pozneje bo pa vzel grunt Ploj. Saj se drž; njegovega. — Deca pa naj se razsubi služit! V mestu so pogrebci počakali maš» nika. ki je prišel z organistom in od» pel svoje. IVAN FOTRÔ Ko so spuščali krsto v jamo, je naj» mlajša hči Zefka zajokala po materi, Rozina dva nezakonska pa po babici. Pomolili so še za rajno ž la h to, ki je tam pokopana in Janža se je spomnil na sina: — Zmolimo še očenaš za Tuneka, ki je padel in leži bog ve kje. Potlej so se pogrebci razgubili po zapuščenih grobovih svojcev ter odšli k zadušnici. ★ Ker je bil delavnik in še predpol» dne, je bila krčma pri Ploju prazna. Pogrebci so posedli za dolgo mizo in Ančkin- je naročil pijače. — Nalijte si! je rekel tako, da se je zdelo, kakor da pijejo za njegovo. Krčmar se je prislonil ob mizo: — Mimo ste pokopali, mater! — Da, je vzdiKnil moleč in vlil vina vase. — Je že tako! Vsi bomo šli, ko bo prišel čas. — Leta teko in za nami rasejo dru» gi- — No. Bog ji daj dobro, nam pa nikoli hudo. — Kje so pa oče Janža? — Nekje zunaj so ostali. Težko ho» dijo. Pili so ter se znova in znova spo« minjali Mine. — Nismo pretežko nosili. — Saj še ni bila tako stara, ampak leta, delo in otroci zdelajo človeka. — Nič dobrega ni imela na tem sve« tu, samo trpljenje. — Siromakom, ki smo privezani na zemljo, se vsem slabo godii. — V cerkvi nas strašijo s hudičem, v mestu s policijo, doma pa z orož« niki! — In z rubežem! — Kai hočemo, je vzdiihnil krčmar. ★ Ko se je Janža pripeljal z mlečar« jem, so se nosci že razšdi. Ostalo jih je le nekaj, ki so radi pili zastonj. Ančka je vrgla v očeta: — Kako boste napravili z domom? — Da, oče, tudi jaz sem že imel na jeziku, je rekel Jaka, ki še sam ni do* bro vedel, kdaj mu je ušlo iz ust: — Mislil sem si, da bi se zdaj, ko sem odslužil vojaščino, proti pomladi oženil, Vraševa ima nekaj, pa bi že ne* kako naredili, da bi prevzel. Ančki ni šlo v glavo: — Kaj? Vraševa ima nekaj? Le kaj ima? — V mestu ie služila in si pripravi« la, jo je branil Jaka — Pripravila? Da, nripravila si je! Otroka in lep glas! Sram te nai bo, če se ne moreš na boljšo obes;ti! — Ančka, ali ti je kaj storila? je miril oče. — Storila? Ne prikažem se pred kočo, če ta prestopi naš prag. Obrnila se je k Jaku: — Ti pa pojdi služit! Za ženitev je še vedno dovolj časa. Ne boj se, ne bo ti ušla! Jaku je bilo dovolj: — Ali nam boš ti gospodarila? Ali nimaš svoje koče? — Ali bi nam še domačijo rada p žrla? Najboljšo njivo v Lisičjaku so ti zapisali! In kravo si dobila! Kaj še hočeš? Vmešala se je krčmarica: — Poslušajte! Ali ste že pozabili, da ste danes mater pokopali? Prišel bo čas. ko .se boste mirno zbogali. Ra« je za mater molite! — Otroci, grdo je. da se skoraj na materinem grobu prepirate! — Da je grdo, pravite oče? Ko bo pa vse zapravljeno, ko vam bodo kočo prodali in vas pognali čez prag in ne bo imel nihče ničesar več, tedaj bo šele grdo! — Eh, Ančka, daj si dopovedati! — In vas krčmar, naj nič ne briga, kaj je med n/mi! — No, da! je krčmar obupno pogle« dal proti Janži, češ, saj vidiš, da nič ne pomaga. — Midva sva mislila, da bi nama zapisali, je razlagal Ančkin svoje že« lje. Počasi bi že izplačala. Kovač sem na železnici, pa prihranim tako nekaj denarja. Čez leta bi lahko pričel ko« vačijo na vašem, ker je koča ob veliki cesti. — Tile malčki, veš, tudi ne morejo ostati brez strehe, je skoraj poprosil oče. — Čigavi malčki? Fefka je že do« volj stara, naj si poišče službo! — Ni mi za Fefko. Za Rozikina se bojim. Kaj naj ta dva počneta, ko sta komaj shodila? — Kaj? Za Rozikina boste skrbeli? Kje je pisano? Ven ju vrzite! Naj ju odvleče, odkoder ju je prinesla! Če moram jaz za svoje garati, naj pa še ona! — Prekleto, res je. Sama se okoli vlači, vi ji pa pankrte redite! je po« kimal Ančkin. — Sram naj jo bo, še k materinemu pogrebu se ni privlekla! — Ančka, dobro veš, da ni mogla Predaleč je, jo je branil Janža. — Kaj jo je pa vleklo tako daleč! Kakor je moja sestra, ne pogledam je nikoli več zaradi tega. Na materin po« greb bi pa le lahko prišla! V hišo je udarilo kričanje otrok. Ančka se je obrnila in pogledala skozi okno. Okoli studenca so se podili nje« ni in Rozinini. Vlačili so vodo in se škropili. Obrazi so jim žareli. Ančka se je zaripla dvignila izza mize. — Glej ga, aškerca, našo Tuniko škropi z vodo! Kar pognalo jo je k studencu. Na« tepla je Rozininega otroka po rokah. — Samo v škodo sta ljudem! Vi pa v h'šo! Rozinina dva sta se skrila za hišni vogal Svoje je Ančka posadila v krč« mi okoli peči. — Iz teh pankrtov ne bo nikoli nič prida! Po svetešnji obleki jo je škro« pil, ali ste videli? — Ančka, brzdaj malo jezik! Tudi ti ne veš, kako se bo tvojim godilo. — Če bi hil moj otrok tak, ga zdaj razčesnem, da se mi ne bo treba jeziti na stara leta. In tem boste predali grunt, kaj? Če bi bila v vaši koži, bi dala starejšega za pastirja, za kravami se bo že podil. — Kako naj takle otrok pase! Pojdi no, je oče še vedno miril. — Le išči prepira! Naše koče pa le ne boš dobila! se je razjezila Fefka. — Kdo jo bo pa prevzel? Več je zadolžena kot vredna! Jan ž a je vstal: — Kaiko? Zadolžena? O kakšnem dolgu govorite? — Kramarja vprašajte! — Čemu naj vprašam kramarja? Fefka se je pognala čez klop k Anč» ki. Pobledela je kot stena. — Ti mi boš usta zapirala? Svoj goltamec bi raje včasi zaprla! Oče, ali KMET (Foto) ne veste, da so vam vaše babe grunt zapile? janžu se je stresla roka. Postavil je kozarec počasi na mizo in se obrnil h krčmarju: — li, Ploj, ali ti kaj dolgujem? — Janža, vsedi se in pij. Pustite da» nes te zadeve in molite za mater. Janži je zrasel glas: — Povej, če ti kaj dolgujem? — Janža, kaj bi tisto! i>e bomo že pogovorili. — Mene nič ne briga. Tistih par lit» rov, ki si mi jih poslal za sedmino, ti bom plačal. Za drug dolg ne vem. Obrnil se je k Fetki: — Je res? Hči je zajokala, Ančka jo je dregni» la. — Prej bi se cmikala, prej! Vi ste hodili na delo, babe pa so pile doma. — Niso ljudje zaman govorili, da je šel liter za litrom čez cesto, je potrdil Ančk in. — Zakaj mi nisj povedal, Ploj? Janža se je spomnil na rajnko: — Prekleta baba! — Sram naj vas bo, da preklinjate Mino v grob! Sami ste tudi ves denar zapili! — Ali si ga nisem mar prislužil? — Mina ni imela nikdar nič dobrega pri vas. Kolikokrat ste jo pretepali! Ne preklinjajte je, naj ima mir vsaj v grobu! Janža je zamahnil proti krčmarici, da bi jo udaril po ustih. Jaka ga je zadržal. Krčmarica je zavpila: — Mene ne boste tepli! Mislite, da sem vaša baba? Čeprav sem ženska, kar sunem vas čez prag. Ančka za njo: — He, še veseli boste, če bi kdo domačih prevzel kočo, da bi na stara leta imeli kot pri svojih! Jaku se je posrečilo odvleči starega iz hiše. Janža je preklinjal krčmarja. krčmarico. deco in Mino Pri studencu se je sinu iztrgal, se zagnal proti ve» randi in udaril po oknu, da so se šipe razletele v krčmo. — Prekleti Ploj! Prišel bo čas, ko boš tudi ti sit zemlje Ko boš mrtev, ti bo še v usta silila In ti, Ančka, hči si. oa nisi za troho boljša! Potrt se je ziba! okoli: — Kaj je meni za kočo! AH tej ubogi deci hoče streho vzeti! Fefka че ie odjokala z Rozininima otrokoma proti koči. V krčmi je Ančka pojasnjevala: — Oče ne bodo več dolgo, potiej bi se pa tako prodalo. Kaj ne, Ploj, se bomo 2e nekako pobotali, da bo nama ostalo? — Seveda, jo je potolažila krčma» rica. Presneti Janža, zakaj je nad mano vpil? Sem jaz kriva, če je njegova ba» ba rada pila? ★ V večerko sta šla Ančka m njen z otroki domov. Pred očetovo bajto sta sedela na podseku oba Rozinma. Ane» k.,id starejša hči jima je pokazala je» zii^. Rozinin fantek je izgrebel kamen na dvorišču m ga vrgel za njimi. Anč» kina je zbežala k materi: — Mama, Rozinin pankrt mi je ka» men zagnal! — Le pusti ga, dolgo mu ne bodo več potuhe dajali. Ančkin si je ogledoval kočo: — Hratn je videti uničen, čeprav je bil stari zidar. Popraviti ga bova mo» rala. Popoldne se je vračal čez mlinarjevo dvorišče Zatlar iz krčme. — Kočarji so se že stepli za grunt. Mino sem nosil, pa sem ostal malo preveč na sedmini. V grob so jo že preklinjali Mlinar si je stepal moko s kape in rekel: — Ali nisem pravil? Stara še ne bo pošteno mrzla, ko se bodo že za grunt pipali! — Manj ima, bolj vpije, je vedela mlinarica. * Jeseni so odnesli tudi Janžo za Mi» no. Kočo sta dobila Ančkina. ki sta pla» čala dolg. Otroci so se razkropili. Ja» ka je šel nekam za hlapca, Fefka pa za deklo k Ploju. Roza je prišla sama po svoja otroka. Starejšega je dala Lahu za pastirja, mlajšo pa neki kočarski babi Zvečer je stala Ančka na pragu in vpila, da so jo slišali daleč naokoli- — Zdaj naj mečejo kamenje! JULES VERNE l.\ RUSI Romani slavnega francoskega pisca, ki so izšli v državnih izdajah v Moskvi, so dosegli velik uspeh »Dvajset tisoč milj pod morjem* je bilo natisnjeno v 50.000 izvodih. IZ abesinske narodne ZAKLADNICE i PESMI Poročna pesem Tvoja svatovt»!. ie le razveselil tvoj oče! Da bi s*> le razveselila Ivoja mati ! Tvo'3 sratovska kočica je vzcvetela deoes. Igra Aja. žen ca ir.oja. dolgi tasje moje ^ лз: oblaki na nebu. Pripovedka Železo je silno _ premaga sa ogenj. Ogenj je si.ler, — premaga ga voda. Voda ie sila» — premaga jo S'a drnjfi strani ovitka je preielo uredništvo le slučajno. Urednik. NAŠ JEZIK Carpe diem! ali po nase: Kratko pristrizi nade svoje! si je mislil T.D. (Slovenec 14. novembra ltfci&l, ko je v zadnjem trenutku pred izidom novega slovenskega pravopisa izrabil ugodno priliko jezikovne vrtoglavosti, s katero begajo klasični filologi v pismu in besedi nase mirno ljudstvo. Opozoril je namreč javnost ob bližajoči se dvatisočletnici Horatiusove-ga rojstva na slovenski pievod H o r a t i-j e v i h satir in pisem z željo, da spoznamo iz njih Horatiusa človeka, saj je pravkar postal H o r a t naš oLčan. pa to ni vse! Odbor Slovenske šolske matice obljublja jubilejni članek za Horacijevo dvaiL sočletnico, naši dijaki nosijo s seboj H o -r a c a in v šoli berejo Horacove pesmi, a zadnjič ini je neki dijak hvalil H o r a -t o ve satire, drugi pa se je pošteno znesel na Horačeva pisma. Pa «aj reče kdo, da nismo iznajdljivi! S. li. O 1 i m p i j a d a — o 1 i m p 1 j e? Neki Stanko Trček trdi v Sokolu 19&3, str. Ш —281, da je naziv o 1 i m p i j a d a pogre-šen za olimpijske tekme, pravilno pa ol i m pije, kajti olimpijada označuje štiriletno razdobje med enimi in drugimi igrami. Avtorju, ki se opira na stare Grke in na neke liovejše piste, je pritrdil A. 1). (Jutro 10. novembra 1935). Ta jezikovna novotarija je nepotrebna: 1) sam avtor pravi, da je v stari grščini izraz olimpijada »češče označeval razdobje« kot pa igre same. torej ne vedno in izključno le dobo; 2) termin olimpijada je dandanes pri nas in še marsikje v kulturni Kv_ ropi splošno sprejet in ima ustaljen pomen: olimpijske tekme; 3) beseda olimpijada je s svojim obrazilom postala produktivna in l>o njenem vzorcu so stvurili nov naziv bjl-kanijada. ki označuje le tekme in ne kaže prav nič na* doL<* med enimi in drugimi tekmami. Spričo takega in tako korenitega reše-tarjenja našega knjižnega jezika samo še čakam, kdaj bom zagledal v naših dnevnikih prvo nakazo v temle slogu: olimpi;« -sport, olimpiastadion itd. S. B. Dobra reklama. Nedavno smo čitali po naših dnevnikih in ulicah reklamo za film: »Kako je končala ljubezen« in se spraševali, koga je končala, ali sebe, ali njo, ali njega, ali oba, ali pa celo vse tri. Sele tovariš, ki je pravkar prišel iz kina. nas je rešil brezplodnega razglabljanja in nam pojasnil, kako s e je I ju teze n končala. Taka reklama vsaj nekaj vleče. S. B. Logičnost v jeziku je lepa, a vražja reč. V zadnjem «ešitku pravkar izhajajočega Slovarja slovenskega jezika, str.1» 144.. zahteva sestavijalec dr. Joža Glonar. da predlog k »ne sme ostati sam na koncu pisane ali tiskane vrste«, ampak da se mora pisali in izgovarjati skupno z besedo. Toda glej spaka! Eno vrstico nižje je zapisal isti avior primer zoper svoje pravilo in pet vrstic dalje drugega. Zares izjema potrjuje pravilo. S.B. Solnce — sonce? To 5e do danes nerešeno vprašanje našega pravopisa je a salomonsko modrostjo rešil dr Joža Glonar, ki piše v zgoraj omenjenem slovarju vse do 134. vrste solnoe, od 136. vrste dalje Pa sonce. Iz lega izvajamo za prakso preprosto vodilo: spočetka piši v svojem delu solnce z l-om, ko pa ti začne roka omahovati, tedaj začni zaradi ekonomije pisati sonce brez 1-a. S. li. tehnični obzornik Norveška metropola Usio «>e je pOio^i la, da bo povsem odpravila električno c-eetn^j železn.co ter jo nadomestila z avtobusi. V to evrho bodo nakupili mestni očetje 500 oihniLusov, ki ty>do omogočili vzdrževanje prometa na 100 projektira, uih avtobusnih progah. Tuj.sko.pr.pmetna zveza severnih iržav Evrope je sklenila, da bo vue razpoložljive sile uporabila za uresničenje avtomobilske ceste pkuli Vzhodnega morja. Cesta naj bi imela izhodišče v Berlinu ter vodila preko vzhodne prueke v Li'tvo. od tu dalje v Rigo. Kstonsk.o. Leningrad, Helsingfors in Petsamo ob finskem obrež-ju Severnega morja. Od Peusama dalje bi ee preokrenila pr^ti jugu preko 6everue Norveške m àveilske proti Stokhoimu in Oslu. Kite bodo odslej pobijali na bolj človeški način z električnimi o»tvami. Ostv*> boao uamrec zvezaii e mimo eiektriCny žico, po kateri bodo dovajali v trup галје. ne živali iizuneuičrM tok visoke napetosti, ki bo u/bij živaj preje nego v eni minuti. V bližini Budimpešte so odkrili v globini ïïo metrov udami vir zemeljskega plina. Plin ima pritisk 20 atmosfer. Ker iiM-o^me zeru.ja duievn^j по.иои Kubičnih metrov piiaia. upajo, da* bodo z njim krni vso potiebu p^j yimu, ki jo una lhm-Uje glavno mesto. JugoS4)»auoh.a rudna nahajališča mangana to <\>bna velikega кипкш-euui v p.avkar sKiaum maii.gauove ru- ue v južnovzliodni Poljski. po cenitvah geologov luaiiijo taniKajsuja ležišča nad uesex milijoiiuv ton ru.de. Največjo Zina"ijj»o«i z zrakom hlajene, ga letalskega motorja ima moderni angle-sKi zvezani motor j-Fegadus A«, žgrajen je iz devetih motorjev ter ima učinek 920 konjskih sil. Ker tehta le 452 kilogramov, pdpade pri njem ua konjsko eil0 manj ko pol kilograma če povemo k temu, da so pred pet. in tridesetimi leti tehtali motorji za zrakoplove 20 kilogramov za vsako konjsko silo. moremo šele pravilnp oceniti napredek tehnike v zadnjih desetletjih. f îlatelija Znamke na debelo Veliko število držav je že spoznalo, da se da z znamkami dosti zaslužiti. Leto za letom izdajajo kopico novosti, ki seveda niso poceni. Po večini so kilometerske serije. katerih višje vrednote praktično sko. raj ne pridejo v poštev. Razen tega so postale zadnja leta prav priljubljene tudi dolge serije znamk za letalsko pošto, ki Jih kupujejo skoraj izključno le filatelisti. Tipičen prrner države, ki zna spretno izrabiti filatelistično konjunkturo, je Ita. Ji)a. Res. ne da se tajiti, ziifimke. ki jih izdaja za vsako najmanjšo priložnost, so tehnično tako lepo izdelane da jih je veselje pogledati, vendar pa je počasi teh znamk le preveč in resni filatelisti so jih začeli že bojkotirati. Zanimivo je ugotoviti, koliko znamk ie izdala Italija s svojimi kolonijami v lanskem letu Podatki so vzeti iz Senfoveoa kataloga za leto 1936- V Italiji sami je izšlo 1934 1 74 različnih znamk, ki stanejo vse skupii 208 60 lir hnotna kolonialna vrst* znamke, ki velja-' jo v vseh kolonijah, se ie pomnožila za 17 znamk, ki stanejo skupaj 148.10 lir. Italijanska kolonija Libija je izdala 13 znamk v skupni ceni 40 50 lir. Ta kolonija pa je spet razdeljena na dve pokrajini. Cirenai-ko m Tripolitanijo _ ki imata tudi «vo-'e posebne znamke Cirenaika jih je dobPa lani 27 za T17-10 lir. Tr-no'itaniia pa ee'o 41 za 163.35 lir Talen lahko leniio v I.ilvii na p-sma pet razRnih vrst znamk: italijanske libijske, kolonialne, cirenaiške in tripolitanske. Za svoie oWi» v F.sei«k-m morju je i/dala Pa'iia lani 33 znamk ki stanejo 68 60 lir za kolonijo Eritrejo pa 43 za 145.90 lir V=eh znamk je torei Izdala Italija s kolonivred lani 2"} -n stanejo vse ekimai 1110 75 lir 7a sedanie razmere nrav čedno vsotico. Mogoče pa je seveda, da smo še kai prezrli. Ta praksa v fte'iii ni nova- Pr°d leti ie zasedla Italija majhno ko'oniin Diuho ki jo malokd-n oozna V dveh letih je izdala tam i2 različnih znamk. v Zanimivo ie v Italiji in koloniiah vprašanje letalskih znamk. Pred leti je iz.h-la Italija posebno le'a'sko spominsko znamko 7 Danteiev;m likom ki stane po mina no 100 lir Toda samo to še ni bilo dovolj Ista znamka ie iz.šk potem še pre-tiskana v nekaterih kolonijah' 7.a Ba'bov polet v Južno Ameriko so izšle posebne znamke z zelo visoko nonrmilo kar pa še ni bilo dovoli. Znamke so ločili po'em še tako. da je bilo na vs*ki posebej na'isnio. no ime letalca, ki slučaino prenesel pismo. Tako je nasto'o :z dveh znamk nad dvajset znamk in kdor ie h«t«I 'meti vse. je moral odriniti pre^ei stotakov v lirah Za sedanje in prihodnje leto pričakujemo se dolgo vrsto znamk iz zavzetih teri- torijev v Abesiniji in najbrž bodo čez ne. kaj let pretiskane tudi višje vrednosti raznih serij iz zadnjih let, ki jih zaradi visoke cene noče nihče več kupovali. Filatelistom se torej obetajo še zlati časi- Nove znamke A ii d o r r a : Andorra, ki ima francosko postno upravo, je izdala provizorne znamke po 20 ceniimov Pretiskana je stara znamka po 50 ceniimov s sliko St. Miau-ela d'Ebgolastersa iz leta 1932. Brazilija: Pred kratkim so izšle portovne znamke na papirju z novim vodnim znakom Kanada: Izšla je portovna znamka po 4 cente v novem formatu in črtežu. Sestanki ljubljanskih klubov »Slovensko filatelistično društvo« ima red ne sestanke vsako sredo zvečer v restai raciji »Zvezdi«. in v nedeljo dopoldne v kavarni »Zvezdi«, »Ljubljanski filatelisti-čnj klube pa vsak torek zvečer v salonu pn »Šestici«. praktične novote pri Da si prihraniš jezo telefoniranju Kdo se ni še nikoii jezi. rad vrvico te-.eonskega aparata na mizi? k0 oglasi telefon, zagrabiš hitro poslušalko in malokdaj se zgodi, da bi se vrvica pri tem a« zaplela v različne piedmete na miz! In Jih tudi prevrnila. Vsega tega ne bo več vrvi™ °Tn"S K Praktični mali aavijalec *a vivico. To je priprava, ki jo pritrdiš med telefonski aparat in slušalko. pa naviieš vrvico nanjo. V navi.jalcu je vzmet, ki drži vrvico, da se ne more sama odvili no drug, strani Pa dovoljuje, da od^les' £ 7'co na poljubno dolžino Priprava je iz materija Ia in torej ne more po-vzročih kakšne motnje, tudi vrvica se Te poŠKOdovat,. ker tefe po valjih, na katerih se ne more drgniti. мијгш križal jka „r o k o k o" C r a s s u s Vodoravno: 1. spisal je roma» >Grunt«, 3. krstno ime urednic ženskega mesečnika. 4. žuželka, 6. mlajši sorodnik, 9. perzijski naziv za smolnato prevleko- 10. letos ustanovi j jn francoski obzornik za slovanske stvari (narobe), 11. ribak, morski velikan, 12 zarodniK domačega goveda. ki je na Poljskem še živel do 17. stol., 14. orodje (srbiirv.l, 1.". inn najstar-šega prešeTnosiovcn, 16. nii>onski denar, 18. priimek ljubljanskega vseučil. prof., ki je bil nedavno v S-jv. Ameriki (ol ratnica). 19. glava (ara'3.). v Abesiuiji poglavar. Navpik : 1. bodro, noga, 2. ledena gaz, ki hitro z vod'--ni, 1. kačji lev, svlak, 5. hudič, 7. junak v Finžgarjevem romanu »Pod svobodnim soncem«. S. bedast, 11. vprašalni zainiîk, 12. doba, termin, 17. egiptovski bog. m \ a m m Rešitev problema 138 1. 0—0—0! Kxa2i(a) 2. Tdl—d3 1. . . Kxa4(b) 2. Tdl— d5. Star dovtip, toda spretno konstruiran. za bistre glave REŠITEV k št. 183 (N aprava za namakanje) Da si odgovorimo na to vprašanje brez kompliciranih računov, si napravimo model: okroglo ploščo, ki jo podpremo v središču in potem v horicontalnem ravnovesju. Okrog nobenega premera se ne bo nagnila na eno ali drugo stran. To ravnovesje pa ostane tudi tedaj, če zarišemo na obod plošče vrhove pravilnega devetero-kotnika (ali drugega mnogokotnika) in postavimo na vsako takšno točko enake uteži, n. pr. po 1 delkagram. Če potegnemo poljuben premer, učinkuje vsaka teh uteži z vz vodno ramo v dolžini navpičnice, ki jo potegnemo na premer. Ravnovesje obstoji tedaj samo v primeru, če je vsota vzvodovih ram na eni strani enaka vsoti oa drugi strani. Vsote navpičnic so tedaj ob vsaki .smeri premera in pri vsakem pravilnem mnogokotniku na obeh straneh enake. Petorica cevi je skupaj vedno enako dol« ga kakor četvorica. REŠITEV k št. 184 (Najprvo pretehtaj, potem igra j) Navedeno pravilo velja seveda samo pod pogojem, da so različni možni prime* ri med seboj enako verjetni. Tega pa v našem primeru ni. Vzemimo, da je v vreči deset belih in isto toliko rdečih kroglic. Verjetnost, da potegnemo rdečo kroglico, je potem 10:20 ali Уг. Ce je nastopil ta primer, potem je v vreči še devet rdečih kroglic proti desetim belim. Verjetnost, da bomo sedaj potegnili rdečo kroglico, ni več K, temveč samo 9 : 19. Za nastop dogodka »dve rdeči kroglici« tedaj ne smemo staviti na Уа krat Va je enako temveč samo Va krait 9 : 19 je enako 9 : 38. Prav toliko bi morali staviti na »dve beli kroglici.« dočim bi na »belo in rdečo kroglico« stavili več nego dvakrat namreč toliko kakor dvakrat 10 : 38 je enako 20 : 38. Zelo očitna postane miselna pogreška, če vzamemo, da je v vreči mnogo belih in samo malo rdečih kroglic. Potem bi obstojale še vedno gornje štiri možnosti, toda nihče ne bi bil naklonjen temu, da bi-' stavil 1 : 4 na »dve rdeči.« Popravi- na str. 2B0. Sita j v črtici jr, Strniše pravilno: a vse bi še enkrat pretrpel m ne vendar, na str. v sestavku >ù rn o gorske anekdo te< рз £л- taj pravilno Zupanič in ne ZupenčiC. UREDNIK IVAN PODRŽAJ — TELEFON ŠT. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI. PREDSTAVNIK FRAN JFZERŠEK Uredništvo in uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din 4.—, TO raznašalcih dostavljena Din 5.—!