ISSN 7704-0198
5 , , „„T^ , ,, W.-..
Kulinarični Itotičeic
Golf Rabbit. Popolna pridobitev.
že od 22.200 DEM (2.442.000 SIT*) dalje
Igemna velikonočna ponudba T^L vozil Golf Rabbit ^
^^^ Ponudba vozil In tnodolov je omojeno. ^^
Domlnko d.o.o.. Zadružni trg 8,2251 Ptuj
Mf.»« 11 EA ' csnavSITJelnftxmatlvnaIn TEL: 02/786-11-50 odvisno od valutnih razmerij.
Zava d.0.0.
Ptuj, Panonska 1á 02/778-60-61 m 02/778-80-71 7
C M R -v s L E
Jeep
AVTOSERVIS in TRGOVINA
DOMINKO
Dominko A. s.p., Ptuj, Ob studenčnici 4 Telefon: 02/788-11-10
Perutnina Ptuj
w
Ptuj, 19. aprila 2001, letnik LIV, št. 16 - CENA 170 SIT
TA TEDEN / TA TEDEN
Kje nas res srbi?
D
anes so težki časi. Delavci se b^^jo za še tako okrnjene pravice, delodajalci pritiskajo na njihovo zmanjševanje. Delavca bi se znebili kar iz osebnih razlogov, prehrane in prevoza ne bi več plačali. To je čas kapitalizma.
Upokojenci se bojijo za zaslužene pokojnine in le malo verjamejo tolažbi, da je denar za sedanjo generacijo zagotovljen. Se bo poštar še naprej oglašal vsakega prvega, bodo penzije rastle z inflacijo? To je čas realnosti! Potrebno bo dodatno seči v žep in privarčevati za starost.
Gospodinje se zaskrbljeno ozirajo po cenah življenjskih potrebščin. Vsak dan je vse dražje, čeprav je napovedana skromna inflacija. Za celo leto tolikšna, kot smo jo skoraj dosegli v četrtletju. O inflaciji preveč govorimo, razlaga premier, zato sami vzpodbujamo rast cen.
Kmetje se zbirajo, zahtevajo zaporo meje za konkurenčno in nezdravo blago. Ce ne bo ukrepala država, bodo ukrepali sami. Po vzoru francoskih in drugih evropskih stanovskih kolegov. Kar teži kmetijstvo, je prilagajanje Evropi in njenim normam, pravi vlada. Potrpimo, saj smo vendar na pravi poti. Cas tranzicija pač!
A ste slišali, da bodo menda zamenjali Marjana? Tistega na Telekomu. Grozno! To je nesramno, nedopustno, politično in moralno nevzdržno. Kaj pravice, plače, penzije, cene in kmetijstvo. MARJANA NE DAMO!
Karavana gre dalje. ^ Marjan ho vzel milijone, in	,
če bo treba, šel.
Zadnja novica
Vrata bodo pleskali 11. in 12. maja
V petek in soboto naj bi na Ptuju potekala druga promocijska akcija pleskanja najbolj ogroženih starih vrat. Organizator akcije, Turistično društvo Ptuj, je akcijo zastavil v sodelovanju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor ter gradbeno sekcijo pri Območni obrtni zbornici Ptuj. Predpriprava vrat za pleskanje naj bi se pričela že v sredo, zaradi slabega vremena pa so akcijo v celoti preložili na 11. in 12. maj. (MG)
DIGITALNI FOTO-STUDIO UOKVIRJANJE PRSDMSTOViE S 09/7ff 7X Attn
v APRILU
lAVSAKmHŠEHFUM
SRSIPUm imSKSMA fOTOGUfUA
I fotograflja@foto-tone-sp.si W
PTUJ / 12. RAZSTAVA DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ
Ocenili 748 dobrot
Marjana Haložan iz Podlož je za letošnjo razstavo Dobrote slovenskih kmetij spekla vanilijeve rogljicke - lani so bili prvič zlati, s prej{njih razstav pa ima že kipec kakovosti za krofe. Foto: Majda Goznik
V letu, ki ga je Turistična zveza Slovenija, razglasila za leto turizma in naravne dediščine v turizmu, odpira vrata 12. razstava Dobrote slovenskih kmetij. Letos je 556 kmetij za ocenjevanje prispevalo 748 dobrot. Minoritski samostan bo razstavna kulisa do ponedeljka, 23. aprila, ko se bo dobrotam pridružil še tradicionalni Jurjev sejem in s prodajo na stojnicah zapolnil večino ptujskih ulic in trgov v starem mestnem jedru. To bo letos gostilo tudi nosilce turistične dejavnosti na vinski turistični cesti Srednje Slovenske gorice.
Otvoritvena slovesnost 12. razstave Dobrote slovenskih kmetij bo jutri ob 10. uri na dvorišču minoritskega samostana. Slavnostni govornik bo predsednik kmetijsko - gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk, priprave na letošnjo razstavo pa bo predstavil predsednik organizacijskega odbora Peter Pribožic. V imenu soor-ganizatorja bo govoril tudi župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci. Slovesno odprtje bo spremljal kulturni program z domačimi kulturnimi skupinami in skupinami iz Primorske. V program prvega dne letošnje razstave se vključuje
Tehnolosiie in materiali oblikujejo svet
i
inn^
6. mednarodni sejem
FORMA TOQL
Sejem orodij, orodjarstva ® in orodnih stroiev
t^Jm^ "-----
4. mednarodni sejem
PLACKEM
Sejem gume, olastike in kemije

Celiskiseiem, 23.-26. avril 2001
tudi svečan zaključek 15. festivala Turizmu pomaga lastna glava. Med gosti letošnje razstave pričakujejo tudi predsednika državnega zbora Boruta Pahorja.
Drugi dan razstave bodo podelili prve komplete priznanj za vina, suho sadje, olja, kise, suho sadje in žganje. Podelitev bo spremljal bogat kulturni program. Od spremljajočih prireditev velja še posebej omeniti okroglo mizo o avstrijskih izkušnjah pri direktni prodaji izdelkov kmetij. V soboto bodo podelili potrdila vsem, ki so uspešno končali tečaj za nosilce turistične dejavnosti na kmetijah, nekateri pa bodo prejeli tudi potrdila o opravljenem vinarskem tečaju. V nedeljo bo že po tradiciji najprej slavnostna maša, ki ji bo vodil msgr. Franc Bole, glavni in odgovorni urednik revije Ognjišče. Sledila bo podelitev priznanj za najboljše mesne, krušne in mlečne izdelke; spremljal jo bo bogat kulturni program in
se nadaljeval skozi celo neHelj-
sko popoldne. Ob 17. uri pa se bodo srečale folklorne skupine iz Ptuja in okolice.
V ponedeljek bo še drugi posvet v okviru letošnje razstave. Poudarek bo na ureditvi dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v duhu zakona o kmetijstvu in podzakonskih aktih. V času letošnje razstave bodo potekali tudi dnevni odprtih vrat Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj na posestvu v Turnišču. Dobrote slovenskih kmetij oziroma tradicionalne jedi različnih pokrajin pa bo mogoče ob stojnicah na mino-ritskem dvorišču pokusiti tudi v treh ptujskih gostilnah: Ama-deusu, Pri pošti in v restavraciji Ribič. V romanskem palaciju ptujskega gradu pa bodo odprli etnološko razstavo.
Od slovenskih pokrajin se letos obširneje predstavlja Primorska; poudarek je na prikazu mlekarstva in sirarstva.
Spominek letošnje razstave je lesen frakeljček. Razstava bo na ogled jutri od 11. do 18. ure, v soboto in nedeljo od 9. do 18. ure in v ponedeljek od 9. do 16. ure.
12. razstavo Dobrote slovenskih kmetij so pripravili kmetijska svetovalna služba iz Ptuja v	soorganizaciji
kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in mestne občine Ptuj.
A/rn
PTUJ, Ormoška œsta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34,
SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO
AKTUALNO
CIRKULANE / Priprave na novo občino
STRAN 3
KULTURA
GORIŠNICA / Pol stoletja zborovskega petja
STRAN 9
PO OBČINAH
PTUJ / Spomenikov nihče več ne vzdržuje
STRAN 6
[PORT
KOLESARSTVO / Rado Rogina prepričljivo do zmage
STRAN 25
9770040197022
SLOVENSKA BISTRICA / s seje občinskega sveta
Dellena mnenja o preimenovanju ulic
Na zadnji seji slovenjebistriškega občinskega sveta so svetniki v prvem branju obravnavali odlok o preimenovanju ulic v Slovenski Bistrici, Polj~anah ter na Zgornji Polska-vi. Razprava je bila živahna in je trajala več kot poldrugo uro, mnenja svetnikov o tej tematiki pa deljena. Že pri obravnavi dnevnega reda je Ljubica Zgonec — Zorko (ZL) predlagala umik te točke, vendar so jo svetniki z večino glasov le uvrstili na dnevni red.
Komisija za preimenovanje ulic, vodi jo Jože Pavlinek (DE-SUS) in dela že {esto leto, je na vodstva tistih krajevnih skupnosti, kjer bi bile posamezne ulice preimenovane, te naj bi tudi organizirale javne razprave o tej problematiki, po{iljala dopise s predlogi in jih pozivala, da po-{ljejo odgovore na predlagane spremembe. Žal je morala komisija na mnoge čakati tudi več kot eno leto.
Komisija je pri oblikovanju predlogov za preimenovanje ulic upo{tevala temeljni kriterij, da naj imena ulic in trgov v nekem kraju odsevajo celostno slovensko zgodovino glede na pomen obdobja in zasluge pomembnih žena in mož, predvsem v lokalnem in {ir{em okolju. Pri svojem delu se je komisija posvetovala s posameznimi strokovnjaki in zgodovinarji. Kljub temu da sestavljajo komisijo predstavniki različnih političnih strank, je bila enotna pri ohranitvi nekaterih imen, ki označujejo dogodke in osebnosti iz na{e novej{e zgodovine NOV, delujoče na tem območju, kot na primer Partizanska, Pohorski bataljon, imena spomina na Šarhove in druge. Posebne analize in predmet obravnave so bile ulice, ki s Slovensko Bistrico in njenim območjem nimajo povezave, kot Ulica Ive Lola Ribarja, Svetozarevska ulica, Ulica Borisa Kidriča in druge za to območje ne toliko pomem-
bne osebnosti.
Predlog komisije o preimenovanju zajema 23 ulic od 85 v mestu Slovenska Bistrica, dve ulici od enajstih v naselju Zgornje Poljčane, eno ulico od skupno enajstih v naselju Spodnje Polj-čane ter eno ulico od skupno 29 na Zgornji Polskavi, kar je sorazmerno malo glede na {tevilo ulic, saj jih je v občini Slovenska Bistrica 202. Komisija je želela ob sodelovanju s krajevnimi skupnostmi doseči razmerje in izbor imen, ki bosta zajela čim več po-membnej{ih osebnosti lokalne in {ir{e zgodovine ter naselbinska, ledinska in druga imena, kar je bilo v preteklosti po malomarnosti ali namerno prezrto in zato enostransko re{eno.
Tako komisija med drugim predlaga, da se Titova cesta v Slovenski Bistrici spremeni v Ljubljansko in Mariborsko cesto, Svetozarevska naj bo Ingoličeva, Blažičeva naj bo Devinska cesta, Cesta bratov Kancler bo Na Jožefu, Kvedrova bo odslej Gomba-čeva, Pionirska bo Zelena ulica, Šlandrovo naj bi preimenovali v Ob stadionu, Ulica Ive Lola Ri-barja bo Slovenska ulica, Ulica Nikole Tesla bo Krekova, Stane-tova bo ulica Anice Cernejeve, Moše Pijadejeva bo Arkova, del Kolodvorske bo dobil ime Na je-zah, del Tomšičeve pa se bo imenoval Šolska ulica. V Poljčanah bodo Svetozarevsko preimenovali v Izseljensko, v Spodnjih Po-
PTUJ / akcija ob svetovnem dnevu turističnih vodnikov
Ogled gledališča in nove knjižnice
že ob prazniku vodnikov 21. februarju smo napovedali, da bomo tudi leto{nje aktivnosti, ki jih že desetletje pripravljamo v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj oziroma podjetjem Ptujske vedute in drugimi sodelavci, da bi raz-{irili znanje o dejavnosti turističnih vodnikov in približali lepote Ptuja vsem, ki to želijo, organizirali v aprilu. Vse, ki ste na{i zvesti udeleženci, in tisti, ki se nam boste prvič pridružili letos, vabimo, da se v soboto, 28. aprila, ob 10. 30 uri zberete na Slovenskem trgu, pred gledali{čem. Skupni cilj vseh udeležencev v aktivnostih ob dnevu turističnih vodnikov je, da bi raz{irili znanja o ptujskem turizmu in njegovi ponudbi.
Letošnji program obsega ogled ogledališča in Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Sprehodili se bomo po gledališki stavbi, pogledali v prostore, ki sicer rednim obiskovalcem gledaliških predstav niso dostopni, in spoznali zgodovino ter današnje delovanje te ustanove. Podobno bo potekal obisk tudi v novih prostorih ptujske knjižnice, kjer bomo med drugim prisluhnili tudi pravljici za odrasle in se od blizu seznanili z nekateremi dragocenostmi, ki običajno niso na ogled.
Vsak udeleženec letošnjega sre-
čanja bo ob koncu dobil brezplačno vstopnico za ogled razstave v Miheličevi galeriji.
Organizatorji letošnjega tradicionalnega srečanja, posvečenega dnevu turističnih vodnikov, so Ptujske vedute, d.o.o., Ptuj, Gledališče Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj in Pokrajinski muzej Ptuj. Pri sestavi programa, v katerem bomo spoznali vsebine, ki zanimajo zahtevnejše obiskovalce Ptuja, se je še posebej trudila direktorica Ptujskih vedut Sonja Krajnc.
MG
ljčanah Ulico Šlandrove brigade v Partizansko in Ulico Tomšičeve brigade v Gombačevo. Na Zgornji Polskavi bo Šercerjeva po novem Ulica dr. Babnika in podobno.
Seveda je to in še marsikaj dvignilo obilo prahu na seji sveta (pa tudi kasneje so bili odmevi na to sejo različni), še posebej ko so predstavniki Združene liste dopovedovali komisiji za preimenovanje ulic in s tem tudi vodstvu
občine, da bo ta poseg posegel v žepe stanovalcev preimenovanih ulic, kljub temu da v tem času tako ali tako moramo zamenjati osebne dokumente, od osebnih izkaznic do potnih listov, ki veljalo samo še do prihodnjega leta. Nasprotniki preimenovanja ulic so želeli natančen izračun, koliko bodo znašali stroški preimenovanja ulic in izdelave novih hišnih tablic, kar bodo sicer plačali iz občinskega proračuna, razen če
stanovalec hišne tablice oziroma številke še nima. Ob živahni razpravi za ali proti oziroma zakaj ulic ne bi preimenovali še po kakšnih drugih pomembnih Bis-tričanih, so bile tudi pripombe, češ nenamensko bomo tako trošili denar davkoplačevalcev in podobno, na koncu pa so svetniki glasovali za sprejem odloka v prvem branju z vsemi predlogi.
Vida Topolovec
DESTRNIK / občni zbor gasilske zveze
Gasilce moti davek na dodano vrednost
Delegati in člani gasilske zveze Destrnik so na občnem zboru prejšnji petek, 6. aprila, pregledali delo v lanskem letu in si zadali načrte za naprej. V zvezi so še posebej ponosni na uspešno izpeljano srečanje Mladi gasilec, ki ga je v petek pohvalil tudi predsednik mladinskega sveta GZ Slovenije Rudi Zadnik.
Gasilce, tako destrniške kot iz sosednjih občin, ki so se odzvali povabilu na 3. občini zbor de-strniške gasilske zveze, najbolj moti 19-odstotni davek na dodano vrednost, ki ga morajo plačati pri nakupu vozil in gasilske tehnike za svojo prostovoljno dejavnost. Destrniški župan in poslanec Franc Pukšič je zato
zbrane seznanil s spremembami zakona o dohodnini in z amandmajem, ki predvideva znižanje davčne stopnje pri nakupu gasilskih vozil. Amandma je vložil Franc Pukšič, državni zbor pa naj bi o tem zakonu razpravljal še ta teden.
Petkov občni zbor je bil tudi priložnost, kjer so podelili nekaj
odlikovanj in napredovanj. Odlikovanja Gasilske zveze Slovenije so prejeli: Anton Žampa, Branko Horvat, Franc Voda, Zvonko Horvat, Tatjana Vogrinec in Tamara Urbanija. Posebno priznanje od Gasilske zveze Destrnik je prejel ravnatelj osnovne šole Destrnik Drago Skurjeni, stopnjo višje pa so se povzpeli Sre~-ko Pukšič, Marjan Irgl in Janez Irgl. Posebna priznanja za uspešno opravljen tečaj z dihalnimi napravami so prejeli: Andrej Irgl, Anton Sluga, Aleš Pukšič in Robi Irgl.
ak
Dobitniki odlikovanj in napredovanj na 3. občnem zboru GZ Destrnik
PTUJ / s seje sveta mestne četrti breg
Tretji ptujski most postaja realnost
Na seji sveta mestne četrti Breg 4. aprila, ki so se je udeležili tudi svetniki mestnega sveta iz te četrti, so ponovno veliko govorili o smradu iz farme pra{ičev v Dražencih, ki jim zelo otežuje življenje. Nekaj upanja jim sicer vliva sanacijski program, o katerem pa za zdaj ne vedo veliko, ker ga kljub obljubam, da bodo z njim seznanjeni do srede marca, {e niso videli. Zahtevajo, da se vzpostavi takšen red, da bodo na najbolj prizadetem območju mestne četrti Breg lahko normalno živeli, predvsem pa, da jim smrad več ne bo krojil življenjskega ritma. Opozorili so tudi na slab kabelski signal v delu mestne četrti, s katerim pa ne opravlja ptujski kabelski operater; po zadnjih pogovorih naj bi se tudi ta izboljšal. Nekaj upanja pa je tudi, da bi kmalu pričeli graditi pločnik na Mariborski cesti od Novakovih dalje, ker je prometna varnost na tem območju zelo ogrožena.
Celo lansko leto so se trudili, da bi obnovili oba domova v mestni četrti, vendar denarja ni bilo dovolj. V domu krajanov na Bregu naj bi letos obnovili vsaj pod in streho, namestili zavese in kupili nekaj opreme, da bi bili prostori bolj privlačni za različne najemnike. Pred dopusti naj bi se pričela tudi gradnja prizidka k domu na Turnišču.
Na svetu mestne četrti Breg so 4. aprila govorili tudi o poteku trase hitre ceste Hajdina -Ormož na območju mestne občine Ptuj. Po zadnjih spoznanjih postaja tretji ptujski most realnost, ker zaradi vedno večjega prometa čez za zdaj edini ptujski cestni most mestu grozi prometni infakt. Most naj bi potekal med čistilno napravo in zdajšnjo se-
menarno na desnem bregu Drave ter območjem pod Supermestom na levem bregu. Potek hitre ceste je v planskih aktih v pretežni meri umeščen, dopolnitve pa so potrebne za južni most in priključno cesto od mostu do Zagrebške ceste ter za priključno cesto na levem bregu Drave z obvozom Spuhlje in Dornavske ceste.
V mestni četrti Breg si tudi prizadevajo za povezavo s ptujskim kabelskim sistemom v tistem delu, ki še ni vezan na Ptuj. Kabelski operater, podjetje Ingel, je na to pripravljen, problem pa je denar, ki bi ga morali zagotoviti.
Ker postaja košnja trave v tur-niškem parku problem, se bo na poziv oddelka za družbene dejavnosti mestne občine Ptuju tudi svet četrti vključil v iskanje osebe ali podjetja, ki bo v bodoče opravljala ta dela. Pridobiti morajo najmanj tri ponudnike.
MG
QdlHiáinfm
PTUJSKA GORA /
PROSLAVILI BODO DAN ŠOLE
Učenci in učitelji OŠ Majšperk - podružnice Ptujska Gora bodo letošnji dan šole proslavili v četrtek, 26. aprila, z osrednjo slovesnostjo, ki se bo v šolskih prostorih pričela ob 16. uri. Kot je povedala vodja ptujskogorske podružnične šole Jelka Trafela, je moto letošnjega dneva šole Naša šola - stoletje učenosti za istimi zidovi, nastopili pa bodo učenci, ki nabirajo znanje v njihovem hramu učenosti. {-CM)
PTUJ / REGIJSKO
SREČANJE
RAZISKOVALCEV
V OŠ Ljudski vrt na Ptuju se bodo jutri zbrali mladi raziskovalci osnovnih šol Spodnjega Podravja s Prlekijo na devetem regijskem srečanju. Še do lani je so tovrstna srečanja zajemala tudi mlade raziskovalce iz Prek-murja. Pred jutrišnjim tekmovanjem sta dr. Štefan Čelan in dr. Aleš Gačnik s ptujske Bistre, ki je ob Zvezi za tehnično kulturo Slovenije eden od soorganizator-jev vsakoletnega regijskega tekmovanja mladih raziskovalcev, predstavila novo celostno podobo mladinskega raziskovalnega dela, ki je v tem obdobju doživelo tudi nekatere organizacijske spremembe. (MG)
POLENŠAK /
GLASBENA PRIREDITEV
Na velikonočni ponedeljek so člani društva upokojencev Po-lenšak na pobudo Slavice Fras Petek pripravili glasbeno prireditev. Obiskovalci so napolnili dvorano tamkajšnjega gasilskega doma. V kulturnem programu smo lahko slišali slovenske ljudske pesmi, ki so jih izvajali člani mešanega in moškega pevskega zbora Polenšak, ki jih vodi Stanko Pšak, 12-letna pevka Melita Golob iz Tibolcev, učenci Zla-tka Munde in Mitreji iz Ptuja. Program je povezovala Betka Janžekovič. Franc Šegula, župan občine Dornava je v priložnostnem nagovoru poudaril, da bi moralo biti več tovrstnih prireditev, saj se poleg druženja ohranja tudi slovenska narodna pesem. Organizatorjem se je zahvalil tudi Franc Kukovec, predsednik VO Lasigovci. (MS)
SVETA ANA /
OCENJEVANJE VIN LETNIKA 2000
Društvo vinogradnikov Sveta Ana v Slovenskih goricah je v sodelovanju s Kmetijsko-svetovalno službo Lenart pred časom izvedlo ocenjevanje vin letnika 2000.
Strokovna komisija ocenjevalcev pod vodstvom mag. Antona Vodovnika s Kmetijskega zavoda Maribor je ocenila 75 vzorcev. Splošna ocena je bila odlična, povprečna ocena ocenjenih vzorcev pa 17,95. Vina z vinorodnega območja Svete Ane po mnenju enologov odlikujeta izjemna cvetica in svežina.
Prvaki posameznih sort so postali: zvrst Branka Žilavca iz Zic, šipon Dominika Šumandla iz Kremberga, rizvanec Jožeta Pa-dovnika iz Zg. Ščavnice, laški rizling in modri pinot Marije Eder od Sv. Ane, ranina, sivi pinot in rumeni muškat Roberta Hafnerja s Krivega Vrha, chardonnay in muškat otonel Mihaela Sla-~ka iz Zg. Ščavnice, beli pinot, zeleni silvanec, kerner in sauvi-gnon Miroslava [entveterja z Dražen Vrha, renski rizling Janeza Branclja iz Zg. Ščavnice, traminec Marjana Poli~a iz Zg. Ščavnice in modra frankinja Alojza Celca iz Stogovcev. Najvišje ocenjeno vino je bil laški rizling, jagodni izbor, vinogradnika Antona Perka iz Spodnje Velke z oceno 19,16. (ak)
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič IvanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Ralčeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-15, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 7493412. Celoletna naročnina: 8.840 tolarjev, za tujino 20.750 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo Roto. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Ribari~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si
Izvedeli smo
O PRISTOJNOSTIH IN NALOGAH KTV PTUJ
Svetniki mestne občine Ptuj se bodo 23. aprila sestali na 26. seji. Razpravljali bodo o osemnajstih to~kah dnevnega reda. Po hitrem postopku bodo sprejeli odlok o zaklju~nem ra~unu prora~una mestne ob~ine Ptuj za lansko leto, za~eli bodo razpravo o osnutku odloka o pristojnostih in nalogah pri opravljanju kabelsko-distribucijskega sistema KTV Ptuj, že drugič pa bodo razpravljali o ustanovitvi zavoda Lokalna turistična organizacija Ptuja, dokument je sedaj v fazi osnutka, podprli pa naj bi tudi spremembo pravilnika o sistemizaciji delovnih mest javnega zavoda Gledališča Ptuj, ki bo omogočila zaposlitev štirih igralcev in inspicienta. Seznanili se bodo tudi s poročilom o poslovanju giz-a Poetovio vivat v lanskem letu. Svetniško soglasje pa pričakujejo delavci javnega zavoda Lekarne Ptuj in javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj za izplačilo povečane delovne uspešnosti v lanskem letu.
TA TEDEN NA PTUJSKI TV
v
Ce t - ob 21. uri v fllmskem kotičku: Bilo je nekoč na Kitajskem.
Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: V paradi humorja se bodo predstavili priznani slovenski in hrvaški humoristi; sledili bosta oddaji o zgodovini Slovencev v freskah in o avtomobilizmu.
(MG)
Izvedeli smo
Mercator
Mercatoijeva
Cena Dneva
izdelkov
do
50
%
• v •
nizje cene
Vabimo vas v Mercatorieve prehrambene prodajalne.
Mercator
Mercator SVS, d.d. Ptuj
POROČAMO, KOMENTIRAMO
CIRKULANE / PRIPRAVE NA NOVO OBČINO
Strokovni, politlini in ljudski argumenti
Cirkulane, središče nove občine?
Nova občina Cirkulene je realen cilj, so prepričani člani iniciativnega odbora, ki ga vodi Anton Kokot. Temu je naklonjeno doslej preverjano javno mnenje, potrjuje pa ga tudi elaborat, ki je nakazal upravi~enost ustanovitve ob~i-ne in njenega obstoja ter u~inkovitega delovanja. Uradno se bodo ljudje o novi občini odločili na zboru občanov to nedeljo, do 30. junija bo sledila zahteva državnemu zboru, končno dejanje odločitve občanov pa bo referendum v začetku naslednjega leta.
Ideja o samostojni občini Cirkulane je stara prav toliko kot sedanja organiziranost slovenske lokalne samouprave. Z ustanovitvijo ob~ine Gorišnica 1994. leta in ukinitvijo KS Cirkulane leta 1995 so Cirkulane po 147 letih izgubile kakršnokoli obliko samostojne politične oblasti. V prejšnji KS je bilo dovolj dela za tajnika, danes so ljudje odtujeni od centra odločanja in v občini Gorišnica se počutijo kot tujci. Menda je tradicija in zgodovinska pogojenost, da ljudje z obeh bregov Drave na političnem in upravnem področju niso prijatelji, da levi breg gleda na Haloze in njegove ljudi zviška in da njihovih potreb in želja
ne razume dovolj dobro. Zadnja iskrica upanja, da bi lahko v novem času složno zaživeli v skupni občini, je ugasnila, ko v njenem svetu ni bilo podpore predlogu, da bi se nova občina iz leta 1994 imenovala Gorišnica-Cirkulane. Sledila je vrsta predlogov in pobud, ki so mnoge propadle s preglasovanjem 10:6. Takšno je namreč v gorišniškem občinskem svetu razmerje med svetniki z ravnine in Haloz.
Razvojna sredstva, namenjena območju bivše KS Cirkula-ne, so strogo regulirana in to
območje dobi izključo tisto, kar mu pripada. Ne gre za nobeno solidarnostno prelivanje sredstev, so prepričani člani iniciativnega odbora. Celo več, za marsikaj so Cirkulane prikrajšane in na območju Gorišnice je lažje najti več denarja za mnoge konkretne namene, recimo šport, gasilstvo in še bi lahko naštevali. Člani iniciativnega odbora pri naštevanju razlogov za upravičenost samostojne občine niso pozabili poudariti, da za vse to ne krivijo župana, ampak razmerje in odnos znotraj sveta občine Gorišnica. Edina rešitev je torej ustanovitev lastne občine in prevzem skrbi za svoje težave in uresničevanje svojih ciljev.
Iniciativni odbor za ustanovitev občine Cirkulane je bil ustanovljen letošnjega januarja. Njegove pobude, da ustanovitev občine vodi svet sedanje skupne občine, le-ta ni sprejel in tako je izvedba vseh postopkov na iniciativnem odboru. Na njegovo prošnjo je lokalna razvoj-
na agencija Halo iz Cirkulan izdelala elaborat in ugotovila, da Cirkulane razen pogoja 5000 prebivalcev izpolnjujejo vse druge pogoje za samostojno občino. Z 2300 prebivalci pa bili kljub temu bistveno večja ha-loška občina od nekaterih sosednjih, ki se ponašajo s hitrim razvojem, medtem ko se Cir-kulančanov loteva občutek stagnacije in malodušja. Med izpolnjenimi pogoji za samostojno občino je oskrba z življenjskimi potrebščinami, urejeno zdravstvo, osnovno šolstvo s pogoji za devetletko, komunalna opremljenost, osnovne infrastrukturne pridobitve, imajo prostore za izvajanje lokalnih, upravnih, društvenih in političnih dejavnosti, pogoje za športno in kulturno dejavnost, dostopnost do bančnih in finančnih storitev, urejena je informacijsko-dokumentacijska dejavnost, požarna varnost in civilna zaščita. In najpomembnejše: država novi občini ne bi prispevala bistveno več sredstev, ta pa bi bila zagotovo razvojno bolj učinkovito naložena in bi vzpodbudila vlaganja iz drugih virov in večjo učinkovitost lokalnih dejavnikov.
Prebivalci 13 vasi in zaselkov na območju potencialne občine Cirkulane bodo svojo dokončno odločitev še povedali. Dosedanje ankete so bile ustanovitvi občine naklonjene. Gotovo bo prepričanost ljudi večja, ko bodo spoznali ugotovitve omenjenega elaborata, ki bo z argumenti poskušal prepričati tudi poslance državnega zbora. Ti imajo pri ustanavljanju občin zadnjo besedo. Širšo podporo bo iniciativni odbor iskal že jutri (20. aprila) na okrogli mizi Priložnosti in ovire ustan^'vifve nove občine Cirkulane, ki se je bodo udeležili domači poslanci v državnem zboru, župani haloških občin s svojimi izkušnjami in še kakšni pomembni gostje.
J. Bračič
DOBROTE
slovenskih kmetij^^ na Ptuju
20..21.,22.,23. apVila 2001
v iy/ITNORTTSKEiy/1 SAMOSTANU
ODPRTJE 12. RAZSTAVE BO V PETEK 20. APRILA 2001 ob 10.00 uri V MINORITSKEM SAMOSTANU NA PTUJU
RAZSTAVA BO NA OGLED V PETEK OD 11.00 DO 18.00 URE, V SOBOTO IN NEDEUO OD 9.00 DO 18.00 URE, V PONEDEUEK OD 9.00 DO 16.00 URE
PODELITEV PRIZNANJ BO V SOBOTO 21. 4. 2001 OB 13.00 URI
IN V NEDEUO 22. 4. 2001 OB 11.00 URI SLAVNOSTNA MAŠA BO V NEDEUO 22. 4. 2001 OB 10.00 URI
GENERALNI SPONZOR
r^Nova KBM<
ORGAMIZATOMI
■mETUSKOeOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE ■MESTNA OBČINA PTUJ ■KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ
-KMETIJSKO SVETOVALNA SLUŽBA
PTUJ / DANES IN JUTRI DRŽAVNO SREČANJE KROŽKOV TURI-
STIČNIH PODMLADKOV
Le^tos o turizmu in dedišUni
Danes in jutri bo na Ptuju potekal 15. festival Turizmu pomaga lastna glava pod naslovom Turizem in dediščina.
V finalnem srečanju bo nastopilo trinajst krožkov turističnih podmladkov, med njimi tudi krožka z OŠ Olge Meglič Ptuj in OŠ Miklavž pri Ormožu - podružnica Kog. Enajstim krožkom osnovnih šol sta se pridružila še krožka VIZ Višnja Gora in Srednja šola za gostinstvo in turizem - enota Višnja Gora. Prvič letos pa bodo tekmovanje obogatili še z razstavnim delom; v tem delu se bo predstavilo še šestnajst osnovnih šol, ki so s svojo dejavnostjo vzbudile pozornost na regijskih tekmovanjih.
S Ptujskega se bodo na razstavi predstavile OŠ Podlehnik, OŠ Borisa Kidriča Kidričevo, OŠ Destrnik-Trnovska vas-Vitomarci, OŠ dr. Franja Žgeča, OŠ Juršinci, z ormoškega pa OŠ Tomaž pri Or-
možu, OŠ Središče ob Dravi in OŠ Miklavž pri Ormožu.
Festival bo potekal na treh lokacijah: v Miheličevi galeriji, kjer bodo danes ob 16.30 uri odprli razstavo, v Narodnem domu, kjer se bo ob 17.15 uri pričel tekmovalni del, in v minoritskem samostanu, kjer bodo jutri ob 13. uri svečano razglasili rezultate letošnjega festivala. Del aktivnosti bo potekal tudi v prostorih OŠ Olge Meglič, kjer so se dober teden pred pričet-kom festivala srečali tudi mentorji krožkov turističnih podmladkov, da so se pogovorili o vseh podrobnostih in izvedli žrebanje vrstnega reda nastopa ekip. Ob tej priložnosti jih je v imenu šole pozdravil ravnaelj Ervin Hojker in jim na kratko predstavil zgodovino mes-
ta in šole. V imenu TD Ptuj jih je pozdravil predsednik Albin Pi-šek, v imenu TZ Slovenije pa glavni tajnik Alojz Soster, ki se je tudi zavzel za to, da bi festival postal le ena od celoletnih aktivnosti krožkov turističnih pomladkov. O tem bodo podrobneje govorili na jutrišnjem posvetu mentorjev, ko naj bi sprejeli tudi dogovor o vsebini dela krožkov turističnih podmladkov, ki naj bi se v bodoče bolj povezovali z ekošolami in tudi s podjetniškimi centri. Cilj vseh aktivnosti festivala pa je, da bi bili zadovoljni tako otroci kot mentorji, je še poudaril Alojz Šoster.
15. festival Turizmu pomaga lastna glava so pripravili Turistična zveza Slovenije, mestna občina Ptuj in OŠ Olge Meglič Ptuj. Častni gost letošnjega festivala bo Borut Pahor, predsednik državnega zbora.
MG
PTUJ / pokrajinski muzej in dobrote slovenskih kmetij
Peka kruha v krušni peii
Na Ptuju bodo 20. aprila ob 10. uri v minoritskem samostanu že dvanajsti~ odprli vrata razstavi Dobrote slovenskih kmetij, ki bo odprta do 23. aprila. Ta razstava je osrednja predstavitev kulinari~nih dobrot slovenskega podeželja. V Pokrajinskem muzeju na Ptuju pa so se v dogovoru s prireditelji razstave od-lo~ili, da tudi v gradu pripravijo manjšo razstavo, ki se bo vsebinsko navezovala na omenjeno kulinari~no razstavo. Odlo~ili so se za prikaz peke kruha v krušni pe~i.
Kruh je prastara jed, saj so prvi hlebec menda spekli Egipčani že pred približno 6000 leti. Pšenični moki, zmleti v žrm-ljah, so dodali sol in vodo iz Nila in zamesili testo. Tako so bili Egipčani prvi, ki so pustili testo vzhajati, in ker tega testa niso mogli speči v žerjavici, so si omislili krušno peč. Tako je nastal kruh, ki ga danes pozna ves svet.
Kruh spada tudi na Slovenskem med najstarejše jedi, saj pisna poročila navajajo, da so ga poznali že v 13. stoletju, in sicer v obliki, kakršno poznamo danes. Nekvašeni kruh naj bi poznali, skupaj z drugimi prebivalci tega dela sveta, vsaj pet
tisoč let. Raziskovalci načina življenja Slovencev ugotavljajo, da v preteklih stoletjih kruh sploh ni bil poglavitna ali glavna jed na Slovenskem in da ga v nekaterih območjih skoraj niso poznali. Kljub temu pa je s kruhom v zadnjih stoletjih povezana vrsta oblik, načinov priprave ter predvsem njegova vloga v vsakdanjem življenju, šegah in navadah.
Razstava o peki kruha na ptujskem gradu je razdeljena na dva dela: v prvem je peka kruha predstavljena v šestih "prizorih": mesenje testa, oblikovanje hlebcev, kurjenje krušne peči, vzhajanje hlebcev, dajanje hlebcev v peč in jemanje hlebcev
»Če človek pol sveta obtece, najboljši kruh doma se peče.« (Slovenski pregovor)
iz peči. Vsak faza peke kruha je predstavljena s fotografijami, krajšim besedilom in predmeti, ki so jih pri tem uporabljali. Drugi del razstave je ambiental-na postavitev prostora, kjer je gospodinja pekla kruh.
Razstava bo na ogled v ro-
manskem palaciju gradu od 20. do 23. aprila med 9. in 17. uro. Ponudniki ob vinski turistični cesti Srednje Slovenske gorice pa bodo na gornjem grajskem dvorišču pripravili degustacijo vina in krušnih dobrot.
Monika Simonie
PTUJ / vabilo na razstavo
Od dominikanske vojašnice do muzeja
V Pokrajinskem muzeju Ptuj pripravljamo razstavo o usodi nekdanjega dominikanskega samostana od njegove ukinitve leta 1875 do leta 2000. [tevilni ~lanki nas seznanijo z zgodovino dominikanskega samostana na Ptuju od njegove ustanovitve leta 1230 do njegove ukinitve leta 1785. Zelo malo pa vemo o nadaljnji usodi te stavbe in to želimo s to razstavo dopolniti.
Ptujski Dominikanski samostan je delil usodo mnogih samostanov v habsburški monarhiji, ki so jih prizadele reforme cesarja Jožefa II. Ukinjen je bil z gubernijskim dekretom 29. decembra 1785. V času francoskih vojn so vanj zapirali vojne uje-
tnike, deloma pa so ga uporabili za bolnišnico, cerkev in za skladišče. Od leta 1826 do 12. novembra 1923 je bila v stavbi nekdanjega samostana vojašnica. Vojska si je stavbo preuredila za svoje potrebe. Njeni sledovi gradbenih posegov so vidni še
PTUJ / ZGODBA O NESEBIČNI LJUBEZNI
Premiera Pelikanovega poleta
Pomladni meseci so ~as, ko je ponudba kulturnih prireditev se pestrejša kot sicer. Tako lahko najdemo za vsak, pa naj bo še tako zahteven, kulturni okus nekaj. In da bi bila ponudba kulturnega dogajanja še pestrejša, se je tudi minoritska provinca odlo~ila, da v teh dneh premierno uprizori liturgi~no-dramsko dogajanje ob 60. obletnici p. Maksimilijana Kolbeja z naslovom Pelikanov polet, katerega avtor in režiser je Ptuj~an - minorit p. Danilo Holc.
Za liturgično-dramsko dogajanje, ki govori o poljskem svetniku Maksimilijanu Kolbeju, lahko rečemo, da je posebno dramsko delo. Avtor dela pravi, da je Pelikanov polet zasnovan kot vzporedno spremljanj dveh daritev: ob realni Kristusovi daritvi - sv. maši bodo potekale slike iz Maksimi-lijanovega življenja. Ali z drugimi besedami: maša bo prepletena s prizori iz življenja sv. Maksimilijana.
Vsi, ki bi si želeli pobliže ogledati, kaj je liturgično-dramsko dogajanje, ali vas je morda pritegnila življenjska zgodba svetnika, ki dokazuje, da se ljubezni ne da omejiti za bodečo žico, niti je zapreti v temne kletne prostore jetniških celic, si lahko ogledate premierno uprizoritev, ki bo v soboto, 21. aprila, ob 19.30 uri v cerkvi sv. Jurija na Ptuju.
Z.H.
danes.
Stavbo Dominikanske vojašnice je odkupila Mestna občina Ptuj 30. januarja 1928 in jo namenila za muzej in socialna stanovanja. Še pred tem, ko je bilo odločeno, da je bila dominikanska vojašnica namenjena za muzej, so se od leta 1923 do 1928 vrstili številni predlogi za njeno namembnost (monopolno skladišče tobaka, telovadnica ptujskega Sokolskega društva, gledališka dvorana, tovarna za barvanje in tkanje svile). Leta 1928 je bilo v stavbi dominikanske vojašnice skupaj 28 stanovanj z 128 ljudmi.
Obnovitvena dela za nove muzejske prostore, zavzela so križni hodnik in vse prostore med vzhodnim traktom in cesto ter večji del pritličja cerkve, so potekala v poletnih mesecih leta 1928. Pod vodstvom prof. Rudolfa Brataniča in šolskega upravitelja Uroša Pečka je bila preselitev muzeja v dneh od 12. julija do 19. julija 1928. Pod vodstvom Viktorja Skrabarja in tajnika Antona Smodiča so preselili lapidarij v dneh od 4. do 24. septembra 1928. Odprtje muzeja so združili s petintri-desetletnico njegovega obstoja. Slavnostne prireditve so bile 3., 4. in 5. novembra 1928.
Po drugi svetovni vojni je Mestni Ferkov muzej postal državna ustanova. Muzej je dobil v letu 1945 pritlične prostore nekdanjega jugovzhodnega in južnega samostanskega trakta, kjer sta nameščeni uprava in kon-servatorska delavnica, in grad z opremo vred. Zaradi povečanja muzealij in njihove preglednejše predstavitve si je uprava Mestnega muzeja v petdesetih in šestdesetih letih zelo prizadevala pridobiti čim več novih
prostorov. Kljub temu so bili odvzeti muzeju nekateri prostori in uporabljeni za potrebe stanovanj, ker je občina na ta način reševala pomanjkanje stanovanj. Po večletnih obnovitvenih delih v muzeju, začela so se leta 1963, so odprli na takratni praznik občine Ptuj 8. avgusta 1966 prenovljeno arheološko zbirko. V letu 1980 so dopolnili arheološke zbirke z numizmatično zbirko, na novo pa je bil postavljen tudi rimski lapidarij.
Muzej si je kljub prenovljenim zbirkam še naprej prizadeval pridobiti čim več prostorov v svoje upravljanje. S prošnjami, naslovljenimi na Stanovanjsko podjetje Ptuj, jim je bilo postopno ugodeno. V letu 2000 je bivalo v prostorih nekdanjega Dominikanskega samostana še sedem družin.
Z razstavo želimo prikazati razvoj muzeja, postopno pridobivanje novih prostorov v stavbi, ki so povezani z reševanjem stanovanjskega problema. Opozoriti želimo tudi na nujno obnovo obstoječega kulturnega spomenika, ki jo predvideva zakon o kulturnem tolarju iz leta 1996, saj je sedanje stavbno stanje zelo zaskrbljujoče. Gradbeno in statično je stavba dotrajana, tako da ogroža varnost ljudi, ki stanujejo in delajo v njej. Uničijo se lahko tudi muzejske zbirke.
Pokrajinski muzej Ptuj vabi svoje obiskovalce na odprtje razstave OD DOMINIKANSKE VOJAŠNICE DO MUZEJA, Usoda nekdanjega Dominikanskega samostana na Ptuju od njegove ukinitve leta 1785 do leta 2000, ki bo v četrtek, 19. aprila, ob 12. uri v kapiteljski dvorani.
Nataša Kolar
Oprah show
'Pogovarjajmo se' je geslo nekaterih televizijskih oddaj, s pomočjo katerega spravijo voditelji iz svojih gostov najgloblje in najintimnej{e skrivnosti. Ena prvih takih oddaj je bil talkshow Oprah Winfrey — v nasprotju z drugimi pogovornimi oddajami se je obdržal in je mogočnej{i kot kdaj-koli. V čem je njegova skrivnost?
Morda je za to zaslužna tematika, ki jo izbira slavna voditeljica. Naslovi pogovorov se vrstijo od Huj{ajmo do Zakaj sem debela? Zakaj jem? Hrana kot tolažba in {e bi lahko na{tevali. Da bi si gledalci občasno oddahnili od tako napornih diskusij, nas enkrat tedensko razvedri dr. Phil s svojimi psiholo{kimi nasveti. Problem je, da se večkrat ob kak{nem vpra-{anju očitno znajde v zagati in takrat se zdi, da bi si bolj{i odgovor izmislil celo snemalec.
Morda pa je uspeh pogovorne oddaje Oprah skrit v prisotni publiki. Tako zagretih obrazov {e nismo videli — vneto prikimavajo pripovedovanju gostov, tu in tam potočijo kak{no solzo ali se, kontekstu primerno, na-smejijo do srca. Morda je temu krivo darilce, ki jih ob koncu oddaje čaka pod sedežem, ali {e kaj več? In ko enkrat tedensko pri Oprah razpravljajo o knjigi, jo je kot po čudežu prebralo vse občinstvo. Da bi se take stvari dogajale v na{ih {olah pri bralni znački! Seveda prebrane knjige nihče ne more dovolj prehvaliti. Ali so res tako dobre ali pa gre le za reklamo, ki jo velja toliko upo{tevati kot nasvete dr. Phila?
Naj bo skrivnost uspeha Oprah Winfrey {e tako banalna, bomo njeno oddajo na na{em programu gledali {e kar nekaj časa. Prepričana sem namreč, da Slovenci svoje pogovorne oddaje {e dolgo ne bomo imeli. Če bi bili vsi narodi tako voljni razpravljati o svojih problemih kot smo mi, Oprah o svojih težavah s težo ne bi razpravljala z vesoljno Ameriko, pač pa s kupom prijateljic ob skodelici čaja.
Nataša @uran
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Od stripa k ilustracijam
Knjige za otroke, naj so leposlovne ali poučne, enakovredno sporočajo z besedo in sliko. Mnoge šele z ilustracijami nudijo pravi estetski in bralni užitek, ki ga samo besedilo morda ne premore v dovoljšnji meri.. Seveda, dobra knjiga je pač tista, ki je besedilno in, enostavno rečeno, likovno dovršena.
V	slovenskem knjižnem prostoru in čez so izvirne slikanice domačih ustvarjalcev zavzele vidno in hvaljeno mesto. Slovenske slikanice se enakovredno kosajo s svetovno knjižno produkcijo, ilustratorji pa žanjejo pohvale doma in v tujini.
Med generacijo mlajših ilustratorjev je za presenečenje poskrbela založba Mladinska knjiga, ki je k sodelovanju povabila "stripovskega" navdušenca in avtorja Gorazda Vahna ter mu omogočila likovni pogled v pravljični svet eminentne in ilustrator-sko zahtevne avtorice Svetlane Makarovič.
Ilustrator in avtor stripov Go-razd Vahen bo gost v Knjižnici Ivana Potrča na svetovni dan knjig in avtorskih pravic v ponedeljek, 23. aprila, ob 17. uri, zatorej avtorju posvečam današnjo Tednikovo knjigarnico. Kakor je običajno, so pisni in ostali viri o mlajših avtorjih skromni. Rojstno leto Gorazda Vahna je 1969, o natančnem datumu pravi avtor sam, da sega deset dni pred prvim pristankom človeka na luni. Srednješolska leta je zaključil na šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, kjer je tudi diplomiral na oddelku za oblikovanje Likovne akademije. Vahnovo diplomsko delo z mentorjema Stanetom Berni-kom in Radovanom Jenkom je pričakovano povezano s knjigami in je naslovljeno Odnos med besedo in sliko v knjižnem organizmu (Oblikovanje in ilustriranje trilogije).
V	intervjuju (Max Modic: Na ramenih velikanov. Mladina, 25. april 2000) Vahen nekako opravičuje svoje ilustriranje pravljic in mladinske literature: "Vem, da sem izdal stvar."
Strip, ki mu mnogi rečejo tudi deveta umetnost, je "posebna likovno-literarna disciplina", ki ima samosvojo, pogosto mar-
ginalno pot med umetniškim ustvarjanjem. A prav ta, za nekatere mejna pot, je svojevrstno stičišče z ilustracijo. Oboje, strip in ilustracija, sta si vzporedna tudi po skladnosti likovnega in besednega izraza. In strip je posebej ljub mladim, kar je odli~no izhodi{~e za oblikovanje knjižne podobe, ki nagovarja mlade bralce. Zato ne preseneča, da je avtor postal "hišni ilustrator" založbe Mladinska knjiga in se lahko pohvali z bogato ilu-stratorsko bibliografijo. Vahnove podobe pravljičnih junakov izpod cenjenega peresa Svetlane Makarovič navdušujejo mlade bralce: Pekarna Miš-maš, Smetiščni muc in druge zgodbe, Čuk na palici^, Coprni-ca Zofka, Tacamuca, Ščeper in Mba. Zraven zbirke Svetlanov-čki je ilustriral za zbirko Čebelica odlično pravljico priznanega Maxa Velthuijsa Polpalček najde srečo ter učbenike (S slikanico se učim) za devetletko. Gorazd Vahen je tudi ilustrator knjige Emila Filipčiča Zlatolaska in zmaj iz zbirke Zavri založbe Mladinska knjiga. Za ljubitelje stripa naj omenim, da je Vahen v sodelovanju z Lavričem, kultnim Mladininim avtorjem (Diareja), ustvarjal znanstvenofantastično serijo Megaran. Vahen sam pa je navdušil s ciklom stripov Slovenski klasiki, ko je na eno revialno stran strnil Uvod v krst pri Savici, Krst pri Savici, Komisarja padlega bataljona, Izmučenost, Hlapce, Slavo Vojvodine Kranjske, Hardfuckerse, Josipa Bro-za Tita in njegov znameniti ne Rusom ...
Liljana Klemencic
PTUJ / tone kuntner v solskem centru
"Sl^^enske samostojnosti sem se veselil
Nič kaj pomladno petkovo popoldne 30. marca je dijakom in zaposlenim v Šolskem centru Ptuj otoplil z "uro" domovinske lirike pesnik in igralec, predvsem pa velik domoljub Tone Kuntner. Žal je bil izbrani prostor premajhen za vse, ki so želeli prisluhniti gostu.
Pozdravnemu nagovoru direktorja Branka Kumra je sledil kulturni utrinek flavtistk Nine Habjanič in Maje Purg. Pesnika in njegov bogat literarni opus je z izbranimi besedami predstavila Doroteja Emeršič, vodja šolske knjižnice.
Luč sveta je T. Kuntner zagledal 13. maja 1943 v kraju Trate v Slovenskih goricah. Osnovno šolo je obiskoval na Zgornji Vel-ki (takrat Marija Snežna). Po klasični gimnaziji v Mariboru je študiral igralsko umetnost na AGRFT v Ljubljani, kjer je tudi izredni profesor za umetniško besedo.Živi v Ljubljani, saj je kot igralec od leta 1968 član MGL.
Pesniti je začel že v osnovni šoli, prave temelje pa je svoji literarni hiši postavil leta 1966 s prvo pesniško zbirko Vsakdanji kruh. Ta hiša pa je rasla v višino z zbirkami: Lesnika, Pesniški list, Mrtva zemlja, Trate, Ledene rože, V lesu ogenj, Slovenske gorice, Moja hiša, Koprive, Moje bregače, O domovina, Golčim besede srca in vesti, Marija Snežna, Cmurek, Moja jablana in Mati Slovenija(2000).
Leta 1981 ga je Tone Partljič označil z besedami: "Slovenske gorice še niso imele tako nežnega, mehkega lirika, kot je bil v začetku Tone Kuntner s svojimi pesmimi o očetu, kruhu, dekletu, toda od pesmi do pesmi je bil bolj ogorčen in uporen ...," sam pesnik pa je letos izjavil:
"Iz kmečkega sveta izhajam in ta svet poznam, ta svet sem občutil, ta svet je del mojega življenja ... Kar imam o življenju povedati, je skrito v mojih bre-gačah."
S pesmimi zbirke Marija Snežna je postavil kipe predvsem materi, ljubezni, prijateljstvu, svetu ..., zato ga je Alenka Juvan predstavila kot "pesnika dišečega kruha, strmih bregač, toplega doma, črne zemlje, Slovenskih goric ... "
Ob ogledu skrbno pripravljene razstave njegovih pesniških zbirk in recenzij le-teh je izrazil dvom o sebi kot pesniku: "Prešeren ima le ene Poezije, pa je svetovno znan poet."
Presenečen nad množico dijakov je začel s pesmijo o pomladi in nekaterimi pesmimi o ljubezni iz zbirke Moja hiša(1985). Da bi nam čimbolj približal lepoto slovenskega jezika in čudovite dežele pod Triglavom, je med svoje pesmi iz zbirke O domovina (1994) vpletal še odlomke Cankarjevih in Prešernovih stvaritev. Iz nekaterih njegovih pesmi vejeta veselje in sreča nad mlado državo, v drugih pa se čuti skrb za domovino, ki bi jo morali negovati (Sanjali smo belo golobico, Družina smo_).
Samostojnosti Slovenije se je veselil kot siromak belega kruha, zato je ob desetletnici tega najveličastnejšega dogodka v slovenski zgodovini izdal pes-
Tone Kuntner med ptujskimi dijaki
niško zbirko Mati Slovenija -posvečeno slovenski pomladi in vsem, ki ji ostajajo zvesti. Tudi tu ni mogel brez Cankarja in Prešerna, saj sta mu služila za moto zbirki, iz katere nam je spet občuteno - res iz srca -predstavil najznačilnejše pesmi (Zahvaljen čas, Vrne se pomlad, Še zmeraj ...).
Svoj izbor umetniške besede je zaključil s sporočilno pesmijo Ta luč, s Prešernovo Zdravlji-co pa se zahvalil vsem za zbrano poslušanje in darilo: aranžma in košarico izdelkov Kmetijske šole.
Na zanimiva vprašanja je ponavadi odgovoril kar z recitacijami znanih slovenskih literatov (Prešeren, Gradnik, Kosmač, Pavček), profesorjem (vzgojiteljem) pa priporočil, da bodo umetnost mladim najlepše približali, če jim bodo o njej govorili iz srca. Sam si ne dela iluzij, da bi s svojimi pesmimi spreminjal svet, ker pa človek nosi v sebi svetlobo (nebo) in nosi v sebi tudi temo (pekel), se je treba izpovedovati.
Terezija Kekec
PTUJ / ivan mesko in njegov rojstni leskovec
Zanimiva pričevanja
Med ugledne še živeče rojake z območja šolskega okoliša, fare in krajevne skupnosti Leskovec smemo prav gotovo uvrstiti prof. dr. Ivana Meška iz Ptuja, ki je bil rojen leta 1933 v Zgornjem Leskovcu, pred upokojitvijo v letu 1997 pa je bil redni profesor za kvantitativne ekonomske analize ne Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Njegova življenjska pot od revnega otroka iz Haloz do uglednega fakultetnega profesorja ni bila lahka, zato pa je za marsikoga poučna in vzgledna. Prirojeno nadarjenost je znal usmerjati v pravo smer, saj mnogim težavam navkljub svojega talenta ni pokopal, ni ga hotel nadomestiti z nadomestnimi krajšimi in morda ugodnejšimi cilji.
O tej poti je sam zapisal takole:
"Po končani nižji gimnaziji na Ptuju nisem imel možnosti, da bi nadaljeval šolanje na gimnaziji, ampak sem moral izbrati šolo, ki je zagotavljala poklic, zato sem se vpisal na srednjo kmetijsko šolo v Mariboru. Po maturi sem bil kot kmetijski tehnik tri mesece zaposlen na OLO Ljutomer, nato pa še dva meseca na takrat ustanovljenem skladu za mehanizacijo zadružnega kmetijstva v Ljutomeru. Od 1. marca 1951 do 1. septembra 1953 sem bil brez zaposlitve. Medtem sem naredil maturo na učiteljišču. Od 1. septembra 1953 do 30. aprila 1954 sem učil na vurberški osnovni šoli. Po odslužitvi vojaščine sem se 15. septembra 1955 zaposlil na OLO Ptuj in dobil študijski dopust za študij matematike in fizike na višji pedagoški šoli v Ljubljani. Na mojo veliko srečo so potrebovali predmetne učitelje za matematiko. Na ta način sem skoraj natančno nadoknadil izgubo delovne dobe, ki je nastala zaradi tega, ker sem leta 1951 ostal brez službe. Potem sem eno leto delal kot predmetni učitelj za matematiko in fiziko na nižji gimnaziji v Gorišici, ki je medtem postala osemletka. Službo sem sporazumno z OLO Ptuj prekinil 28. februarja 1959 in dobil štipendijo za študij matematike
na naravoslovni fakulteti v Ljubljani. Po diplomi sem od 1. novembra 1961 kot profesor za matematiko in fiziko učil na ptujski gimnaziji, nato sem od 1. septembra 1965 do 14. avgusta 1968 bil v TGA Kidričevo, od koder sem šel na višjo ekonomsko komercialno šolo, poznejšo ekonomsko-poslovno fakulteto v Mariboru, kjer sem leta 1974 postal izredni, leta 1979 pa redni profesor za kvantitativne ekonomske analize." (Iz knjige Leskovec v Halozah 2000, stran 58-59)
Glavni namen tega prispevka je, da na kratko predstavimo del ljubiteljskega dela, ki ga je dr. Meško opravil po upokojitvi z namenom, da javnosti predstavi vsaj delček zgodovine svojega rojstnega kraja in ljudi, ki živijo na tem osrednjem območju Haloz. To mu je v mnogočem uspelo. Svoje raziskovalno delo je v samozaložbi izdal v treh ličnih knjižicah: Kop, izšla 1999, Leskovec v Halozah 2000, izšla lani, in Pevci in muzikanti iz Lesko-vca v Halozah, izšla v začetku letošnjega leta.
V zbiranje gradiva je vložil veliko časa in strokovnega znanja, prebral in medsebojno primerjal mnoge pisne vire - od raznih strokovnih člankov zgodovinarjev, šolskih in župnijskih kronik do podatkov in programov razvoja občine in krajevne skupnosti.
Veliko je tudi povzel iz osebnih pričevanj ljudi, ki se posameznih dogodkov še spominjajo ali so bili v njih sami udeleženi, k temu pa je dodal še veliko svojih doživetij in izkušenj. Pri zbiranju zgodovinskih pisnih virov so mu pomagali tudi strokovnjaki iz ptujskih zavodov Zgodovinski arhiv, Pokrajinski muzej in Knjižnica Ivana Potrča.
CETRT TISOČLETJA FARE V LESKOVCU
Kako je s pisnimi viri, dr. Me-ško prikaže na primeru cerkve in fare sv. Andraža v Leskovcu. Cerkev v Leskovcu je prvič omenjena leta 1545 v Leksikonu Štajerske, enak podatek navaja tudi zgodovinar Matej Slekovec (1846-1903), zato je v Glonar-jevem Poučnem slovarju iz leta 1931 tudi zapisano, da je cerkev sv. Andraža v Leskovcu zidana 1545, knjige pa obstajajo od leta 1751. Kot navaja dr. Meško, sledov kake druge cerkve v Leskov-cu ni, kar dopušča domnevo, da gre za sedanjo baročno cerkev, ki je bila takrat podružnica fare sv. Vida. Kdaj je Leskovec v Halozah postal samostojna fara, obstajajo v raznih zgodovinskih zapisih tri letnice: 1756, 1760 in 1766. Katera je torej prava? Dr. Ivan Meško navaja poročilo o vi-zitaciji župnije sv. Vida iz leta 1751, verjetno 29. maja, v katerem je zapisano, da je bila cerkev sv. Andraža še podružnica fare sv. Vida. Še istega leta, 3. julija, pa je goriški nadškof Karl Mihael von Attems izdal v Rušah odlok za ustanovitev vikariata v Leskov-cu. Prav iz tega avtor sklepa, da je bila župnija v Leskovcu ustanovljena leta 1751, ko je postala vikariat in s tem samostojna. Ali se bodo farani v Leskovcu letos spomnili te visoke obletnice?
O vsebini vseh treh Meškovih knjižnih zapisih pa več drugič.
Franc Fideršek
v__v	__v_ _ _______
PISE DR. LJUBICA ŠULIGOJ / PRED ŠESTDESETIMI LETI (III.)
Kaj se je pisalo slovenstvu na Ptuju
Kapucinski samostan na Ljutomerski cesti na Ptuju je bil pomožni prehodni zapor l. 1941. Fototeka zgodovinskega oddelka PMP, št. foto 471
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Zato je razumljivo, da je nemška civilna uprava na Ptuju v prvih mesecih okupacije intenzivno sledila temeljnim nacističnim ciljem. V razglasih so prebivalstvo obveščali o odredbah šefa za civilno upravo za Spodnjo Štajersko; politični komisar mesta Ptuja je ljudem razglašal nove ukrepe oz. zahteve oblasti (npr. o nošenju in oddaji orožja, policijski uri, o
plačilnem sredstvu in cenah, o organizaciji davčnega in finančnega sistema, o vprašanju prehrane in razdeljevanju kart za kruh in moko ipd.). V mestu naj bi v najkrajšem času v popolnosti zaživela nemška skupnost. Le-to je razbrati iz dejavnosti civilne uprave: sestavljeni so bili seznami zaplenjenih podjetij, obrtnih obratov ter zasedenih delovnih mest v občini Ptuj; v mestu so zaprli slovensko knjigarno in tiskarno; odpravili so
slovenske šole in uničili slovenske knjige. Za varnostno policijo je bil sestavljen seznam vseh priseljencev v času od 1914. do 1941. leta. Priseljenci po 1. januarju 1941 so v mestu potrebovali poseben izkaz. Preiskovali so slovenska stanovanja. Nekatere slovenske napise je bilo potrebno še odstraniti, na tržnici pa izobesiti deset zastav s kljukastim križem ... Storiti je bilo potrebno vse, kar bi prispevalo k utrjevanju nemštva. Med ta prizadevanja je sodil tudi vpis v politično organizacijo Steie-rischer Heimatbund, ki naj bi povezala vse Spodnještajerce in narodnjake (Volksgenossen). Večini prijavljenih so dodelili stalno nemško državljanstvo ali državljanstvo na preklic. V organizacijo t. i. zaščitencev niso sprejemali - njim so namenili izgon.
Že 3. junija 1941 je bil lahko izdan ukaz o uradnem vkoraka-nju v mesto, kar je pomenilo, da je bilo na Ptuju storjeno vse in da je mesto postalo nemško.
Pisatelj Anton Ingolič je o tistih dneh na Ptuju zapisal: ""Nemški okupatorji in njihovi ptujski privrženci so namreč s čedalje
bolj gorečim fanatizmom izpolnjevali zapoved svojega vodje Adolfa Hitlerja, naj namreč to deželo spet napravijo nemško. Do zadnjega so izginili slovenski napisi, slovenska društva so bila razpuščena, njihovo premoženje pa zaplenjeno, vidni funkcionarji in politiki pozapr-ti, učiteljstvo, med katerim je bila tudi moja žena Adela, so spravili najprej v izpraznjeni kapucinski samostan, kjer naj bi počakali na "prešolanje", kmalu pa so jih odpeljali na grad Borl
Kakšna je bila potem usoda tistih Slovencev, ki so morali izginiti s tega območja? Sprem-ljajmo njihovo pot!
Po seznamu KB so ptujski vol-ksdeutscherji prve aretacije izvedli 9. aprila 1941, se pravi, še preden je okupacijska uprava prevzela oblast. V ptujske sodne zapore so najprej pripeljali uglednejše Slovence v mestu, med njimi dotedanjega župana dr. Alojzija Remca, ter se nad njimi grobo znesli. Prve dni so bili zapori prenapolnjeni, vendar jetnikov niso vpisovali v zaporne knjige.
Sedež gestapa v Brencicevi hiši na Ptuju (Fototeka zgodovinskega oddelka PMP, št. foto 456)
PTUJ / kdaj bo staro mestno pokopališče v resnici spominski park
Spomenikov nihie vei ne vzdržuje
že večkrat smo na straneh Tednika pisali o tem, da bo nekdanje ptujsko mestno pokopalis~e dobilo podobo spominskega parka (nazadnje obširneje jeseni 1999). Po projektu naj bi podobo spreminjal fazno. Po uspešno izvedeni prvi fazi se je delo ustavilo, to pa še ne pomeni, da na njem ne poteka "živahna" aktivnost, žal v negativnem smislu. Ne mine dan, da ne bi padel kakšen spomenik ali ne bi bilo izvedeno katero drugo vandalsko dejanje. Luči že nekaj časa ne razbijajo, ker jih praktično ni več.
Projekt ureditve nekdanjega mestnega pokopališča v spominski park bolj ali manj životari od leta 1996. Na njem potekajo le sprotna vzdrževalna dela. V nekem smislu pa se ureditveni načrt druge faze vendarle uresničuje, saj vsako leto sproti ravnajo gomile opuščenih grobov, da bi se lahko čimprej pričela zasaditev listnatih dreves.
Načrt ureditve spominskega
parka na nekdanjem mestnem pokopališču je nastal tudi zaradi tega, da bi ohranili spominska obeležja pomembnih ljudi. Skozi projekt naj bi se ohranili unikatni in zgodovinsko pomembni grobovi. Na vsa dosedanja vprašanja, zakaj se nekdanje mestno pokopališče tako počasi spreminja v spominski park, so najpogostejši odgovori, da poteka "odmiran-
Spomenik, ki so ga postavili v vojakom leta 1941, je že dolgo
je" grobov prepočasi. Letno se po podatkih oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje mestne občine Ptuj za vzdrževalna dela porabi več kot milijon tolarjev. S tem pokrivajo košnjo trave, odvoz smeti in obrezovanje dreves. Kar pa zadeva spomenike, pa se načrtuje le čiščenje, ne pa obnova. Ta naj
PTUJ / priprave na 3. tekmovanje slikopleskarjev
Bodo Ptuiiani v bodoie le izvajalci?
V prostorih Območne obrtne zbornice Ptuj je bil prejšnjo sredo, 4. aprila, sestanek organizacijskega odbora tretjega tekmovanja slikopleskarjev Slovenije in sponzorjev prireditve. Kot je znano, je pobudo za to tekmovanje dal Branko Goričan, predsednik gradbene sekcije pri OOZ Ptuj. Na prvem tekmovanju so prepleskali nekdanje prostore otroškega oddelka v ptujski bolnišnici, decembra lani pa prostore pediatrične klinike. Tretje tekmovanje bo potekalo 30. novembra v prostorih mariborske porodnišnice.
Tokratni delovni pogovor se je začel z neljubim zapletom, ki so ga povzročila stališča republiškega odbora slikopleskarjev in črko-slikarjev, ki so vabilo na tretje tekmovanje slikopleskarjev Slovenije obravnavali pod točko razno. Med drugim so predlagali, da je nosilec tekmovanja odbor sli-kopleskarjev pri sekciji gradbincev pri Obrtni zbornici Slovenije, ki naj bi tudi skrbel za pravilen potek tekmovanja in sprejem aktov za izvedbo tekmovanja, sekcija gradbincev pri Območni obrtni zbornici Ptuj pa naj bi bila v bodoče izvajalec tekmovanja. Člani odbora slikopleskarjev in črko-slikarjev Slovenije so se zavzeli tudi za enakopravno vključevanje zainteresiranih sponzorjev, enake pogoje za delo vsem tekmovalcem, popolno neodvisnost sodnikov in finančno uspešnost tekmovanja. S temi stališči je v bistvu odbor v celoti podvomil v tekmovanje in njegovo legitimnost, kot da bi bilo doslej vse narobe, ker je organizacija tekmovanja v rokah nekoga drugega. Poleg tega so od tekmovanja minili štirje meseci. V tem času bi lahko odbor o tekmovanju razpravljal v okviru redne delovne točke odbora, ne pa
pod točko razno, če je bilo že tako vse narobe in v posmeh stroki, ki naj ne bi imela možnosti za svojo uveljavitev.
Kako so v odboru slikopleskar-jev Slovenije pripravljeni na konstruktivni dogovor, pa je zaznati iz dela povzetka stališč, v katerem je zapisano, "da v primeru, da se predstavniki gradbene sekcije pri OOZ Ptuj niso pripravljeni dogovarjati v okviru navedenih stališč, odbor slikopleskarjev pri sekciji gradbincev na OZ Slovenije ne bo sodeloval pri organizaciji tekmovanja slikopleskarjev".
Omenjena stališča so bila presenečenje tudi za člane organizacijskega odbora, prav tako sponzorje JUB, Helios, Belinko in Schuller, ki bodo tekmovanje tudi v bodoče materialno in finančno podpirali, saj gre za humano in uspešno akcijo, pričakujejo pa, da se bo trenutno neljubi zaplet rešil v skupno korist. Branko Goričan je povedal, da njegova ekipa več ne bo sodelovala v tekmovalnem delu srečanja, ker so nekateri podvomili v verodostojnost ocenjevalcev, ker je na obeh tekmovanjih doslej zmagala njegova ekipa, temveč samo v humanitarnem. O tem, da
Branko Goričan (v sredini) s ptujskima slikopleskarskima mojstroma Andrejem Herego (levo) in Vilijem Krambergerjem (desno), ki sta bila ocenjevalca na obeh dosedanjih tekmovanjih, ne more skriti razočarjanja nad reakcijami svojih stanovskih kolegov. Foto: Črtomir Goznik
komisija ne bi tekmovalcev ocenjevala strokovno, objektivno in neoporečno, pa je močno podvomil, pritrdili so mu tudi sponzorji, ker bi sicer moral "podkupiti" devet članov komisije. Prav tako se je zavzel za to, da predstavniki sponzorjev, ki prispevajo barve in orodja, še naprej sodelujejo kot člani ocenjevalne komisije. Glede na specifičnost dejavnosti, kot je zdravstvo, tudi ni pričakovati, da bi lahko na tekmovanju sodelovalo neomejeno število ekip. V mariborski porodnišnici bo letos lahko sodelovalo le trideset ekip, ker bodo lahko prepleskali le 30 porodnih sob (urejanje hodnikov bodo prevzele humanitarne ekipe), zato o tem, da bi lahko na takšnem tekmovanju nastopilo sto ekip, ne more biti niti govora. Na tekmovanje pa bodo tudi letos prišli dijaki iz srednjih gradbenih šol iz Kranja in Maribora, ker je to lepa priložnost za promocijo poklica in tudi humanitarne dejavnosti.
V nadaljnjih pogovorih z Obrtno zbornico Slovenije se bodo Ptujčani, kot kaže, morali zelo potruditi, ker jim zgodbo, ki je uspešna, tako je bilo slišati tudi na ptujskem sestanku, želijo prevzeti drugi. Zanimivo pri vsem tem pa je, da se doslej Obrtna zbornica Slovenije ni želela vključiti v tekmovanje. Kvalitetna nadgradnja tekmovanja pa je mogoča tudi, če se nosilec tekmovanja ne spremeni, so prepričani Ptujčani, ki so tekmovanje začeli, ko jih v stanovski organizaciji niso jemali resno, ker niso pričakovali, da bo tekmovanje imelo takšen odziv in da bo doseglo svoj namen. O tem, da tekmovanja ne bi izboljšali v vseh pogledih, pa ni bilo nikoli dvoma. Kdor je pregledal poročilo o izvedbi 2. tekmovanja, se je lahko o tem osebno prepričal. Prvi korak k izboljšanju so že naredili: organizirali so srečanje organizatorjev in sponzorjev, čaka pa jih dodelava pravil in kriterijev ocenjevanja, za boljšo izvedbo tekmovanja bo potrebno že dan pred tekmovanjem urediti prostore tekmovanja in dostavo materiala, tri dni pred tem preveriti sodelovanje ekip, dosledneje bo potrebno izvesti tudi promocijo sponzorjev, že mesec dni pred tekmovanjem pa zagotoviti potrebna finančna oziroma sponzorska sredstva za izvedbo tekmovanja.
MG
spomin padlim jugoslovanskim praktično le zanemarjen kamen
bi bila v pristojnosti oddelka za družbene dejavnosti mestne občine Ptuj. Vodja oddelka za družbene dejavnosti Ivan Vi-dovic pa je na izrecno vprašanje o tem, kdo skrbi za obnovo spomenikov, kakršen je spomenik padlim, Lackov spomenik ... , odgovoril, da če gre za spomenike preteklosti, naj bi bili v njihovi pristojnosti. Da jih ne obnavljajo, pa je krivdo iskati tudi v tem, ker nihče več ni odgovoren za uresničevanje projekta spominskega parka. Po petih letih njegovega mirovanja in vedno večjega nezadovoljstva ljudi, ki so dnevno priče takšnega ali drugačnega vandalizma na tem območju, ga torej kazi še neodgovornost ljudi, ki bi morali skrbeti, da bi na nek način "živeli" tudi zgodovinski spomeniki.
MG
Po isti poti mu sledi tudi spomenik padlim borcem , Foto: Črtomir Goznik
p E R u T N I
O T I C E K
Piščančji zrezek z gobami in sirom
Sestavine za 4 osebe:
Piščančji file PP	4 kom
Rezine sira	4 rezine
Sladka smetana	1 del
Sveži šampinjoni	150 g
Limona	1 kom Sol, poper, timijan
Priprava:
Piščančji file prerežemo, narahlo potolčemo, solimo, popramo, potresemo s timijanom, pokapljamo z limoninim sokom in ga na vroči maščobi opečemo. Opečenega vzamemo iz ponve, v ponev damo na lističe narezane šampinjone, jih prepražimo, dodamo piščančji file, po potrebi zalijemo z vodo ali juho in vse skupaj dušimo približno 10 minut. Na koncu dodamo sladko smetano, na meso položimo rezine sira in vse skupaj damo v segreto pefico, katero smo predhodno segreli na 200°C, da se nam sir lepo zapeče. Jed ponudimo vročo. Kot prilogo ponudimo zelenjavni riž.
Gostilna PP, Novi trg 2, Ptuj Tel.: 02/74 90 622 www.perutnlna.si
Stoletje dobrih okusov
m
Perutnina Ptuj
KIDRIČEVO / območno srečanje plesnih skupin
Številinost skupin in pestrost koreografij
Na obmoinem sretanju plesnih skupin, bilo je v torek, 3. aprila, v Kidriievem, je letos plesalo kar 15 skupin iz vrtca, osnovnih {ol, plesnih družin in klubov s ptujskega obmoija.
številčnost skupin govori o tem, da je ples med otroki in tudi kasneje med mladostniki tisto izrazno sredstvo, ki jim najbližje in skozi katerega lahko ne nazadnje najbolje izpovejo svoje mladostne zagate in probleme. Kot zanimivost, naj omenimo, da smo se na srečanju srečali le z mentoricami plesnih skupin. Pomeni to, da za močnejši spol to ni dovolj atraktivna ali kako drugače zanimiva in osebnostno dovolj izpolnjujoča dejavnost ali pa ne dovolj finančno privlačna dejavnost?
Strokovno je plesne nastope ocenila Mojca Kasjak: "Srečanje govori o številčnosti skupin in plesalcev, videli smo pestrost koreografij - od klasičnih plesnih do revijskih točk, orga-
Miške iz vrtca Ptuj v koreografiji Sir. Foto: Langerholc
Nastopili__ so plesne skupine: Vrtec Ptuj z mentorico Ivanko Jurgec, O[ dr. Ljudevita Pivka z mentorico Dragico Emeršič, O[ Kidričevo — podružnica Lovrenc z mentorico Barbaro Svenšek, ki je imela dve skupini, O[ Boris Kidrič Kidričevo z dvema skupinama - mentorici Zdenka Golub in Alenka Bru-men, O[ Mladika z mentorico Miro Mijačevič, Migice O[ Go-rišnica z mentorico Ireno Forštnarič, O[ Destrnik z mentorico Mileno [irec, O[ Olge Meglič z mentorico Boženo Krivec, Plesni klub Mambo Ptuj z dvema skupinama, ki ju vodi Božena Krivec, in Plesna družina Gea DPD Svoboda Ptuj z dvema skupinama, ki ju vodi Majda Fridl.
nizacija je bila odlična in na splošno je bilo spremljanje nastopov zanimivo. Pri koreografijah in izbiri glasbe pa se postavlja vprašanje, kaj hočejo otroci in kaj mentor. Tu seveda nimam v mislih nastopov show dancea. Ali je mentor zato, da vodi plesno vzgojno - izobraževalni proces, ali kaj d rugega? Koreografije je treba graditi namreč na sposobnosti plesalcev.
Koreografija pa mora biti narejena tako, da ji publika verjame, tega pa za nastope, ki smo jih videli, ni mogoče vedno trditi."
V imenu organizatorja - Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ptuj je priznanja za sodelovanje in spominska darila podelila vodja izpostave Nevenka Gerl. Pri organizaciji srečanja je sodelovala še občina Kidričevo.
NaP
CIRKOVCE / območno srečanje folklornih skupin
Folkloristi še odkrivajo nove plese
V soboto, 7. aprila, se je v Cirkovcah na območnem srečanju folklornih skupin, ki ga je pripravila ptujska območna izpostava javnega sklada RS za kulturne dejavnosti skupaj z občino Kidričevo, Prosvetnim društvom Cirkovce in Oš Cir-kovce, predstavilo devet skupin. Plesali so, godli in obujali šege in navade. Srečanje je kljub dežju privabilo v dvorano številno občinstvo in ogrelo dlani, pa tudi srca, saj so bili nastopi nadvse všečni, tudi skozi strokovno oko navdušujoči na domiselno s pomladanskim cvetjem okrašenem odru.
Nastopili so pevke in pevci Folklornega društva Lancova vas, folklorna skupina Zahvala jeseni Društva za ohranjanje dediščine Juršinci, ki jo vodita Erika Toplak in Stanko Ku-kovec, folklorna skupina Kulturnega društva Destrnik, vodi jo Jelka P{ajd, predstavila se je folklorna skupina Folklornega društva Anton Jože Štrafela Markovci, vodi jo Milan Gab-rovec, folklorna skupina Rožmarin Dolena z vodjo Francko
Petrovi~, folklorna skupina Po-brežje, vodi jo Miran Dreven-{ek, folklorna skupina Lancova vas, vodi jo Janko Jerenko, folklorna skupina Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj pod vodstvom Cvetke Glatz in folklorna skupina Vinko Korže Prosvetnega društva Cirkovce.
Selektor Branko Fuchs, ki mu je bilo srečanje v Cirkovcah že šesto, ki ga je letos strokovno spremljal, je bil navdušen in re-
vijo kot celoto ocenil kot najboljšo, kar jih je videl doslej, tako po organizaciji kot po kakovosti nastopov. Kot je povedal, slabe skupine na tem območju pravzaprav ni več, o razlikah med njimi odločajo le posamezni elementi. V celoti gledano so skupine letos pokazale izreden napredek v dramaturgiji oziroma pri gledališki postavitvi posameznih šeg, ki so bile vse odlično postavljene, tudi nošam ni več kaj očitati, godci so bili, kot je običajno na ptujskem območju, odlični, dobra je bila izbira plesov, in kot je pokazala revija v Cirkovcah, je še mogoče najti plese, ki niso zapisani, kar govori o ustvarjalnem pristopu posameznih skupin, ki iščejo in želijo nekaj novega. Še najslabše so se odrezali pevci; petje namreč ni bilo vedno ubrano, in
Posnetek predstavnikov vseh sodelujo~ih skupin ob koncu, ko je vodja ptujske izpostave sklada za kulturo Nevenka Gerl podelila nastopajo~im priznanja in spominska darila. Foto: Langerholc
kot je poudaril Branko Fuchs, se morajo skupine odločiti, ali naj bodo ljudski pevci statični, ko pa pojejo plesalci med plesom, pa je treba skrbno izbirati, kdaj naj pevci pojejo, med katerim plesom, skratka petje mora biti ubrano.
Ob simpatičnih in tudi po strokovni oceni dobrih nastopih folklornih skupin, ki niso zgolj plesi, ampak tudi ohranjanje običajev, se človeku porodi misel, zakaj je priložnost videti to narodovo bogastvo le na revijah, še kakšni obletnici društva in na kakšni občinski prireditvi - in to je vse. Vsi na ptujskem območju stavimo na turizem, z lučjo ob belem dnevu pa bi lahko iskali dogodke, ko se v Ptuju in okolici mudi večja skupina gostov iz tujine ali drugih krajev Slovenije, da bi se jim predstavila kakšna folklorna skupina, ali še več, da bi v ponudbi ogledov naravnih in kulturnih znamenitosti tega območja vključili tudi nastope folklornih skupin. Škoda, zakaj nastop folklorne skupine je ena najbolj živih in otipljivih vezi med preteklostjo in sedanjostjo, med morda z današnjimi očmi nostalgičnim spominom na prijetne trenutke življenja naših prednikov in industrijsko vsakdanjostjo informacijske družbe, ki največ svojega časa preživi pred TV in računalniškim ekranom.
... PA BREZ ZAMERE
Ogledalo naroda
OD KOD JE PRIŠLO, KAJ SPLOH JE IN ZAKAJ JE FINO, DA GA IMAMO TUDI SLOVENCI
Kaj je tisto, kar nam zadnje čase najbolj pripravno služi kot okno v svet? S pomočjo česa najlažje spoznaš realnost? Kaj nam v novejšem času kar najbolj pripravno služi kot interpret sveta, ki nas obdaja in v katerega smo pravzaprav hočeš ali nočeš pahnjeni? Tistega sveta, ki se spreminja s svetlobno hitrostjo, v katerem več ne veste, ali vas nekdo pošteno vleče za nos ali pa so stvari res tako čudne in neracionalne, kot se vam dejansko zdijo. Ja, kaj je tista stvar, brez katere si dandanes ne znate več predstavljati svojega sveta, ga ne znate več osmisliti? Kaj je torej tisto, kar nam pomaga lažje prenašati ta svet, razumeti družbo, v kateri smo, shajati s samim seboj, ja, tudi iskati izgovore in opravičila za nas same, za to, kar smo? S čim torej danes tolmačimo resničnost, se pojasnjujemo sami sebi?
Okej, poglejmo najprej, kako so to počeli tipčki pred nami. Ce pogled obrnemo malce v preteklost, k duhovnim (pra)očetom evropske in s tem seveda hkrati tudi (pra)očetom ameriške kulture, k starim Grkom ... Saj veste, Sokrat, Platon, Aristotel, Periklej, Homer in podobni modeli. Kako so oni dojemali stvarnost? Kaj je bila tista značilna stvar, preko katere so Grki dojemali naravo, ki jih je obkrožala, družbo, v kateri so živeli, in predvsem sami sebe, svoje navade, slabosti, vrline in seveda obvezno tudi svojo modrost? S čim si je Grk tolmačil svoj svet, svoj karakter? Ja, kot vse drugo, je tudi to počel zelo izvirno, njemu lastno: izmodroval je mit. Mit ne kot nekakšno zgodbico za lahko noč ali kaj podobnega, ampak kot temeljno izkustvo realnosti. To je tisto, kar mu je omogočalo, da je lahko shajal sam s seboj in hkrati razumel samega sebe. Mogoče pa je bila situacija obrnjena: Grk je lahko bil tako originalen (in posredno seveda tudi uspešen) ravno zato, ker si je bil izmislil tako originalen, izviren način tolmačenja samega sebe. Kakorkoli že, Grkom je zadeva stoprocentno laufala. Ce ne verjamete, pomolite nos malo v zgodovinske knjige ali pa si poglejte kakšen dokumentarec na Discoveryju. Vam bo takoj vse jasno.
Toliko o Grkih. Kako se pa zadeve lotevamo v današnjih časih? Kot verjetno (popolnoma pravilno) domnevate, svet danes ni več enak kot tisti, v katerem so živeli Grki, iz česar sledi, da tudi realnost ne more biti enaka. In tudi res ni. Še zdaleč ne. Pravzaprav niti ni samo ena. Svet je dandanes resda še vedno eden tako kot pred par tisoč leti (če ne štejemo interneta, se pravi virtualne-ga sveta), vendar pa je ta naš svet tako hudo zdiferenciran, da lahko mirne volje govorimo, da živimo v različnih svetovih, da imamo različne karakteristike in različne navade. Govor je seveda o narodih, nacijah in ne o posameznikih, saj bi takšen partikularizem vodil že v absurd (glede na to, da nas je na Zemlji kar nekaj milijard).
Ce pa ste mnenja, da je torej način dojemanja sveta, samega sebe in nasploh celotne realnosti
pri vsakem narodu različen, se krepko motite. Mehanizem, sredstvo oziroma njegova forma je pri vsakem narodu enaka, tako rekoč identična, pomembne razlike pa obstajajo, kot pri večini stvari, v vsebini. In ja, imamo jo tudi Slovenci. Kaj pa torej končno je ta stvar in od kod se je pravzaprav vzela? Od kod smo jo dobili mi, sinovi slovenske grude? Heh, kot večino stvari je tudi ta k nam pri-romala iz krasnega novega sveta, se pravi, iz Jenki-lenda. Pravzaprav je jenkiji niso izvozili samo k nam, ampak po celem svetu. In kar jenkiji izvozijo, s tem hočejo imeti dobiček in reklamo zase. Za svoj način življenja. Za svoj način videnja sveta. Za svobodni način videnja sveta, jasno.
Zdaj pa malo pomislite, kaj je tisto, kar je najbolj jenkijevskega po celem svetu. Je to kokakola? McDonalds? George Bush junior? Diznilend? Miki Miška? Ne? No, saj vse to je čisto res čistokrvno made in U.S.A., ampak to ni to. Obstaja še nekaj dosti bolj ameriškega, celo za samega Američana, nekaj, kar neprimerno bolj kot zgoraj našteti artikli uteleša jenkijev pogled na svet, kar pravzaprav določa njegov pogled na svet in na samega sebe. Nekaj, v čemer lahko jenki slavi samega sebe in celotno jenkijevs-tvo. Kaj je tisto najbolj subtilno, najbolj sugestivno amerikanizacije? Ja, to ni nič drugega kot film. Tako vsaj mislijo Američani. Vendar pa gre pri vsem skupaj za neko drugo stvar. Načrt amerikanizacije se je jenkijem odpeljal takrat, ko so film kot pogled na svet, kot lastno samopodobo začeli uveljavljati tudi vsi drugi narodi po svetu. In tako je film iz prvotnega izvoznega artikla stri-čka Sama postal ogledalo vsakega naroda. Ja, najboljši način, da spoznaš karakter in nazor naroda, je, da si ogledaš njegove filme. Pokaži mi, kakšne filme delaš, in povem ti, kdo si.
To velja tudi za Slovence. Ki smo končno začeli masovno gledati tudi slovenske filme. Kar pomeni več stvari. Prva je ta, da smo očitno doumeli, da se lahki iz filmov precej naučimo o samih sebi, se pravi o karakterju našega naroda, po drugi strani lahko to pomeni tudi to, da smo začeli snemati boljše filme, lahko pa pomeni recimo tudi, da smo spoznali to, kar so nam hoteli jenkiji povedati že celo stoletje, namreč, da so filmi novi miti, nova gledanja realnosti, le da smo jih (jenkije, namreč) malo nategnili in začeli namesto njihovih akcionerjev gledati naše filme.
Najlepši primer vsega naštetega je "Zadnja večerja". Gotovo jo poznate (ja, to je tisti film, v katerem igra Izzy iz Tv Doberdan). Ce si je še niste ogledali, storite to čimprej. Ima vse. V njej tipčka snemata film (razumete, hočeta nam povedati, da realnost lahko razumeš samo še skozi film), oba sta malo bebasta, glavnemu junaku je največji vzor Kekec (kako slovensko) in na koncu ta junak na nek način tudi zmaga. Ja, na slovenski način. Kaj še hočete drugega?
PTUJ / obiskali v krojastvu romana ilijevca
Pri kvaliteti ni pogajanj
Krojaštvo samostojnega podjetnika Romana Ilijevca ima sedež v Pre{emovi ulici 21 na Ptuju, kjer bo že skoraj leto dni. V vsej obilici dela se javnosti doslej še ni podrobneje predstavil, čeprav je po svojih kvalitetnih krojaških storitvah že dolgo znan.
V vedno boljše delo ga sili vedno večja konkurenca, in čeprav mu ceneni tekstil na eni strani ni konkurenca, mu na drugi strani jemlje delo že zaradi socialnega stanja ljudi, ki si pogosto ne morejo privoščiti kvalitetnega krojača. Ker pa je takih, ki njegovo delo že poznajo iz njegovih dijaških let, veliko, mu dela ne manjka. Njegove stranke so stare v glavnem nad 25 let, ljudje, ki imajo že izoblikovan stil oblačenja in se ponavadi odločajo za klasična oblačila z modnim pridihom. Moda je lahko namreč tudi droben detail, ki da oblačilu piko na i.
Roman Ilijevec je po izobrazbi strojni tehnik, ki se ukvarja s krojaštvom; s temi besedami se najraje predstavi. S krojaš-tvom se je pričel ukvarjati že v drugem letniku, ko je najprej s pomočjo maminega stroja začel šivati zase. Čeprav začetnik, se
je lotil šivanja izredno zahtevnega izdelka - suknjiča. Izdelek je bil super, se spominja, šlo je za vojaški - po domače šminkerski suknjič. Na fakulteti je študiral konfekcijsko tehnologijo, prišel do absolventskega staža, nato pa se je raje prepustil šiviljskim škarjam, sukancu in stroju. Dve leti je premišljeval, kaj in kako. Do konca študija mu je ostalo le šest izpitov, a ni ga mikalo, da bi jih opravil, saj se kot inženir konfekcijske tehnologije ne bi imel kje zaposliti. Tako pa se je odločil prav v zadovoljstvo strank in svoje, je prepričan.
Zasebnik je že šesto leto, začel je v kleti na Rimski ploščadi. Vesel je, da ima redne stranke. Pri delu mu pomagata dve šivilji, njegovo pa je krojenje in delo s strankami. Zelo težko je dobiti dobro šiviljo; da jo usposobiš, potrebuješ dve do tri leta, poudarja. "Od mojih sodelavk veli-
Roman Ilijevec v svojem salonu. Foto: Črtomir Goznik
ko zahtevam. Edino kvaliteta je tisto, kjer se ne pogajam. Res pa je, da je včasih že zaradi slabe kvalitete blaga težko zašiti kvaliteten izdelek. Ne moreš iz vsega narediti vse, kar bi si nekdo zaželel. Poliestri so sicer zelo modni, šivati pa jih je zelo težko. Zato sem vesel sleherne stranke, ki se pred odločitvijo o modelu posvetuje tudi o nakupu primerne vrste blaga. Nekoč bi rad svojim strankam ponudil tudi blago, to pa je poveza-
n
Obleka po meri človeka.
KROJAŠTVO
Roman Ilijevec, Prešernova 21, Ptuj telefon 02 774 23 71
no z velikimi vlaganji. Nekoč bi se rad tudi bolj posvetil moški modi. Kljub temu da je na videz te veliko, so moški še pogosto prikrajšani za kvalitetna oblačila," pravi Roman Ilijevec.
Moda je nenehno gibanje, iz sezone v sezono ponuja nekaj novega; Roman, ki je modi nenehno blizu, se ji ne podreja za vsako ceno. Rad se sicer zazre v vsako modno novost, pri tem pa tudi ostane, zanj ostaja najljubše oblačilo športna eleganca, obleka brez kravate. Za stranke šiva v glavnem po naročilu, vrste oblačila pa se prilagajajo sezoni. Poleti ponavadi zašijejo tudi veliko bluzic. Zaveda pa se, da z obleko ne vplivamo samo na svoje počutje, z njo pokažemo tudi spoštovanje, pozornost in mnenje, ki ga imamo o neki osebi ali dogodku. Tudi zato je pomembno, da si stranka in krojač medsebojno zaupata in da skušata model izbrati tako, da se bo podal osebnosti stranke.
Roman bi se rad izpopolnil v modeliranju, telo je kot geometrijsko delo, pravi, a z nekaterimi razlikami. Da ga "osvojiš", je potrebno znanje in veliko prakse. Ne slepi se, da je vse o krojaštvu že osvojil, rad bi še obogatil svoje znanje, a za zdaj takšnega izobraževanja, kot bi ga želel sam, ni nikjer zasledil.
MG
HAJDINA / z razstave drustva zena in deklet
Rotna dela in velikonoini izdelki
V kulturni dvorani Hajdina so 14. aprila odprli razstavo ročnih del in velikonočnih izdelkov Društva žena in deklet občine Hajdina, ki ga vodi Marta Sitar. Na ogled je bila do 16. aprila.
Na otvoritvi sta v priložnostnem kulturnem programu zapela pevski zbor DU upokojencev Hajdina in ljudske pevke KPD Stane Petrovič Hajdina. Razstavo je odprl hajdin-ski župan Radoslav Simonič in izrazil upanje, da bodo članice društva vso spretnost in znanje, ki veje iz predstavljenih izdelkov, znale prenesti tudi na mlade. Članice društva žena in deklet dajo veliko na druženje; zimsko in spomladansko druženje je rodilo razstavo, v letošnjem letu pa načrtujejo še vrsto drugih aktivnosti za bogatenje duše in telesne kondicije. Letos jih bo med drugim pot vodila tudi na Triglav.
MG Z razstave ročnih del in velikonočnih izdelkov Društva žena in deklet občine Hajdina
LESKOVEC / ZANIMIVA RAZSTAVA PISANIC
Priprave na gradnjo turistiinega doma
Od petka do nedelje so prostor društva upokojencev v Le-skovcu krasile pisanice in številni drugi okraski ter dobrote, značilne za čas velikonočnih praznikov. Razstavo so pripravile članice turističnega društva Klopotec, dobršen del pa so prispevali tudi učenci osnovne šole Leskovec pod vodstvom učiteljice Marjane Notesberg.
Tudi priprava razstave, ki postaja tradicionalna, sodi v prizadevanja turističnega društva Klopotec, da ohrani in razvija dejavnosti, značilne za življenje in delo v tem delu Haloz. To je bila letos že druga društvena aktivnost, pred tem so namreč že pripravili ocenjevanje vina. Sledilo bo tradicionalno ocenjevanje domov v občini Videm, 11. avgusta pa prav tako tradicionalni kmečki praznik, ki ga bo obogatila kulinarična razstava, tokrat bodo v ospredju mleko in mlečni izdelki, pripravili pa bodo tudi kmečke igre. Dejavnost društva bodo tudi letos zaokrožili s tradicionalnim martinovanjem.
Kot je povedala predsednica Turističnega društva Klopotec Ida Vindiš-Belšak, se društvo nenehno ubada s problemom lastnih prostorov. S svojo dejavnostjo morajo vselej gostovati, to pa ovira njihove smelejše načrte. Zato razmišljajo o gradnji turističnega in krajevnega doma, za kar bi bila možnost na občinski zemlji v bližini stanovanjskega bloka. Dom naj bi s skupnimi močmi zgradila krajevna skupnost in turistično društvo. Kaj več o teh načrtih je v tem trenutku težko povedati, saj je v pripravi šele osnovna dokumentacija.
JB
Zanimiv utrinek z razstave velikonočnih dobrot in okraskov
PTUJ / PRODAJALNA PEKARNE RŽ
V preSernovi ulici
Dnevno vei kot 30 vrst kruha
Novembra lani je v Prešernovi ulici na Ptuju odprla vrata prodajalna kruha in pekovskih peciv Rž samostojne podjetnice Mirjane Fekonja iz Gornje Radgone.
Začetki pekarske tradicije v družini Fekonja sežejo v leto 1991, ko sta zakonca Franci in Mirjana odprla svojo prvo pekarno in prodajalno v rojstni Gornji Radgoni. Počasi so se ji pridružile prodajalne v Ljutomeru, Radencih, Mariboru in lani še na Ptuju. Fekonjevi dajejo poudarek peki domačih kruhov, zlasti rženega, in uporabi domačega kvasa brez aditivov. Pestro ponudbo pekarskih izdelkov sestavlja 11 vrst črnih, 12 vrst belih in prav toliko vrst specialnih kruhov z zrnjem, skupaj več kot 30 vrst. Fe-
konjeve prodajalne ponujajo še 30 vrst pekovskega peciva, 20 vrst peciva iz listnatega testa in 3 vrste bureka ter 6 vrst ročno izdelanih domačih keksov. Pecivo iz listnatega testa pečejo v vseh prodajalnah, v ptujski v Prešernovi pa pečejo tudi kekse za potrebe vseh prodajaln. Dnevno v pekarnah v Gornji Radgoni in Mariboru ter v prodajalnah spečejo blizu 3 tone izdelkov.
In načrti? Novi prodajalni v Ormožu in Murski Soboti!
ak
GORISNICA / jubilejni koncert mešanega pevskega zbora
Pol stoletja zborovskega petja
V ponedeljek je mešani pevski zbor PD "Ruda Sever" Go-rišnica praznoval petdesetletnico delovanja. Zborovodkin-ja Slavica Cvitanič je za jubilejni koncert izbrala obsežen in pester program, saj smo v rednem programu slišali kar enaindvajset pesmi.
V prvem delu koncerta smo prisluhnili Cantemusu Lajosa Bardosa, madžarskega skladatelja, Dolgi nocki Rada Si-monitija, Musici musarum Jacobusa Gallusa, Ciganom Roberta Schumanna, Offenba-chovim Barcarolam, Weinger-lovi Prleški, Mokranjcevi X. Rukoveti, Mozartovemu Ave verumu ter trem slovenskim skladbam: Radovana Gobca Vidi baba muho, Alda Kumra Pesmi od ljubezni in kafeta ter premierni izvedbi Jakoba Ježa z naslovom Nova.
V drugem delu koncerta smo slišali Emila Cosetta Orkester (zbor je vodila korepetitorka Jana Kovacec), Luke Kramol-ca Sem se rajtal ženiti, Sama Vremšaka Pojdam u rute, Ka-rola Pahorja Pa se sliš (zbor je vodil korepetitor Ernest Kokot), Čelarja Djetešce moje drago, Frana Venturinija Nocoj pa, oh, nocoj, Zorka Prelovca Ženka mi v goste gre, Radovana Gobca En starček je živel, Berica Marice dušo ter Beach Boysov Barbara Ann.
Solisti so bili Irena Forš-tnarič, Jana Kovačec, Simona Meznarič, Tina Prejac, Ernest Kokot, Dušan Segula ter kot gost Slavko Vesenjak.
Programa je povezovala Helena Salamun.
Koncert je bil nadvse uspešen. Zborovodkinja Slavica Cvitanič zavzeto dela na vokalni tehniki, kar se posebej odraža na sopranu in altu. Tudi program je bil zelo pester, saj smo slišali skladbe, ki so nastale v času renesanse preko romantike do sodobnih umetnih stvaritev.
Ob jubileju so se na pevski prireditvi spomnili vseh, ki so sodelovali v petdesetletnem razvoju organiziranega petja v
PTUJ / galerija tenzor odprla vrata
Za zaietek Tisnikar
že na februarski kulturni prireditvi, pripravili so jo ob kulturnem prazniku, ko so javnosti predstavili prvo izdajo Prešernovega Krsta pri Savici iz leta 1836, so v podjetju Tenzor napovedali, da bodo s svojo galerijo, ki jo bodo odprli aprila, tako ali drugače poskušali razburkati ptujsko kulturno sceno. Takrat so še povedali, da je eden njihovih ciljev tudi oživitev nekoč znane slikarske kolonije Poetovio.
tekst za zloženko, ki spremlja razstavo. Ob tem je poudarila, da je naložba v kulturo naložba v prihodnost, tega se vse bolj zavedajo tudi slovenska podjetja. Mednje zagotovo sodi mlado ptujsko podjetje Tenzor, ki ima ambicije postati vodilno podjetje na področju tehničnega varovanja v Sloveniji in eno pomembnejših na območju bivše Jugoslavije. Želi pa imeti tudi svoj prostor na področju kulture na Ptuju in širše, zato je odprlo lastno galerijo. Za prihodnje mesece so že pripravili natančen koledar galerijskega dogajanja, s katerim bodo javnost pravočasno seznanili.
Razstava Jožeta Tisnikarja bo na ogled do 13. maja vsak dan od 9. do 14., ob sobotah od 9. do 12. ure.
MG
Odprtja galerije Tenzor se je udeležila tudi Tisnikarjeva vdova Marija, ob njej direktor Tenzorja Miran Sen~ar. Foto: Črtomir Goznik
Del februarskih napovedi so v petek, 13. aprila, ob 13. uri, ko so v upravni zgradbi na Mariborski 13, odprli galerijo Tenzor, uresničili. Galerijsko dejavnost so pričeli z razstavo svetovno znanega slikarja Jo-
žeta Tisnikarja, ki je slikal življenjske zgodbe ljudi, ki so se znašli na njegovi secirni mizi. Tisnikarjevo delo je na otvoritvi predstavila dr. Marjeta Ci-glenečki, strokovna sodelavka galerije; ona je tudi prispevala
		PROGRAM 19.4.-3.5. 2001	V morali enako kot v umetnosti govorjenje ne pomeni nič, dejanje vse. Emest Renan, francoski pisatelj
NASLOV	URA	DATUM	VS E B i NA
TISKOVNA KONFERENCA pred premiera	11.00	19.	Avtor in režiser: Sekumady Conde: SIZIF NA BEGU
SVOBODNO RAZMERJE,	14.00	četrtek	Igralec: Zvone Funda
ogled za šolo in izven			Zakonska satira.
MARJETKA, str. 89,	20.00	20.in 21.	NAJBOUŠA KOMEDIJA LETA 2001.
gostovanji v Mengšu			
SIZIF NA BEGU	19.30	21., 23., 25. april	Predstava skozi nadgradnjo monodrame prinaša eno najdrznejših postavitev gledališča enega na slovenskem. Njena zgodila izhaja iz mita 0 Sizifu, ki pobegne valjenju skale in se poda na brezmiseln beg. Vendar pa to ni edini nesmisel v njegovem življenju...
ANA IN KRAU, ogled za šolo in Izven	15.00	24. torek	Trnuljčica, Sneguljčica, Rdeča Kapica - velike pravljice v predstavi za male ljudi.
SVOBODNO RAZMERJE,	11.00	26.	Zakonska satira.
gostovanje v Domžalah		četrtek	
Gorišnici. Prvi zborovodja je bil Stane Stanič (dolgoletni predsednik Zveze kulturnih organizacij Ptuja), ki je zbor vodil polnih trideset let. Nasledil ga je za pet let Marjan Rogina, sedaj pa zbor že petnajst let uspešno vodi Slavica
štnarič se je zahvalila za sodelovanje vsem dosedanjim pevcem (dva sta še od prvega zbora) ter vsem korepetitorjem. Kot ko-repetitorji so sodelovali od začetkov do danes: Jože Mulej, Avgusta Kirbiš, Alenka Spin-dler, Milena Pivko, Pavla Vin-
dvajsetim članom zbora Gallusove značke.
S čestitko se je oglasil tudi eden ustanoviteljev zbora Janko Žnidarič, ki je optimistično povzel dosedanjo zborovsko pot in se tako zazrl tudi v bodočnost. Ob jubileju je zbor ob
Mešani pevskin zbor Ruda Sever Gorišnica z zborovodkinjo Slavico Cvitanič. Foto: Laura
Cvitanič, ki je sicer glasbena pedagoginja na šoli v Gorišni-ci, kjer vodi otroški in mladinski pevski zbor.
Kot zanimivost velja omeniti, da so se po mnogih letih na odru predstavili tudi pevci, ki že dolgo več ne prepevajo v zboru, in z nekdanjim zborovodjem Marjanom Roginom zapeli eno pesem.
Predsednica zbora Irena For-
ko, Miro Mulej, Slavica Trunk, Maja Tuš, Ernest Kokot in Jana Kovačec.
Zboru je čestital tudi goriš-niški župan Slavko Visenj ak, ki je bil nekoč član zbora (in še bo, če ne bo več župan), Mateja Lešnik, strokovna sodelavka za glasbo pri skladu za ljubiteljsko kulturo območne izpostave Ptuj, in Franc Lačen, predsednik zvze kulturnih društev, pa sta podelila triin-
pomoči občine izdal brošuro Pol stoletja zborovskega petja v prosvetnem društvu "Ruda Sever" Gorišnica. Uredila jo je Slavica Cvitanič.
Nedvomno je Gorišnica lep primer dobrega sodelovanja lokalne oblasti in kulturnega društva, kar ustvarja dobro vzdušje v kraju in krepi kulturni navdih za bodoče rodove.
FL
KIDRIČEVO / prva kaseta pevk druge pomladi
Tam dol na ravnem polju
Pevke "Druge pomladi", ki pod vodstvom Rozike Premzl delujejo pri društvu upokojencev Kidričevo, so v petek, 23. marca, v avli kidričevske osnovne šole skupaj z Društvom žensk Kidričevo predstavile prvo samostojno kaseto 21 pesmi z naslovom Tam dol na ravnem polju.
Na prireditvi, ki jo je povezoval Marjan Nahberger, so nastopili tudi pevci in godci občine Kidričevo, otroci ki-dričevskega vrtca in šole ter skupina ljudskih pevcev s Hajdine. Pevkam druge pomladi je ob izidu kasete čestitala Marta Pintarič, predsednica Društva žensk Kidričevo.
Po besedah vodje pevk Ro-zike Premzl se lahko Pevke druge pomladi s ponosom pohvalijo, da širijo petje in dobro voljo že dobra štiri leta. V tem času so imele že več kot 50 različnih nastopov, v povprečju 12 na leto. V arhivu društva upokojencev Kidričevo o njihovem delu pričajo številna
Pevke druge pomladi iz Kidričevega (od leve): Marija Kmetec, Danica Meško, Rozika Premzl, Kristina Lubaj, Micka Skledar, Dragica Tišler, Kunigunda Rodošek in Micika Muznik. Foto: D. Klajnšek
• ••
priznanja in pohvale, eden resnejših dokazov za njihovo aktivnost pa je brezhibna organizacija in izvedba tradicionalnih revij ali srečanj pevcev pod naslovom Pesem naj doni, ki jo organizirajo vsako leto ob prazniku občine Kidričevo.
Skupino Pevke druge pomladi društva upokojencev Kidričevo sestavljajo poleg vodje Rozike Premzl iz Njiverc še Marija Kmetec in Kristina Lubaj iz Kidričevega, Danica Me-ško iz Strnišča, Micka Skledar iz Apač ter Dragica Tišler, Ku-nigunda Rodošek in Micika Muznik iz Kungote.
Ker se je v njihovem repertoarju v dobrih štirih letih nabralo že kar lepo število različnih pesmi in ker so jih želele ohraniti tudi poznejšim rodovom, je bila njihova velika želja, da bi jih čimveč posnele. In to jim je uspelo. V sodelovanju z založbo Elekton iz Ptuja so izbrale in posnele 21 najljubših pesmi ter jih na svoji prvi kaseti združile pod skupnim naslovom Tam dol na ravnem polju. Nekaj njihovih pesmi so že predstavili na Radiu Ptuj.
-OM
SV. TOMAŽ / dana pobuda za občino
Referendum najkasneje iez leto dni
čeprav že dolgo pričakovano, na hitro bila dana pobuda za O vzrokih zanjo, načrtih in Cvetko, predsednik sveta KS
TEDNIK: Zakaj je prišlo do pobude za ustanovitev lastne občine?
M. Cvetko: "Na terenu je bilo že nekaj časa prisotno vzdušje, ki je nakazovalo ustanovitev lastne občine. Treba je vedeti, da je v okolici kar nekaj novonastalih majhnih občin in njihovega napredka ni bilo mogoče prezreti. Njihov razvoj gre bistveno hitreje kot pri nas tako na področju cest in vodovoda kot tudi druge infrastrukture. Tega je pri nas žal zelo malo in v občini tudi nimamo izdelane strategije razvoja, ki bi dajala upanje na boljše čase."
TEDNIK: Kateri so glavni problemi v KS, ki si jih obetate rešiti s samostojno občino?
M. Cvetko: "Največji problem so ceste, ki jih v zadnjem času nihče ne modernizira, prav tako pa je pereč problem vodovod, ki še vedno ni dokončan. Tam, kjer ga še ni, si vaščani včasih vozijo vodo s cisternami gasilskih društev, in to v času, ko je preskrba s podtalnico tako dobra, žal pa ta ne pride do ljudi. Vodovod je speljan po drugih točkah, kjer je bil seveda prav tako potreben, vendar bo treba na teh mestih, ki vodovoda še nimajo, nujno pristopiti k izgradnji. To so vasi Trnovci, Me-zgovci, Senčak, Rucmanci, Bra-tonečice, Zagorje, Gradišče, kar zajema okrog 40 odstotkov vseh krajanov. Ti imajo sicer lasten vodovod, kar pa seveda ni rešitev. Ze pred časom je občina pregledovala stanje in se dogovarjala z ljudmi, ki imajo lastne studence, ker jih bo treba ali zapreti ali dati pod vodovarstveno skupnost, ki bo bdela nad neoporečnostjo vode. To pa je težko udejanjiti, ker ne pride do investicij na tem področju, zaradi razdrobljenosti terena bi bila potrebna izjemno velika vlaganja, poleg tega pa je tudi vprašljivo, ali bodo ljudje, ki imajo lastne studence, pripravljeni to plačati. Gre namreč za manj razviti del krajevne skupnosti in standard je tukaj nižji."
TEDNIK: Kakšni so osnovni podatki KS Sv. Tomaž?
M. Cvetko : "Krajevna skupnost Sv. Tomaž je po površini ena največjih KS v sedanji občini Ormož. Meri 17,5 kvadratnega kilometra. Sestavlja jo 17 razpršenih vasi in je redko naseljena. Industrije v kraju ni. Do nedavnega smo imeli Indip, obrat tekstilne industrije iz Lendave, ki pa je te dni zaprl svoja vrata. Je pa veliko podjetnikov, ki imajo po nekaj zaposlenih. Zastopane so najrazličnejše panoge, ki uspevajo v danih okoliščinah, kolikor se pač da."
TEDNIK: Kaj pa športno in kulturno življenje kraja?
M. Cvetko: "Na športnem področju smo na zavidljivi ravni. Predvsem so uspešni nogometaši. Pri kulturi pa smo žal na repu in to predvsem po lastni krivdi. Ljudje se premalo zanimajo za kulturne dejavnosti, odziv je na prireditvah pogosto zelo slab in potrebno bo nekaj storiti. K vsemu prispeva svoj delež še neurejenost doma kulture, ki je v zelo slabem stanju. Za letos je za prenovo namenjenih milijon tolarjev, s tem pa se ne da narediti prav mnogo. Potrebovali bi vsaj 30 milijonov."
TEDNIK: Koliko financ dobite letno iz občinskega proračuna?
M. Cvetko: "To je zelo relativno. Naš finančni načrt znaša 14 milijonov, vključene so vse redne dejavnosti KS, vzdrževanje jav-
, pa je vendar zelo nenadno in ustanovitev občine Sv. Tomaž. upanjih je spregovoril Mirko Sv. Tomaž.
Mirko Cvetko, predsednik sveta krajevne skupnosti Sv. Tomaž
nih poti in drugega. Ne smemo pa pozabiti, da dobimo še denar za delovanje vzgojnovarstvene organizacije in šole, kar je lani zneslo 49 milijonov. Lani smo dobili vseh sredstev - za delovanje KS in za investicije skupaj okrog 90 milijonov. Pri tem ni vra~unana gradnja šole, ki se je financirala iz treh virov — denarja krajanov, ki so 10 let pla~evali ob~inski samoprispevek, država je zagotovila okrog 40 do 50 odstotkov, ostalo pa iz ob~inskega prora~una. V 10 letih pla~evanja samoprispevka so krajani zbrali od 65 do 70 milijonov tolarjev."
TEDNIK: Koliko denarja, menite, boste dobili kot samostojna občina?
M. Cvetko: "Na podlagi izračunov, ki smo jih naredili glede na število prebivalcev, bi bil naš proračun težek okrog 180 milijonov tolarjev, seveda pa tu niso vštete investicije, ki bi jih prijavili na razpise. In v končni fazi bi najbrž presegli 200 milijonov."
TEDNIK: Kak{na je demografska slika območja?
M. Cvetko: "V KS živi 2300 prebivalcev in že nekaj let to število ne pada več, ustalilo se je pri tej številki. Velik problem pa je, da se mladi selijo iz krajevne skupnosti. Nekaj pa jih le ostaja doma in nekatere kmetije so lepo obnovljene."
TEDNIK: Katere postopke za ustanovitev občine ste že pričeli doslej?
M. Cvetko: "Organizirali smo predlog in željo krajanov v 15-članskem iniciativnem odboru, ki ga vodi Marjan Goričan. Člani odbora so iz vseh vasi. Sprejeli smo sklep, da se naloži svetu KS, naj prične aktivnosti za ustanovitev občine. S to odločitvijo sta bila že seznanjena občinski svet in parlament. Nadalje moramo izdelati elaborat upravičenosti ustanovitve občine in ga poslati na prej omenjena naslova. Nato se razpiše poizvedovalni referendum. Medtem bo moral iniciativni odbor trdo delati. Nameravamo ga tudi razširiti, saj želimo, da
so v njem vsaj po trije predstavniki iz vsake vasi. Organizirali bomo razgovore po posameznih vaseh. Referendum mora biti razpisan najkasneje do maja prihodnje leto, potem pa bo odločil parlament. Uspeli referendum še ne pomeni občine."
TEDNIK: V tem trenutku na to čaka že 50 vlog.
M. Cvetko: "Menim, da ni vse odvisno le od parlamenta, kajti za njim stoji zahteva Evrope, ki pritiska na parlament, da se ureditev lokalne samouprave konča in
nadaljuje ustanovitev regij in pokrajin. Dogajanje v zvezi s tem bo pospešeno."
TEDNIK: Na kak{en odziv je naletela va{a pobuda v občini Ormož?
Cvetko: "Od občine pričakujemo posluh in razumevanje za voljo krajanov, vedeti pa je treba, da se občani ne bi spuščali v takšne postopke, če bi občina dosledno spoštovala financiranje krajevnih skupnosti po njihovem vložku."
viki klemenčič ivanuša
MINI ROKOMET
Velikonoini turnir vse boljši
Rokometni klub Ormož je organiziral 2. velikonočni rokometni turnir v mini rokometu za mlade rokometaše. S pomočjo številnih staršev je turnir brezhibno uspel in požel veliko pohval drugih klubov. Udeležilo se ga je enaindvajset ekip iz šestih klubov.
Nastopale so tri kategorije igralcev: letnik 1989, 1990 in 1991. Med letniki 1989 so zmagali domači nadebudni rokometaši, med letniki 1990 je zmagala Športna šola Goršič iz Celja in med najmlajšimi ekipa Dol Hrastnik. Sodili so Peter Zorli, Davorin Zorli, Maksimilijan Turin, Jože Hanže-lič im mlad perspektivni sodniški par Bojan Lah in David Sok.
V kategoriji 1989 je nastopalo šest ekip, ki so igrale po sistemu vsak z vsakim. Vse zmage in prvo
VELIKA NEDELJA / velikonočna slovesnost
Oživitev krajevnega praznika
Na velikonočni ponedeljek so v Veliki Nedelji ponovno oživili praznovanje praznika krajevne skupnosti Velika Nedelja. Skozi diapozitive so se obiskovalci sprehodili skozi čas od imenovanja kraja. Ime se je rodilo 18. aprila 1199, po bitki, ki je potekala na tem ozemlju. Bitka se je srečno končala, in ker je bilo ravno v času velike noči, so kraj v spomin na ta dogodek poimenovali Velika Nedelja.
Danes obsega krajevna skupnost enajst zaselkov: Drakšl, Hajndl, Lunovec, Mihovce, Sodince, Se-nešce, Strmec, Šardinje, Trgoviš-če, Vičance in Veliko Nedeljo.
Ob prihodu k Veliki Nedelji nas na hribčku že od daleč pozdravijo tri značilne stavbe: prelepa cerkvica, sodobno opremljena osnovna šola in veličasten grad, v katerem je na ogled stalna etnološka zbirka predmetov in orodij iz preteklosti, ki izvirajo iz tega okoliša. V krajevni skupnosti Velika Nedelja delujejo tri prostovoljna gasilska društva: Senešci, Trgovišče in Velika Nedelja ter lovsko društvo. Zelo dejavni so tudi rokometaši rokometnega kluba. Ime kraja pa so po vsej Sloveniji ponesli predvsem člani kulturnega društva Simona Gregorčiča Velika Nedelja s svojimi velimi spektakli na prostem: Mi-klovo Zalo, Celjskimi grofi in Jezusovim življenjem.
Na slovesnosti ob krajevnem prazniku so se člani kulturnega društva predstavili s Prešernovo Lepo Vido. Nastopila sta tudi mladinski pevski zbor osnovne šole in cerkveni pevski zbor župnije Velika Nedelja. V goste so povabili dekliški tamburaški zbor iz Ormoža pod vodstvom Maje Frangež in moški pevski zbor iz Dobrave z umetniškim vodjem Jožetom Ba-rinom Turico; iz Dobrave namreč prihaja velikonedeljski dušni pastir prior Albin Znidarič, zato jih veže še prav posebno prijateljstvo.
Ob koncu uradnega dela svečanosti je zbrane nagovoril predsednik sveta Krajevne skupnosti Velika Nedelja Ivan Hržič. Poudaril je, da želijo s ponovno oživitvi-
jo krajevnega praznika seči preko razhajanj in zaživeti v slogi in razumevanju. Podelil je tudi krajevna priznanja - plakete krajevne skupnosti Velika Nedelja. Za zasluge v dobro vasi, krajevne skupnosti, občine in občanov sta jih prejela Ciril Skuhala iz Trgovišča in Stanko Dovečar iz Šardinja. Prijeten večer se je končal z zdravico v znamenje prijateljstva in sožitja.
Mateja Hržič
mesto so dosegli Ormožani. Ekol Ivančica je osvojila šest točk, vendar je zaradi boljše gol razlike osvojil drugo mesto pred ekipama Velike Nedelje in Gorišnice. Končni vrstni red: 1. Ormož, 2. Ekol Ivančica, 3. Velika Nedelja,
4.	Gorišnica, 5. Dol Hrastnik, 6. Majšperk.
Zanimivo je bilo tudi med letniki 1990. V finalu je Športna šola Goršič iz Celja premagala Hrastnik z izidom 10:6 in se jim odolžila za neodločen izid v pred-tekmovanju. Za tretje mesto sta se pomerili ekipi Velike Nedelje in Ormoža, ki sta se v predtekmo-vanju razšli z remijem (9:9). Domačini so bili boljši in so zmagali z rezultatom 14:8. Končni vrstni red: 1. ŠŠ Celje Goršič, 2. Dol Hrastnik, 3. Ormož, 4. Velika Nedelja, 5. Ekol Ivančica, 6. Majš-perk.
Največ ekip (kar osem) je tekmovalo v kategoriji letnik 1991. Zmagovalci so postali igralci Dola, ki so v finalu še drugič na turnirju ugnali ekipo Ormož A z rezultatom 8:6. Končni vrstni red: 1. Dol Hrastnik, 2. Ormož A, 3. Ekol Ivančica, 4. ŠŠ Celje Goršič,
5.	Gorišnica, 6. Ormož C, 7. Maj-šperk, 8. Ormož B.
Uroš Krstič
ORMOŽ / z regijskega posveta območnih obrtnih zbornic
Pogoji za delo se ne izbolj{ujejo
V prostorih Območne obrtne zbornice Ormož je bil 12. aprila regijski posvet območnih obrtnih zbornic Podravja in Pomurja. Udeležili so se ga predstavniki zbornic iz Ruš, Maribora, Pesnice, Ptuja, Lenarta, Gornje Radgone, Ljutomera, Lendave, Ormoža in Murske Sobote ter Obrtne zbornice Slovenije. Na dnevnem redu so imeli aktualna vprašanja obrtništva, od mojstrskih izpitov, problematike parkirnih prostorov, plačilne nediscipline do neplačevanja članarine.
Kritično so ugotovili, da so pod novo vlado vprašanja obrtništva ponovno potisnjena na stranski tir, saj nimajo več svojega ministrstva. Gospodarski resor, v katerega so po novem vključeni, pa je preobsežen, da bi jim lahko v celoti prisluhnili. Obrtniki so prepričani, da bi z ustreznim posluhom vlada lahko naredila več zanje. Če bi vsak obrtnik zaposlil samo enega novega delavca, bi se število brezposelnih v Sloveniji prepolovilo. Dokler pa pogojev ni, obrtniki ne morejo na novo zaposlovati.
Leta 2004 bodo vsi, ki bodo zaprosili za obrtno dovoljenje po listi A, morali imeti mojstrske iz-
pite. Za stare obrtnike to ne bo veljalo, če pa bodo hoteli imeti vajence, bodo mojstrski izpit morali opraviti. Kar pa zadeva parkirna mesta, ki so pogoj za pridobitev avtoprevozniške licence, bo, kot kaže, država vztrajala, čeprav obrtniki pričakujejo, da se bo rok za uveljavitev pravilnika podaljšal.
Pri Območni obrtni zbornici Ormož imajo podobno kot v drugih zbornicah probleme s plačevanjem članarine. Člani jim trenutno dolgujejo iz tega naslova 3 milijone tolarjev, kar pomeni 20 odstotkov njihovega letošnjega proračuna. Ob drugih problemih, ki pestijo slovensko obrtništvo,
Območna obrtna zbornica Ormož, ki je bila gostiteljica tokratnega posveta (pred tem so se predstavniki zbornice sestali na Ptuju), ima 291 članov, ki so organizirani v štirih sekcijah. Največja je avtopre-vozniška s 67 člani, gostinska ima 35 članov, trgovska 12 in gradbena 72, v ustanavljanju pa je sekcija frizerjev. Območna obrtna zbornica Ormož je 30-letnico delovanja proslavila pred dvema letom. Vodi jo Ivan Kukovec, tajnik je Anton Kirič.
so v Ormožu izpostavili plačevanje članarine za lokalno turistično organizacijo. Čeprav LTO nima zakonske osnove, da bi jim odmerila dajatve, od obrtnikov, ki so po zakonu njeni člani, zahtevajo podatke o njihovih davčnih osnovah oziroma višini dobička.
MG
iilei/flfam,
PODGORCI /
NEZADOVOLJNI Z ZAOSTAJANJEM V RAZVOJU
V petek, 6. aprila, so se na 13. seji sestali člani sveta krajevne skupnosti Podgorci. Pregledali so lanskoletno poslovanje, nato pa med drugim obravnavali leto{nje na~rte. Kot je povedal predsednik sveta KS Stanko Pi-gnar, so se dogovorili o sklicu raz{irjene izredne seje sveta, na kateri bi obravnavali sedanje razvojne težave krajevne skupnosti; to naj bi se zgodilo {e pred zborom občanov, ki ga župan sklicuje za 4. maja zvečer v prosvetni dvorani v Podgorcih. Veliko časa so na seji posvetili tudi ugotovitvam o razvojnem zaostajanju krajevne skupnosti, ki ga vidijo kot posledico neiz-glasovanega samoprispevka na referendumu lanskega januarja.
ORMOŽ/OB
EVROPSKEM LETU JEZIKOV
To soboto bo Ljudska univerza Ormož izvedla poskusno preverjanje znanja (izpit) iz angle{ke-ga in nem{kega jezika, saj je bila z odločbo državnega izpitnega centra izbrana za poobla{-čen center izvajanja preverjanja znanja teh dveh tujih jezikov po javno veljavnem izobraževalnem programu. Sobotni izpit, za katerega so se udeleženci lahko prijavili prej{nji teden, je poskusen in brezplačen, poslej pa bodo razpisni roki praviloma dvakrat letno. Z izpitom bo državni izpitni center preizkusil opremljenost ormo{ke ljudske univerze za opravljanje tovrstnih izpitov, udeleženci pa bodo preverili svoje znanje in zahtevnost izpita. Pri ljudski univerzi za uspe{ne udeležence preizkusa pripravljajo posebno presenečenje.
ORMOŽ / ŠE O
PROBLEMATIKI LOKALNE
TURISTIČNE
ORGANIZACIJE
Kot nam je pred kratkim sporočil predsednik sveta zavoda Lokalna turistična organizacija Ormož Du{an Cvetko, ta organizacija {e ni zaživela, saj organizacijsko in kadrovsko {e ni usposobljena za to. Postopki za pričetek njenega dela so namreč zelo zapleteni, in čeprav je ormo{ki občinski svet sprejel odlok o njeni ustanovitvi in statut lokalne turistične organizacije že pred dobrim mesecem, se pri njenem delu zatika, od 12. marca pa je tudi brez vr{ilca dolžnosti direktorja.
ORMOŽ / KONEC MAJA EVROPOHOD
Konec prihodnjega meseca, 30. in 31. maja, bo skozi ormo-{ko občino potekal Evropohod — vseevropski pohodni{ki projekt, katerega soorganizatorica je tudi komisija za evropske pe-{poti pri Planinski zvezi Slovenije. V omenjeno akcijo, ki jo pripravlja Evropska popotni{ka zveza EWW, se vključuje 28 držav Stare celine.
Pohod, ki bo potekal tudi po ormo{kem območju, se bo začel v Grčiji ter nadaljeval prek Bolgarije in Madžarske proti Sloveniji, kamor bodo pohodniki prispeli 27. maja. Potovanje po na{i državi bodo spremljale {te-vilne prireditve, ki jih bodo konec maja pripravili tudi na ormo{kem območju. Pri tem bodo sodelovala planinska in turistična dru{-tva, občina, krajevne skupnosti ter osnovne {ole in gimnazija. Osrednja ormo{ka prireditev za pohodnike bo 30. maja na grajskem dvori{ču v Ormožu.
jš
ijní cente
Ob Draví 3q, Ptuj, tel. 02/788 00 23, oddelek papirnice: tel. 02/788 00 25 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 19. URE
ŠpIndlerjevG ul. 3, Ptuj, tel. 02/747 00 40 ODPRTO OD 7.30 D019. URE V SOBOTO OD 7.30 D015. URE VNEDEUO OD 8.00 D012. URE
Industrijska ulica, Lenart v Slovenskih goricah tel. 02/720 0301 ODPRTO OD 8.00 D019. URE V SOBOTO OD 8.00 D019. URE VNEDEUO OD8.00D012.URE
JMorkeť
Domova Sle, Domova îbI. 02/755 48 31 ODPRTO OD 7.30 D019. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 19. URE
Hordek 17a, Ormcš tel. 02/74015 38 0DPR1D OD 8. DO 18. URE V SOBOTO OD 8. D012. URE
Naročnik: PETUA d.o.o., Ob Dravi 3a, 2250 Ruj • Vse cene so v SIT • Ponudba velja do 30.4.2001 oz. do prodaje zalog • Za morebitne napake v tisku se opravičujemo
TURNISCE / kmetijska sola vabi
ObišSte šolsko posestvo
V okviru razstave Dobrote slovenskih kmetij bo Kmetijska šola Ptuj tudi letos organizirala dneve odprtih vrat. Lani so ob tej priložnosti predstavili šolsko dejavnost na Grajen-ščaku, letos pa strokovno in širšo javnost vabijo na ogled kmetijskega posestva na TUrnišču. Posestvo je šola pridobila pred dobrima dvema letoma in njena dejavnost se je v tem času zelo razširila.
Kmetijska šola Ptuj bo v štirih dneh poskrbela za temeljito predstavitev svoje dejavnosti in za prispevek k strokovnim spoznanjem. Tako bo v petek ob 14.30 predavanje o kužnih boleznih, ki ogrožajo evropsko živinorejo, sledila bo predstavitev projekta Kmetijska šola na Turni-šču. V soboto in nedeljo si bodo lahko udeleženci ptujske razstave Dobrote slovenskih kmetij ogledali šolsko posestvo, v ponedeljek pa bo na Turnišcu Dan poljedeljstva, vrtnarstva in kmetijskega strojništva s predavanji in predstavitvami na to temo.
Poseben poudarek dnevov odprtih vrat bo na predstavitvi življenja in dela dijakov, ki se bodo predstavili s predelavo sadja, kuhanjem, poskusi v polje-deljstvu, vrtnarstvom, pridelavo biološkega gnojila ter z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah.
Osnovno sporočilo letošnjih odprtih dnevov bo, da kmetij-
ska šola sodi v ta prostor, da mora tu dobiti še močnejšo življenjsko funkcijo ter da širši podravski prostor potrebuje šolo, ki bo živela sredi kemtijskega prostora ter z materialnimi in kadrovskimi pogoji kakovostno izvajala svoje poslanstvo. Čeprav današnji čas navidezno ni naklonjen kmetijstvu, se moramo zavedati, da bo slovenski in širši ptujski prostor vselej primeren za kmetijsko dejavnost. Ta pa bo potrebovala vedno več usposobljenih ljudi, saj je prav znanje še vedno največja ovira hitrejšega razvoja.
Dnevi odprtih vrat so priložnost za bodoče dijake, tiste, ki se bodo odločili za nadaljevanje študija v Kmetijski šoli Ptuj in njihove starše, prav tako pa za starše sedanjih dijakov. Te dni se lahko sami prepričajo, v ka-šnem okolju in v kakšnih pogojih si pridobivajo znanje njihovi otroci.
Sicer je dogajanje na šolskem
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Besede (ne)razumevanja
Seveda se velja najprej spomniti tistih dogodkov in dejanj v zvezi z letošnjimi velikonočnimi prazniki, ki že na prvi pogled zbujajo dobro voljo in zaupanje, utrjujejo prepričanje, da je v "ožjih" in "širših" svetovnih okoljih, v čisto domačem okviru, a tudi v nekoliko večjih razsežnostih mogoče govoriti in delovati razumno, razumevajoče. Med takšna zagotovila nedvomno sodi "skupno" voščilo najvišjih lokalnih predstavnikov treh krščanskih Cerkev, ki so tokrat po naključju svoj največji praznik proslavljale na isti dan. Njihove besede so ljudi pozivale k razumevanju in sodelovanju, k miru in prijateljstvu, proti mržnji in sovraštvu. To je še zlasti pomembno, če upoštevamo velik vpliv, ki ga imajo na nemajhen krog ljudi, pa tudi preteklo in sedanjo prakso, ki žal ni vselej usmerjena zgolj k služenju tem ciljem. Posebno pozornost zaslužita tudi sporočilo novega beograjskega nadškofa dr. Stanislava Hočevarja, da se je treba več kot s preteklostjo ukvarjati s prihodnostjo, in hrabrilen klic predstavnika srbske pravoslavne cerkve iz hrvaškega Knina svojim pobeglim srbskim bratom, naj se vrnejo, ker jih na Hrvaškem ne čaka nič slabega. Pravoslavna cerkev, ki ni bila povsem brez odgovornosti za vojne strahote ob začetku de-setdesetih let na Hrvaškem, je zdaj torej vendarle v funkciji vzpostavljanja in krepitve novega zaupanja med Hrvati in Srbi.
PRVI
NESPORAZUMI
V Sloveniji pa je velika noč potekala tudi v senci prvih vidnejših nesporazumov in prepirov v vladni koaliciji. Najprej je zaškripalo v odnosih med LDS in
kmetijskem posestvu zelo pestro. Dijaki spoznavajo polje-deljsko in vrtnarsko dejavnost, ukvarjajo se s poskusi, nedavna obnova sušilnice daje dobre možnosti za nabiranje izkušenj v sušenju sadja in rastlin. Velika želja šole pa je pridobitev živinorejskega obrata, saj bi s tem postala njena dejavnost še bolj celovita.
J. Bračič
Mag. Vladimir Korošec, ravnatelj poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj: »Vabljeni na Turnišče!«
ZLSD, potem ko je vlada s preglasovanjem (ob nasprotovanju ministrov iz ZLSD) sprejela besedilo izhodišč za pogajanja s Svetim sedežem, ki po zatrdilih iz ZLSD pred tem ni bilo koalicijsko usklajeno. Že dan pozneje pa je "počilo" v odnosih med LDS in združeno ljudsko stranko, ker je minister za informacijsko družbo dr. Pavle Gantar - menda spet brez predhodnega usklajevanja s koalicijskimi partnerji - predlagal razrešitev predsednika Telekomove uprave Marjana Podobnika.
V ozadju obeh potez gre očitno za večje probleme kot pa za naključne spodrsljaje, ki se jih da vselej opravičiti na različne načine. Posredi tudi niso zgolj odnosi znotraj koalicije, ampak predvsem tudi razpoloženje in razmerje sil znotraj posameznih strank, ki sestavljajo koalicijo. Tako so se reakcije ZLSD na vladno potezo v zvezi z Vatikanom vidno razlikovale po tem, kdo je nastopal v njenem imenu. Opazovalci so tako zaznali, da je bil še najmanj oster ravno predsednik te stranke Borut Pahor. Nekaj podobnega se že nekaj časa dogaja tudi v združeni ljudski stranki, kjer predsednik But zagotovo ne izstopa z grožnjami na račun LDS. Tako bi včasih lahko celo špekulirali, da je posameznim koalicijskim partnerjem celo všeč, če potegne LDS kakšno "neprijetno" potezo kar sama, brez njih, ker jim to pozneje še vendarle omogoča največ različnih taktiziranj in iskanja kolikor toliko ugodnih rešitev. Ob predlagani razrešitvi Marjana Podobnika je predsednik združene ljudske stranke Franci But hudo zameril predsedniku LDS in vlade dr. Janezu Drnovšku, ker voditeljem koalicijskih strank na nedavnem skupnem sestanku ni niti
VIDEM / prvi kongres mladega foruma zlsd
Kongres spoznavanja
V soboto, 24. marca, je v sejni sobi Kmetijske zadruge v Vidmu potekal prvi kongres Mladega foruma ZLSD Videm pod vodstvom Bojana Kureža, ki je od lanskega novembra predsednik MF Videm.
Po sprejemu statuta - ta je bil sprejet z večino glasov prisotnih - so opravili volitve vodstva. Tajnica je postala Brigita
Mohorko, koordinatorka za informiranje Jožica Krušič, koordinator za zabavo je postal Toni Golob, na mesto podpredsedni-
Predsednik Mladega Foruma ZLSD Videm Bojan Kurež
ka je bil izvoljen Maksim Mo-horko, predsedniško mesto pa je zasedel dosedanji predsednik Bojan Kurež.
Prisotne je nagovoril tudi Jernej Neubauer, član študentskih organizacij na fakulteti za družbene vede in eden od piscev zakona o legalizaciji prostitucije v Sloveniji.
Članstvo v MF Videm je od novembra 2000, ko je predsedniško funkcijo prevzel Bojan Kurež, naraslo z dvanajst na šestinštirideset članov in ta kongres je bil namenjen spoznavanju novih članov med seboj, saj se je zaključil z zabavo dolgo v noč. Podporo MF Videm sta s svojo udeležbo pokazala tudi predsednik podmladka Stranke prijateljev Ptuja Jernej Šoštar in predsednik novo nastajajočega podmladka na Ptuju stranke SLS + SKD Peter Mrden. Ali pa sta prišla samo na zabavo?
Ozren Blanuša
z besedico omenil nameravanih kadrovskih sprememb v Telekomu. Sicer pa But meni, da je bil predlog o razrešitvi predsednika Telekomove uprave Podobnika neprimeren tudi zato, ker je bil dan tik pred velikonočnimi prazniki, "ki so tudi prazniki pomiritve ljudi med seboj".
Seveda zaslužijo posebno oceno in poseben razmislek tudi "strokovni" očitki z ene in druge strani koalicijske naveze. But tako poudarja, da v obrazložitvi ministra Gantarja za zamenjavo Marjana Podobnika ni navedenih nobenih razlogov za njegovo razrešitev. Generalni sekretar Liberalne demokracije Gregor Golobič poudarja, da gre pri Telekomu za gospodarsko družbo in da je minister Ganer predlagal za nove voditelje menedžerje in ne predsednika kakšnega lokalnega odbora LDS ... S tem stališčem Gregorja Golobiča pa ne soglaša povsem generalni sekretar ZLSD Dušan Kumer, češ da je predlog pripravil minister - politik in da imajo potemtakem tudi koalicijske partnerke pravico do svojega mnenja o tem, čeprav Golobič zdaj trdi, da predlagana nova Telekomova ekipa ni "politična".
"POUČEVALNE" LEKCIJE ZA ZLSD
Vendar pa to ni edino "načelno" vprašanje, s katerim se bodo morali očitno ukvarjati v Združeni listi socialnih demokratov, če nočejo, da bodo v očeh javnosti čedalje bolj podobni nekomu, ki je že vnaprej in
za daljši čas najbolj pripraven za sprejemanje "poučevalnih" lekcij iz ust samozavestnega generalnega sekretarja LDS Gregorja Golobiča. Še zlasti, ker Golobič - vsaj na prvi pogled - deluje prepričljivo: Golobič je na navedbe, da LDS Svetemu sedežu popušča, še preden so se usklajevanja z njegovimi predstavniki sploh začela, odgovoril, da bi bilo "po slabih dvanajstih letih treba upoštevati, da se je v Sloveniji zgodila ločitev partije od države. Nekaj so funkcije države, drugo pa stranke, partije in njihove funkcije. V nekem trenutku se je zazdelo, kot da naj bi se s Svetim sedežem pogajala koalicija ali posamezne stranke. To je nesprejemljivo. Obstaja mednarodnopravno priznan subjekt, ki se mu reče Sveti sedež, in mednarodno priznan subjekt, ki se mu reče država. In v njenem imenu se pogaja vlada. Ne gre za nikakršno popuščanje, temveč za oblikovanje izhodišč, na osnovi katerih želi slovenska vlada, da je besedilo sporazuma s Svetim sedežem, ki bo usklajevano, z vidika naše ustavne ureditve, ustavnih dikcij in drugih zakonskih določil nesporno. Gre torej za zlonamerna podtikanja nekaterih v Združeni listi, ki bi želeli na račun prepričanja, da je slovenska RKC v javnosti sprejeta kot subjekt z ne najvišjo stopnjo zaupanja, izkoristiti, da bi se nasprotovanja povečala in bi se nabirale dnevnopolitične točke. To je neodgovorno. Slovenija želi imeti dobre odnose tako s Svetim sedežem kot z vsemi drugimi državami, v mednarodnem prostoru potre-
buje zaveznice in želi imeti urejene odnose z vsemi verskimi skupnostmi v Sloveniji." (Dnevnik, 14. aprila 2001)
Seveda pa bo nedvoumen odgovor zahteval tudi nadškofov očitek, da nekateri v Sloveniji na veliko mistificirajo kanonsko pravo. "Sprašujem se, kje živijo ti ljudje. Verjetno v preteklosti in vsekakor ne v Evropi. Njihova stališča so svetlobna leta daleč od tradicije evropskih narodov, ki so skozi vsa stoletja sklepali sporazume s Svetim sedežem. Ti ljudje ne vedo, kaj je krščanstvo, kaj Cerkev in kaj Sveti sedež, in iz tega delajo strašilo za potrebe svoje ideologije in manipulacije z ljudmi. Čudi me in žalosti, da nekatera mesta v slovenski družbi zasedajo zaprti, nerazgledani ljudje, nedojem-ljivi za vsak argument. Vsem je jasno, da v sporazumu ni nobenega problema. Resnični problem je ideološka zakrknjenost," je v intervjuju za mariborski Večer dejal ljubljanjski nadškof dr. Franc Rode.
Ne vem, ali je najbolje, da nadškof v obrambi svojega mnenja vse tiste, ki mislijo drugače, proglaša za "nerazgledane" in za ljudi, ki so nedojemljivi za argumente. Vse pa vendarle ni taka "čisto" in samo po sebi dojemljivo, kot nam zdaj dopoveduje on. Če bi bilo tako, potem vlada ne bi že vnaprej izrecno napovedovala, da bo določila sporazuma s Svetim sedežem in njihovo skladnost s slovenskimi ustavnimi določili še posebej pretehtalo ustavno sodišče.
Jak Koprive
ii {«i m farni
JUROVSKI DOL /
KRAJEVNI PRAZNIK IN JURJEVI DNEVI
V Jurovskem Dolu so se s krvodajalsko akcijo pričele prireditve ob 5. krajevnem prazniku in tradicionalnih Jurjevih dnevih. V ponedeljek so bila na sporedu športna srečanja med lovci in gasilci v več športnih in družabnim disciplinah, kjer so se ponovno izkazali člani GD Sv. Jurij, do jutri pa bodo predstavniki krajevne skupnosti in KO RK obiskovali bolne in invalidne krajane. Društvo vinogradnikov bo v teh dneh izpeljalo nekaj predavanj in ocenjevanje vina letnika 2000. Osrednja proslava krajevnega praznika s podelitvijo Jurjevih srebrnikov in priznanj ter priznanj najboljšim vinogradnikom pa bo to soboto, 21. aprila, ob 19. uri v kulturnem domu v Jurovskem Dolu. V nedeljo bo že tradicionalna Jurjeva nedelja z budnico, povorko in blagoslovom konj ter kmečkimi dirkami. (ak)
PTUJ / IZLET ZA UPOKOJENCE
Društvo upokojencev Ptuj organizira od 3. do 13. maja letovanje v Rabcu, ki bo stalo 287 nemških mark v tolarski protivrednosti (prevoz z železniške postaje Ptuj plačajo udeleženci posebej). Letovanje bo organizirano samo, če bo prijavljenih vsaj 40 do 45 ljudi. Zainteresirani se lahko prijavijo na Društvu upokojencev vsak torek in petek od 10. do 12. ure ali pri organi-zastorici letovanja gospe Mimici (tel. 7724591) (Ur)
MARKOVCI / DANES 22. SEJA SVETA
Svetniki občine Markovci se bodo na 22. redni seji danes,
19.	aprila, ob 17. uri uvodoma posvetili pobudam in vprašanjem, predstavili naj bi jim idejno zasnovo projekta male eletrar-ne (hidroelektrarne, elektrarne na plin in termoelektrarne na lesno biomaso), sklepali naj bi o vsebini osnutka odloka o zaključnem računu občine za leto 2000, prisluhnili poročilu nadzornega odbora občine o opravljenih nadzorih, sklepali o spremembah pravilnika o pogojih, načinu in kriterijih za pridobitev sredstev, namenjenih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva v občini, o spremembah pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva, se dogovorili o izvajanju dejavnosti odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda, podali pa naj bi tudi mnenje o kandidatu za ravnatelja osnovne šole Markovci. (-OM)
PTUJ / BRIGADIRJI BODO ČISTILI SPOMENIKE NOB
Na 7. seji upravnega odbora Kluba brigadirjev mladinskih delovnih brigad Ptuj, ki bo v petek,
20.	aprila, ob 18. uri v prostorih gasilskega doma v Kicarju se bodo v osrednji točki dogovorili o programu praznovanja 27. aprila - dneva upora proti okupatorju. Ta dan se bodo ob 9. uri zbrali na slovesnosti, ki bo ob domačiji narodnega heroja Jožeta Lacka v Novi vasi, ob 10. uri se bodo podali na 5. pohod po poteh upora in prostovoljnega dela v Kicar, ob 12. uri pa se bodo zbrali v gasilskem domu v Kicarju na 3. prazniku brigadirjev. Na jutrišnji seji bodo imenovali tudi člane delegacije mestne občine Ptuj, ki bodo položile vence k pomnikom NOB na območju celotne občine. Pred sejo bodo člani upravnega odbora kluba MDB s predsednikom Feliksom Bagarjem na čelu očistili okolje spomenikov Slovensko-goriške čete v Mostju in v Kicar-ju. (-OM)
Mil^iintaM
LENART / LETOS PONOVNO AGATINA NOČ
V	Lenartu se zavedajo pomena zgodovine, ljudskega izročila in starih običajev, zato bodo avgusta pri hotelu Črni les ponovno priredili tradicionalno Agatino noč. Priprave na eno odmevnej-ših lenarških prireditev že potekajo, v njih pa sodelujejo lastnica hotela Črni les Duška Lajh, LTO Slovenske gorice, Zveza kulturnih organizacij Lenart in občina Lenart. (ak)
SVETA ANA /
SPREMEMBE PROSTORSKEGA PLANA
Občina Sveta Ana pristopa k spremembah in dopolnitvam dolgoročnega in srednjeročnega občinskega plana oziroma prostorskih sestavin plana. Lastniki zemljišč in potencialni investitorji morajo prošnje za spremembe plana posredovati uradu občinske uprave najkasneje do 15. maja. (ak)
TRNOVSKA VAS / JUTRI OBČNI ZBOR UPOKOJENCEV
V	prostorih doma krajanov v Trnovski vasi bo jutri, v petek, 20. aprila, ob 15. uri 15. občni zbor društva upokojencev. (ak)
TRNOVSKA VAS / OSEM MILIJONOV ZA MRLI[KO VE@ICO
V	Trnovski vasi naj bi letos uredili projektno in tehnično dokumentacijo ter pričeli gradbena dela na novi mrliški vežici. Odbor za gradnjo je na osnovi idejnega projekta ocenil, da bi za predvidena dela potrebovali okoli 8 milijonov tolarjev, v proračunu pa so gradnji vežice namenili 4,2 milijona tolarjev. (ak)
HRASTOVEC / NOVE
MO@NOSTI
ZAPOSLOVANJA
V	Zavodu za duševno in živčno bolne Hrastovec-Trate načrtujejo gradnjo sodobne pralnice, opredeljene kot poslovna enota zavoda oziroma kot integracijsko podjetje. Delo v pralnici naj bi ob že zaposlenih v pralnicah Trate in Hrastovec, ki sta po mnenju vodstva zavoda nefunkcionalni, dobili tudi invalidi, prijavljeni na uradu za delo v Lenartu, stanovalci zavoda in osebe preko javnih del. (ak)
MARIBOR / PRVENSTVO KLEPARJEV-KROVCEV
Na sejmu Energetika, ki bo od 15. do 18. maja v Mariboru, bo potekalo drugo državno tekmovanje mladih kleparjev-krovcev Slovenije. Namen tekmovanja je prikaz usposobljenosti mladih vajencev in pomočnikov do 24. leta starosti in promocija poklica. S sodelovanjem in ob finančni pomoči Območne obrtne zbornice Ptuj so Ptujčani sestavili dve ekipi: ekipo OOZ Ptuj zastopata Robi Cafuta in Dar-jan Drevensek, vajenca 3. letnika pri obrtnikih Martinu Kokolu in Milanu Drevenšku, ekipo za ŠC Ptuj — Poklicno in tehni{ko strojno šolo pa zastopata vajenca Jože Bartol in Mitja Šmigoc. (F.V.)
POPRAVEK
V	Tedniku št. 12 je na str. 14 bil objavljen sestavek z naslovom Turizmu pomaga lastna glava in v njem med drugim zapisano: "... Kot vedno se zatika pri denarju, marsikaj pa je mogoče narediti tudi z dobro voljo, kot to počne turistično-etnografsko društvo Lu-kari." Pravilno bi moralo pisati: "... kot to počne Odbor za obnovo gradu."
Čeprav napaka ni nastala po naši krivdi, se zanjo opravičujemo.
Uredništvo
SVETA TROJICA / svet ks podprl odločitev o samostojni občini
Nekdanji trg - obiina?
Potem ko so o samostojnih občinah pričeli razmišljati v Halozah in na ormoškem koncu, so se prebudile še Slovenske gorice. Svet krajevne skupnosti Sveta Trojica je namreč na 21. redni seji sveta 26. marca predlagal začetek postopka za ustanovitev občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah z naselji Gočova, Osek, Spodnja Senarska, Spodnje Verjane, Sveta Trojica v Slov. goricah, Zgornja Senarska, Zgornje Verjane in Zgornji Porčič. O svojih namerah je prejšnji teden obvestil tudi občino Lenart in tamkajšnji občinski svet. Župan Ivan Vogrin je zato že napovedal zbor krajanov, ki bo pri Sveti Trojici predvidoma prihodnjo nedeljo. O podobnih težnjah v sosednjih krajevnih skupnosti lenarški župan uradnih informacij še nima.
Krajevna skupnost Sveta Trojica obsega 26 kvadratnih kilometrov veliko obmo~je oziroma 21 odstotkov sedanje ob~ine Lenart, v njenih osmih naseljih in 595 gospodinjstvih pa živi 2.301 prebivalec. Ve~ina se na delo vozi v bližnja Lenart in Maribor. Želje po samostojni ob~ini niso novost, krajani so se nam-re~ doslej o lastni ob~ini odlo-~ali že na dveh referendumih. Za pojasnila v zvezi z nedavno odlo~itvijo sveta KS Sveta Trojica smo zaprosili predsednika sveta Franca Rojka.
"V svetu krajevne skupnosti smo res razpravljali o odcepitvi od ob~ine Lenart in ustanovitvi samostojne ob~ine, vendar še nismo dovolj seznanjeni, kaj bi to pomenilo. Vidimo številke prora~unov novoustanovljenih ob~in, vendar nimamo podatkov, koliko bi se pove~ali stroški v novi ob~ini. Povedati moram, da na ustanovitev ob~ine še nismo pripravljeni, vendar sem na zahtevo krajanov in ~lanov sveta moral pristati na to. Zadnjo besedo bodo rekli krajani, najprej na zboru krajanov, ki ga že je napovedal župan Ivan Vo-
grin, nato še na referendumu, ki bo verjetno konec tega ali v za-~etku prihodnjega leta," nam je pojasnil predsednika sveta KS Sveta Trojica Franc Rojko in dodal, da si ne upa trditi, ali jim bo uspelo ali ne, poudarja pa, da se od ob~ine Lenart ne odcep-ljajo zaradi slabih odnosov ali zapostavljanja.
"NOVA OBČINA LENARTU NE PRINAŠA KATASTROFALNIH POSLEDIC"
Župana ob~ine Lenart Ivana Vogrina odlo~itev sveta krajevne skupnosti Sveta Trojica ni presenetila. "V skladu z zakonom o lokalni samoupravi bomo peljali vse postopke, sicer pa do te odlo~itve nimamo posebnega stališ~a," nam je najprej povedal. Župan se je odlo~il za sklic zbora krajanov, ker bi želel sam slišati argumente, zakaj si pri Sveti Trojici želijo lastno ob-~ino, saj po njegovih besedah otipljivih razlogov za samostojnost ni. Meni, da je v preteklosti med razlogi za ustanovitev novih ob~in prevladala želja po županovanju.
"Ustanovitev ob~ine Sveta Trojica za sedanjo lenarško ne pomeni katastrofalnih posledic, saj je ve~ji del industrije in drugih dejavnosti skoncentriranih v krajevni skupnosti Lenart, ki tudi sama izpolnjuje vse pogoje za samostojno ob~ino, razen da
Župan Ivan Vogrin meni, da otipljivih razlogov za odcepitev KS Sveta Trojica od ob~ine Lenart ni. Foto: AK
»Na ustanovitev občine še nismo pripravljeni,« pravi predsednik sveta KS Sveta Trojica Franc Rojko. Foto: Jože Bra~i~
HAJDINA / hajdinčanke v parlamentu
Vozi me vlak v Ljubljano ...
"Hajdinčanke smo in v parlament gremo," so odgovarjale, če jih je kdo na poti z ljubljanske železniške postaje radovedno povprašal, kam se jim tako mudi. Dolga procesija nasmejanih obrazov ni dajala vtisa nezadovoljstva, zaradi katerega običajno hodimo pred zgradbo državnega zbora.
Vse so z zanimanjem prisluhnile državni sekretarki Jožici Velišček in njenemu kolegu Urošu Pirnatu, ki sta jim predstavila delo najvišjega predstavniškega in zakonodajnega organa v državi in prostore, ki jih sicer dobro poznamo iz parlamentarnih TV prenosov.
"V resnici smo si vse skupaj težko zamišljale. Prevzelo nas je poslopje parlamenta, zgrajeno leta 1959. Odslej bomo z druga-~nimi o~mi spremljale vse, kar bo povezano s to zgradbo, razumele bomo tudi, kaj predstavlja mnogokrat videna freska na vseh štirih stenah v prostoru pred veliko dvorano," so pripovedovale nekatere udeleženke strokovne ekskurzije društev žena in deklet iz ob~ine Hajdina, ki so letošnji dan žena in materinski dan združile v enodnevno mar~evsko opravi-~eno odsotnost od štedilnika in drugih "ženskam prijaznih" gospodinjskih pripomo~kov v kuhinji. Med njimi je bila tudi 72-letna Dražen~anka Marija Vaupoti~, ki se je tokrat prvi~ peljala z vlakom v slovensko
prestolnico.
Predsednic Marta Sitar iz Društva žena in deklet ob~ine Hajdina, Zdenka Godec iz Društva gospodinj Draženci, Anica Žumer iz Društva žensk iz Hajdoš in Anica Drevenšek iz Društva žena in deklet Ge-re~je vasi so skupno s Silvo Brodnjak pripravile še dodatno presene~enje, ki je udeleženke ~akalo po rahlo deževnem, a ni~ manj zanimivem ogledu stare Ljubljane v restavraciji Pod gradom. Ko so namre~ nekoliko utrujene posedle za lepo pogrnjene mize v tej stari in zelo prijazni "gostilni", je naenkrat završalo: "Poglej, kdo je prišel!? Ali prav vidim? Je res? Pa nam menda ja niso ...? Ja, seveda so! Glej, kako se pozdravlja z vsemi tam spredaj. Res je ~isto preprosta, ni~ vzvišena ... "
In naenkrat aplavz. Na ~as-tno mesto je namre~ sedla Štefka Ku~an in se v hipu zapletla v sproš~en pogovor z ženo haj-dinskega župana Marto Simoni-~evo, predsednicami društev in drugimi udeleženkami ekskurzije.
Čez nekaj ~asa se je med mizami pojavila visoka ženska postava in se po~asi bližala ~as-tnemu omizju, na glavi nose~a veliko košaro živo rumenih narcis: Šavrinka Rožana, ki je svojim hajdinskim prijateljicam in
ji manjka nekaj sto prebivalcev do 5 tiso~. Kot vsak župan, ki se mu odcepljajo posamezne krajevne skupnosti, želim izvedeti, ali sem res tako slab župan in posameznim okoljem ne nudim dovolj. Ocenjujem, da smo v preteklih letih v to in druge okoliške krajevne skupnosti veliko vlagali z namenom, da izpolnim predvolilno obljubo o enakomernem razvoju krajevnih skupnosti v štiriperesni deteljici. Težnja po odcepitvi me napeljuje k vprašanju, ~esa ni-
sem naredil dovolj dobro ali v dovolj veliki meri. Rad bi dobil konkretne odgovore, vendar se bojim, da teh ne bo," še dodaja župan Vogrin.
Krajani krajevne skupnosti Sveta Trojica v Slovenskih goricah bodo razloge za samostojno ob~ino lahko javno utemeljili na zboru krajanov, sicer pa imajo še do 30. junija ~as, da svoje želje posredujejo tudi državnemu zboru.
ak
prejeli smo
Da nas spomin ne zapusti
Na letnem zboru Kluba brigadirjev MDB in udelezenc^^v prostovoljnega dela ob~in ptujskega obmo~ja so udeleženci razpravljali o programu dela za letos. Prostovoljno delo bomo nadaljevali tako kot že nekaj let po ustanovitvi kluba, so sklenili. Ni skrivnost, da tako pred dnevom upora slovenskega naroda 27. aprilom, kot pred obletnico tragi~nega padca slovenskogoriške - Lackove ~ete v gozdičku Laze v Mostju 8. avgusta 1942 s prostovoljnim delom poskrbijo za urejenost okolja spomenikov in obeležij NOB. Tako bo tudi letos.
Res je, da novi zakon o varstvu kulturne dediščine določa pristojnosti in obveznosti ustreznih institucij v državi, nalaga pa tudi obveznosti lokalnim skupnostim, torej občinam, ki morajo na osnovi zakona določiti načine in kategorizacijo obeležij na svojih območjih. Do kam smo po več kot enem letu od sprejetja zakona prišli na Ptujskem, ne vem.
Pa vendar bi bilo prav, da bi v vseh novo nastalih občinah na Ptujskem poskrbeli, da bi bila okolica zgodovinskih obeležij ob 60. obletnici dneva upora in 10-letnici samostojne Slovenije urejena in da bi vsaj na enem od njih bil položen venec.
Pred letom sem zapisal, da ni problem samo spominsko obeležje Reševim, pač pa da so izginili tudi doprsni kipi ptujskih borcev izpred javnih zavodov. Kaj hočem povedati? Prav na pobudo ptujskih brigadirjev bo v naslednjih dneh pred Osnovno šolo Ljudski vrt ponovno postavljen doprsni kip Francu Osojniku. Lepa gesta - po skoraj desetletju!
Vprašanje se postavlja samo po sebi: koga in zakaj neko obeležje v današnjem času moti? Leta 1941, tako kot leta 1991, smo se Slovenci uprli zavojevalcem in nasilnežem. Zato že sedaj vabim občane, da ponosno izobesijo slovensko trobojnico, da ne bo ob dnevu upora izobešena samo na državnih ustanovah in ulicah (po uradni dolžnosti), pač pa tudi na naših - svobodnih domovih.
Stanko Lepej
~astni gostji gospe Štefki zaplesala in "zakantala", kot to znajo v Istri. Seveda sta svoje slišala tudi oba predstavnika družinske oblasti, hajdinski podžupan Viktor Markovi~ in pisatelj Ivan Cimerman, tretje presene~enje. Na mizi pa je kraljeval ogromen šopek narcis, (iz katerega si je kasneje v gledališ~u vsaka obiskovalka vzela svoj cvet in ga
skrbno varovala med potjo domov).
Sre~anje so poleg gostje Ro-žane kulturno obogatili še Olga Vidovi~, ki je babici Štefki v verzih pripovedovala spomine na svojo babico, Ivan Cimerman s svojimi ženskam posve-~enimi aforizmi in pevke KD Staneta Petrovi~a s Hajdine.
Silva Brodnjak
Da je bilo sobotno presenečenje, kosilo s prvo Slovenko Štefko Kučan, in ponovno srečanje Hajdinčank s Šavrinko Rožano ter pisateljem Ivanom Cimermanom za udeleženke ekskurzije popolno, so poleg urednice Hajdinčana Silve Brodnjak (desno ob Š. Kučan) zaslužne predsednice vseh štirih društev: (od desne) Marta Sitar, Zdenka Godec, Anica Žumer in skrajno levo Anica Drevenšek. Posnetek: I. Cimerman
SLOVENSKA BISTRICA / povabilo na spomladanski sprehod
Bistriški vintgar - poln naravnih lepot in posebnosti
Osrčje Pohorja je planotast svet z zaobljenimi vrhovi nadmorske višine ve~ kot 1500 metrov (Črni vrh je visok 1543 m), ki se v obrobju prevesijo v bolj ali manj strma pobočja, razbrazdana s številnimi ozkimi dolinami potokov. Nekatere so izredno slikovite in polne naravnih posebnosti ter ostankov človekovega bivanja in dela. Ena takih je dolina potoka Bistrica na jugovzhodnem pobočju Pohorja nad Slovensko Bistrico. Sprva precej položna in kar široka dolina potoka se v zgornjem delu prevesi v ozko in strmo grapo z imenom Bistriški vintgar.
Pred vhodom v sotesko je markacija, ki pove, da je to zaščiteno območje
Iz Slovenske Bistrice vodita na Pohorje dve markirani planinski poti: ena od tovarne Impol preko pohorske vasi Veliko Tinje proti Trem kraljem, druga pa skozi Bistri{ki vint-gar do Mo~nika in dalje proti Trem kraljem. Medtem ko poteka prva po bolj obljudenih krajih, cestah in grebenih, nas druga takoj popelje v skrivnostno pohorsko naravo in nas odmakne od obljudenosti in hrupa, ~e pri tem izvzamemo {umenje potoka in dreves.
Kondicije polni rutinirani planinci bodo pot od za~etka do Mo~nika prehodili v dveh urah, drugi, telesno manj pripravljeni, predvsem pa ~e bodo želeli spoznati številne zanimivosti ter se v šumečem miru pohorskega potoka spočiti in jim bo Bistriški vintgar cilj, ne le pot na Pohorje, pa naj računajo, da bodo za pot do Močnika po-
rabili kakšne štiri ure.
Začetek poti skozi Bistriški vintgar je šele dobre tri kilometre iz mesta. Od gradu oziroma središča mesta se odpravimo po Partizanski ulici proti tovarni Impol. Tam zavijemo na desno skozi naselje Zgornja Bistrica in na kraju, kjer potok Bistrica pri vodarni izstopi iz ozke doline, se začne naše odkrivanje zanimivosti Bistriškega vintgarja. Tistim, ki se sem pripeljejo z avtomobili, je na voljo manjše parkirišče. Od tod dalje moramo peš ob potoku Bistrica, ki kristalno čist šumi in buči čez številne kamnite prepreke. Pot je večinoma lepa in lahko prehodna, vsaj v spodnjem delu doline, kjer poteka po traktorski vleki. V zgornjem delu doline je ponekod težje prehodna, glavna ovira pa so venomer vlažne in zato spolzke skale in korenine, ki so za nameček tuintam še
Ob nedeljah srečaš na poti številne sprehajalce, ki si tod nabirajo moči in svežega zraka




«a
• .i'ua:
i-iâ


Še ne tako dolgo so na levi strani struge stali številni mlini in žage; ostanek ene takšnih je na naši fotografiji
prekrite z odpadlim listjem. Na takšnih mestih so v oporo postavljene ograje, pri slapu Šum celo jeklena vrv, vendar je povsod potrebna velika pazljivost in previdnost. Na pot se zato odpravimo vedno ustrezno obuti. Športni copati so dopustni le v daljšem poletnem sušnem obdobju, sicer pa so vedno najboljši močni visoki planinski čevlji.
DOLINA NARAVNIH POSEBNOSTI
Potok Bistrica, v katerem med drugim najdemo vrtinčarje, kremenaste in zelene alge, daje glavni pečat naši poti, ob njem pa lahko opazujemo številne rastline in živali, a tudi redke kamnine. Ena takšnih je serpentin (tik pred vhodom v sotesko), ki ga v Sloveniji najdemo le na Pohorju. Na tem območju rasteta redki praproti nepravi in kijas-tolisti sršaj. Naša pot se vije tik ob potoku, ga prečka, se vzpne višje na pobočje in se k njemu ponovno vrne ter nam tako od-
Pot ob potoku Bistrica je dolga 6 km in jo zmore tako reko~ vsakdo. Nekateri po ozna~eni poti hitijo, drugi gredo po~asi in si vmes odpo~ijejo, zato je tudi ~as hoje razli~no dolg. Vsi, ki se bodo odlo~ili za ta pohod, morajo imeti primerno obutev.
pira številne poglede na raznolikost struge in nas vodi do posameznih zanimivosti, ki jih je ustvarila voda ali pa so tam zaradi nje — slapov ter ostankov mlinov, žag in celo stare Blažičeve elektrarne v zgornjem delu potoka, ki je delovala od 1935. leta do druge vojne. Danes tu in tam še stojijo deli zidov, mlinščic in osi mlinskih koles. V vintgarju je bilo v najboljših časih kar 18 takšnih objektov. Ohranjena sta Štam-poharjev mlin (kmetija Motaln) v zgornjem delu soteske ter del Anjelovega mlina.
Po polurni hoji se odpočijemo pri rimskem kamnolomu, kjer so nekoč lomili marmor za rimske nekropole na Štajerskem. Razen v tem kamnolomu najdemo ob poti marmor še v manjših lečah v blestniku, kjer se pogosto nahaja skupaj z amfi-bolitom.
Skoraj celotna pot nas vodi po gozdu, ves čas hodimo v senci mogočnih dreves, del poti je speljan celo skozi gozdni rezervat Gradišče. Dno doline in pobočja so porasla z različnimi gozdnimi združbami. Velika
Zemljevid poti po slikoviti dolini potoka Bistrica — Bistriškem vintgarju, polnem naravnih posebnosti ter ostankov ~lovekovega dela in bivanja
pestrost življenjskih razmer se kaže v raznoliki, pestri drevesni sestavi in bogastvu ter ohranjenosti rastlinskega in živalskega sveta. Najmogočnejša med vsemi drevesi je v zgornjem delu poti znamenita Maroltova jelka z obsegom debla 605 cm. Preden ji je neurje odlomilo vrh, je merila v višino 43 metrov. Žal se je posušila, a njeno mogočnost še kaže deblo, ki vsebuje okoli 50 kubičnih metrov lesa.
Za mnoge sprehajalce je pomembno nabiranje gozdnih sadežev, semen, zdravilnih zelišč in gob. Ob potoku in v sami soteski je za to manj možnosti, saj je gibanje izven poti težavno in nevarno. Na širšem območju pa v jesenskem času lahko nabiramo gobe in kostanj, manj pa druge sadeže in plodove.
Kamnine, ki jih Bistrica prečka na svoji poti, se kažejo na njenem razgibanem toku. Mehkejše in bolj erodibilne so se v preteklosti hitreje umikale, pragovi ter navaljeni bloki trših kamnin pa predstavljajo ovire, preko katerih se poganjajo številni skakalci, slapiči in brzice. Največji je slap Šum. Pot do njega se odcepi od markirane planinske poti, ki poteka višje
Skoraj ob vsej poti nas spremlja prijazno šumenje potoka Bistrica, ki si prek številnih kamnitih pregrad utira pot v dolino
Na za~etku Bistri{kega vintgarja je vodarna. Na tem mestu poteka zajemanje in pripravljanje pitne in industrijske vode iz potoka. Tehnološke vode zajemajo okoli 150 litrov na sekundo, v glavnem za potrebe tovarne Impol, pitne pa 50 litrov na sekundo za potrebe mesta Slovenska Bistrica. Kljub temu da je voda ~ista, jo je potrebno pripraviti (filtrirati, klorirati in dodatno dezinficirati z UV svetlobo). Skupna koli~ina zajete vode niha med 150 in 200 litri na sekundo, kar pomeni skoraj dve tretjini povpre~nega letnega pretoka. Zmanjšanje količine vode v potoku pomembno vpliva na organizme v njem.
na pobočju. Okoli 30 m nad slapom voda hitro drsi po precej strmem kamnitem koritu in se zatem hitro spušča v 13 m visok slap, ki pa ni navpičen, ampak se voda peni preko močno nagnjenega, razjedenega in vsevprek različno razkosanega tonalitnega slapišča. Naslednji slap v nizu treh na potoku Bistrica je precej manjši, zato pa ga odlikuje zelo slikovita podoba. Voda pada čez masivni tonalitni prag, sredi struge je zagozdena ogromna skala in tako deli slap v dva dela. Voda sprva drsi po kamnitem žlebu ter nato pada v tolmun. Slap je visok dobrih pet, največ šest metrov. Tretji, najbolj zgornji je kakšnih šest metrov visok slap Žleb. Ime govori o njegovi obliki, občudujemo lahko silo vode, ki je v tisočletjih preoblikovala magmatsko kamnino tonalit v zelo izrazito oblikovan žleb.
Nekoliko naprej lahko zavijemo na levo, kjer nas strma pot pripelje do Ančnikovega gradišča, ostankov poznoantične utrdbe iz 4. stoletja. Arheologi so od 1986. leta do danes izkopali številne kovaške izdelke, keramiko, najzanimivejši pa je bronasti kipec boga Apolona, ki izpričuje materialno in duhovno stanje te naselbine.
Ce se malo naprej od odcepa za Ančnikovo gradišče povz-pnemo na desno proti Ošlju, bomo prišli do Lorbekove domačije, ene redkih s še ohranje-
Markacija vabi k slapu Šumu; njegovo bučanje se v tihoti pohorskih gozdov sli{i dale~ naokoli
no prvotno podobo.
V Močniku se pot po vint-garju konča, nadaljujemo jo lahko peš ali z avtomobilom proti Trem kraljem, Crnemu jezeru in Arehu. Lahko pa se vrnemo v Slovensko Bistrico preko Urha, Tinja in Jurišne vasi, Ošlja in Zgornje Nove vasi ali pa preko Šmartnega na Pohorju. Glede na to, po kateri poti se bomo vračali, je pomembno, kje bomo pustili svoje vozilo. Nekateri ga puščajo ob vodarni, drugi na velikem parkirnem prostoru pri Impolu, kjer lahko parkirajo tudi avtobusi, parkirišče za avtobuse pa je tudi na Močniku. Za pot je tako več variant, na nas pa je, katero izberemo.
Besedilo in fotografije :
19. - 25. apríl 2001
RADIO PTUJ
98,2 IN 104,3 FM
Četrtek, 19. april
SLOVENIJA 1
8.00	Odmevi
8.30	Mostovi
9.00	Risanka
9.10	Male sive celice, kviz #
10.00	Zgodbe iz školjke
10.30	Nosorog in druščina, poljudnoznanstvena serija
11.25	Slovenija skozi ~as: Brižinski spomeniki, pon.
11.55	Ljubo doma, oddaja TV Maribor
12.20	Svetovni izzivi
13.00	Poročila #
13.10	Vremenska panorama
13.30	Slovenski magazin
14.00	"Človek, dvignjen iz samote pozabljenja",
dokumentarna oddaja
14.30	Zoom #
16.00	Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV
16.30	Poročila #
16.45	Pustolovščine pod vrbami, 12/13
16.50	Volkovi, čarovnice in velikani, 6/13
17.00	Enajsta šola, oddaja za radovedneže
17.40	Novi raziskovalci, dokumentarna serija, 16/16
18.40	Risanka
19.00	Kronika
19.30	Dnevnik #
20.00	Tednik
21.00	Prvi in drugi
21.20	Osmi dan
22.00	Odmevi
22.50	Gibljive slike
23.20	Plenilci, poljudnoznanstvena serija, 3/6
23.50	Novi raziskovalci, ponovitev
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama
8.30	TVprodaja
9.00	VIdeospotnIce
9.35	Rad Imam Lucy, nanizanka
10.00	Angel, varuh moj, nanizanka
10.45	Caroline v velemestu, nanizanka, 5. epizoda
11.05	Frasier, nanizanka
11.30	TVprodaja
12.00	Četrtfinale lige prvakov v nogometu:
Bayern : Manchester United, posnetek
14.15	Svet poro~a
14.45	Francozov pritok, ponovitev filma
16.30	Rad imam Lucy, nanizanka, 17. epizoda
17.00	Angel, varuh moj, nanizanka, 5/30
18.00	Rojstvo na reki, ameriški film
19.35	Videospotnice
20.05	Osamljeni planet: Jugozahodna Amerika
20.55	Naše malo mesto, čbžnanizanka, 2/13
21.50	Poseben pogled: Mož z Arana, ameriški film
23.20	Alice na begu, nadaljevanka, 3/3
0.45	Videospotnice, ponovitev
POP TV
7.00	Dobro jutro, Slovenija, jutranji program
10.00	Moja usoda si ti, ponovitev
11.00	Črni biser, ponovitev
11.50	Obala ljubezni, ponovitev
12.40	TVprodaja
13.10	Lepo je biti milijonar, ponovitev
14.05	Diagnoza: Umor, nanizanka
15.00	TVprodaja
15.30	Oprah Show, pogovorna oddaja
16.25	Obala ljubezni, nadaljevanka
17.20	Črni biser, nadaljevanka
18.15	Moja usoda si ti, nadaljevanka
19.15	24 ur
20.00	Romance Danielle Steel: Sporočilo, nadaljevanka, 3/4
21.00	Sporočilo, nadaljevanka, 4/4
21.45	Urgenca, nanizanka
22.40	JAG, nanizanka
23.30	M.A.S.H., humoristična nanizanka
0.00	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nanizanka
9.30	Mladenič v modrem, nanizanka
10.25	Družinski zgled, nanizanka
11.20	TVprodaja
11.50	Ricki Lake, ponovitev
12.45	Adrenalina
13.45	TVprodaja
14.00	Šolska košarkarska liga, finale srednjih šol
18.00	Ti in jaz, humoristična nanizanka
18.30	Filmske zvezde, humoristična nanizanka
19.00	Čarovnice, nanizanka
20.00	Gola resnica, nanizanka
20.30	Košarka, Evroliga, prenos finala
22.15	Tretji kamen od sonca, nanizanka
22.45	Seinfeld, humoristična nanizanka
23.15	Popolni spomin, 1. del ameriške nanizanke
0.00	Adrenalina, ponovitev
TROJKA
7.00	Videalisti
7.45	TVprodaja
8.30	Za dobro jutro
9.30	TVprodaja
10.00	Za dobro jutro, ponovitev
11.00	Družinska TVžprodaja
11.30	Peti as, ponovitev
13.00	TVprodaja
13.30	Kuharski dvoboj, ponovitev
14.15	Iz domače skrinje, ponovitev
15.45	Jukebox, kontaktna oddaja
17.15	Vera in čas
17.45	Avto šou
18.15	Kuharski dvoboj
19.00	Kdor zna, zna, kviz
19.15 Videalisti 20.00 Na sceni
21.00 Dunlop motorsport magazin 21.30 Sijaj
22.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 0.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.45 Jukebox, ponovitev
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Spored za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.35 Naša dežela, serija (29/150). 13.25 Spoznajmo, dokumentarna serija (4/8). 14.20 Poročila. 14.25 Izobraževalni spored. 15.10 Spored za mlade. 16.00 Split: Morje. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Skrivnost Sagale, serija za mlade (4/14). 17.55 Nenavadna ljubezen, obrazovna oddaja. 19.00 Vprašaj. 19.13 Neumneži, risani film. 19.30 Dnevnik. 20.15 Narodni parki ZDA: Od Joshue do Coconina (2/9). 20.50 Pol ure kulture. 21.25 Željka Ogresta in gosti. 22.25 Vizum. 23.10 Odmevi dneva. 23.30 Planina, dokumentarna oddaja. 0.00 Policija, serija (201/300). 0.25 Reševalna služba VII., serija (7/22). 1.10 "Na zdravje", humoristična serija (27/53). 1.35 Nevidni človek, serija (7/23). 2.30 Željka Ogresta in gosti. 3.20 Spoznajmo, dokumentarna serija (4/8). 4.15 Hit depo. 6.15 Tudi to je Italija, dokumentarna serija (3/10).
HTV 2
10.55 Spomini na domovinsko vojno, dokumentarna oddaja (5.). 11.25 Globalna vas. 12.10 Navadna smrklja, serija za mlade (24/52). 12.35 Poslovni klub. 13.10 Montrealska policija, serija (7/8). 13.55 Knjižnica. 14.55 O znanosti z razlogom: O Krleži z razlogom. 16.05 Naša dežela, serija (29/150). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 "Na zdravje", humoristična serija (27/53). 19.30 Policija, serija (200/300). 20.10 Reševalna služba VII., serija (7/22). 21.00 Polni krog. 21.15 Tudi to je Italija, dokumentarna serija (3/10). 21.50 Nevidni človek, serija (7/23). 22.40 Filmska noč z Liamom Neesonom: Rob Roy, ameriški film. 0.55 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
17.00 Britanski film. 18.30 Evrogol. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 TV razstava. 20.20 Košarka - četrtfinale Suprolige: Split - Efes Pilsen, prenos. 22.10 Šport danes. 22.20 Hit depo. 0.20 Hrvaški glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.15 Wickie, risana serija, otroški program. 8.00 Princ z BelAira, serija. 8.25 Sam svoj mojster, serija. 8.50 Sam svoj mojster, serija. 9.10 Vsi županovi možje, serija. 9.35 Obalna straža, serija. 10.15 Policaj iz Tolza: Duhovnikova smrt, kriminalka, 1998. 11.45 Confetti tivi. 13.30 Nekoč je bilo, risana serija. 14.30 Šeherezada, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelAira, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija^ 18.30 Prizorišče taxi. 19.00 Vsi županovi možje, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Komisar Rex, serija (Gedeon Burkhard). 21.05 Alarm za Kobro 11, uvodni film k seriji (Rene Ste-inke, Erdogan Atalay). 22.35 De Luca, serija. 23.05 Umetnine. 1.20 Klan, drama, 1977 (Robert Duvall). 3.20 Trilogija groze, grozljivka, 1963 (Vincent Price).
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija (1254). 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Karate morilci, triler, 1966 (Robert Vaughn). 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Milijonsko kolo. 12.30 Dežela in ljudje, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1255). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Asteroidi, projektili iz vesolja, dokumentarec. 21.05 Vera, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Euroaustria, magazin. 23.00 Primer za dva, krimi serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 V hiši, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija.
I.20	Univerzum: Asteroidi, projektili iz vesolja, dokumentarec. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Dežela in ljudje.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Wolffov revir.
II.00	Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Bolnišnica upanja. 17.00 Kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Kviz (Jorg Pilawa). 18.30 poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz (Jorg Pilawa). 20.15 Sommer in Bolten, zdravniška serija, 2001. 21.15 Za vsak primer Stefanie, zdravniška serija, 2001. 22.15 Alphateam - Reševalci življenj v OP 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Noč. 0.35 Frasier. 1.00 The Making Of - novo v filmskih studijih. 1.30 Kviz. 3.00 Nakupovanje.
RTL
6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Klic vsili. 10.00 OP kliče dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 11.30 Dvoboj šolaržučitelj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti! 16.00 Frizer. 16.30 Sam svoj mojster. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami (1577). 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin (Markus Lanz). 19.40 Dobri časi, slabi časi (2212). 20.15 Alarm za Kobro 11, akcijska serija, 2001. 21.15 Sinan Toprak, krimi serija, 2001. 22.15 Straža, policijska serija. 23.15 C-16: specialna enota FBI, krimi serija, 1998. 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Sam svoj mojster. 1.30 Varuška, pon. 2.00 Oliver Geissen Show, pon.
RTL 2
5.20 Otroški program. 7.30 Il buy. 8.05 Srebrna dekleta. 8.3 Princ z BelAira, pon. 9.00 Veliki brat. 10.35 King of Queens, pon. 11.05 Nesrečna do konca. 11.35 Divji bratje s šarmom. 12.05 Stargate -Zvezdna vrata. 13.00 Otroški program. 16.40 Pokemon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Nesrečna do konca. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens, kom. serija, 1999. 19.30 Princ z BelAira. 20.00 Poročila. 20.15 Veliki brat. 21.15 Ljubezni ne moreš kupiti, komedija, 1987 (Amanda Peterson, r: Steve Rash). 23.15 Vod v pekel, vojni, 1987 (Clive Wood, Baird Stafford). 1.00 Veliki brat. 2.55 Ljubezni ne moreš kupiti, pon.
Petek, 20. april
SLOVENIJA 1
8.00	Odmevi
8.30	Pod Pekrsko gorco, oddaja TV Maribor
9.00	Zverinice iz Rezije, lutkovna nanizanka
9.20	Pustolovščine pod vrbami
9.25	Volkovi, čarovnice in velikani
9.40	Enajsta šola, oddaja za radovedneže
10.15	Novi raziskovalci, dokumentarna serijaa
11.10	Alma, ponovitev drame
13.00	Poročila #
13.10	Prvi in drugi, ponovitev
13.30	Poslednje kraljestvo atlantskega lososa, pz oddaja
14.30	Osmi dan
15.00	Vsakdanjik in praznik
16.00	Mostovi
16.30	Poročila #
16.45	Zares divje živali, dokumentarna nanizanka, 21/26
17.10	Pravljičar, nanizanka, 8/9
17.45	Resnična resničnost
18.20	Dosežki
18.40	Risanka
19.00	Kronika
19.30	Dnevnik #
20.00	Garači, nadaljevanka, 13. del
21.00	Deteljica
21.10	TV Poper, oddaja TV Koper
22.00	Odmevi
22.50	Gledališče Rok ž Claudio Cinelli
22.55	Polnočni klub
0.05	Zoofobije: Ihtiofobija strah pred ribami
0.10	Smešno v kinu, francoski film
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama
8.35	TVprodaja
9.05	Videospotnice
9.35	Rad imam Lucy, nanizanka
10.00	Angel, varuh moj, nanizanka
10.45	Osamljeni planet: Jugozahodna Amerika
11.35	TVprodaja
12.05	Vremenska panorama
12.20	Koncert slovenske skupine Terra Mystica
13.50	Crossmaheart, ponovitev filma
15.25	Rdeča zastava, ponovitev filma
16.30	Rad imam Lucy, nanizanka, 18. epizoda
17.00	Angel, varuh moj, nanizanka, 6/30
17.55	SP v hokeju na ledu skupine B: Kazahstan : Slovenija, prenos
20.30	Cousteau ponovno odkriva svet,
francoska dokumentarna serija, 1/4
21.20	Kontesa Dora, hrvaška nadaljevanka, 1/6
22.10	Četrti protokol, angleški film
0.05	Rojstva, poroke in smrti, nadaljevanka, 4/4
1.00	Iz slovenskih jazz klubov: The Doug Hammond Trio,
1. oddaja
2.00	South park, ponovitev
2.20	Videospotnice
POP TV
7.00	Dobro jutro, Slovenija, jutranji program
10.00	Moja usoda si ti, ponovitev
11.00	Črni biser, ponovitev
11.50	Obala ljubezni, ponovitev
12.40	TVprodaja
13.10	Lepo je biti milijonar, ponovitev
14.05	Diagnoza: Umor, nanizanka
15.00	TVprodaja
15.30	Oprah Show, pogovorna oddaja
16.25	Obala ljubezni, nadaljevanka
17.20	Črni biser, nadaljevanka
18.15	Moja usoda si ti, nadaljevanka
19.15	24 ur
20.00	Špiclji, nanizanka
21.00	Jeklo, ameriški film
22.45	Zlata krila, nanizanka
23.40	Nevarne dirke, nanizanka
0.30	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nanizanka
9.30	Mladenič v modrem, nanizanka
10.25	Popolni spomin, ponovitev
11.20	TVprodaja
11.50	Ricki Lake, ponovitev
12.45	Pop'n'Roll, ponovitev
14.00	Bravo, Maestro
14.15	TVprodaja
14.45	Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka
15.15	Ricki Lake, pogovorna oddaja
16.20	Herkul, nanizanka
17.10	Stražar, nanizankać
18.00	Ti in jaz, humoristična nanizanka
18.30	Filmske zvezde (II.), 1. del ameriške humoristične
nanizanke
19.00	Čarovnice, zadnji del nanizanke
20.00	Junior, ameriški film
22.00	Felicity, nanizanka
23.00	Trije, akcijska nanizanka
0.00	Policisti, nanizanka
0.30	Dannyjeve zvezde, ponovitev
TROJKA
7.00	Videalisti
7.45	TVprodaja
8.30	Za dobro jutro
9.30	TVprodaja
10.00	Za dobro jutro, ponovitev
11.00	Družinska TVžprodaja
11.30	Motor Show Report
12.00	Ježek Show, ponovitev
13.00	TVprodaja
13.30	Kuharski dvoboj, ponovitev
14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 Razvoj avtomobilizma 17.45 Novodobna pomenkovanja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Kdor zna, zna, kviz 19.15 Videalisti
20.00 Raketa pod kozolcem, zabavnoglasbena oddaja 21.30 Popotovanja z Janinom 22.30 Iz domače skrinje 0.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.45 Jukebox, ponovitev
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Spored za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.30 Naša dežela, serija (30/150). 13.20 Spoznajmo, dokumentarna serija (5/8). 14.10 Poročila. 14.15 Izobraževalni spored. 15.10 Spored za mlade. 16.00 Svet podjetništva. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Televizija o Televiziji. 17.55 Hrvaška kulturna dediščina. 19.00 Vprašaj. 19.13 Gogs, risani film. 19.30 Dnevnik. 20.15 Klub seniorjev, zabavnoglasbena oddaja. 21.10 Ay, Carmela, španski film. 22.55 Odmevi dneva. 23.15 Redheads, avstralski film. 1.00 To je moje življenje, ameriški film. 2.30 Manj od nič, španski film. 4.00 Policija, serija (202/300). 4.25 Na meji možnega, serija (23/44). 5.10 Planet Glasba. 5.40 Spoznajmo, dokumentarna serija (5/8). 6.35 Pravi čas.
HTV 2
9.50 Hit depo. 11.50 Skrivnost Sagale, serija za mlade (4/14). 12.15 Vizum. 12.55 Pol ure kulture. 13.25 Reševalna služba VII., serija (7/22). 14.10 Željka Ogresta in gosti. 15.10 Nevidni človek, serija (7/23). 16.05 Naša dežela, serija (30/150). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Bračne vode 8., humoristična serija (170/210). 19.30 Policija, serija (201/300). 20.10 Zakon in red -Oddelek za žrtve, serija (5/22). 20.55 Polni krog. 21.15 Latinica: Terorizem. 22.55 Pravi čas. 0.25 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
17.45 Človeško poželenje, ameriški film. 19.15 Pričetek 21. glasbenega biennala Zagreb - Tan Dun: Marko Polo, opera. 21.35 Ko se dobri ljubimci pokvarijo, dokumentarna serija (1/2). 22.20 Šport danes. 22.30 Planet Glasba. 23.00 Hrvaški filmski portreti. 23.45 Na meji možnega, serija (23/44). 0.30 Čas je za jazz.
AVSTRIJA 1
6.20 otroški program. 8.05 Princ z BelAira, serija. 8.30 Sam svoj mojster, serija. 9.15 Vsi županovi možje, serija. 9.35 Obalna straža, serija. 10.20 Alarm za Kobro 11, uvodni film k seriji. 11.45 Confetti tivi. 14.30 Šeherezada, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Fluke, pustolovec na štirih tacah, pustolovski, 1995 (Matthew Modine). 17.10 Princ z BelAira, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Prizorišče taksi. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Taksi Orange, začetek drugega dela skowa, dvanajst novih kandidatov se vseli. 22.25 Copykill, morilec policistov, triler, 1994 (Sigourney Weaver, r: Jon Amiel). 0.20 Devet tednov in pol, erotična drama, 1985 (Kim Basinger, Mickey Rourke, r: Adrian Lyne). 2.10 Nevarni trikotnik, triler, 1983 (Nastassja Kinski). 3.45 Fluke, pustolovec na štirih tacah, pustolovski film, 1995.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Kraljičin mož, komedija, 1997. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Hitlerjevi pomočniki: Baldur von Schirach: vodja Hitlerjugenda, dokum. 12.50 Podobe stoletja. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1256). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Siska, krimi serija. 21.20 Kaj sploh jemo?, dokumentarec. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern times, magazin. 23.10 V imenu zakona, serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Avstrijska nogometna liga. 0.45 V hiši, serija. 1.10 Zlata dekleta, serija. 1.35 Kaj sploh jemo?, dokum. 2.20 Pogledi s strani. 2.25 Modern times, magazin.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Wolffov revir. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Bolnišnica upanja. 17.00 Kviz. 17.30 RR. 18.00 Kviz (Jorg Pilawa). 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz (Jorg Pilawa). 20.15 Star Trek - Voyager. 21.15 Ure resnice (Christian Clerici). 22.15 Kaj zijaš? 22.45 Nogomet, nemška liga. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Noč. 0.35 Frasier. 1.00 Alphateam, pon. 1.50 Nakupovanje. 2.50 Harald Schmidt Show, pon.
RTL
6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.05 Trgovina. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kliče dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 12.30 Dvoboj šolar : učitelj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti! 16.00 Frizer. 16.30 Sam svoj mojster. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami (1578). 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi (2213). 20.15 Kdo bo milijonar (Gunther Jauch). 21.15 Urad, serija, 1999. 21.45 Atze Schroder. 22.15 7 dni - 7 glav. 23.15 Petkova noč. 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Sam svoj mojster. 1.30 Moesha. 1.55 Urad, pon. 2.25 Atze, pon.
RTL 2
5.20 Otroški program. 7.30 Il buy. 8.05 Srebrna dekleta. 8.30 Princ z BelAira, pon. 9.00 Veliki brat. 10.35 King of Queens. 11.05 Nesrečna do konca. 11.35 Divji bratje s šarmom. 12.05 X-Factor -Nepojmljivi. 13.00 Otroški program. 16.40 Pokemon. 17.00 Najlepša leta, serija. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Nesrečna do konca. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z BelAira. 20.00 Poročila. 20.15 Hiša iz kart, triler, 1993 (Asha Menina, Kathleen Turner, r: Michael Lessac). 22.20 Veliki brat. 23.20 Popolna resničnost, znanstveno fantastični, 1997 (Thomas Kret-schmer, r: Phillip J. Roth). 1.00 Veliki brat. 2.55 Nočno življenje v Tokiu, pon. erotičnega filma.
Sobota, 21. april
8.00 8.30 9.15 10.05 11.30 12.00 13.00 13.10 14.10 14.40 16.30 16.45 17.05 17.15 17.45 18.10 18.15 18.40 19.00 19.05 19.30 20.00 21.30 22.00 22.30 23.20
8.00 9.05 9.35 10.10 11.05 11.35 16.20 16.55 17.55
20.30 22.10 22.50 0.50
SLOVENIJA 1
Odmevi
Zgodbe iz školjke Male sive celice, kviz Kino Kekec: Solni princ, film
Lingo, TVigrica # Tednik, ponovitev # Poro~ila # Mostovi, ponovitev
4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor Oddaljena obzorja, francoski film, 1. del
Poro~ila # Fran~ek, risanka Risanka
Lete~e dvigalo, nadaljevanka, 5/7 Na vrtu, oddaja TV Maribor Ozare
Svet ~udes, dokumentarna serija, 5/13
Risanka
Danes
Utrip
Dnevnik # Pika na I #
Frasier, nanizanka, 21/24 Poro~ila #
Sopranovi, nadaljevanka
Ipcress - strogo zaupno, angleški film
SLOVENIJA 2
Vremenska panorama TVprodaja Videospotnice Štafeta mladosti TVprodaja
Vremenska panorama Košarka NBA action Evrogol
SP v hokeju na ledu skupine B: Slovenija : Estonija, prenos
Urediti stvari, ameri{ki film
Praksa, nanizanka, 28. epizoda Sobotna no~ Videospotnice
POP TV
8.30	Zajec Dolgouhec in prijatelji, ponovitev
10.00	Princesa Sissi, risanka
10.30	Navihanka, nanizanka
11.00	Mestni fantje, nanizanka
11.30	Šolska košarkarska liga
12.30	Ljubezen ni slepa, ameri{ki film
1 4.00	TV Dober dan, ponovitev
14.50	Rock'n'Roll, ameriška nadaljevanka, 1/4
15.40	Rock'n'Roll, nadaljevanka, 2/4
16.30	Mo~no zdravilo, nanizanka
17.30	Svileni upi, ameriški film
19.15	24 ur
20.00	Lepo je biti milijonar
21.10	Padli, ameri{ki film
23.20	Michael Collins, film
1.40	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.10	Od devete do pete, ameriški film
11.00	Kung fu, akcijska nanizanka
12.00	Highlander: Nesmrtna, nanizanka
13.00	Mladoporo~enci, ponovitev
13.30	Stilski izziv
14.00	Košarka, Evroliga, ponovitev
16.00	Košarkarski pregled
16.30	Živalim na pomo~, dokumentarna oddaja
17.00	Pop'n'Roll, glasbena oddaja
18.15	Beverly Hills 90210, nadaljevanka
19.10	Prijatelji, humoristi~na nanizanka
19.40	Dvakrat v življenju, nanizanka
20.30	Prijatelji, humoristi~na nanizanka
21.00	Sobotni kriminalki: Dva obraza zla, ameri{ki film
22.45	Vrtinec poželenja, ameri{ki film
0.30	Policisti, nanizanka
TROJKA
8.00	Raketa pod kozolcem, ponovitev
9.30	TVprodaja
10.00	Naj N - nogometni studio, ponovitev
11.00	Pikolovec 2333, ponovitev
12.00	Koncert
13.00	TVprodaja
13.30	Kuharski dvoboj, ponovitev
14.15	Iz doma~e skrinje, ponovitev
15.45	Info
16.00	Novodobna pomenkovanja, ponovitev
16.30	Brez ovir z Jano, ponovitev
17.30	SQ Jam, glasbene lestvice
18.30	Spidi in Gogi show
19.30	Avtodorom
20.00	Ježek show, zabavnoglasbena oddaja
21.00	Španska nogometna liga, prenos
23.00	Avto šou, ponovitev
23.30	Raketa pod kozolcem, ponovitev
HTV 1
8.35 Poro~ila. 8.40 Zelig, ameriški film. 10.10 Spored za mlade. 12.00 Opoldanska poro~ila. 12.30 Poljiške legende, dokum. oddaja. 13.00 Prizma, multinacionalni magazin. 13.55 Poro~ila. 14.10 Oprah Show (275). 14.55 Risani film. 15.05 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 15.35 Divja obzorja: Skrivnost lagune Baja, pz serija (9/15). 16.10 Zlata dekleta, humoristi~na serija (28 in 29/180). 17.05 Turbo Limach Show (16.). 18.35 Nova preobleka za bajke, risani film. 18.40 Pozivnica, oddaja o kulturi. 19.10 Vesela novica. 19.30 Dnevnik. 20.15 007 - tedenski pregled. 21.05 Iz zakladnice hrvaških muzejev. 21.20 Mad Dog And Glory, ameriški film. 23.00 Seks in mesto, humoristi~na serija (26/30). 23.30 Poro~ila. 23.40 Nuremberg, mini-serija. 2.40 Fantom iz raja, ameriški film. 4.10 Mendel, švedski film. 5.45 Policija, serija (203/300). 6.10 Glamour Cafe. 7.10 Svet zabave.
HTV 2
10.35 Vrnitev na Osamljeno golobico, serija (7/8). 11.15 Operna matineja: Traviata. 13.35 Hišni ljubljen~ki. 14.20 Sveti glasovi, dokumentarna oddaja. 15.10 Briljanteen. ^5.55 Pustolovske zgodbe iz Knjige vrlin, risana serija (2/26). 16.20 Črno-belo v barvah: Paula Crljenko Jusić, v razpoloženju. Nagradna igra. 17.10 Henry V., britanski film. 19.30 Policija, serija (202/300). 20.10 Posljednji don I., serija (3/6). 20.55 Svet zabave. 21.35 Glamour Cafe. 22.35 Črni ma~ek, posnetek. 0.35 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
12.55 TOP DJ MAG. 13.55 Policija, serija. 15.55 Hrvaška nogometna liga, prenos. 17.50 Policija, serija. 18.45 Ko se dobri lju-
bimci pokvarijo, dokumentarna serija (1/2). 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Tril~ek - B.Martinu: "Skrivnost dr. Martinua", dokumentarni film. 21.10 Mati in sin, humoristi~na serija (28/42). 21.40 Cosbyjev show VI. (3/26). 22.05 Šport danes. 22.20 Simpsonovi VII., risana serija (2/25). 22.45 "Na zdravje", humoristi~na serija (27/53). 23.10 My Own Private Idaho, ameriški film.
AVSTRIJA 1
6.20 Nils Holgerson, risana serija, otroški program. 9.25 Confetti tivi. 10.00 Town Trophy. 10.20 Pinky, Elmira in Brain, risana serija, otroški program. 11.25 Disneyjev festival, klasi~ne risanke. 12.20 Življenje in jaz, serija. 12.45 Simpsonovi, risana serija. 13.10 Princ z BelAira, serija. 13.30 Nimaš pojma, serija. 13.55 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica. 14.40 Beverly Hills 90210, serija. 15.25 Sr~ece, show. 16.15 Nogomet, avstrijska liga, prenos. 18.45 Nogomet, avstrijska liga. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Show za milijone, kviz. 21.10 Iš~e se, drama, 1998 (Alfred Dorfer, r: Harald Sicheritz). 22.40 Šund, triler, 1994 (John Travolta, r: Quentin Tarantino). 1.05 Copykill, triler, 1994. 3.00 9 in pol tednov, eroti~na drama, 1985.
AVSTRIJA 2
9.00 Poro~ila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 krik ~rnih volkov, pustolovski film, 1972 (Ron Ely). 10.55 Severozahodni prehod, vestern, 1940 (Spencer Tracy). 13.00 Čas v sliki. 13.10 Potepuhi ljubezni, drama, 1949 (Paula Wessely). 14.50 Heintje - Neko~ bo spet sijalo sonce, drama, 1970 (Heinz Reincke). 16.25 Alpe-Donava-Jadran, magazin. 16.55 Religije sveta: praznik Candomble. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo. 17.35 Živalski magazin. 17.55 Konflikti, magazin. 18.25 Bingo, igrica. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Pomladni praznik narodnozabavne glasbe, show. 22.15 Čas v sliki. 22.20 Simpl, kabare. 23.35 Čas v sliki. 23.40 Kli~i M za umor, kriminalka, 1954 (Grace Kelly, r: Alfred Hitchcock). 1.20 Pogledi s strani. 1.25 Alpe-Donava-Jadran, magazin. 1.55 Pogled v deželo. 2.25 Živalski magazin. 2.45 Konflikti, magazin.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.30 Kviz. 6.25 V bliskavici, pon. 7.00 Otroški program. 11.10 Tiny Toon. 11.35 Kremen~kovi. 12.05 Zaj~ek Bunny. 12.35 Oreš~ki. 13.00 Ghostbusters. 13.30 Alf, serija. 14.00 Vesoljska ladja Enterprise. 15.00 Star Trek - Voyager, zf serija. 16.00 Baywatch, Obalna straža, serija. 17.00 Res je (Milena Preradovic). 17.30 Poro~ila. 18.00 Košarka. 18.30 Nogomet, nemška liga. 20.00 Šport. 20.15 Nedokon~ana zgodba 3, fantazijski, 1994 (Jason James Richter). 22.10 Šaljive novice. 23.10 Šaljive novice. 23.40 Morilkin poljub, triler, 1999 (Alexandra Paul). 1.20 Vesoljska ladja Enteprise. 2.10 Baywatch.
RTL
5.00 Otroški program. 7.55 Otroški program. 11.00 Življenje in jaz. 11.55 Moesha. 12.45 Varuška. 13.10 Mo~na družina. 13.40 Princ z BelAira. 14.05 Tretji kamen od sonca, serija. 14.30 Divja sedemdeseta. 15.00 Beverly Hills, 90210. 16.00 Felicitiy, serija. 16.50 Providence, serija, 1999. 17.45 Top of the Pops, glasbeni show. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, vikend (Markus Lanz). 20.15 Kdo bo milijonar.. 21.15 Veliki brat - Odlo~itev. 23.15 Predrzni sodelavci (2). 0.10 South Park, risani, 1997. 0.35 7 dni - 7 glav. 1.30 Divja sedemdeseta. 1.55 Princ z BelAira. 2.15 Top of the Pops. 3.05 Beverly Hills, 90210.
RTL 2
7.30 Dr. Quinnova. 6.15 Novo v kinu. 6.40 Simpati~na gospodinja. 7.00 Ljubezen brez povratka. 7.50 Polna hiša, pon. 8.15 Najlepša leta. 8.40 Najlepša leta, pon. 9.10 Bravo TV, pon. 10.25 Hiša iz kart, triler, 1993. 12.35 Highlander, serija. 13.25 Sliders, serija. 14.20 F/X, serija. 15.25 12:01, znanstveno fanta-sti~na komedija, 1993 (Jonathan Silverman). 17.05 Walker, teksaški ranger. 18.05 Veliki brat. 19.00 Najbolj neumni prestopniki. 20.00 Poro~ila. 20.15 Popolna ljubezen, ljubezenska komedija, 1994 (Warren Beatty, Annette Benning). 22.20 T. N. T. - Za vedno v pekel, akcijski, 1998 (Oliver Gruner, Randy Travis). 23.50 Total Reality - Nevarna ~etverica, akcijski, 1997. 1.40 T. N. T. - Za vedno v pekel, akcijski, 1997. 3.15 Vod vpekel, vojni, 1987.
PRO 7
6.00 Inšpektor Fowler. 6.25 Obupno iš~emo sanjskega princa, komedija, 1998. 7.40 Kakšen svinjak. 8.03 Frekazoid. 8.25 Ace Ventura, kom. 8.50 Highlander. 9.15 Flash Gordon - Nove pusto-lovš~ine. 9.40 Čarovnik. 10.05 Robocop. 10.30 Batman in Robin. 10.55 Superman. 11.15 Batman of the Future. 11.40 NightMan. 12.30 Kurja polt, serija. 12.50 Grown Ups - Kon~no odrasel?! 13.20 Prijazna družina, serija. 13.50 Prijazna družina. 14.15 Dharma in Greg. 14.40 Prijatelji. 15.05 Simpsonovi. 15.40 Sabrina. 16.05 Charmed - Čudežne ~arovnice. 17.00 Roswell. 18.00 Vrtnice od bivšega. 19.00 Pogovor. 19.30 MAX. 19.55 Poro~ila. 20.15 Patriotske igre, triler, 1992 (Harrison Ford, Anne Archer). 22.35 Črni pes, triler, 1998 (Patrick Swayze). 0.15 Maska smrti, akcijski, 1995.
I.35	C.I.A. geslo: Viper, akcijski. 3.00 Črni pes, pon.
EUROSPORT
8.30 Nori športi, pon. 9.30 Košarka. 10.00 Motociklizem. 11.00 Tenis: WTA turnir v Charlestonu, pon. 12.30 Motociklizem: VN Južne Afrike, trening, 125 ccm, prenos. 13.00 Motociklizem: VN Južne Afrike, trening 500 ccm, prenos. 16.30 Nori športi, pon. 17.00 Nogomet. 18.45 Športna poro~ila. 19.00 Motociklizem: VN Južne Afrike, trenign. 20.00 Tenis: WTA turnir v Charlestonu, prvi polfinale, prenos. 21.30 Tenis: WTA turnir v Charlestonu, drugi pol-finale. 23.00 Športna poro~ila. 23.15 Boks. 0.45 Motociklizem: VN Južne Afrike, pon. 1.45 Poro~ila.
dsf
5.00 Jutranji program. 9.15 Overtime, pon. 9.45 Touchdown, pon. 10.15 Baseball Max. 10.45 Hokej na ledu. 11.15 Košarka, NBA.
II.45	Normal, magazin. 12.15 Nogomet, pon. 13.15 Nogomet, 2. liga. 14.00 World Soccer. 14.30 DSF reportaže. 15.00 Stoke. 15.45 športni magazin. 16.15 Formula 3. 17.45 Nogomet, nemška liga. 18.30 Košarka, poro~ilo, prenos. 18.45 Košarka: DBB pokal, prenos. 20.45 Košarka, prenos. 21.00 Košarka, NBA, pon. 21.30 Tenis: ATP turnir v Monte Carlu, povzetek polfinala. 23.30 Ameriški nogomet: Dusseldorf : Amsterdam. 2.30 Monster Trucks.
3 SAT
7.00 Inside The British Isles, te~aj angleš~ine (10). 7.30 C'est ca, la vie, te_~aj francoš~ine (44). 8.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Čas za kulturo. 9.45 Nano, magazin. 10.15 Slovenski magazin. 10.45 Euroaustria, magazin. 11.15 Mesto-dežela-Avstrija, magazin. 12.00 Reševalci življenj (4), dokumentarec. 12.15 Pre~no, magazin. 13.00 Marianne Mendt: Prijatelji in preroki, posnetek koncerta. 14.00 Novo, magazin. 14.30 Čiležjezdeci med fjordi in Andi, dokumentarec. 15.15 Trend: moda. 15.45 Sarashara, drama, 1993 (Giulio Borgi). 17.30 Nasveti: dom. 18.00 Šolski izletžu~enci na poti v prihodnost, dokumentarec. 18.30 Živali v navzkrižnem ognju: Čar krasta~, dokumentarec. 19.00 Danes. 19.20 Samoovadba, pogovor z Maxom Frischem. 20.00 Dnevnik. 20.15 Biedermann in požigalci, televizijska igra, 1967 (Siegfried Lowitz, r: Rainer Wolffhardt). 21.40 Primadoni v duetu: Felicity Lott in Ann Murray, posnetek koncerta. 23.10 Bulevar Bio, talkshow. 0.10 Pogledi s strani, revija. 0.35 Športni studio. 1.50 Jazzbaltica 1996: Niels Henning Orsted Pedersen Quintett, posnetek. 3.10 Samoovadba, pogovor z Maom Frischem.
Nedelja, 22. april
SLOVENIJA 1
8.00	Živ žav: Telebajski; Tabaluga; Pika Nogavi~ka;
Mikin Makin ~rkopis: Pravljica o ~rki O
9.55	Mednarodno tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenija
2000 - Koper, 4. oddaja
10.25	Pomagajmo si, oddaja TV Koper
10.55	Svet divjih živali, poljudnoznanstvena serija, 1/9 #
11.25	Ozare, ponovitev
11.30	Obzorja duha #
12.00	Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor
13.00	Poro~ila #
13.10	Ne jo~i Peter, slovenski ~bžfilm
14.35	Plamen v srcu: Slavnostna akademija OB 50-letnici
Zveze tabornikov Slovenije
15.30	Parada plesa
16.00	Ljubo doma, oddaja TV Maribor
16.30	Poro~ila #
16.45	Vsakdanjik in praznik
17.40	Slovenski magazin
18.10	Slovenija skozi ~as: Repnice, dokumentarna oddaja
18.40	Risanka
18.50	Žrebanje lota
19.00	Danes
19.05	Zrcalo tedna
19.30	Dnevnik #
20.00	Pomladni super 3 x 3
21.35	Pod preprogo
22.30	Poro~ila #
22.55	Zgodbe o knjigah
23.05	Brez reza
0.05	Don Carlos, posnetek opere SNG Maribor
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama 8.20 TVprodaja 8.50 Videospotnice 9.25 Noro zaljubljena, nanizanka 9.50 Naše malo mesto, nanizanka 10.45 Policija na naši strani 11.15 Naša pesem Maribor 2001, 1. oddaja:
Tekmovanje moških zborov 11.45 TVprodaja
12.25 Welkom: Motociklizem za VN Južne Afrike do 250 ccm, prenos
13.20 Košarka NBA action special 13.55 Welkom: Motociklizem za VN Južne Afrike do 500 ccm, prenos
14.50 Vremenska panorama
16.55 DP v odbojki (m) tretja tekma finala končnice:
Merkur Bled : Žurbi Team Kamnik, prenos 19.30 Videospotnice
20.05 Ladja sužnjev, dokumentarna oddaja 20.55 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 21.25 Homo turisticus 22.00 Kon~nica
23.00 Norost kralja Jurija, angle{ki film 0.50 Videospotnice, ponovitev
POP TV
8.30 Zajec Dolgouhec in prijatelji 10.00 Princesa Sissi, risanka 10.30 Navihanka, nanizanka 11.00 Mestni fantje, nanizanka 11.30 Šolska košarkarska liga, ponovitev 12.30 Ameriška gimnazija, nanizanka 13.00 Ravnateljica, ameri{ki film 14.40 Mike Hammer: Morilske skrivnosti, ameriški film 16.30 Mo~no zdravilo, nanizanka 17.20 Pride ~as, ameriški film 19.15 24 ur
20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Tat za vedno, nanizanka 22.10 Športna scena 22.55 Operacija Šimpanz, ameriški film 0.50 24 ur, ponovitev
KANAL A
8.30 Pozdravljena, Dolly, ameri{ki film 11.00 Kung fu, akcijska nanizanka 12.00 Highlander: Nesmrtna, nanizanka 13.00 Komedija zmešnjav, ponovitev 13.30 Pop'n'Roll, ponovitev 14.45 Rock v Riu, posnetek koncerta, 1/7 16.30 Divja Amerika, dokumentarna oddaja 17.25 Adijo, pamet, nanizanka 18.15 Merlose Place, nadaljevanka 19.10 Prijatelji, humoristi~na nanizanka 19.40 Roswell, nanizanka 20.30 Prijatelji, humoristična nanizanka 21.00 Mesec premier: Prina{alec pic, ameri{ki film 22.45 Rusi prihajajo, ameri{ki film 0.50 Adrenalina
TROJKA
9.00	SQ Jam, ponovitev
10.00	Spidi in Gogi show, ponovitev
11.00	Dunlop motorsport magazin
11.30	Raketa pod kozolcem, ponovitev
13.00	Vera in ~as, ponovitev
13.30	Sijaj, ponovitev
14.30	Čestitke iz doma~e skrinje
16.00	Ježek Show, ponovitev
17.00	Avto šou
17.30	Peti as, nagradna ugankarska igra
19.00	Štiri ta~ke
19.30	Knjiga, ponovitev
20.00	Reporter X
20.30	Italijanska nogometna liga, prenos
22.30	Pikolovec 2333, ponovitev
23.30	Popotovanja z Janinom, ponovitev
HTV 1
7.50 Poro~ila. 7.55 The Place Of Lions, britanski film za otroke. 9.35 Dvigalo, oddaja za otroke. 11.05 Pleme, serija za otroke (18/26). 12.00 Opoldanska poro~ila. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Duhovni klic. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Poro~ila. 15.10 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 15.40 Raziskovanje: Reševanje J.J., pz serija (22/36). 16.35 TV razstava. 16.55 Inšpektor Rex 2., serija (10/15). 17.45 Za nami potop, nemški film. 19.30 Dnevnik. 20.15 Naši in vaši, dramska serija (6/7). 20.55 Do zvezd skupaj: Oliver Dragojević (1/2). 22.00 Umor pregrozen II., humoristi~na serija (3/12). 22.35 Poro~ila. 22.45 Podeželska intima, glasbeno-dokumentarna serija (1/6). 23.15 V nedeljo ob dveh. 0.15 Policija, serija (204/300). 0.40 Potovanja: Poljska (15/24). 1.35 Inšpektor Rex 2., serija (10/15). 2.20 Ksena - princeza bojevnica, serija (8/24). 3.05 Raziskovanje: Reševanje J.J., pz serija (22/36). 4.00 Play Misty For Me, ameriški film. 5.45 Mojstrovine svetovnih muzejev. 6.00 Hit HTV, glasbena oddaja.
HTV 2
8.55 007 - tedenski pregled. 9.45 AGAPE - verski kontaktni program. 10.45 Portret cerkve in kraja. 1.00 Bela nedelja, prenos maše iz katedrale v Gospiću. 12.05 Pot v Avonlea, serija za mlade (62/78). 12.55 Glamour Cafe. 14.00 Neznani film noir: Act of Violence, ameriški film. 15.25 Ksena - princeza bojevnica, serija (8/24). 16.10 LADO in Tamburaški orkester HRT: Pozdrav pomladi (2. del). 17.00 Opera Box. 17.40 Za srce in dušo, glasbena oddaja. 18.30 Hit HTV, glasbena oddaja. 19.15 Fotografija v Hrvaški. 19.30 Policija, serija (203/300). 20.10 Potovanja: Poland - Around Heritage (15/24). 21.15 Play Misty For Me, ameriški film. 23.05 Cafe Cinema, oddaja o filmu. 23.45 Filmi režiserja Akija Kaurismakija: Leningrajski kavboji gredo Amerika, finski film. 1.00 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
9.55 Naša dežela, serija. 14.10 Rokometni pokal EHF: Magdeburg -Metković, prenos finala. 15.35 Košarka NBA pregled. 16.05 Risani film. 16.30 Amerika - življenje narave. 17.00 Nedeljski šport. 20.15 Hrvaška nogometna liga. 21.30 Šport danes. 21.50 Italijanska nogometna liga, posnetek. 23.35 Hrvaški glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.00 Confetti tivi, otroški program. 7.15 Disneyjev festival, klasi~ne risanke. 8.35 Confetti tivi, otroški program. 9.10 Disneyjev festival, klasi~ne risanke. 10.05 iš~e se, drama. 11.30 Rokomet, klubsko EP prenos. 13.00 Udarci pravice, serija. 13.45 Kremenčkovi, komedija, 1994 (John Goodman). 15.10 Škratje, komedija, 1997 (John Goodman). 16.30 potovanje v samega sebe, komedija, 1987 (Dennis Quaid). 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Šport. 20.15 Metro, akcijski film, 1996 (Eddie Murphy, r: Thomas Carter). 22.10 Columbo: Umor v Malibuju, kriminalka, 1989 (Peter Falk, r: Walter Grauman). 23.40 Kraj dejanja: Predsednik, kriminalka (Ulrike Folkerts, r: Thomas Bohn). 1.10 Metro, akcijski film, 1996. 3.00 pri~a na muhi, triler, 1994 (Deborah Shelton).
AVSTRIJA 2
6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Po dolgem in po~ez, magazin. 9.30 Katoliška maša, prenos. 10.15 S smrtjo bom postal življenje, pogovor z Erwinom Ringlom. 10.30 Kulturni tednik. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Novinarska ura. 12.00 Iz parlamenta. 12.30 orientacija, magazin. 13.00 Poro~ila. 13.05 Pregled tedna. 13.30 Tuja domovina. 14.00 Pogledi s strani. 14.15 Univerzum: Gepardi v Namibiji, dokumentarec. 15.00 Heidi in Erni, serija. 15.25 Divje vode, domovinski film, 1962 (Marianne Hold). 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lepše življenje. 18.00 Milijonsko kolo. 18.30 Podobe Avstrije. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Pisemske bombe, drama (Sylvester Groth). 21.55 Čas v sliki. 22.05 Zadeva, pogovor. 23.20 Čas v sliki. 23.25 Strawinsky, dokumentarec. 0.20 Materina želja, drama, 1996 (Olympia Dukakis). 1.45 Kulturni tednik. 2.15 Pogledi s strani, revija. 2.30 Pogledi s strani. 2.40 Lepše življenje. 3.30 Dobar dan, Hrvati.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.10 Nogomet, pon. 6.35 ABBA, film, 1977. 8.10 Weck Up, jutranji show. 9.10 Šaljive novice. 10.10 Alf, ponovitev. 10.40 Otroški program. 11.05 Koenig. 12.05 Wolkensteinovi. 13.05 V.I.P -Telesni stražarji. 14.05 MacGyver. 15.05 Pensacola, Zlata krila, serija. 16.00 J.A.G., serija. 17.00 Farscape - Pogrešani v vesolju, serija. 18.00 V bliskavici, magazin. 18.30 Poro~ila. 18.45 Nogomet, nemška liga. 20.15 Kviz. 22.15 Šaljive reklame. 22.45 Plane-topia. 23.30 News & Stories. 0.35 Klic na pomo~, vojna drama, 1994 (Desiree Nosbusch). 2.20 Pensacola, ponovitev. 3.00 V. I.P -Telesni stražarji, ponovitev.
RTL
5.15 Otroški program. 9.00 Veliki brat, pon. 10.50 A-Team. 11.50 Pustolov{čine v Maleziji, pustolovski, 1990 (Scott Bloom). 13.55 Sliders, paralelni svet, serija. 14.50 Herkules. 15.50 Xena.16.45 Veliki brat - družina in prijatelji. 17.45 Exclusiv, vikend. 18.45 Poro-~ila. 19.10 Show za 10 milijonov mark. 20.15 Metro, akcijska komedija, 1997 (Eddie Murphy, Michael Wincott). 22.25 Spiegel TV, magazin. 23.10 Policaji na avtocesti, reportaža. 23.45 South Park, pon. 0.10 Prime Time. 0.40 Veliki brat. 1.35 Xena, pon. 2.20 Herkules, pon. 3.05 Oliver Geisseh Show. 3.50 Barbel Schafer, pon.
RTL 2
5.50 Flipper. 6.30 Flipper. 7.20 Dih z neba. 8.05 Countdown X -Alarm v Veoslju. 8.55 Popolna ljubezen, ljubezenska komeidja, pon. 11.00 Katastrofa v ledu, pustolovski, 1996. 12.50 12:01, znanstveno fantasti~na komedija, 1993 (Jonathan Silverman). 14.30 Reklamni spoti. 15.35 Bravo TV, mlad. magazin. 17.00 Bravo supershow (Kelly Family, Anastacia, Vanessa Amarosi in dr.). 19.00 Multimilijonar. 20.00 Poro~ila. 20.15 Veliki brat. 21.10 Najbolj neumni vozniki na svetu. 22.05 Prismuknjeni prestopniki. 23.05 Redakcija special, bulev. magazin. 0.15 Electric Blue. 1.00 Veliki brat, kviz. 3.00 Final Scream - Nisi sam, triler, 1988 (Gary Busey, Mimi Rogers).
PRO 7
6.35 NightMan. 7.15 Cosby in Kids. 7.40 Flash Gordon - nove pus-tolovš~ine. 8.00 Highlander. 8.25 Zmeda v no~i, komedija, 1993. 8.50 Neskon~na zgodba. 9.15 Inšpektor Gadget, serija. 9.40 Sind-badove fantasti~ne pustolovš~ine. 10.05 Sylvester in Tweety. 10.30 Pinky in Brain. 10.55 Simpsonovi. 11.25 CinemaxX TV - Zvezde tedna. 12.15 Viper, serija. 13.05 Na jug. 14.00 Medved v hiši, pustolovski, 1997 (Kaitlyn Burke). 15.40 Relic Hunter - Lovka na zaklade, serija. 16.30 Relic Hunter - Lovka na zaklade, serija. 17.30 Peta dimenzija, fantazijski, 1994 (Mark Davascos). 18.55 Čudežni svet, dokumentarec. 19.55 Poro~ila. 20.15 Dune, pu{-čavski planet, tridelni znanstveno fantastični film, 1. del, 2000 (Alwec Nwwman, William Hurt). 22.20 Focus TV. 23.25 Flatiners, Tanka linija smrti, triler, 1990 (Julia Roberts). 1.25 Maska smrti, pon. akcij. filma. 2.45 Roswell, drama, 1999.
EUROSPORT
5.00 Motociklizem. 9.30 Kolesarstvo. 10.00 Motociklizem: VN Južne Afrike, ogrevanje, prenos. 13.30 Motociklizem: dirka za VN Južne Afrike, 500 ccm, prenos. 15.00 Kolesarstvo: dirka po Belgiji: Basogne, prenos. 17.00 Nogomet, mladi do 16 let - EP 2001: Anglija : Italija in Švica : Madžarska, povzetki. 18.45 Poro~ila. 19.00 Tenis: WTA turnir v Charlestonu, finale, ženske, prenos. 20.30 Športna poro~ila. 20.45 Motorsport. 21.45 Šprotna poro~ila. 22.00 Maraton - London. 23.00 Šprotna poro~ila. 23.15 WATTS. 23.45 Motociklizem, povzetki. 0.45 Košarka - finale. 1.15 Športna poro~ila.
dSf
6.00 Jutranji program. 8.30 Potovalni magazin. 9.15 Nogomet, 2. liga. 10.00 Nogomet. 11.00 Pogovor o nogometu. 13.00 Borus-sia, nogometni magazin. 13.45 Potovalni magazin. 14.30 Košarka. 14.45 Košarka. 16.45 Košarka. 17.00 Nezadržni. 17.30 Nogomet, 2. liga. 18.45 Formula 3. 20.15 Turni avtomobili. 21.15 Overtime, magazin. 21.45 Nogomet. 22.45 LaOla, mednarodni nogomet. 23.30 Tenis: ATP turnir v Monte Carlu, finale v Monacu. 0.30 Košarka, NBA. 3.30 Monster Trucks.
Ponedeljek, 23. april
SLOVENIJA 1
8.00 Utrip # 8.20 Zrcalo tedna #
8.40 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor 9.10 Risanka
9.15 Zares divje živali, dokumentarna nanizanka 9.40 Pravljičar, nanizanka 10.05 Naočnik in Očalnik - narobe svet, nanizanka 10.35 Resnična resničnost 11.10 Dosežki
11.30 Na vrtu, oddaja TV Maribor
12.00 Svet čudes, dokumentarna serija
12.25 Parada plesa
13.00 Poročila #
13.10 Vremenska panorama
13.25 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor
14.15 Polnočni klub
15.25 Gibljive slike
16.00 Dober dan, Koroška
16.30 Poročila #
16.45 Mikin Makin črkopis: Pravljica o črki O
16.50 Telebajski, 23. oddaje
17.15 Radovedni Taček: Krtača
17.40 Dober večer
18.30 Žrebanje 3x3 plus 6
18.40 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik #
20.00 Julija, nanizanka, 2/13
21.00 Otroci pepela, dokumentarna oddaja
22.00 Odmevi #
22.50 Stebri slovenskega gledali{~a: Boris Cavazza 23.40 Dober večer, ponovitev
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama
8.30	TVprodaja
9.00	Videospotnice
9.35	Rad imam Lucy, nanizanka
10.00	Angel, varuh moj, nanizanka
10.45	Kontesa Dora, nadaljevanka
11.40	TVprodaja
12.10	Vremenska panorama
12.45	Cousteau ponovno odkriva svet, dokumentarna serija
13.30	Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi
14.00	Sobotna no~
16.00	Policija na na{i strani
16.30	Rad imam Lucy, nanizanka, 19. epizoda
17.00	Angel, varuh moj, nanizanka, 7/30
18.00	Tele M, oddaja TV Maribor
18.30	Jasno in glasno, kontaktna oddaja
19.30	Videospotnice
20.05	Skrivnosti vojne, dokumentarna serija, 10/13
21.00	Studio City
22.00	South park, risana humoristi~na nanizanka, 31/31
22.20	Metropolis
22.50	Brane Ron~el izza odra
0.15	Canterburyjska zgodba, angle{ki ~bžfllm
2.15	Videospotnice, ponovitev
POP TV
7.00	Dobro jutro, Slovenija, jutranji program
10.00	Moja usoda si ti, ponovitev
11.00	Črni biser, ponovitev
11.50	Obala ljubezni, ponovitev
12.40	TVprodaja
13.10	Športna scena, ponovitev
14.05	Diagnoza: Umor, nanizanka
15.00	TVprodaja
15.30	Oprah Show, pogovorna oddaja
16.25	Obala ljubezni, nadaljevanka
17.20	Črni biser, nadaljevanka
18.15	Moja usoda si ti, nadaljevanka
19.15	24 ur
20.00	TV Dober dan, nanizanka
20.55	Sedma nebesa, nanizanka
21.50	Možje v belem, nanizanka
22.40	JAG, nanizanka
23.30	M.A.S.H., humoristična nanizanka
0.00	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nanizanka
9.30	Mladenič v modrem, nanizanka
10.25	Roswell, ponovitev
11.20	TVprodaja
11.50	Ricki Lake, ponovitev
12.45	Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo
13.45	Zmenkarije, ponovitev
14.15	TVprodaja
14.45	Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka
15.15	Ricki Lake, pogovorna oddaja
16.20	Herkul, nanizanka
17.10	Stražar, nanizanka
18.00	Ti in jaz, humoristična nanizanka
18.30	Filmske zvezde, humoristična nanizanka
19.00	Miza za pet (VI.), 1. del ameri{ke nanizanke
20.00	Helikopterska enota, nanizanka
20.55	Filmske uspe{nice: Divje srce, ameri{ki film
23.10	Dosjeji X, nanizanka
0.10	Dannyjeve zvezde, ponovitev
TROJKA
8.30 Za dobro jutro 9.30 TVprodaja 10.00 Za dobro jutro, ponovitev 11.00 Družinska TVžprodaja 11.30 Španska nogometna liga, ponovitev 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Čestitke iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 Motor Show Report 17.45 Dunlop moptorsport magazin 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Kdor zna, zna, kviz 19.15 Videalisti 20.00 Top Gol 21.00 Politična konferenca 22.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.15 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.00 Jukebox, ponovitev
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Spored za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.35 Naša dežela, serija (31/150). 13.25 Spoznajmo, dokumentarna serija (6/8). 14.15 Poročila. 14.20 Izobraževalni spored. 15.05 Spored za mlade. 16.00 Korenine - hrvaške manjšine v Evropi. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Zrcalce, zrcalce,
serija za mlade (8/30). 17.55 Lepa naša: Naš lepi Bakar, dokumentarna oddaja. 19.00 Vprašaj. 19.13 Muha, risani film. 19.30 Dnevnik. 20.15 Seme upanja, dokumentarna serija (3/6). 20.50 Pravo in pravica. 21.50 TV intervju - misli 21. stoletja. 22.50 Odmevi dneva. 23.10 Evromagazin. 23.45 Policija, serija (205/300). 0.10 Zahodno krilo II., serija (7/22). 0.55 Petica, evropski nogomet. 2.05 Seme upanja, dokumentarna serija (3/6). 2.35 Pravo in pravica. 3.35 Montrealska policija, serija (8/8). 4.20 Žužkomir, ameriški film. 5.50 Mojstrovine svetovnih muzejev. 6.00 Mesečina.
HTV 2
10.05 Oprah Show (275). 10.50 Zakon in red - Oddelek za žrtve, serija (5/22). 11.35 Latinica: Terorizem. 13.30 Divje mačke, risana serija (4/13). 13.55 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 14.25 Zadnji don I., serija (3/6). 15.15 Cafe Cinema, oddaja o filmu. 16.05 Naša dežela, serija (31/150). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Mati in sin, humoristična serija (29/42). 19.30 Policija, serija (204/300). 20.10 Zahodno krilo II., serija (7/22). 21.00 Polni krog. 21.20 Portret ženske z moškim_ v ozadju, španski film. 22.55 Filmska noč s Timom Burtonom: Žužkomir, ameriški film. 0.25 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
15.20 Jeeny, francoski film. 16.50 Plodovi zemlje. 17.40 Hrvaška nogometna liga. 18.55 Avtomagazin. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.15 Petica, evropski nogomet. 21.30 Montrealska policija, serija (8/8). 22.15 Šport danes. 22.25 Transfer. 23.10 Mesečina. 23.55 Hrvaški glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.20 Confetti tivi, otroški program. 8.05 Divji bratje s šarmom, serija. 8.30 Princ z BelAira, serija. 8.50 Sam svoj mojster, serija. 9.15 Sam svoj mojster, serija. 9.40 Savannah, serija. 10.20 Kre-menčkovi, komedija, 1994. 11.45 Confetti tivi. 13.30 Nekoč je bilo, risana serija. 14.30 Šeherezada, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža, serija (David Hasselhoff). 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelAira, serija. 17.35 Sam svoj mojster. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Taxi Orange Club. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Napihnjenci, komedija, 1991 (Charlie Sheen, r: Jim Abrahms). 22.30 Species, znanstvenofantastični film, 1995 (Ben Kingsley, r: Roger Donaldson). 0.10 Klub čarovnic, triler, 1996 (Robin Tunney).
I.45	Šund, triler, 1994. 4.10 Sledi v pesku, vestern, 1974 (Jack Palance).
AVSTRIJA 2
6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Nabrano v Avstriji. 9.30 Bogati in lepi, serija (1256). 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Potepuhi ljubezni, drama, 1949. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Julija, nenavadna ženska, serija. 21.05 Tema, magazin._ 22.00 Čas v sliki 2. 22.30 Kraj srečanja kultura, magazin. 0.00 Čas v sliki 3. 0.30 Quiz Show, drama, 1994 (John Turturro). 2.35 Pogledi s strani. 2.40 Kraj srečanja kultura. 4.10 Dobrodošli v Avstriji.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Wolffov revir.
II.00	Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope, Bolnišnica upanja, serija. 17.00 Kviz. 17.30 Magazin. 18.00 Kviz (Jorg Pilawa). 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz (Jorg Pilawa). 20.15 HeliCops, helikopterska enota, akcijska serija, 2001. 21.15 SK Kolsch, krimi serija, 2001. 22.15 Rdeča četrt, serija. 23.15 Spiegel TV, reportaže: življenje za rešetkami. 23.50 24 ur. 0.20 Noč. 0.40 HeliCops, pon. 1.30 Kviz. 2.00 Nakupovanje. 3.00 SK Kolsch.
RTL
6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.05 Trgovina. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kliče dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti!, kviz (Sonja Zietlow) 16.00 Sam svoj mojster. 16.30 Sam svoj mojster. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami (1579). 18.00 Dober večer RTL. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi (2214). 20.15 Show za 10 milijonov mark. 21.15 Za rešetkami, ženska kaznilnica, dramska serija, 2001. 22.15 Extra, RTL magazin. 23.30 Trend. 0.00 Polnočni žurnal. 0.35 Kulturni magazin. 1.00 Sam svoj mojster, pon. 2.00 Oliver Geissen Show. 2.50 Polnočni žurnal.
RTL 2
5.20 Otroški program. 7.30 Il buy. 8.05 Srebrna dekleta. 8.30 Srebrna dekleta. 9.00 Veliki brat. 10.35 King of Queens. 11.05 Nesrečna do konca. 11.35 Divji bratje s šarmom. 12.05 X-Factor: Nepojmljivi. 13.00 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digi-mon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Nesrečna do konca. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z BelAira. 20.00 Poročila. 20.15 Veliki brat. 21.15 Lightning Jack, vesternska komedija, 1994 (Paul Hogan, Cuba Gooding). 23.10 Bloodfist VII, Krvava pest, akcijski, 1995 (Don Wilson). 0.50 Veliki brat. 2.45 Bloodfist VII, pon. 4.25 Orožje zakona.
PRO 7
6.20 Bulevarski magazin, pon. 7.15 Dharma in Greg. 7.35 Vrtnice od bivšega, pon. 8.30 Pogovor, pon. 9.05 Medved godrnjavec, komedija, 1986 (Adriano Celentano). 11.05 Matlock. 12.05 Bill Cosby. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Dune, pu{~avski planet, 2. del znanstveno fantasti~nega filma, 2000 (Uwe Ochsenknecht, Saskia Reeves). 22.25 TV total. 23.20 Policijska parada. 23.50 Nekako v LA-ju, serija. 0.20 Seomfeld. 0.50 CinemaxX TV - Zvezde tedna. 1.30 Cow & Chicken. 2.00 Krava in piščanec. 2.45 TV total, pon.
EUROSPORT
8.30 Maraton, ponovitev. 9.30 Superbike, pon. 10.30 Motocikli-zem, pon. 11.30 Kolesarstvo, pon. 12.30 WATTS, pon. 13.00 Tenis: WTA turnir v Charlestonu, pon. 14.30 Maraton. 15.30 Moto-ciklizem. 16.30 Motociklizem. 17.30 Nogometni magazin. 18.30 Eurogoals. 20.00 WATTS. 20.30 Motociklizem: povzetek dirke za VN Južne Afrike. 22.00 Kolesarstvo: dirka po Belgiji, pon. 23.00 Športna poročila. 23.15 Eurogoals. 0.45 WATTS. 1.15 Športna poročila.
dsf
5.00 Jutranji program. 8.30 Stoke, pon. 9.15 Nogomet, 2. liga. 10.30 Nogomet. 12.00 Overtime, pon. 13.00 Xapatan. 13.30 Takeshis Castle. 14.15 Pago Pago. 15.00 Ice Warriors. 15.30 Thundercats. 16.156 Xapatan. 16.30 Takeshis Castle. 17.15 Pago Pago. 18.00 Športna poročila. 18.30 InTeam. 19.00 Športna poročila. 19.30 Nogomet. 22.30 Najlepši nogometni zadetki. 23.30 Ameriški nogomet. 0.30 Takeshis Castle.
Torek, 24. april
SLOVENIJA 1
8.00	Odmevi
8.30	Mostovi
9.00	Radovedni Taček: Krtača
9.20	Otroška oddaja
9.55	Lahkih nog naokrog
10.40	Dober večer
11.30	Pomagajmo si, oddaja TV Koper
12.05	Julija, nanizanka
13.00	Poročila #
13.15	Poslednje kraljestvo atlantskega lososa, ponovitev
14.10	Otroci pepela, ponovitev
15.05	Stebri slovenskega gledališča: B. Cavazza
16.00	Prisluhnimo tišini
16.30	Poročila #
16.45	Sprehodi v naravo: Cvet eden ni nobeden
17.00	Skrivni dnevnik Jadrana Krta, mladinska
nadaljevanka, 2/13
17.45	Sir Norman Foster, angle{ka dokumentarna oddaja
18.40	Risanka
18.55	Olimpijski 123
19.00	Kronika
19.30	Dnevnik #
20.00	Vrtičkarji II, nadaljevanka, 8/12 #
20.35	Nadnaravno, dokumentarna serija, 7/7
21.10	Aktualno
22.00	Odmevi #
22.50	Globlji pogled, angle{ka drama, 1/2
0.10	Sir Norman Foster, ponovitev
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama
8.30	TVprodaja
9.00	Videospotnice
9.35	Rad imam Lucy, nanizanka
10.00	Angel, varuh moj, nanizanka
10.45	Skrivnosti vojne, dokumentarna serija
11.35	Ladja sužnjev, dokumentarna oddaja
12.30	TVprodaja
13.00	Vremenska panorama
13.15	Oddaljena obzorja, ponovitev filma
14.55	Studio City
16.00	Metropolis
16.30	Rad imam Lucy, nanizanka, 20. epizoda
17.00	Angel, varuh moj, nanizanka, 8/30
18.00	Policistka, dekle iz revije, ameriški film
19.30	Videospotnice
20.05	Štajerskih 7, jubilejni koncert
20.50	Vdovstvo Karoline @a{ler, slovenski film
22.35	Na univerzi, oddaja TV Maribor
23.05	Svet poroča
23.35	Idioti, ponovitev filma
1.25	Videospotnice, ponovitev
POP TV
7.00	Dobro jutro, Slovenija, jutranji program
10.00	Moja usoda si ti, ponovitev
11.00	Črni biser, ponovitev
11.50	Obala ljubezni, ponovitev
12.40	TVprodaja
13.10	TV Dober dan, ponovitev
14.05	Diagnoza: Umor, nanizanka
15.00	TVprodaja
15.30	Oprah Show, pogovorna oddaja
16.25	Obala ljubezni, nadaljevanka
17.20	Črni biser, nadaljevanka
18.15	Moja usoda si ti, nadaljevanka
19.15	24 ur
20.00	Resnične zgodbe: Ukradena mladost, ameriški film
21.45	Naša sodnica, nanizanka
22.40	JAG, nanizanka
23.30	M.A.S.H., humoristična nanizanka
0.00	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nanizanka
9.30	Mladenič v modrem, nanizanka
10.25	Helikopterska enota, ponovitev
11.20	TVprodaja
11.50	Ricki Lake, ponovitev
12.45	Pop'n'Roll, ponovitev
14.00	Bravo, Maestro
14.15	TVprodaja
14.45	Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka
15.15	Ricki Lake, pogovorna oddaja
16.20	Herkul, nanizanka
17.10	Stražar, nanizanka
18.00	Ti in jaz, humoristična nanizanka
18.30	Filmske zvezde, humoristična nanizanka
19.00	Miza za pet, nanizanka
20.00	Akcija v torek: Kickbokser 3, ameriški film
21.50	Tretji kamen od sonca, nanizanka
22.20	Seinfeld, humoristična nanizanka
22.50	Udarci pravice, nanizanka
0.00	Pop'n'Roll, ponovitev
TROJKA
8.30 Za dobro jutro 9.30 TVprodaja 10.00 Za dobro jutro, ponovitev 11.00 Družinska TVžprodaja 11.30 Italijanska nogometna liga, ponovitev 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 Na sceni 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Kdor zna, zna, kviz 19.15 Videalisti
20.00 Pikolovec 2333, slovenski lovec na znanje 21.00 Naj N: nogometni studio, pregled slovenskih
nogometnih lig 22.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.15 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.00 Jukebox, ponovitev
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Spored za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.35 Naša dežela, serija (32/150). 13.25 Spoznajmo, dokumentarna serija (7/8). 14.15 Poročila. 14.20 Izobraževalni spored. 15.05 Spored za mlade. 16.00 Poljiške legende, dokumentarna oddaja. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 fant zre v svet, serija za mlade (117/153). 17.55 Govorimo o zdravju. 19.00 Vprašaj. 19.13 Dva v fraku, risani film. 19.30 Dnevnik. 20.15 Morje in otoki: Šala ni na liniji 310, dokumentarna oddaja. 20.45 Forum. 22.20 Narodov spomin. 22.55 Odmevi dneva. 23.15 Tri minutne opere. 0.00 Policija, serija (206/300). 0.25 Prijatelji VII., humoristi-
čna serija (11/24). 0.50 Cosbyjev show VI. (4/26). 1.15 Newyorški policaji VII., serija (22/22). 2.00 Batman, ameriški film. 4.00 Slike resničnosti: Amaizing Wipeouts, dokumentarna serija (7/12). 4.45 Planeti: Velikani, poljudnoznanstvena serija (3/8). 5.35 Carstvo divjine. 6.00 Monoplus.
HTV 2
10.15 Prizma, multinacionalni magazin. 11.10 TV intervju - misli 21. stoletja. 12.05 Seme upanja, dokumentarna serija (3/6). 12.35 Zrcalce, zrcalce, serija za mlade (8/30). 13.00 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 13.35 Zahodno krilo II., serija (7/22). 14.20 Pravo in pravica. 15.20 Evromagazin. 16.05 Naša dežela, serija (32/150). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.05 Cosbyjev show VI. (4/26). 19.30 Policija, serija (205/300). 20.10 Prijatelji VII., humoristična serija (11/24). 20.35 Planeti: Velikani, poljudnoznanstvena serija (3/8). 21.30 Polni krog. 21.50 Newyorški policaji VII., serija (22/22). 22.40 Filmska noč s Timom Burtonom: Batman, ameriški film. 0.40 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
15.50 Avtomagazin. 16.30 Petica, evropski nogomet. 17.40 Gospodična mamica, ameriški film. 19.00 Animavizija. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Start, športni program. 20.50 Odmor v Vegasu, ameriški film. 22.20 Šport danes. 22.30 Slike resničnosti: Amaizing Wipeouts, dokumentarna serija (7/12). 23.15 Monoplus. 23.55 Hrvaški glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.20 Wickie, risana serija, otroški program. 8.05 Divji bratje s šarmom, serija. 8.30 Princ z BelAira, humoristična serija. 8.55 Sam svoj mojster, serija. 9.20 Sam svoj mojster, serija. 9.40 Obalna straža, serija. 10.25 Škrati, komedija, 1997. 11.45 Confetti tivi. 13.30 Nekoč je bilo, risana serija, otroški program. 14.30 Šeherezada, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelAira, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Taxi Orange Club. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Dolce vita&co., serija (Gundula Rapsch). 21.05 Taxi Orange. 21.55 Motiti se je moško, komedija, 1996 (Herbert Knaup, r: Sherry Hormann). 23.30 Vroče-hladni umor, triler, 1993 (Andrew stevens, r: Jim Wynorski). 0.50 Erotični dnevniki. 1.15 Vrtiljak ljubezni, komedija, 1965 (Gert Frobe). 2.50 Quiz Show, drama, 1994.
AVSTRIJA 2
6.10 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Heintje - Nekoč bo sonce spet sijalo, drama, 1970. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Euroaustria, magazin. 12.35 Pregled tedna. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1258). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Golobi - pernati lepotci, lete~e podgane, dokumentarec. 21.05 Report, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna. 23.05 Po dolgem in počez, magazin. 0.00 Čas v sliki. 0.30 V hiši, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Univerzum: Golobi - pernati lepotci, leteče podgane, dokumentarec. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Tema, magazin.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Wolffov revir. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope, Bolnišnica upanja, serija. 17.00 Kviz. 17.30 Magazin. 18.00 Kviz (Jorg Pilawa). 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz (Jorg Pilawa). 20.15 Kupila si bom moža, komedija, 2000 (Mariele Millowitsch). 22.15 Akti 2001/17 (Ulrich Meyer). 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Noč. 0.35 Fra-sier. 1.00 Ameriški nogomet. 1.20 Kviz. 1.50 Nakupovanje. 2.50 Frankli, pon.
RTL
6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.05 Trgovina. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kliče dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti! 16.00 Sam svoj mojster. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami (1580). 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin (Markus Lanz). 19.40 Dobri časi, slabi časi (2215). 20.15 Show za 10 milijonov. 21.15 Premeteni, krimi serija, 2001. 22.15 Veliki brat. 23.15 Sliders, paraleni svet, zf. serija, 1997. 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Susan.
I.30	Sam svoj mojster, pon. 1.30 Sam svoj mojster, pon. 2.00 Oliver Geissen Show.
RTL 2
5.20 Otroški program. 7.30 Il Buy. 8.05 Srebrna dekleta. 8.30 Princ z BelžAira, pon. 9.00 Veliki brat. 10.30 King of Queens.
II.05	Nesrečna do konca. 11.35 Divji bratje s šarmom. 12.00 Najbolj neumni vozniki na svetu, pon. 13.00 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon, risana serija. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta, serija. 18.00 Nesrečna do konca. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z BelAira. 20.00 Poročila. 20.15 Veliki brat. 21.15 Najbolj neumni vozniki na svetu. 22.10 Exklusiv, reportaže: Alarm na asfaltu. 23.00 Redakcija, report. magazin. 0.05 Peep - pogovor o erotiki (Verona Feldbusch). 1.05 Veliki brat, kviz. 2.05 Divja jesen, triler, 1992 (Serge Dupire).
PRO 7
6.50 Bulevarski magazin. 7.50 Kdo je tu šef. 8.20 Roseanne. 8.55 Velika družina. 9.20 Družinske težave: medved v hiši, pustolovski, 1997. 11.05 Matlock. 12.00 Bill Cosby. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Dune, puščavski planet, 3. in zadnji del zf. filma, 2000 (Alec Newman). 22.20 TV total. 23.20 BIZZ. 23.50 Outer Limits - Neznane dimenzije. 0.40 Double Dragon, Peta dimenzija, fantazijski, 1994. 2.05 TV total. 2.50 MAX. 3.10 Arabella, pon.
EUROSPORT
8.30 Kolesarstvo, pon. 9.30 Motociklizem, pon. 11.00 WATTS, pon. 11.30 Eurogoals, pon. 13.00 Dviganje uteži: EP v Trencinu, 3. dan. 14.30 WATTS, pon. 15.00 Tenis: ATP turnir v Barceloni, prenos. 16.30 EP v dviganju uteži (ž), do 53 kg. 17.30 EP v dviganju uteži (m), do 56 kg, prenos iz Trencina. 19.30 Nogomet, mladi do 16 let, prenos. 21.15 Boks, prenos. 23.00 Športna poročila. 23.15 Golf. 0.15 Dviganje uteži EP v Trencinu, pon. 1.15 Športna poročila.
dSf
8.30 Borussia. 9.15 LaOla, pon. 10.15 Nogomet, 2. liga. 12.00 World Soccer, pon. 13.00 Xapatan, pon. 13.30 Takeshis Castle. 14.15 Pago Pago. 15.00 Ice Warriors. 15.30 Thundercats. 16.00 Xapatan. 16.30 Takeshis Castle. 17.15 Pago, pago, igra. 18.00 Športna poročila. 18.30 Športna borza. 19.00 Športna poročila. 19.15 Hokej na ledu; SP: Nemčija : Italija. 21.30 Formula 1, pogovor. 22.30 Motodrom. 23.30 Košarka, NBA. 0.30 Takeshis Castle.
Sreda, 25. april
SLOVENIJA 1
8.00	Odmevi
8.30	Dober dan, Koroška
9.00	Babar, risanka
9.20	Leteče dvigalo, nadaljevanka
9.45	Sprehodi v naravo: Cvet eden ni nobeden
10.00	Skrivni dnevnik Jadrana Krta, nadaljevanka,
10.30	Lingo, TVigrica #
10.55	Sir Norman Foster, dokumentarna oddaja
11.50	Vrti~karji II, nadaljevanka #
12.20	Nadnaravno, dokumentarna serija
13.00	Poročila #
13.15	Obzorja duha #
13.45	Solni princ, slovaški film
15.10	Aktualno
16.00	Mostovi
16.30	Poro~ila #
16.45	Pod klobukom
17.50	Zgodba o komisarju Rexu, avstrijska pz oddaja
18.40	Risanka
19.00	Kronika
19.30	Dnevnik #
20.00	Sedmi pečat: Mnogo hrupa za nič, ameriški film
22.00	Odmevi #
22.55	Gospodarski izzivi
23.25	Koncert orkestra Slovenske filharmonije -
P I. Čajkovski: Koncert za klavir in orkester št. 1 v B-molu, op. 23
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama
8.35	TVprodaja
9.05	VIdeospotnIce
9.35	Rad Imam Lucy, nanizanka
10.00	Angel, varuh moj, nanizanka
10.40	Tri vstopnice za 26., ponovitev filma
12.20	TVprodaja
12.50	Vremenska panorama
13.35	Homo turisticus
14.05	Na univerzi, oddaja TV Maribor
14.35	Jasno in glasno, kontaktna oddaja
15.30	Mladi virtuozi
16.30	Rad imam Lucy, nanizanka, 21. epizoda
17.00	Angel, varuh moj, nanizanka, 9/30
18.00	Najboljši prijatelj, nemški film, 1. del
19.10	Prijateljska nogometna tekma: Danska : Slovenija,
prenos
21.05	[port
22.05	Umori, nanizanka, 2/23
22.50	Poišči in uniči, ameriški film
0.15	Videospotnice
POP TV
7.00	Dobro jutro, Slovenija, jutranji program
10.00	Moja usoda si ti, ponovitev
11.00	Črni biser, ponovitev
11.50	Obala ljubezni, ponovitev
12.40	TVprodaja
13.10	Naša sodnica, ponovitev
14.05	Diagnoza: Umor, nanizanka
15.00	TVprodaja
15.30	Oprah Show, pogovorna oddaja
16.25	Obala ljubezni, nadaljevanka
17.20	Črni biser, nadaljevanka
18.15	Moja usoda si ti, nadaljevanka
19.15	24 ur
20.00	TV kriminalka: Prijateljici do konca, ameriški film
21.45	Newyorška policija, nanizanka
22.40	JAG, nanizanka
23.30	M.A.S.H., humoristična nanizanka
0.00	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nanizanka
9.30	Mladenič v modrem, nanizanka
10.25	Udarci pravice, ponovitev
11.20	TVprodaja
11.50	Ricki Lake, ponovitev
12.45	Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo
13.45	Komedija zmešnjav, ponovitev
14.15	TVprodaja
14.45	Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka
15.15	Ricki Lake, pogovorna oddaja
16.20	Herkul, nanizanka
17.10	Stražar, nanizanka
18.00	Ti in jaz, humoristična nanizanka
18.30	Filmske zvezde, humoristična nanizanka
19.00	Miza za pet, nanizanka
20.00	Komedija zmešnjav
20.30	Mladoporočenci
21.00	Spet zaljubljena, nanizanka
22.00	Tretji kamen od sonca, nanizanka
22.30	Seinfeld, humoristična nanizanka
23.00	Družinski zgled, nanizanka
0.00	Dannyjeve zvedze, ponovitev
TROJKA
8.30 Za dobro jutro, nato TVprodaja 10.00 Za dobro jutro, ponovitev 11.00 Družinska TVprodaja 11.30 Top gol, ponovitev 12.30 Politična konferenca, ponovitev 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 Knjiga, oddaja o kulturi 17.45 Štiri tačke 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Kdor zna, zna, kviz 19.15 Videalisti
20.00 Vse za zdravje, kontaktna oddaja 21.00 Reporter X 21.30 Avtodrom
22.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.15 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.00 Jukebox, ponovitev
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Spored za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.35 Naša dežela, serija (33/150). 13.25 Spoznajmo, dokumentarna serija (8/8). 14.20 Izobraževalni spored. 15.05 Spored za mlade. 16.00 Hrvaški dragi kamen, dokumentarna oddaja. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Navadna smrklja, serija za mlade (25/52). 17.55 Iz jezikovne zakladnice. 19.00 Vprašaj. 19.30 Dnevnik. 20.15 Poslovni klub. 20.50 Globalna vas. 21.35 Kultura prostora. 22.40 Odmevi dneva. 23.00 Ekumena. 0.00 Policija, serija (207/300). 0.25 Vrnitev na Osamljeno golobico, serija (8/8). 1.10 Simpsonovi VII., risana serija (3/25). 1.35 Spoznajmo, dokumentarna serija (8/8). 2.25 Batman se vrača, ameriški film. 4.25 Človek z ikonami, švedski TV film. 6.00 Globalna vas.
HTV 2
10.05 Govorimo o zdravju. 10.35 Planeti: Velikani, pz serija (3/8). 11.25 Tri minutne opere. 12.10 Newyorški policaji VII., (22/22). 12.55 Fant zre v svet, serija (117/153). 13.20 Forum. 15.00 Morje ni otoki: Šala ni na liniji 310, dokum. oddaja. 15.25 Narodov spomin. 16.05 Naša dežela, serija (33/150). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.05 Simpsonovi VII.,(3/25). 19.30 Policija, (206/300). 20.10 Vrnitev na Osamljeno golobico, serija (8/8). 20.55 Polni krog. 21.15 Ciklus Martina Becka: Človek z ikonami, švedski TV film. 22.50 Filmska noč s Timom Burtonom: Batman se vrača, ameriški film. 0.50 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
17.15 Mestov fantov, ameriški film. 18.50 Start, športni program. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Trencin: EP v dviganju uteži, posnetek. 21.10 Zabavni program. 22.10 Šport danes. 22.20 Hrvaški glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.10 Wickie, risana serija, nato otroški program. 8.20 Princ z BelA-ira. 8.45 Sam svoj mojster. 9.10 Sam svoj mojster. 9.30 Obalna straža. 10.15 Columbo: Umor v Malibuju, kriminalka, 1989. 11.45 Confetti tivi. 13.30 Nekoč je bilo, risana serija. 14.30 Šeherezada, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža. 16.25 Urgenca. 17.10 Princ z BelAira. 17.35 Sam svoj mojster. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Taxi Orange. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Nogomet, kvalifikacije za SP: Avstrija : Lichtenstein, prenos. 22.50 Wyatt Earp, vestern, 1995 (Kevin Costner, r: Lawrence Kasdan). 1.50 Vročežhladni umor, triler, 1993. 3.10 Severozahodni prehod, vestern, 1940.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Divje vode, domovinski film, 1962. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Report, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1259). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji, magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Help TV, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Mednarodni Report, magazjn. 23.15 Supermax - strogo varovani zapor, dokumentarec. 0.00 Čas v sliki. 0.30 V hiši, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Na prizorišču, reportaža tedna. 1.45 Pogledi s strani. 1.50 Help TV, magazin. 3.30 Dr. Stefan Frank, serija.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Wolffov revir. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof.1 5.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope, Bolnišnica upanja, serija. 17.00 Kviz. 17.30 Magazin. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Komisar Rex, krimi serija, 2000. 21.15 Vse razen umora, krimi serija, 1994. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Noč. 0.35 Frasier, serija. 1.00 Komisar Rex. 1.50 Nakupovanje. 1.50 Vse razen umora, pon.
RTL
6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 med nami. 7.30 Dobri časi, slabi časi. 8.05 RTL trgovina. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kliče dr. Brucknerja, zdrav. serija. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti!, kviz. 16.00 Frizer. 16.30 Sam svoj mojster. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami (1581). 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi (2216). 20.15 Ko neka mati zaigra svoje življenje, melodrama, 2001 (Franziska Petri, Chris-toph Grunet). 22.10 Stern TV magazin. 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Sam svoj mojster. 1.30 Varuška. 2.00 Oliver Geissen Show. 2.50 Polnočni žurnal.
RTL 2
5.20 Otroški program. 7.30 Il buy. 8.05 Srebrna dekleta. 8.30 Princ z BelžAira, pon. 9.00 Veliki brat. 10.35 King of Queens. 11.05 Nesreča do konca. 11.35 Divji bratje s šarmom. 12.00 Najbolj neumni vozniki na svetu, pon. 13.00 Otroški program. 16.10 Pokemon, risana serija. 16.40 Digimon. 17.00 Najlepša leta. 18.00 Nesrečna do konca. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z BelAira. 20.00 Poročila. 20.15 Veliki brat. 21.10 Zvezdna vata, zf. serija, 1999. 22.10 Nikita, akcijska serija, 1998. 23.05 Cona somraka, serija, 1988. 0.00 Exklusiv, reportaže. 0.50 Veliki brat, kviz. 2.45 Foxfire: Neusmiljena dekleta, triler, 1996 (Angelina Jolie).
PRO 7
6.10 Galileo. 6.35 Bulevarski magazin. 7.30 Kdo je tu šef. 7.55 Roseanne. 8.30 Velika družina. 9.00 Sladke sanje, biografija, 1985 (Jessica Lange). 11.05 Matlock. 12.05 Bill Cosby. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Buffy, izganjalka vampirjev, fantazijska serija (Sarah Michelle Gellar). 21.15 Angel - lovec teme, fantazijska serija, 2000 (David Boreanaz). 22.10 TVtotal. 23.10 Pro7, reportaže: trgovina z rabljenimi avtomobili v Nemčiji. 23.55 Akti seks: nemirno telo, erotični, 1998. 1.30 Buffy. 2.15 Angel, pon. 3.00 TV total.
EUROSPORT
8.30 Dviganje uteži, pon. 10.30 Golf. 11.30 Nogomet, do 16 let, pon. 13.00 Dviganje uteži ž EP v Trencinu. 14.30 Original Sound. 15.00 Tenis ž ATP turnir v Barceloni, osmina finala, prenos. 16.30 EP v dviganju uteži (ž), do 64 kg. 17.30 EP v dviganju uteži (m9, do 62 kg, prenos iz Trencina. 19.30 Automagazin. 20.00 Nogomet, kvalifikacije za SP: Tunizija : Slonokoščena obala, prenos. 21.00 Nogomet: Frnacija : Portugalska, prenos. 23.00 Športna poročila. 23.15 Nogomet, kvalifikacije za SP: Jugoslavija : Rusija, Avstrija : Lichenstein. 1.15 Športna poročila.
dsf
8.30 Hokej na ledu, pon. 10.00 Automagazin, pon. 11.00 Športna borza. 12.00 Normal, pon. 13.00 Xapatan, pon. 13.30 Takeshis Castle. 14.15 Pago, pago, igra. 15.00 Ice Warriors. 15.30 Thun-dercats. 16.00 Xapatan. 16.30 Takeshis Castle. 17.15 Pago, pago. 18.00 Športna poročila. 18.30 Nogometni magazin. 19.00 Športna proočila. 19.30 DSF reportaže. 20.00 Športna poročila. 20.15 Rokomet: Bad Schwrtau : Magdeburg ali Wallau : Massen-heim, prenos. 22.15 Športna poročila. 22.30 Automagazin. 23.30 Normal, pon. 0.00 Ice Warriors, pon. 0.30 Takeshi's Castle.
3 SAT
9.00 Čas v sliki. 9.05 Čas za kulturo. 9.45 Nano, magazin. 10.15 Dnevnik. 10.35 Pogled nazaj, pred 35. leti. 10.45 Tri čez deveto, talkshow. 12.45 Parada uspešnic, glsbeni show. 13.30 ML Mona Lisa, magazin. 14.15 Podobe Nemčije. 14.45 Uživati po nemško. 15.15 Štajersko tekmovanje harmonikarjev 2000, posnetek. 16.15 Habsburžani (12), dokumentarec. 17.00 Servis: denar. 17.30 Podobe Švice. 18.00 Evropska panorama, magazin. 18.30 Nano, magazin. 19.00 Danes. 19.20 Čas za kulturo. 20.00 Dnevnik. 20.15 Sence nad mestom, dokumentarec. 21.00 Pustolovščina Porurje: Delo ni več garanje, dokumentarec. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Zaključena družba, drama, 1987 (Jutta Hoffmann, r: Klaus Porsche). 0.10 Pogledi s strani. 0.20 Deset pred deseto. 0.45 Nano, magazin. 1.15 Čas za kulturo. 1.50 Zvezdne ure filozofije. 2.50 Seznam uspešnic, literarni magazin. 3.50 Podobe Švice.
@,8dto-tedn!k.sî
radio, ki je na vasi frekvenci
104,3 FM 98,2 FM
http://www.radio-tednik.si
19. - 25. april 2001
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
ČETRTEK, 19. aprila:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.35 HIT Styling. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva: Z ormoškega konca (Viki Klemenčič-Ivanuša). 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 17.30 POROČILA. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ: Podlože. 20.00 ORFEJ-ČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice).
PETEK, 20. aprila:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 VROČA LINIJA RADIA PTUJ (Darka Lukman-Žunec). 21.00 GLASBA VČERAJ,DANES,JUTRI (David Breznik). 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in DJ Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice).
SOBOTA, 21. aprila:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.45 Kuharski nasveti (Nada Pignar).
12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 23.00 GOLDEN FLASH BACK (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio).
NEDELJA, 22. aprila:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 PO ROMARSKIH POTEH. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in ŠPORT. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU, vmes 22.05 ŠPORT 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio).
PONEDELJEK, 23. aprila:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav).
TOREK, 24. aprila:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva: Za ljudi odprtih src. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav).
SREDA, 25. aprila:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA: Po Slovenskih goricah (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 15.10 Poročilo z Ljubljanske borze. 17.30 POROČILA. 18.00 SREDI ŽIVLJENJA (Marija Slodnjak). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje).
Frekvence: 98,2 in 104,3 MHz!
KVIZ PIRAMIDA
NA RADIU PTUJ
9á,2 in 104.3 mhz
VSAK PONEDELJEK MED 21. IN 22. URO
pripravlja m vodi: vladimir kajzovar
^ Mercator
tïl.: 02 / 77122 61
				4		5		6					
			7		8		9		10				
		11		12		13		14		15			
	16		17		18		19		20		21		
22		23		24		25		26		27		28	
Vsak četrtek ob 20.00 uri
poiicočm
13. Ans. TONETA RUSA
-	Zvon želja
12. MLADI DOLENJCI
-	Brez otroških oči 11. Ans. PETRA FINKA
-	Ohcet bo
10. Ans. VASOVALCI
-	Prepelica 9. Ans. VITA
-	Kokode polka
8. ŠTAJERSKI BARONI
-	Zakaj se lastovke selijo 7. Ans. ŠTRK
-	Lahko noč, moj mornar
6. KRAŠKI KVINTET Z ANKO ČOP IN BRACOM KORENOM
-	Poljubi me
5. VITEZI CEUSKI
-	Ostala sva skupaj
4. Ans. ŽERDONER S PRIJATEUI
-	Moje poti 3. Ans. VRISK
-	Martin Krpan 2. Ans. OBZORJE
-	Rokovnjač DImež
1. Ans. MATJAŽA KOKAUA
-	Fantič moj
7

K
1.	MARJAN ZGONC
-	Črno vino
2.	WERNER
-	Nisi mi
3.	MIRAN TETIČKOVIČ
-	Poljubi me nocoj
4.	IVAN HUDNIK
-	Na beli barki
5.	BORIS KOPITAR
-	Ko šmarnice spet zadehtijo
6.	HAJNI BLAGNE
-	Sonce moje
7.	IVO RADIN
-	Korak po korak
Poskočnih 13
I Glasujem za:
Veličastnih 7
Glasujem za;
Glasovnice poSljite
na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.
p.p. 318,2250 Ptuj
Nagrado BASF SLOVENIJA d.o.o. prejme:
Stanko PETEK, Hlapond 48,2257 POLENŠAK

mesta, ki očarajo
Jeruzalem - mesto miru
Kdor hoče razumeti Abrahama, Izaka in Jakoba, Mojzesa, Davida in Izaija, Janeza Krs-tnika, Kristusa in Pavla, mora poznati njihovo deželo. Te dežele Mojzes ni izkusil, jo je pa zrl s hrepenenjem in vero v izpolnitev obljube. Spoznajmo jo še mi...
Kajti Gospod, tvoj Bog, te pelje v lepo deželo, v deželo potokov, studencev in podzemskih voda, ki izvirajo po dolinah in gorah; v deželo pšenice in ječmena, vinske trte, smokev in granatnih jablan, v deželo oljk in medu; v deželo, /.../kjer ti ne bo ničesar manjkalo. (5 Mz 8, 7-9)
Prav v srcu te dežele, ki je toliko pretrpela, leži Jeruzalem (El Kuds, "Sveto mesto"). Čeprav se mesto razprostira nekako na samem, sodi njegov položaj med najbolj varne. Ščitijo ga številne naravne pregrade, ki se nizajo okrog, tako da je mesto kar stisnjeno med griče. Med njimi so najbolj znani Skopus, Oljska gora in Ras en Nadir. Mesto je zgrajeno na planoti, ki jo na treh straneh jasno omejujejo globoke soteske, zaradi katerih to starodavno naselje ohranja videz naravne utrdbe, ki je tako očarala antične pisatelje.
Stari del mesta obdaja obzidje, tako da sta zunaj njega grič Ofel, kjer je stal prvotni Jeruzalem, in velik del krščanskega Siona. Zidovje objema površino enega kvadratnega kilometra in ima se-
dem vrat.
Prve omembe mesta "Urasalim" najdemo na tablicah iz El Amarne, ki izvirajo iz 16. stoletja pred Kristusom, vendar pa je na tem mestu obstajala naselbina že od tretjega tisočletja dalje. Po Svetem pismu naj bi tu stala gora Morija, kraj, kjer naj bi Abraham dal Izaka v žgalno daritev, in prav na tem mestu naj bi kasneje stal tempelj. Leta 1006 pr. n. št. David zavzame mesto, se polasti trdnjave na gori Sion, jo poveča in obda z obzidjem. Od tedaj se ta kraj imenuje Davidovo mesto ali Jeruzalem (mesto miru). Sem pripeljejo skrinjo zaveze in Jeruzalem postane politična
in verska prestolnica "Božjega ljudstva". Sledijo razkoli, opustošenja, rušenje Salomonovega templja, nadvlada Rimljanov, ko se obupani Judje uprejo in je Jeruzalem leta 70 po Kristusu popolnoma porušen, judovsko ljudstvo pa razkropljeno po vsem svetu.
Jeruzalem res ni ostal politična in verska prestolnica nekega posebnega ljudstva, zaprtega vase, a njegov pomen se je še povečal: odprl se je vsem ljudem dobre volje - postal je kraj zbiranja vseh vernikov, ki častijo enega boga: kristjanov, muslimanov, Judov.
V teh prazničnih dneh sem veliko razmišljala o "Svetem mestu": kako bi se povzpela na Oljsko goro, od koder bi se mi ponudil čudovit pogled na ves Jeruzalem in njegovo okolico, kako bi pri Damaščanskih vratih stopila na cesto, ki teče ob obzidju, se spustila v vrt Get-semani in poiskala stezico, ki vodi na položni breg za baziliko, se podala po "okrvavljeni" poti Križevega pota, svetimi spomeniki, ki so morali postati sveti Cerkvi, ki se je rojevala ... Predstavljam si, kako naj bi bila nekoč izgledala Golgota, kako na Kalvariji pribijajo Jezusa na križ in berem Izaija: V resnici je nosil naše bolezni, naložil si je naše bolečine ... On pa je bil ranjen zaradi naših prestopkov, strt zaradi naših krivd. Kazen za naš mir je padla nanj, po njegovih ranah smo bili ozdravljeni. (Iz 53, 4-5). V mislih se vzpnem na mestno utrdbo, citadelo ali Davidov stolp in mimo njega do armenske četrti, se podam v muslimanski del mesta s Tempeljsko ploščadjo in Omarjevo mošejo ter skozi Zlata vrata (skozi njih je Jezus prišel v mesto na cvetno nedeljo) zapustim mesto in se znova povzpnem na Oljsko goro.
Zdaj bom vam bom položila na srce le še to: "Prosite za mir v Jeruzalemu: tvoji prijatelji naj živijo v miru; mir naj vlada med tvojimi zidovi, varnost v tvojih palačah." (Ps 122)
Bi lahko v teh dneh zaželeli kaj boljšega temu večtisočletnemu mestu, v teku zgodovine sedemnajstkrat porušenemu, temu mestu, katerega prihodnost še v tretjem tisočletju ostaja negotova?!? Menim, da ne ...
PTUJ / TURISTIČNO DRUŠTVO STARO 115 LET
Aprila pleskanje vra^ in blagoslov konjev
Ptujsko turistično društvo je s svojo 115-letno tradicijo eno petih najstarejših v Sloveniji, po odmevnosti in uspešnosti svojih aktivnosti pa gotovo med najboljšimi, če ne najboljše. Za zdaj je edino društvo v Sloveniji, ki se ponaša s sedmimi zaporednimi naslovi najbolj urejenega turističnega kraja v Sloveniji, enkrat je zmagalo še pred letom 1990, tri prva mesta pa ima za zdaj v okviru svetovnega tekmovanja Narodi v razcvetu. Pobudo za sodelovanje na tem tekmovanju je dal prizadevni predsednik TD Ptuj Albin Pišek, ki je še vedno poln idej. Sedaj vrata na to tekmovanje TD Ptuj odpira tudi drugim krajem v Sloveniji - tistim, ki so zadnja leta zmagali na slovenskem tekmovanju Moja dežela - lepa in gostoljubna. V kratkem bo objavljen razpis za tovrstno slovensko nacionalno tekmovanje.
Letošnje svetovno tekmovanje Narodi v razcvetu bo na Kitajskem, v mestu Shen Shen v bližini Hongkonga. To bo po vsej verjetnosti zadnja udeležba Ptuja na tem tekmovanju, glede na to da bodo sedaj dobili priložnosti tudi drugi. Na tekmovanje, ki bo od 27. novembra do 3. decembra, ptujski turistični zanesenjaki pomagajo v pripravah Ohridča-nom, čeprav bodo njihovi neposredni konkurenti v tekmovalni skupini - med mesti z od 10 do 50 tisoč prebivalci.
Turistično društvo Ptuj si je med letošnje aktivnosti zapisalo tudi, da bo poživilo dejavnost med mladimi, saj so njegovi člani v glavnem starejši. Prav tako želi spodbuditi dejavnost krožkov turističnih podmladkov na osnovnih šolah - trenutno sta aktivna dva, turistične aktivnosti pa bi veljalo spodbuditi tudi na srednjih šolah.
April bo po dejavnosti najbolj bogat mesec v koledarju TD Ptuj v tem letu. Danes in jutri na Ptuju poteka letošnje državno srečanje krožkov turističnih podmladkov, 20. in 21. pa promocijska akcija pleskanja in obnove starih ptujskih vrat, ki jo sponzorira Belinka. Prvič letos bo TD Ptuj organiziralo blagoslov konjev pred cerkvijo Leopolda
Mandiča na Rogoznici. Prireditev bo 22. aprila, sodelovalo pa bo okrog 40 konjev. Tudi ta prireditev naj bi postala tradicionalna.
Prve dni maja bo TD Ptuj že po tradiciji pričelo ocvetličevati staro mestno jedro. Zainteresirani stanovalci bodo dobili cvetlice po simbolični ceni, z njimi pa okrasili balkone in okna starega dela mesta. Drugih aktivnosti ob začetku turistične sezone letos ne načrtujejo. Skupaj z Območno obrtno zbornico, ki letos slavi 30-letnico delovanja, pa načrtujejo prikaz starih obrti.
V dneh, ko praznuje svoj praznik mestna občina Ptuj, bodo že po tradiciji pripravili turistične dneve. Že nekaj časa so tudi v dogovorih s Turistično zvezo Slovenije, da bi Ptuj v vseslovenskem tekmovanju o urejenosti krajev prestopil v drugo tekmovalno skupino - med mesta; sedaj namreč tekmuje med turističnimi kraji. Od TZ pa tudi pričakuje odgovor na protest, ker Ptuju ni pripadel prvi kristalni globus kot mestu, ki je doslej največkrat zmagalo med turističnimi kraji.
MG
M
OTEL ic ic ic
JJODLEHNIK
Bojan Vojsk s.p. • Zakl 43 • 2286 Podlehnik
MOTEL PODLEHNIK
Ob cesti, ki vodi od mejnega prehoda Šentilj mimo Maribora proti Zagrebu, stoji MOTEL PODLEHNIK. TU se lahko najeste imenitnih domačih jedi (kremne rezine, haloška gibanica, sadne rezine, prekmurska gibanica) in pokusite priznana haloška vina. Počitku v idiličnem okolju slikovitih haloških goric so namenjene udobne sobe.
K pestri ponudbi sodijo tudi sodoben bencinski servis, menjalnica, trgovina ter dvorana za razne sestanke in zaključene skupine. V restavraciji sprejmemo do 300 gostov (poročna slavja, praznovanje obletnic, zaključene družbe) in v letnem vrtu do 40 gostov.
Restavracija je odprta od 6. ure do 23. ure, v poletnem času pa do 1. ure, recepcija in menjalnica pa 24 ur na dan.
Motel lezi nedaleč od PTUJA, enega najstarejših slovenskih mest.
Kolektiv motela Podlehnik vam zeli prijetne prvomajske praznike. Vljudno vabljeni!
Nek Izraelec se je pred kratkim preimenoval. Nič posebnega, boste dejali, to se dogaja vsak dan. Morda res, vendar zagotovo ne poznate veliko ljudi, ki bi same sebe poimenovali po svoji spletni strani. Biv{i Tomer Krrissi, ki je zaposlen v visoko tehnolo{kem podjetju, je veseli lastnik spletne strani www.himself.com in se je preimenoval v svoj spletni naslov. Točno tako, njegovo novo ime je: Himself.com. Gospod Himself.com se je s tem dejanjem uvrstil v Guinnessovo knjigo rekordov. Ko boste v prihodnje imeli težave z izbiro imena za svojega novorojenca, se lahko zgledujete po gospodu Himself.comu in svoj podmladek
poimenujete preprosto Otrok.com. ***
Erotične WAP strani doživljajo pomladni razcvet. Čedalje več jih je in nekatere med njimi so plod dela podjetij, ki že več desetletij delujejo na trgu s tovrstno "vsebino". Pornografija je področje, ki se ga operaterji in proizvajalci mobilne telefonije otepajo na vse pretege. Prihod barvnih zaslonov, hitrejših paketnih povezav in multimedijskih sposobnosti bo skoraj zagotovo povzročil velikanski razmah v pornografski industriji. Glede na to, da so operaterji precej izpraznili svoje žepe s plačili koncesij za tretjo generacijo mobilne telefonije, lahko morda predvidevamo, da bodo kaj kmalu postali bolj dojemljivi za vroče vsebine. V kateri smeri gre razvoj vsebine, pove podatek, da lahko japonski uporabniki brezžičnega interneta i-mode na ekrane svojih telefonov prikličejo virtualno partnerico ali po želji bolj vroče razpoloženo ljubico.
Nekaj spletnih naslovov, kjer lahko prebirate male oglase:
mali.oglas.si www.nevtron.si/student/ mo_parsed.html oglasi.g-kabel.si/ www.studentski-servis.com/ mali_oglasi.php www.mojoglasnik.com/ www.angelfire.com/folk/oglasi/ www.krajnc.net/oglasi/oglasi.htm slovenia.eu.org/ www.radiogorenc.si/htmasp/ malioglasi.asp www.lestrg.com/ oglasna_deska.asp www.radio-tednik.si
GALA !
BREZPLAČNO SVETUJE i
V ponedeljek 23.4.2001 1 Od16.00 do 18.00
-	IVIS Windows	|
-	IVIS Word	I
-	IVIS Excel	1
-	Internet in E-mail	|
-	MS Power Point	|
-	MS Project -MS Outlook 1
Jadranska 18, Ptuj . (vhod iz Vošnjakove)	^
Tel: 031/290-399,02/748-1780 =
Brezplačno do programske opreme: StarOffice 5.2
Največja težava podjetnikov je, da pri svojem delu skorajda ne morejo brez računalnikov. In ko odštejemo zanj dobrih dvesto tisočakov, si z njim nimamo kaj začeti, saj je samo kup elektronike. Če hočemo računalniku dati uporabno vrednost, mora imeti tudi programsko opremo, to pa prav tako moramo kupiti.
Najprej potrebujemo operacijski sistem Windows ME, da računalnik sploh zaživi; njegova cena je petinpetdeset tisoč tolarjev oz. petindvajset tisoč, če ga kupimo z novim računalnikom. In če hočemo dati računalniku uporabno vrednost,
moramo kupiti še Microsoft Office 2000, katerega cena je dobrih sto šestdeset tisoč tolarjev. Tako smo ob pol milijona tolarjev, če hočemo sploh napisati kakšen spodoben dopis.
Ponavadi, če nimamo denarja za originalno programsko opre-
mo, od kakšnega "pirata" kupimo kopijo programske opreme, ki nas pride pet tisočakov. Vendar smo v takšnem primeru v konfliktu z zakonom, saj lahko imamo opravka z BSA ("ra~u-nalni{ko policijo"), kar pomeni, da lahko pla~amo zelooooooo visoko kazen ali celo gremo v zapor.
Rešitev pred denarnimi težavami in inšpektorji je pripravilo podjetje Sun Microsystems, ki je najavilo prihod nove verzije vezanih programskih apli-
kacij StarOffice 5.2. Najnovejša verzija StarOffice je brezpla~na in je namenjena uporabnikom operacijskih sistemov Solaris, Linux in Windows.
Nova verzija StarOffice, ki bo nudila ve~ kot 200 novih in nadgrajenih funkcij, bo na voljo v enajstih jezikih (ne v slovenskem). Pri tem velja omeniti izboljšave na podro~jih zanesljivosti, stabilnosti in zmogljivosti, pomembne pa so tudi izboljšave, ki zagotavljajo robu-stnejše filtriranje pri uvozu ali izvozu Microsoftovih datotek.
Brezpla~en StarOffice 5.2 je možno dobiti na naslovu http://www.sun.com/staroffice/. Velikost paketa je 80 MB, kar pomeni nekaj ur vklopljene telefonske linije. Ce želite priti do tega programa, zato raje pokli-~ite 031/290-399.
SunOffice je zmogljiva zbirka, ki omogo~a delo z besednim procesorjem in razpredelnico, omogo~a grafi~no oblikovanje, urejanje dokumentov HTML, pripravo prezentacij, branje in pošiljanje elektronske pošte itd. Zbirka omogo~a enostavno branje in zapisovanje dokumentov tipa Microsoft Office! Microsoftovo zbirko lahko pri nezahtevnih delih popolnoma nadomesti.
V vsakem primeru program zmanjša stroške poslovanja, saj je zastonj, hkrati pa lahko dokumente, ustvarjene v StarOffi-ceu, uporabljate tudi na drugih ra~unalnikih.
Oglasevanie.net
Internet marketing oz. oglaševanje na spletu se vse bolj razvija, saj je vedno več uporabnikov in obiskovalcev Interneta. Pravzaprav ima oglaševanje na internetu vedno večjo moč. In danes velja: "Ce te ni na internetu, te ni!" Prav tako so se prijeli brezplačni mali oglasi. Mali oglas lahko objavite tako, da na neko določeno spletno stran pošljete elektronsko pošto in čakate, kdaj bo objavljen, oz. izpolnite ponudnikov obrazec.
Med oglaševalskimi spletnimi stranmi so naleteli na zelo zanimivo in koristno stran, kjer je možno oglaševanje, hkrati pa objaviti male oglase. Da bi bilo objavljanje malih oglasov eno-
stavnejše, so razvili orodje, ki omogoča samodejno dodajanje malih oglasov in to na več spletnih strani (oglasevanje, siol, slowwwenia, mali oglasi ...), kar pomeni, da ustrelimo več muh na en mah, saj nam ni potrebno iskati spletnega mesta, kjer lahko objavimo mali oglas, ker to za nas naredi programsko orodje Mali oglasi. Program je brezplačen in ga najdemo na spletni strani www.oglasevanje.net.
Odstranjevanje odvečnih presledkov pri uvozu tekstovnih datotek v Microsoft Word
Ko v urejevalniku Word vnašate tekst, vas ta avtomatično prestavi v novo vrstico, ko naleti na rob lista. To hkrati pomeni tudi, da lahko območje zmanjšate (robova stisnemo), Word pa bo še vedno ustrezno razporedil tekst med njima.
gumb Zamenjaj vse (Replace all).
3. Izberite Urejanje/Zamenjaj (Edit/Replace) in kot iskalni niz vnesete ^p, kot niz za zamenjavo pa presledek. Pritisnite gumb Zamenjaj vse (Replace all).
V navadnih tekstovnih datotekah (tistih, ki jih ustvarite na primer z Notepadom) pa ni tako. V teh datotekah mora uporabnik pritisniti tipko ENTER, ~e želi v novo vrstico. To pa je osnovni problem, kajti Word vsako vrstico takšne datoteke vidi kot odstavek. Ce želite v tekstovnih datotekah narediti odstavek, pustite eno vrstico prazno.
1.	Odprite tekstovno datoteko v Wordu. Takšne datoteke imajo ve~inoma kon~nico TXT, zato ne pozabite izbrati ustrezne kon~nice v pogovornem oknu Odpri (Open)!
2.	Izberite Urejanje/Zamenjaj (Edit/Replace) in kot iskalni niz vnesete ^p^p, kot niz za zamenjavo pa neko naklju~no zaporedje ~rk npr: qwertz. Pritisnite
4.	Izberite Urejanje/Zamenjaj (Edit/Replace) in kot iskalni niz vnesete naklju~ni niz iz prvega koraka qwertz, kot niz za zamenjavo pa ^p^p. Pritisnite gumb Zamenjaj vse (Replace all).
5.	Datoteko posnemite kot Wordovo: Datoteka/Shrani kot (File/Save as) ...
Kaj smo sploh naredili? V drugem koraku smo zamenjali vse oznake za konec vrstice s presledki. Toda ta drugi korak bi nam 'pokvaril' odstavke, saj bi zamenjal vse konce vrstic in tako kasneje nikakor ne bi mogli vedeti, kje so odstavki. Da se to ne zgodi, v prvem koraku 'oz-na~imo' za~etke odstavkov z na-klju~nim nizom in jih v tretjem koraku zopet ustvarimo!
Vodacom Tanzania je zgradil najvišje ležečo GSM bazno postajo na svetu. Locirana je na najvišji afriški gori, Kilimandžaru, ter pokriva področje gore in nudi storitve plezalcem in hribolazcem. Omenimo še nadmorsko višino bazne postaje: 5895 metrov nad morjem. Druga najvišje postavljena bazna postaja prihaja z drugega kontinenta. V bolivijskem La Pazu, ki je najvišje ležeča svetovna prestolnica, so bazne postaje na višini dobrih 4000 metrov nad morjem. Marsikdo bi morda pričakoval, da bo najvišje ležeča bazna postaja delovala kje v Himalaji. Tamkajšnji "oddajniški" rekord je 3874 metrov, takšna je namreč nadmorska višina enega izmed baznih kam-pov za alpiniste, v katerem je svoje mesto našla tudi lokalna bazna
postaja mobilne telefonije. ***
23. aprila bo uradno pot po trgovinah pričel trenutno najhitrejši Intelov procesor pentium 4. Njegova delovna frekvenca je kar 1,7 GHz oziroma 1700 MHz. Intelov stalni tekmec AMD bo tako zopet moral narediti korak naprej, da bo lahko ujel tekmeca. V tretjem četrtletju namerava Intel pričeti prodajo 2 GHz izvedenke procesorja pentium 4. Omenimo še pocenitve: tako AMD kot Intel naj bi naslednji teden cene svojih procesorjev
spustila za 20 odstotkov.
***
V računalniku je vedno premalo prostora za novejše programe, vendar to ugotovimo šele takrat, ko nam zmanjka prostora za najnujnejše stvari. Prostor na računalniku preverimo tako, da na enoto trdega diska (C, D ...) kliknemo z desnim miškinim gumbom, odpre se nam meni, kjer poiščemo ukaz Lastnosti (Properties) in pokaže se nam zasedenost računalnika. Da pa bi bila kontrola enostavnejša, je Uroš Vovčak na internetu objavil brezplačni program za stalno pre-
	
jC; 2339.19Wbn?3.i)9Mb	^ 1&H
!d. ?Cl3.72Mb/4QS.79Wb	SUH
jE:30ail.SSWbn71S,53M6	
!F:lCI&C.97Mb/852.62Mb	ev4
	
verjanje kapacitete diska. Idealna zadeva za programe, ki ogromno uporabljajo disk, pišejo na disk, začasne datotečne sisteme, ftp strežnike, ki omogočajo upload, video in avdio zajemalce itd. Program avtomatsko zazna diske brez vsakršnega posega, tudi avtomatsko zaznava prisotnost CD enot in jih temu primerno tudi obdela. Vedno pokaže zadnje pozicije in velikost diska. Uporablja Tray sistem, kjer se skrije v TrayBar in ne smeti po opravilni vrstici, dela pritajeno in ne moti pri delu drugih programov. Lahko ga namestite v vse Windowsove operacijske sisteme. Najdete ga na spletni strani http://www.g-kabel.si/vdiskspace
Tednikovo računalniško stran pripravlja Milan Krajnc Pavlica (racunalniske.strani@ radio-tednik.si). Ogledate si jo lahko tudi na Interenetu: www.radio-tednik.si
NASVETI
Kuharski nasveti Velikonoine jedi
Te dni so mize zagotovo bogato obložene z različnimi domačimi dobrotami. Velika noč je tudi s kulinaričnega vidika praznik, ko še vedno pripravljamo največ tipičnih domačih jedi, čeprav po vseh koncih Slovenije precej različnih in drugačnih, pa vendar domačih. In med temi jedmi ne manjkajo prekajena šunka ali drugi deli prekajene svinjine, domače klobase, hren, pisanke, domači kruh, beli kruh in potice.
Prekajeno šunko jemo kar nekaj dni, in ce hočemo, da bo dovolj sočna in okusna, jo moramo najprej pravilno in primerno skuhati. Po potrebi jo najprej obrišemo in v mlačni vodi operemo; če imamo celo šunko, je najboljše, da pri sklepu odrežemo kračo in oboje položimo v večji lonec z vrelo vodo. Pustimo, da voda ponovno zavre; če imamo zelo slano šunko, lahko vodo po petih minutah kuhanja odlijemo in ponovno prilijemo vrelo vodo. Šunko kuhamo tako dolgo, da vilice z lahkoto zabodemo do kosti in jih tudi z lahkoto izvlečemo. Celo šunko s kračo kuhamo približno 2 do 3 ure.
Da bo šunka ostala sočna in mehka, jo pustimo, da se v vodi,
v kateri smo jo kuhali, tudi ohladi. Vendar pri času kuhanja takrat upoštevamo, da jo kuhamo vsaj 10 do 15 minut manj, kot če bi jo takoj vzeli iz vrele vode. Najbolj je, da jo pustite v juhi, v kateri se kuha, čez noč. Naslednji dan šunko dobro obrišemo. Tudi ostalih kosov prekajene svinine ne kuhamo predolgo in jih v juhi po kuhanju ohladimo, da ostanejo čimbolj sočni. V vodo, v kateri kuhamo velikonočne mesne dobrote, ne dodajamo dodatkov, da ohranimo naravno aromo in okus prekajenega mesa.
Vsi, ki iz različnih razlogov ne smete uživati prekajenega mesa, si nabavite dietne mesne proizvode, ki so pripravljeni iz manjše količine soli ali manjše
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 325. NAD.
Duševno zdravje otrok in mladostnikov
38. nad
Societalni vidiki duševnega zdravja otrok - 11. nad.
Revščina, izključevanje in psihosocialni razvoj otrok -11. nad.
Ko razmišljamo o tem, kako zmanjšati ali preprečevati neugodne učinke revščine na psihosocialni razvoj in izob raževalne posledice zaradi izključevanja, si je dobro priklicati spoznanja o varovalnih dejavnikih.
Varovalni dejavniki psiho-socialnega razvoja so predvsem v otrokovem naravnem okolju, družini, šoli, v vrs-tniški skupini ali pa so posledica ukrepov strokovnih služb ali nevladnih in prostovoljnih organizacij.
Najpomembnejši varovalni dejavniki so:
-	dobri odnosi in ugodno čustveno vzdušje v družini ter podporna vloga družine;
-	dobra šolska izkušnja, kar pomeni zlasti uspešnost v šoli ali vsaj uspešnost pri nekem predmetu, pri neki šolski dejavnosti, dobri odnosi v šoli in pozitivna samopodo-ba, ki izhaja iz uspeha in/ali dobrih medosebnih odnosov v šolskem prostoru;
-	vključenost v dejavnosti, kot so športne dejavnosti, taborniška in skavtska dejavnost in druge dejavnosti, v katerih otrok dobi občutek pripadnosti, sprejetosti, skupnosti, uspešnosti in lastne veljave;
-	širša socialna podporna mreža, ki otroku pomaga in
mu daje občutek varnosti.
Vprašanje je, katere varovalne dejavnike je možno vključiti v življenje revnih otrok. Izboljšanje pogojev izobraževanja je gotovo najpomembnejši	zunaj-družinski varovalni dejavnik, dostopen vplivanju inštitucij in nevladnih organizacij.
Druga perspektiva je uto-tavljanje virov pomoči, ki jih koristijo ljudje, ko se znajdejo v stiski. Ti so:
-	lastne sile,
-	naravna življenjska mreža,
-	pravna in socialnovars-tvena zaščita države,
-	socialne službe in servisi pomoči (socialne službe, psihološke službe, zdravstvene službe),
-	nevladne in prostovoljske organizacije,
-	spontana solidarnost.
Širjenje virov pomoči, na
primer v okviru šole ali nevladnih organizacij v skupnosti, prispeva k izboljšanju možnosti razvoja revnih otrok. Krepitev naravnih virov pomoči za otroka, na primer krepitev obvladovalnih zmogljivosti staršev, je po pomembnosti prvi ukrep.
Naslednjič pa še nekaj o tem.
količine maščob.
Vedno pogosteje pri nas pripravljamo šunko v testu in druge kose prekajenega mesa v testu. Pri pripravi prekajenega mesa v testu se moramo najprej odločiti, ali bomo testo po peki odstranili in nam je služilo le kot dober ovoj, s pomočjo katerega se je šunka spekla in zdušila, ali želimo, da bo testo ostalo na kosu mesa, tudi ko ga že režemo in ponudimo. Če bomo testo po peki odstranili, je boljše, da pripravimo nekoliko debelejši testni ovoj, saj se bodo s pomočjo testa ohranile vse naravne arome in bo meso tudi sočno. Testo in meso se sicer po peki ne držita skupaj, zato je boljše, da testo odstranimo, vendar ne prej, kot se je meso popolnoma ohladilo. Za en kilogram prekajene-ga mesa potrebujemo testo, ki smo ga pripravili iz 30 do 40 de-kagramov moke, 2 dekagramov kvasa, soli in vode. Pripravimo klasično kvašeno testo.
Prekajeno meso najprej temeljito obrišemo, operemo in ponovno obrišemo. Pripravljeno testo razvaljamo za pol centimetra na debelo, nanj položimo pripravljeno meso, ga dobro zavijemo in pečemo počasi pri temperaturi 150 do 180 °C.
Pri večjih kosih prekajenega mesa je boljše, da meso najprej do polovice skuhate in šele nato zavijete v testo in pečete, ali pa v testo naredimo s pomočjo folije manjši lijak, skozi katerega izhaja odvečna para in vam testa ne navlaži preveč. Le tako bo testo ostalo dovolj okusno. Testo pred peko premažemo z razžvrkljanim jajčnim rumenjakom ali celim jajcem.
Ko pa želimo, da ostane testo na pečeni šunki, pripravljamo testo brez kvasa iz moke, jajčnih rumenjakov, soli, maščobe in vode. Glede na čvrstost pripravimo testo, ki je podobno testu za rezance. Da se bosta meso in testo ob peki res sprije-la, lahko meso najprej obložimo z kruhovim nadevom, ki ga pripravimo enako kot za kruhove cmoke, le da ga ne začinimo, in nato ovijemo v pripravljeno testo. Nekaj testa si pustimo, da ovito šunko po vrhu okrasimo z raznimi okraski, ki smo jih naredili iz ostankov. Pred peko tako pripravljeno testo premažemo z mlekom ali razžvrklja-nim beljakom.
Tisti, ki imate celo šunko, si lahko iz krače ali vsaj iz tistih delov, ki jih težko narežemo, da bi dobili lepe kose, pripravite mesno štruco. Pripravimo jo tako, da skuhano kračo narežemo na enako velike kocke. Prav tako narežemo na kocke beli kruh. Kruha naj bo vsaj enaka količina kot mesa. Kruh in meso med seboj premešamo, prelijemo z večjo količino raz-žvrkljanih jajc, po želji začinimo s sesekljanim peteršiljem ter po potrebi solimo. Tako pripravljeno maso oblikujemo v podolgovato štruco, jo zavijemo v svinjsko mrežico ali folijo in pečemo pri 200°C slabo uro. Čas pečenja je odvisen od debeline mesne štruce. Tako pripravljeno lahko ponudimo toplo ali hladno, lahko pa je tudi ena izmed velikonočnih dobrot.
Pa še nekaj o kuhanju jajc. Če želite, da bo ostal jajčni rumenjak točno v sredini beljaka, vsaj prvih 5 minut kuhanja jajca rahlo mešajte. Če jih damo kuhat v mrzlo vodo, hkrati preverimo svežost jajc in časa kuhanja ne računamo, dokler voda ne zavre. V lonec ali kozico jih vedno polagamo s pomočjo žlice, da lupine ne popokajo. Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Krvodajalci
29. marec: Franc Kump, Senčak 11, Silvo Zajc, Zg. Pristava 21, Ptujska Gora, Ivan Brglez, Stogovci 3, Ptujska Gora, Albin Avgu{tin, Lovrenc na Dravskem polju 6, Roman Krajnc, Kajuhova 1, Ptuj, Sre~ko Smreč-njak, Draženska cesta 4, Ptuj, Alojz Magdič, Pr{etinci 33, Ormož, Stanko Janžekovič, Prerad 40, Polen{ak, Du{an Fridl, Lancova vas 22, Videm pri Ptuju, Danilo Preac, Mihovci 17, Velika Nedelja, Franc Turn{ek, Apače 140, Lovrenc na Dravskem Polju, Nako Zamuda, Tibolci 55, Gori{ni-ca, Darja Dreven{ek, Lackova ulica 7, Kidričevo, Aleksander Krajnc, Zg. Hajdina 7/E, Ptuj, Marija Šterbal, Kukava 44, J_ur{inci, Stojan Mlakar, Kočice 37, Žetale, Jože Muzek, Mu-retinci 57, Gori{nica, Zvonko Koled-nik, Ulica 25. maja 3, Ptuj, Franc Tu{, Saku{ak 68, Jur{inci, Branko Rojko, Grajen{čak 28, Ptuj, Cvetko Š_prah, Kraigherjeva 16, Ptuj, Roman Želez-nik, Planjsko 21, Maj{perk, Bo{tjan Le{nik, Prvenci 29, Markovci, Jožef Širec, Nadole 33, Maj{perk, Branko Dreven{ek, Mihovce 48, Cirkovce, Matija Murat, Lackova 13, Ptuj, Slavko Vrbančič, Vo{njakova ulica 1, Ptuj, Du{an Rižnar, Kraigherjeva 26, Ptuj.
3. april: Nata{a Horvat, Vrtnarska 14, Ormož, Miran Gojkovič, Hajdo{e 64, Andrej Ču{, Placar 13, Destrnik, Jože Muhič, Mala vas 7, Gori{nica, Andrej Vuk, Bi{eči Vrh 65, Trnovska vas, Irena Vrečar, Zasadi 7, Destrnik, Franc Vaupotič, Popovci 15, Ptujska Gora, Marjan Bezjak, Bukovci 126/A, Milena Kramberger, Bi{ečki Vrh 62, Trnovska vas, Janko Korez, Lovrenc na Dravskem polju 3, Jure Menoni,
Osojnikova 25, Ptuj, Dejan Arnu{, Zasadi 7, Destrnik, Franc Rižnar, Po-len{ak 41, Du{an Kores, Medvedce 14, Maj{perk, Martin Brec, Volkmer-jeva 7, Ptuj.
5.	april: Igor Pučko, Žerovinci 12, Ivanjkovci, Tatjana Kokol, Grajena 51/B, Ptuj, Marjan Bezjak, Grajena 51/B, Benjamin Panikvar, Kungota pri Ptuju 77, Jožef Topolovec, Gra-di{če 23, Cirkulane, Irena Šprah, Krčevina pri Vurbergu, Gera Čeh, Po-dvinci 98/C, Dragica Perhač, Placar 14, Destrnik, Janko Vogrinec, Mu-retinci 37, Gori{nica, Janez Murko, Vitomarci 33, Ivica Koletnik, Ul. 5. prekomorske 5, Ptuj, Franc Lovren-čič, Krčevina pri Vurbergu, Du{an Prosenjak, Brstje 17, Ptuj, Irena Bra-čič, Zabovci 15/A, Markovci, Damjan Bračič, Zabovci 15/A, Markovci, Janez Janžel, Zabovci 11, Markov-ci, Vlado Potočnik, Vičava 29, Ptuj, Marija Škrjanec, Ulica 5. prekomorske 15, Ptuj, Jože Vidovič, Dravinjski Vrh 55, Videm, Bojan Vrabl, Zg. Hajdina 1/A, Ptuj, Karmen Mar Li-cul, Sp. Korena 33, Angela Šalamun, Planjsko 19/B, Maj{perk, Marjan Kir-bi{, Markovci 13, Elizabeta Ferčič, Sobetinci 4, Markovci, Tone Javer-nik, Križni Vrh 29, Laporje, Bojan Kobula, Križni vrh 65, Laporje, Robert Savec, Hudalesova 8, Maribor, Jože Kozel, Rimska pl. 10, Ptuj, Jožica Lovrec, Zlatoličje 36, Janez Go-ričan, Placar 11/A, Destrnik, Stanko Horvat, Kicar 140/A, Marjan Rode{, Nadkrižovljan 86, Dragan Demirovič, Zlatoličje 25, Ivan Horvat, Gubčeva
6,	Lenart, Damjan Fer{, Hajdo{e 6, Hajdina, Miran Zavec, Cesta na Žav-cerja 34, Kamnica, Štefan Burkin, Žmavčeva 4/A, Maribor.
PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU
Raz€'veten vrt v dežju
April je po čestih in skrajnih vremenskih spremembah najbolj muhast mesec v letu. Deževno in hladno vreme ima na vrtno rastlinje v ~asu, ko vznika, in sadno drevje, ko cveti, neugoden vpliv. Leto{nje aprilsko vreme vrti~karjem ni pogodu; za vznik bi si želeli toplo in vlažno, za cvetenje pa son~no in mirno. Na vreme ne moremo vplivati, vrntemu rastlinju lahko le nekoliko pomagamo, sicer pa vrtnarja lahko bodri naslednji vremenski pregovor: "Če je april deževen, kmet ne bo reven, ~e pa je son~en in suh, bo maj za lepo vreme gluh."
SADNO DREVJE to pomlad cveti dva tedna prej kot običajno. Najzgodnejše vrste ko-ščičarjev - marelice, breskve, nektarinke - so že odcvetele, sredi aprila cveto češnje, slive in višnje, tik pred razcvetom pa so hruške in jablane. Vremenske razmere so za cvetenje in opraševanje neugodne, ker je odpiranje cvetov v hladnem in deževnem vremenu neenakomerno, če pa je k temu še vetrovno, je opraševanje čebel močno ovirano. Blažje jutranje slane ne povzroče škode na cvetovih, ker plodnico varujejo čašni in venčni listi, so pa občutljivejši mladi goli plodiči, ko z njih konec aprila odpadejo čašni listi, ko zamrznejo že pri pol stopinje pod zmrziščem.
Pogosto deževje v času cvetenja je tudi slab znanilec za letošnje zdravstveno stanje sadnega drevja, saj imajo glivične bolezni v takšnih vremenskih razmerah ugodne pogoje za razvoj, še posebej za razvoj sadnega škrlupa, sadjarji pa imajo omejene možnosti za učinkovito varstvo, saj škropljenje v odprti cvet ni priporočljivo.
Sadjar tudi na varstvo pred spomladansko pozebo nima vpliva. Pozoren mora biti pri zasaditvi ali obnovi sadnega vrta, da pri izbiri sadnih vrst in sort upošteva vse rastne razmere za uspešno sadjarjenje, v neugodnih vremenskih razmerah, kot so letošnjo pomlad, pa drevesa v kritičnih nočeh za po-zebo zavaruje s prekrivali ali oroševanjem. Iz izkušenj v preteklih letih v svojem sadnem vrtu sadjarji vedo, da so drevesa obilno cvetela, obrodila pa niso. Med številnimi vzroki za osip cvetov so lahko motnje pri opraševanju zaradi slabega vremena v času polnega cvetenja. Če dež, veter in hladno vreme takrat ovirata izlet čebel in opraševanje, naberemo cvetoče vejice s sosednega drevesa, sposobnega opraševanja, in z njimi poprašimo cvetočo drevesno krošnjo.
V OKRASNEM VRTU iz dneva v dan bolj zeleni, že cvetoči m cvetnicam pa se pridružujejo nove. Okrasne rastline bodo svojo bujnost zadržale, če smo jih skrbno negovali od začetka vegetacije. Ker skrbna nega, gnojenje in obdelava tal najbolj ustrezajo razmnoževanju in rasti nadležnega plevela, pri opravilih nege nasadov z okrasnim rastlinjem posvečamo največjo pozornost pletvi in uničevanju plevelov. Posebno pozornost moramo posvetiti koreninskim plevelom, zrastlih iz delčkov korenin, ki so ostali pri predpomladanski obdelavi v tleh, da jih s pomočjo bodala izpulimo, posušimo in sež-
gemo. Njivski slak se v nekaj dneh tesno ovije okrog stebla gojene rastline, ko pa jo preraste, ga le stežka odstranimo, ne da bi ga pri tem poškodovali. Odcvetelo cvetje s čebulnic sproti odstranjujemo, da ohranila za rast plodov preusmerimo na rast čebulic in krepitev za prihodnjo vegetacijo.
Vrtno trato je bilo doslej potrebno pokositi že dva- do trikrat. Ko so tla dovolj vlažna in ko se je talna toplota ustalila na okoli 15°C, so ugodne razmere za popravilo nastalih praznin v vrtni trati. Vdolbine, ki se v vrtni trati sčasoma pojavijo, v njih pa zaostaja voda, zaradi česar trave odmirajo, ovirajo pa tudi košnjo, izravnamo in temeljito pregrabimo z železnimi grabljami ter posejemo z eno izmed travnih mešanic. Posevek z deščico zravnamo ali potolčemo z lopato, da dobi seme boljši stik z zemljo.
V ZELENJAVNEM VRTU vznikle posevke vrtnin prera-hljavamo, da sproti preprečujemo zaskorjenost, sočasno uničujemo kaleče plevele, ka-lečim posevkom pa še omogočamo boljšo zračnost in lažje sprejemanje hranil iz tal.
Po dveh do treh tednih zgodnje setve letne solate na prosto opravimo drugo setev za rabo v pozni pomladi in poletju. Pri tej setvi izbiramo sorte, ki prenašajo poletno vročino in ne gredo zgodaj v cvet. Priporočene sorte letne solate za setev konec aprila in v začetku maja v naših talnih in vremenskih razmerah so: leda, dalmatinska ledenka, unicum in great lakes.
Korenček in pesa, posejana konec aprila, bosta za uporabo {ele do jeseni, ker sta to vrtnini z dalj{o rastno dobo. Posevek boba in graha okopljemo in ogrnemo, da se bolje učvrsti v zemljo. Grahu postavimo za oporo vejice, ki naj bodo sorti graha primerno visoke.
Aprila sejani por da zadovoljiv pridelek že do jeseni, za posaditev in zimsko sprotno rabo z vrta pa ga je čas sejati {e v juniju.
Če vrtna semena slabo kalijo, ne i{čimo vzroka le v kakovosti in kaljivosti semena, ker je često vzrok setev v slabo pripravljeno, prevlažno in prehladno zemljo ter neenakomerna ter pregloboka setev.
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, od 19. do 23. ter 29. in 30. aprila, zaradi plodov od 23. do 25. aprila, zaradi korenine od 16. do
18.	ter 26. in 27. aprila ter cveta in zdravilna zeli{ča od 17. do
19.	ter 27. in 28. aprila.
Miran Glušič, ing.agr.
DAVID BEDRAČ: pot v auschwitz (5)
Bogate židovske ulice
Ulica, ki je bila nekoč židovsko naselje, je ozka in na steni večjega bloka je odtis velike Davidove zvezde. Anna mi je povedala, da so ve~ino teh @idov pregnali, postreljali ali pa odpeljali v koncentracijska tabori{~a.
Želel sem videti notranjost stanovanj, pa žal nisem dobil te možnosti. Anna mi je skušala opisati, kako je zgledalo tako stanovanje pred drugo svetovno vojno. Bila so to dokaj velika stanovanja, ker so tukaj prebivali bogatejši sloji Židov. Znotraj ulice vodi prehod do sinagoge. Sinagoge, ki je ena pomembnejših v teh predelih, žal pa so jo v tem času ravno prenavljali. Ob sinagogi visi velika spominska plošča z napisom, ki opominja
na žrtve druge svetovne vojne, ob tej isti plošči pa je napis, ki vabi k molitvi vsak ponedeljek. Anna mi je povedala, da se takrat zberejo Židi, ki še živijo tod, in da takrat ne le molijo, temveč tudi jedo značilne židovske jedi. Seveda ni bil ponedeljek in je vse to odpadlo. Pa me je tako zanimalo!
Odcepil sem se od ostalih treh in poslikal ulico in sinagogo, ki so jo prenavljali, tako da ni bilo veliko videti. Opazil me je
Bogata židovska ulica v Wroclawu. Večino prebivalcev te ulice so med vojno pregnali, pobili ali zaprli v tabori{~a.
starec na oknu in takoj prisopihal dol. Nekaj je vpil name, pa ga nisem najbolje razumel. Je pa kar dobro obvladal nemško. Spraševal me je, zakaj fotografiram, in sem mu razložil, da zase. Ko sem mu povedal, od kod prihajam, ni vedel, kje je to, je pa kar sam začel pripovedovati o tem, kako so njega in njegovo družino esesovci odvlekli iz stanovanja in jih pregnali v taborišče. Povedal mi je, da so mu tam umrli skoraj vsi sorodniki, samo on in njegova sestra sta se rešila. Kar malo hudo mi je bilo poslušati te srhljive zgodbe, po drugi strani pa sem želel kaj vprašati, pa nisem upal veliko. Razen tega, da bi rad videl eno tako stanovanje. Vendar se je mož postavil pred vrata in mi ni pustil blizu. Kar malo plaho me je gledal in v tistem je zaprl vrata. Opazil sem, da mu je druga svetovna vojna pustila velike madeže v duši, in tako mi je kasneje pojasnila tudi Anna, češ da veliko starejših Židov govori o travmah, ki so jih preživeli, večina pa o tem molči. To je ena redkih ulic v tem mestu, kjer še vedno živi veliko Židov.
Restavracij v Wroclawu ne manjka. Imajo tudi McDonald's, ki je stalni pojav v vseh večjih mestih, poleg priljubljene mreže restavracij Pizza hut, ki je prav tako znana po hitri hrani. Anna naju je peljala v resta-
vracijo, ki je nekaj posebnega — samo z vegetarijansko hrano. Kombinacije kakih dvesto jedi, ki so pripravljene samo iz sadja in zelenjave. Cene v tej restavraciji so bile dokaj visoke, vendar se je spla~alo. Hrana je bila zelo okusna. Restavracije te vrste so na Poljskem redke, ~ep-rav je v zadnjem ~asu zavest o zdravi prehrani tudi pri njih vse mo~nej{a. To seveda ne pomeni, da so se odrekli mesu, ker tudi tega zelo radi jedo, pojedo pa veliko gob, rastlinske hrane in hrane, pripravljene iz sadja. Da je taka oblika prehranjevanja zelo priljubljena, so dokazale dolge vrste, ki so se vlekle pred postrežbenim pultom.
Po odli~nem obroku smo hoteli v Mestno hi{o, ki nas je presenetila z zaklenjenimi vrati. Zadovoljiti smo se morali s pogledom na prostrani trg, ki se razteza na drugi strani Mestne hi{e in je znan po veliki ponudbi cvetja. Ta dan je bil trg sicer bolj prazen in samo nekaj prodajalk je ponujalo cvetje na drugem koncu po izjemno nizkih cenah. Anna je razložila, da je ob praznikih tu prava nori{nica, ko nakupujejo cvetje vse povprek. Zato pa nas je cvetna nostalgija pripeljala do deževnega vremena. Nevihta sploh ni popustila, kljub temu da smo se skoraj uro in pol mudili po veliki trgovini z zgo{~enkami in kasetami. Kupil sem si dve sme-{no poceni zgo{~enki. Trgovine te vrste so bogato založene, cene pa so znatno nižje kot pri nas. Samo nekatere zgo{~enke dosegajo cene na{ih, zlasti tiste, ki so trenutno najve~ji hiti. V tej smeri so na Poljskem nekoliko
Katja Gabrovec prej ...
Katja {e doslej ni bila pri ko-zmeti~arki. Težav s kožo nima, zato kozmeti~arka Neda Toka-lic pri njej ni imela veliko dela. Postopek nege je izvedla s preparati, ki kožo vlažijo in rege-nerirajo. Dobila pa je tudi nekaj koristnih nasvetov za nego kože doma.
V frizerskem salonu Stanka je za Katjino priložnosti primerno pri~esko poskrbela frizerka Danica Zorcic. Ker ima Katja zelo dolge in goste lase, jih je spela. Tehnika spenjanja je nasploh primerna za razli~ne sve-~ane priložnosti, od valet do plesov, tudi za ohceti.
Nina Škerlak se je pri Katji odlo~ila za nežnej{i make up. Uporabila je modra in violet sen~ila, ki so se skladala tudi z njenim novim obla~ilom. Za to-niranje kože je uporabila puder v stiku. Veki ji je rahlo o~rtala in poudarila s sen~ili. Trepalnice je obarvala z maskaro, na ustnice pa ji je nanesla rahlo obarvan glos.
Katjino željo po obleki za va-leto so izpolnili v modnem studiu Barbare Plavec. Primerna je tudi za popoldanske priložnosti in obisk diskoteke, izžare-
ISCETE SVOJ STIL / IŠČETE SVOJ STIL
Katja gre na valeto
Katja Gabrovec obiskuje 8. razred OŠ Ljudski vrt - podružnica Grajena. Doma je iz Krčevine pri Ptuju 75. V jeseni se bo vpisala v {olo za poslovne tajnice v Šolskem centru na Ptuju. Poklic tajnice jo zelo veseli. V prostem času rada gleda televizijo, poslu{a radio, sprostitev pa najde tudi ob gledanju nogometnih tekem. Rada se {portno oblači. Akcija "I{čete svoj stil" jo je pritegnila že ob samem začetku. Podobno kot Maru{ko smo tudi Katjo uredili za valeto.
Katja v modnem kompletu iz modrega jeansa kreacije Barbare Plavec. Fotografije: Črtomir Goznik
... in pozneje
va mladost, igrivost in eleganco. Dvodelni komplet, ki ga sestavlja dolgo krilo, spu{~eno na boke, krojeno v A-liniji, in top s tankimi naramnicami, so naredili iz modrega jeansa, ki so ga obogatili z makrame ~ipko v pinki barvi, kar mu daje {e posebej mladosten videz. Komplet je po{it v jeans stilu. Katji pri-stojijo tudi žive barve; glede na to da je njen stil {e v "izgradnji", ji modni strokovnjaki za zdaj priporo~ajo {portna obla~ila, v katerih se trenutno najbolje po-~uti.
V {portnem studiu Olimpic so za Katjo izbrali program "Poletje 2001", ki je nekoliko zahtevnej{i. Vklju~uje priprave na kopalno sezono. Kot je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Cuš, ga bo Katja braz-pla~no koristila en mesec.
MG
Telefonske govorilnice pred McDonald'som
za nami, ker na radiu non-stop vrtijo tudi hite, ki so jih pri nas že pred ~asi — v~asih tudi tiste, ki so bili hit pred enim letom. Pa se je bilo lepo vrniti za leto nazaj in obuditi spomine.
Ker dež ni ponehal, smo se
z vlakom vrnili proti Opolam. Vlak je bil znova nabito poln in glasen; navija~i neke nogometne ekipe so slavili svojo zmago in vlak do konca napolnili z alkoholnimi hlapi. Dan je bil pri koncu. Zato pa se je za~ela no~
Nagradno turistično vprašanje
Ta konec tedna bo na Ptuju pravi prireditveni direndaj. Danes se bo pri~elo dvodnevno državno sre~anje najboljših krožkov turisti~nih podmladkov, od jutri do ponedeljka bo na ogled 12. razstava Dobrote slovenskih kmetij, jutri in v soboto pa bo potekala tudi akcija pleskanja najstarejših vrat v starem mestnem jedru, v organizaciji TD Ptuj bo v nedeljo pri cerkvi Leopolda Mandi~a prvi blagoslov konjev, v ponedeljek pa bo že po tradiciji sej-maril Jurij.
Nagrado za predzadnje nagradno turistično vprašanje prejme Marta Janžekovi~, Čopova 4, 2251 Ptuj, ki je pravilno odgovorila, da se je kraj Mala Nedelja se je do leta 1991 imenoval Bu~kovci.
Polen{ak je strnjena vas s središčem pri cerkvi in šoli, od koder si slede hiše po slemenu hriba. S hriba se odpira lep razgled po Slovenskih goricah. Marijina cerkev je bila zgrajena med letoma 1621 in 1633 ter obnovljena in na novo posvečena leta 1772. Od cerkvene opreme je treba omeniti stranske oltarje, prižnico in kipa na konzolah, ki jih je izdelal mariborski kipar Jožef Holzinger. Iz ljudskega izročila izhaja pripoved o Cirilu in
Metodu, ki sta potovala tod in se ustavila na hribu. S hriba sta zagledala Ptuj, kraj pa imenovala Polenšak. Pripoved je opisana tudi v kroniki župnijskega urada. V kraju je zelo aktivno turistično društvo, v okviru katerega delujeta moški pevski zbor Polenšak in ljudske pevke Predice. Turistično društvo Polenšak je organizator zelo znane tradicionalne prireditve, ki poteka vsak drugi konec tedna v juliju, letos bo prireditev 14. in 15. julija. Vprašujemo, kako se imenuje ta znana in odmevna prireditev. Nagrado
-	domači narezek za štiri osebe
-	bo tokrat prispevala znana gostilna Šegula na Polenšaku. Šegulovi so stara gostilniška družina, s to dejavnostjo se neprekinjeno ukvarjajo že štiri generacije. Ob gostilni je bila vedno tudi trgovina, ukvarjajo pa se tudi s kmetijstvom. Družina Šegula je tesno povezana z delom in življenjem kraja. Mama zdajšnjega lastnika gostilne, Mi-mica šegula, je bila tudi ustanoviteljica TD Polenšak in pobudnica za organizacijo prireditve, po kateri vprašujemo.
Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, 4. maja.
MG
Polen{ka prireditev je ena najstarej{ih na Ptujskem. Foto: Anemari Kekec
glasbene novice
internet nudi izjemne možnosti za predstavitev glasbenikov. Malo spretnosti, sre~e in potrpežljivosti je potrebno, da "prisur-famo" do zanimivih in svežih informacij o svojih priljubljenih izvajalcih.
GERI HALLIWELL je leta 1999 zapustila skupino S pice Girls in kot solistka doslej nanizala štiri uspešnice: Look at me, Lift me up, Mi Chico Latino in Bag it up. Nova uspešnica, nov tatoo in nova priredba hita it's Raining Man (***) so osnovne novosti popularne pevke. Geri si je torej sposodila kla-si~en hit skupine The Weather Girls in ga zapela za film Bridget Jones Diary, v katerem blestita predvsem Rene Zelltweger in Hugh Grant.
Špansko skupino LOONA sestavljata producent DJ Sammy in pevka Marie Jose. Duet pripravlja pohod na lestvice s komadom BAILA MI RITMO (***), ki je glasbeno ponovno usmerjen v lahkotni plesni latino in pop ritem.
***
Britanska skupina S CLUB 7 je s pomočjo lastne TV nadaljevanke in hita Bring it All Back okužila britanske najstnike. Mladi pojoči fantje in dekleta trenutno osvajajo tudi ameriško glasbeno tržišče s čudovito pop balado Never Had a Dream Come True. S CLUB 7 so si V novem komadu Don't Stop Moving (****) omislili tudi rap pasaže, sicer pa prevladujejo elementi pop, funky in klasične disko glasbe.
***
Britanska studijska skupina Fragma ima tri mega plesne uspešnice: Toca me, Toca's Miracle in Everytime you Need me. Trije računalniški tipi in Maria Rubia predstavljajo zadržano trance
temo You are Alive (**), ki jo najdete na albumu Toca.
***
Britanski pevec Brian Harvej je svojo glasbeno pot začel pri skupini East 17, medtem ko je svojo prvo single ploščo True Step Tonight izdal skupaj s skupino True Steppers. Peroksidno blond pevec izdaja sedaj atraktiven nov komad Straight up no Bends (****), v katerem je slišati izmenjavo kar štirih glasbenih
stilov: r&b-ja, hiphopa, popa in rocka.
***
Ameriško skupino SPOOKS nekateri primerjajo s skupino The Fugees. Razlog za primerjavo je bil debitantski hit Things I've Seen. Kvintet je z albuma S.I.O.S.O.S. snel nov potencialni hit Karma Hotel (**), ki je zelo zatežen in zadržan rap komad z vrhunskim ženskim napevom.
***
Tupac Amaru Shakur je postal legenda rap glasbe in je svojo glasbeno pot začel pri skupini Digital Underground, medtem ko je leta 1991 izdal svoj prvi solo album 2Pacalypse Now. Prejšnji teden pa se je na policah s ploščami pojavil nov posthumni dvojni album 2Paca z naslovom Until the End of Time in na njem je ob velikih uspešnicah najti tudi kar 12 novih pesmi. Mojster rapa je s pomočjo producentov spet v modi s super rap komadom Until the End of Time (****), v katerem je v osnovi slišati glasbeno podlago uspešnice Broken Wings skupine Mr. Mister.
Ameriški band Linkin Park snema glasbo za založbo Warner Brothers, ki jo v Sloveniji zastopa založba Nika Records. Novi band se je v ospredje prebil s komadom One Step Closer, ki združuje punk, ska in grunge glasbene stile. Mladi band ostaja pri svojem ostrem nabijanju in ga dobro "žge" v novem komadu Crawling (***).
Ameriška skupina Doobie Brothers je bila ustanovljena leta 1970 z imenom Pud, njihove največje uspešnice pa so: Listen to the Music, Long Train Running, China Groove, Black Water, What a Fool Believes in The Doctor. Stari mački se vračajo z novo mojstrovino Ordinary Man (*****), ki je pravi balzam za ušesa, saj je čudovita soul balada.
Joshua Kadison je vrhunski klavia-turist in pevec, ki je navdušil s skladbami: Jesse, Beautiful in your Eyes in Picture Postcard from L.A. Gospod Kadison izvaja glasbo za zrele poslušalce in tako je njegova nova klavirska balada Carolina's Eyes (*****) prava hrana za vašo dušo.
David Breznik
y y///i / /1 \ \ \\\
^ X /UM'iui Yau - JÁřfEŤ JÁCÍÍSDNX^^ ^ X2. Dairliqht in Your Eyes - ND ANGELS\ N .□vin Eac! n Birl/^I Li JuAicasn't
Lavin Each Day - HDNAN KEATINFv 4./ljptqsvn Birl,-1 Lay my Love on you - WEST^^^
Me - SHAGGY & HIKHDK ivor-DESTINY'S CHILD
rButterfly - CRAZY TOWN 8. Teenage Dirtbag - WHEATUS g. Play-JENNIFER LDPEZ AG. What Took you so Long? - EMMA HUNTD
Vsakť? s>o\?o\:o m<sd 21. in	uvo
Mladi dopisniki
NARAVOSLOVNI TABOR PTUJSKIH GIMNAZIJCEV2001
28 dijakov tretjih letnikov ptujske gimnazije se je z učitelji izbirnih predmetov biologije, kemije in fizike 26. marca odpravilo na naravoslovni tabor v Center šolskih in obšolskih dejavnosti v Sečo pri Portorožu, v dom Burja.
Vse tri skupine naravoslovcev, to je biologije, fizike in kemije, smo svoje naloge dobili že pri pouku izbirnih predmetov. Nekatere skupne teme so nam pripravili učitelji v domu. Spoznavanje bližnje okolice, solin, naravnih parkov, gojišča rib in školjk, kulturnih in naravnih znamenitosti slovenske obale so popestrili z zanimivimi pohodi, vožnjo z ladjo, s kanuji, s kolesi ... Poučili so nas o tamkajšnji kamninski zgradbi, značilnostih sredozemskega rastlinstva, obiskali pa smo tudi največjo zbirko kaktusov v Sloveniji. Zanimivo so popestrili naš petdnevni delavnik v taboru.
Delo po skupinah je največkrat potekalo v popoldanskem času. Biologi so raziskovali obmorski svet. Zanimalo jih je, kako se živali in rastline prilagodijo na ta življenjski prostor. Našli so veliko živali, katerim drugače ne posvečamo toliko pozornosti, saj so manjše in zato manj opazne. Naučili so se, kako izdelati algarij, in s tem spoznali veliko novih vrst alg.
Fiziki so nadgrajevali svoje znanje na področju astronomije. Pri delu so si pomagali s teleskopom in teodolitom. Določali so polmer Zemlje z merjenjem višinskih kotov, geografsko širino kraja, v katerem smo bivali, opazovali Saturnov obroč, Jupi-
trove proge, zvezde in ozvezdja. Pri teoriji so spoznali sončevo aktivnost, Wolfovo število, paralakso, vrste teleskopov in živeli v "zvezdnem času". Včasih jim je ponagajalo oblačno vreme, am-
pH, prisotnost nitratov in fosfatov.
Ob vsakdanjih zaposlitvah je še kako prav prišla sprostitev ob športnih dejavnostih, v fitne-su, z igranjem košarke, odbojke, nogometa in namiznega tenisa.
V petek dopoldan smo skupine poročale o svojem delu in rezultatih. Tako smo spoznali zanimivo delo drugih skupin, njihove cilje in rezultate. Ob delu, ki je bilo zelo pestro, smo se zelo zabavali in se naučili veliko novega. Zahvaljujemo se mentorjem in si želimo še več podobnih taborov.
Barbara Kuhar
(s podatki so mi pomagali: BIO — Petra Kožuh, Darja Slana; FIZ — Mitja Ogrinc; v veliko pomoč je bil tudi prof. kemije Boris Zmazek)
MOJ KRAJ
Moj kraj se imenuje Mihovci. Vas je dobila ime po sv. Mihaelu. Leži ob glavni cesti Ptuj - Ormož. Imamo dve trgovini, avtobusno in železniško postajo. Skozi vas teče potok Sejanca. Letos spomladi so zgradili tudi čistilno napravo. Imamo urejene pločnike in javno razsvetljavo. Za božične in novoletne praznike delavci Komunalnega po-
in so nevarni tudi za zdrvje ljudi.
Barbara Sitar, 4. r.,
OŠ Sela
V	CVETLIČARNI
V	sredo, 28. marca, smo si šli ogledat cvetličarno. Imamo srečo, ker je naš sošolec Danijel, saj imajo pri njih doma cvetličarno in so nas prijazno sprejeli.
V	šoli smo se učili o rastlinah, zato smo hoteli vedeti o rastlinah še več. Ko smo prišli v cvetličarno, smo videlo veliko lepih rož. Gospod nam je pokazal, kako v rastlinjaku vzgajajo rastline. Povedal nam je še veliko zanimivega. Pokazal nam je tudi merilne naprave, ki kažejo temperaturo, vlago v ozračju ...
V	rastlinjaku je bilo veliko lončkov, posajenih z različnimi cvetlicami, ki bodo poleti krasile balkone in okenske police.
Zapomnila sem si, da roža potrebuje, da bo lepo zrasla, vodo, zrak, svetlobo. Ogledali smo si tudi njihov "ribnik", ki ga imajo doma.
Cas je hitro minil in z lepimi občutki smo se morali vrniti v šolo.
Manuela Janžekovič, 2. a,
OŠ Dornava
Udeleženci naravoslovnega tabora ptujskih gimnazijcev v Seči pri Portorožu
MAMAM IN ŽENAM
pak so s svojo vztrajnostjo (delali so namreč tudi pozno v noč) dosegli mejnik, ki so si ga postavili na začetku.
Tudi delo nas, kemikov, je bilo večinoma terensko. Naš cilj je bil ugotoviti vpliv morja na potok sv. Jerneja (t.j. sladke vode), tako da smo določali prisotnost klorida v potoku. Vzorčevali smo vodo iz potoka v dolžini enega kilometra, vse do izliva. Tudi morsko vodo v solinskih bazenih smo analizirali. Nekatere analize smo opravili kar na terenu, druge pa v laboratoriju. S pomočjo gravimetrične titracije smo ugotavljali, kako se koncentracija kloridov po potoku navzgor zmanjšuje. Določali smo še
djetja Ormož okrasijo obcestne svetilke z lučkami v obliki snežink, ki ponoči lepo svetijo.
Marcel Mesko,
OŠ Velika Nedelja
DIVJA ODLAGALIŠČA
Mislim, da so divja odlagališča smeti zelo neprimerna. Ta odlagališča so večinoma v gozdu, da jih drugi ljudje ne vidijo. Odpadki se tam razkrajajo več let. Ko se razkrajajo, od njih teče mnogo strupenih snovi. To pronica v tla in drevesa to zaužije-jo. Potem pa mi ljudje plodove jemo. Divja odlagališča onesnažujejo podtalnico. Zato je tudi pitna voda vse bolj onesnažena. Odpadki se razkrajajo, smrdijo
8. marec je dan žena. Vsaka ženska se takrat nasmejati zna. Takrat dobijo polno rož, ki jim podari jih otrok, mož. Na vrsti je še materinski dan, ki je z ljubezni same stkan. Takrat dobijo matere veliko reči
iz otrokove hvaležnosti. Tako v marcu praznujemo praznika dva,
ki mamicam in ženam namenjena sta. Adriana Kozel, 3. a, OŠ Leskovec
A/O t /^LAD OSfl
97 ADDII OflÉl ob 18 uri ^^ ^
UK^zzmm
Ht^DoBA/I VOLK
rok'a/'baa/d bk foot^a^a
z^lelkoovs/
Generalni sponzor:
BELVIÍMĚ
***
***
REŠITEV KRIŽANKE: VODORAVNO: stopa, tatic, Amis, prišč, hreščaio, brezimec, aiei, spora, Radizel, nastavitev, eden, Lasker, Amerika, ZO, kij, kuc, prot, Al, oglas, sok, OO, ro, tat, vol, tetraeder, vreme, Ksos, Kobiar, Epikrat, Atri, Paola, sito, Ra. UGANKARSKI SLOVARČEK: BANKHEAD = ameriška gledališka in filmska igralka (Tallulah, 1903-1968), DRA = reka v južnem Maroku, dolga 1200 km, LIPAH = slovenski gledališki igralec in režiser (Fran, 1892-1952), OUDH = indijska pokrajina v zvezni državi Utar Pradeš, RANDMA = učinek, koristno delo stroja, RIPON = angleško mesto ob reki Ure severozahodno od Yorka, SALOU = francoski gledališki in filmski igralec (Louis, 1902-1948), SASKIJA = zgodnji krompir holandske sorte, SKOR = stanje točk v športnem tekmovanju, score.
RI SE
j^... DA je mestni župan zelen. Včasih kot član zelene bratovščine, včasih kot ekološko osveščen in včasih od jeze.
... DA je prepovedano posebej dišeče in vabljivo. Mestnemu županu diši dim, ki ga zadnje čase "uživa" zgolj posredno.
... DA so si Zeleni Ptuja na dan čiščenja Grajene v sosednji Avstriji ogledali, kako bi lahko to delo opravili čim bolj temeljito.
... DA so vandali v zelenem Ptuju nedavno razbili
^udi^okno pisarne največjega slovenskega dnevnika. Verjetno zato, ker je pozitivno pisal o Ptuju in njegovem turističnem predsedniku.
... DA državnim poslancem iz novih parlamentarnih klopi piha naravnost v obraz. Razloga sta lahko dva: da ne bi zaspali ali da se nenehno zavedajo, kako je biti na prepihu.
... DA bo mogoče učinkovitost velikonočnih jajc in trdega hrena dokončno oceniti šele po novem letu 2002.
... DA je Tednikova sodelavka izrazila rahlo razočaranje: "Kamorkoli sem prišla, so mi ponudili nariban hren."
... DA ptujska "varovalna" firma razstavlja tako drage slike, da ne sme delovati po principu kovačeve kobile.
... DA do naslednjih lokalnih volitev potrebujemo še nekaj malih občin iz preprostega razloga: da bo pozneje več možnosti združevanja.
Aforizmi
by Fredi
Sodobni profet gleda le na
pro,fit.
***
Naši politični alkimisti znajo v hipu zlato spremeniti v
odpadno železo.
***
Če je lahko ivoljen vsak vol,
volitve še niso demokratične.
***
Varnostni svet OZN sestavljajo stalne, nestalne in
nestabilne članice.
***
Zato, da se ti ženska vda, ni
treba biti vojak ali policaj.
***
V kotu se še kotomer ne
znajde vedno.
***
Krščeno vino še župnikom ni
po godu.
***
V komunizmu. Tako se je kalilo jeklo! V kapitalizmu: Tako se je jeklilo kalo!
LUJZEK
Dob^-r den vsoki den! Gnes pa se posebej, saj se je po vseh narovnih in božjih mukah rodila vejka no~ ali vuzem, kak provimo po domo~em. Z Mico sma nesla v vejki korpa~i k žegni liter žganice, Stikl prasice, kolo~ povitice, vejki hren, liter vina, da bi jaz lažje finav in se druge domo~e dobrote, ki pasejo v toto prazni~no posodo. Totega proznika sta se mislila udeležiti tudi najina h~er Jula in njeni nemški Hans, pa sta mela neksne finan~ne in tudi družinske zadržke, da sploh nista
prisla na obisk domu. Toksno je pa~ živleje, ~loveško trpljenje in tudi veseljenje. Kristusa so križali, enako ali pa isto delajo z nami, državloni mlode držove Slovenije. V prejšnjem sistemi so se na enem bregi drli rdeči komunisti, na drugem pa črni fašisti. »Vi ste komunisti! Vi ste fašisti!« Pa vete, kakšni je bija odmev po dolini: »Isti, isti, isti ...« To vam povem samo zato, ke se ne bi zaj v naspul demokratični držovi rdeči in črni kaj drgačik obnošali. Obe strani mata maslo in drek na glovi, zaj je treba samo ugotoviti, na keri stroni boj smrdi. Jaz nesen pristojen za oceno. Kejko poznam zgodovino, pa je smrada na obeh straneh več in še preveč. Sprava bo pokopana v grobe zdajšje generacije in mogoče še v generacije, ki je že med nami.
Zavedam se, da toto razmiš-laje ne paše k praznovoji vejke noči, zavedam pa se tudi, da se ob rdečih in črnih svetkih tokšna razmišlaja najbolj raz-plamtijo. Vsoki ma svojo resnico o preteklosti in prihodnosti. Resnica pa neje samo ena, če se kregata dvo. Resnici sta dve. In resnica je med dvema negi na sredini. Med levico in desnico, mislim na levi in desno roko, je še telo, ki naj bi povezalo in združlo različne interese. To pa nam v mladostni Sloveniji fali. Cajt je že, da si levi in desni, če že ne segnejo v roko, pa si vsaj priznajo, da so grehi na obeh straneh. Nega malih in vejkih bogov, samo mali in vejki lidje. Pa ne dobesedno. Vsi lidje smo vejki, samo bogovi, tisti politični, bi radi bli nad nami. Ne zamerte, da sen vam pokvora minuli proznik. Vas lepo poda-vljam v imeni levice in desnice, še posebno pa resnice.
Vaš Lujzek
OVEN 21. 3. do 20. 4.
Ves teden boste največ energije posvečali povečanju zaslužka. Uspešni boste pri vseh intelektualnih poslih. V teh dneh se boste nekoliko bolj posvečali domu, lahko tudi pričakujete veliko obiskov. V družbi boste blesteli predvsem po svoji zgovornosti.
BIK 21. 4. do 20. 5.
Kljub temu da bodo dnevi v tem tednu pod udarom negativnih energij, poskušajte vse urejati mirno, saj bi vam izbruh jeze prinesel še večje težave. Veliko energije vložite v posle, ker imate vse možnosti, da uspete. PRIčakujte darilo od sorodnika.
DVOJČKA 21. 5. do 20. 6.
V	teh dneh boste neizmerno aktivni, nemirni in stalno v gibanju. DNEVI bodo ugodni za doseganje pomembnih osebnih ciljev To je vaš
čas, zato ga le izkoristite, saj vam bo uspevalo vse, česar se boste lotili. Ne odlašajte in se le odpravite na pot, četudi krajšo.
RAK 21. 6. do 22. 7.
Vtemtednu boste brezprave energije in volje, izčrpani boste tako fizično kot psihično. Nemir v vas vam bo povzročal glavobole, napeti boste in mučila vas bo nespečnost. Vse preveč se boste zaprli v sebe. Kljub vsemu boste imeli možnosti za poslovne dosežke.
LEV 23. 7. do 23. 8.
V	tem tednu boste izredno uspešni pri vseh skupinskih delih, navezali boste prijateljske stike z osebo, s katero tudi poslovno sodelujete, zveza pa se bo razvila v izredno lepo romantično ljubezensko razmerje. Opravili boste kar nekaj krajših in daljših poti.
DEVICA 24. 8. do 23. 9.
Obremenjeni boste s poslo-
I ložnostmi in spremembami. Kaj lahko se zgodi, da se boste znašli v izredno hitrem tempu. Trenja med sodelavci, lahko pa pride tudi do spora doma, saj boste težko uskladili domače in poslovne obveze.
TEHTNICA 24. 9. do 23. 10.
Izredno uspešni boste tako pri študiju kot glede pravnih vprašanj. Če se odpravljate v tujino, boste doživeli nepozabne trenutke v družbi prijateljev. Spoznali boste osebo, s katero vas bodo povezovala podobna duhovna stališča. Uživali boste naklonjenost nadrejenih.
ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11.
Vso svojo energijo boste usmerili v to, da rešite svoj finančni položaj. Našli si boste novo službo ali dodatno zaposlitev, saj lahko skozi priložnostna dela veliko zaslužite. Čeprav boste imeli veliko energije, boste rezultate "želi" šele proti koncu meseca.
STRELEC 23. 11. do 21. 12.
Te dneve boste porabili za uspešno sodelovanje s partnerji, za harmonično razvijanje partnerske zveze, ki se je šele pred kratkim začela, predvsem pa za druženje s partnerjem, s katerim bosta skupaj opravila nekaj krajših ali daljših poslovno uspešnih poti.
KOZOROG 22. 12. do 20. 1.
V	teh dneh boste največ energije posvečali delovnim obveznostim, saj bo na delovnem mestu dinamično in veselo. Kaj lahko pride do
simpatije do sodelavca ali celo prave ljubezenske zveze z nekom iz vaše okolice. Nadrejeni vam bodo v tem času naklonjeni.
VODNAR 21. 1. do 19. 2.
Pred vami je teden, ko ste v sklopu izredno negativnih energij, ki bodo različno delovale na vas. Težave bodo povezane z domačimi razmerami. Doma se boste počutili depresivno. Morda boste želeli preurediti svoj dom, a ne boste našli prave priložnosti.
RIBI 20. 2. do 20. 3.
V	domačem okolju bo zelo živahno, saj boste gostili sorodnike, sosede in znance, s katerimi boste lahko vzpostavili poslovni
kontakt. Imeli boste možnost, da_ začnete opravljati začasno delo na domu. Če študirate, boste v tem času imeli veliko uspeha.
Horoskop je sestavila vaša vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94.
NOGOMET
ALUMINIJ - BELTINCI
4:0 / 0:0/
STRELCI: 1:0 Jevđenič /55 /, 2:0 Franci /68/, 3:0 Franci /78/, 4:0 Bezjak /90/
NAMIZNI TENIS
Danilo Piljak in Janez Tom-še sta v ~etrtfinalu tesno izgubila, posamezno je Piljak osvojil bron
str. 27
KIKBOKS
Nadja Šibila - zmagovalka drugega državnega in prvega občinskega turnirja v kikboksu
str. 27
KOSARKA
Končana rekreacijska košarkarska liga - prvak Starše, najboljši strelec Jože Kolarič
Konkurenca za vrh lestvice vedno večja
str. 26

ATLETIKA
Maja Mlinarič želi na svetovno mladinsko prvenstvo str. 27
STRELSTVO
Strelcem Ptuja kar 11 medalj z državnega finala v dopisni ligi
str. 26
DANILO KLAJNŠEK, športni dopisnik
Smo lahko zadovoljni?
štirje meseci leta 2001 so skoraj za nami in morda je to prva priložnost za športnike in športnice, da ocenijo svoje delo. Skoraj vsa tekmovanja so v največjem razmahu in ni časa za počivanje. Samo točke, točke, točke ter sekunde, centimetri in zadetki.
Ali smo lahko zadovoljni z doseženim? Lahko bi rekli da. Ljubiteljem športa je znano, da imamo kar široko paleto športov. Ro-kometaši Velike Nedelje ostajajo še vedno hit v prvi slovenski rokometni ligi, nogometaši Aluminija v drugi slovenski nogometni ligi, Ptujčani so na prvem mestu v tretji ligi, kolesarji Perutnine so uspešni, ravno tako kikboksarji, judoisti, atleti. Sicer pa se vseh dobrih izidov ne da našteti.
Toda kaj to pomeni v ligaških tekmovanjih v primerjavi z drugimi kraji v Sloveniji? Odgovor je enostaven: kolikor smo vlagali, toliko smo dobivali in še bomo. Organiziranost klubov, razširjenost panoge in vsi drugi dejavniki so pomembni v razvoju športnih kolektivov. Vsi si želijo doseči želene cilje, vendar vse ne gre po željah in zato potem ni uvrstitev, ki si jih želijo. Ko enkrat izgubiš stik z najboljšimi, se je težko vrniti. In kdo je kriv, da se izgublja stik? Vsi. Denarja v športu je res premalo, vendar ni vse v denarju. Ko preneha zvenket novcev, ostajajo v klubih samo entuziasti, ki šport držijo nad gladino, da dokončno ne potone. Ob tem pa je vse premalo načrtnega dela. V mlajših kategorijah še držimo korak s Slovenijo, v članski kategoriji pa se potem zgodi tisto, kar si najmanj želimo, saj se vse skupaj razvodeni. Seveda so tudi izjeme. Zato bo potrebno pošteno pljuniti v roke, da se povsem ne izgubimo. In če se bo to zgodilo, bodo športni objekti namenjeni zvečine rekreativnemu športu. Veliko je tudi v miselnosti ljudi, ki pa v našem okolju znajo podpreti le redke. Na Ptuju tava košarka, odbojkarice so izpadle iz prve lige, namiznoteniške igralke Petovie se borijo za obstanek, rokometaši so letošnjo sezono končali v najnižjem rangu itd. Paziti bomo morali, da ne bo še slabše - tisti namreč, ki so dejavni v športu, ta pa naj bi bil sestavni del človeške kulture.
NOGOMET
1. SLOVENSKA LIGA
Rezultati 25. kroga: Dravograd - Koper 3:2, HIT Gorica - Tabor Sežana 4:0, CMC Publikum - Domžale 1:3, Olimpija - Korotan 0:0, Maribor Pivovarna Laško - Mura 4:1, Rudar - Primorje 2:0.
1. MARIBOR PIVOVARNA LAŠKO 25		15	6	4	50:26	51
2. OLIMPIJA	25	14	5	6	58:39	47
3. HIT GORICA	25	11	4	10	41:35	37
4. CMC PUBLIKUM	25	10	5	10	4139	35
5. RUDAR	25	9	7	9	34:30	34
6. PRIMORJE	24	9	6	9	31:31	33
7. MURA	25	8	8	9	27:31	32
8. KOROTAN	25	9	5	11	36:41	32
9. DRAVOGRAD	24	9	4	11	39:40	31
10. KOPER	25	8	7	10	31:36	31
11. DOMŽALE	25	8	3	14	34:51	27
12. TABOR SEŽANA	25	6	6	13	29:52	24
2. SLOVENSKA LIGA
Rezultati 21. kroga: Aluminij - Beltinci 4:0, Zagorje - Esotech Šmartno 1:2, Železničar Ligro - Živila Triglav 0:2, Dravinja - Elan 0:0, Viator&Vektor - Brda 2:0, Livar Ivančna Gorica - Feroterm Lentrem 5:0, Nafta - Jadran Šepič 0:0; prosti Renkovci
1. ŽIVILA TRIGLAV	21	15	3	3	47:13	48
2. ALUMINIJ	21	12	6	3	43:21	42
3. ELAN	20	13	3	4	37:21	42
4. ESOTECH ŠMARTNO	20	11	5	4	38:22	38
5. JADRAN ŠEPIČ	20	10	5	5	33:19	35
6. LIVAR IVANČNA GORICA	21	10	3	8	38:30	33
7. ZAGORJE	21	8	6	7	27:21	30
8. NAFTA	21	7	7	7	23:22	28
9. ŽELEZNIČAR LIGRO	21	7	5	9	26:35	26
10. DRAVINJA	21	7	5	9	18:27	26
11. VIATOR&VEKTOR	21	6	5	10	31:32	23
12. BELTINCI	21	5	5	11	23:39	20
13. FEROTERM LENTREM	20	5	4	11	19:44	19
14. BRDA	20	3	2	15	27:56	11
15. RENKOVCI	20	2	3	15	24:48	9
KOLESARSTVO / etapna dirka po poteh kralja nikole
Rado Rogina prepriiljivo do zmage
Kolesarji Perutnine Ptuj so minuli teden tekmovali na izjemno zahtevni etapni kolesarski dirki Po poteh Kralja Nikole kategorije UCI 2.6. Dirka je potekala kar čez štiri države: Italijo, Bosno, Albanijo in Crno goro. Muhasto aprilsko vreme je v zadnjih etapah ponovno presenetilo že vsega hudega vajene kolesarje z močnim sneženjem. V petih dneh vrtenja pedal so prevozili nekaj manj kot 800 kilometrov.
Dirka se je pričela na jugu Italije. Prva etapa v dolžini 185 km Peschichi - Peschichi je bila v znamenju kolesarjev Perutnine Ptuj. Zmagovalec je postal Kam Po Wong (Kitajska), za njim pa so sledili kar trije iz ptujske ekipe: 2. Massimo Demarin, 3. Mitja Ma-horič in 4. Rado Rogina ter že napovedali, da bo oster boj v naslednjih etapah potekal prav med njimi.
Druga etapa Mattinata - Matti-nata (145 km) je dala nekaj več možnosti Mitji Mahoriču, ki se je prebil na skupno drugo mesto. Pokazal se je kot glavni favorit v ekipi, ki mu bodo v naslednjih etapah pomagali ostali klubski tovariši. Kolesarsko karavano je čakala naporna noč in vožnja s trajektom do Crne gore.
Tretja etapa Trebinje - Podgorica (120 km) je bila odločilna za ekipo Perutnine Ptuj. Po številnih napadih iz ptujske ekipe jim je uspelo utruditi Kitajca Wonga, da je popustil. Mahorič, Demarin in Rogina so delovali izredno složno in to se jim je obrestovalo. Etapo je zmagal Rado Rogina in oblekel rumeno majico vodilnega v skupnem seštevku. Tako je v tej etapi prišlo do preobrata v ekipi.
Junaka dirke po potek kralja Nikole Rado Rogina (levo) in Mitja Mahoric (desno)
Glavno vlogo in besedo je prevzel zmagovalec Rogina, ki je naenkrat imel ob sebi dva vrhunska pomočnika Mahoriča in Demari-na. V ekipi je bilo obilo veselja, saj takšnega razpleta niso pričakovali. Tekmovalci so se zavedali, da tudi če se karkoli zalomi, sta še vedno v igri dva rezervna kolesarja, ki sta na 4.in 5. mestu v generalni razvrstitvi z zelo majhnim zaostankom za vodilnim.
Cetrta in peta etapa Podgorica - Skadar - Podgorica (160 km) je bila združena. Ta dan sta bile na sporedu dve poletapi, a jih je organizator zaradi varnosti kolesar-
jev združil v eno, saj so prečkali Albanijo. Ta dan je bil namenjen celi ekipi, saj so branili rumeno majico moštvenega kolega Ro-gine. Predvsem mladi kolesarji Marin, Gazvoda, Dančulovič so opravili večji del nalog. Celotna ekipa Perutnine Ptuj je imela največ težav v zaključku etape, saj je pričelo močno snežiti in temperatura se je spustila zelo nizko. Z aktivno vožnjo in dobro kontrolo nad celotno kolesarsko karavano jim je uspelo ubraniti rumeno majico. Prvo mesto so osvojili tudi kot ekipa ter dokazali, da so sposobni poseči tudi po najvišjih me-
stih.
Rezultati: skupno: 1. Rado Rogina (Perutnina Ptuj) Slo, 2. Tibor Valter (Colombina) H, 3. Zoltan Remak (Colombina) H, 4. Mitja Mahorič (Perutnina Ptuj), 6. Massimo Demarin (Perutnina Ptuj).
Tekst & foto Samo Glavnik
Pari 22. kroga: Živila Triglav - Aluminij, Beltinci - Zagorje, Esotech Šmartno - Renkovci, Jadran Šepič - Livar Ivančna Gorica, Feroterm Lentrem - Viator&Vektor, Brda - Dravinja, Elan -Železničar Ligro.
KIDRIČEVO / aluminij - beltinci 4:0 / 0:0/
MARK 69
POSREDNIŠTVO
in
bar "CLUB MARK69"
MARKO PERGER s.p.
Proleterska ul. 5, KIDRČEVO 2325
Domačini upraviHli vlogo favorita
__ ALUMINIJ: Dukarič, Koren, Golob /Bezjak/, Prapotnik, Sam-bolec, Kancler, Perkovič, Ceh /Dončec/, Franci, Gojkovič, Hojnik /Jevdenič/. Trener: Branko Horjak. STRELCI: 1:0 Jevdenič /55 /, 2:0 Franci /68/, 3:0 Franci /78/, 4:0 Bezjak /90/
Veselje ob prvem zadetku.
V	tem srečanju so za velikega favorita veljali domači nogometaši in to vlogo tudi opravičili ter dosegli šesto zaporedno zmago v spomladanskem delu prvenstva. V prvih dvajsetih minutah je bila igra enakovredna, saj so tudi gostje poizkušali igrati, vendar brez pravih priložnosti. Iz velikonočnega sna je gledalce prvi prebudil Peter Franci, ko je v 28. minuti ušel gostujoči obrambi in se znašel sam pred gostujočim vratarjem, a je njegov strel zletel tik mimo levega vratnika. Že v naslednjem napadu so gostje zamudili priložnost za vodstvo. Do konca prvega polčasa je tri priložnosti zamudil domači kapetan Robert Hojnik.
V	nadaljevanju srečanja pa so
Kidričani začeli igrati agresivno, predvsem pa povezano. Hitro in z lahkoto so prihajali pred beltinše-ga vratarja in skorajda vsak napad je bila priložnost za zadetek. Mrežo gostov je prvi načel Jevdenič v 55. minuti. Nato je dvakrat v polno zadel Peter Franci, najboljši igralec srečanja. Prav v zadnjih trenutkih igre pa je četrti zadetek dosegel še Bezjak. Zmaga nogometašev Aluminija je povsem zaslužena.
To nedeljo pa čaka nogometaše Aluminija zahtevno srečanje v Kranju, kjer se bodo v derbiju kroga pomerili z vodečo ekipo Živila Triglav. O pomembnosti srečanja ni potrebno razglabljati in dejstvo je, da bodo rdeče-beli imeli tudi podporo s tribun.
NOGOMET / nogomet / NOGOMET
3. SNL - SEVER
Rezultati 18. kroga: Zreče - Gerečja vas Unukpšed 1:1, Usnjar - Hajdina 2:1, Asfalti Ptuj - TK&El Stojnci 2:0, Pa-loma - Fužinar 4:1, Mons Claudius -Montavar Rogoza 2:3, Vransko - Krško 0:2, Kozjak - Kovinar Mascom 4:1.
1.	ASFALTI PTUJ 18 14 2 2 43:14 44
2.	USNJAR	18 13 4 1 46:15 43
3.	PALOMA	18 11 4 3 40:22 37
4.	KOZJAK	18 11 1 6 40:27 34
5.	KRŠKO	18 6 6 6 24:24 24
6.	ZREČE	18 6 5 7 18:22 23
7.	MONTAVAR ROGOZA 18 7 2 9 33:38 23
8.	KOVINAR MASCOM 18 6 3 9 30:36 21
9.	VRANSKO	18 6 2 10 20:36 20
10.	MONS CLAUDIUS 18 5 4 9 30:38 19
11.	TK&EL STOJNCI 18 5 3 10 20:26 18
12.	HAJDINA	18 4 6 8 17:29 18
13.	G. VAS UNUK ŠPED 18 4 5 9 18:32 17
14.	FUŽINAR	18 2 5 11 19:39 11 Pari 19. kroga - sobota, 21. aprila, ob
17.00 uri: Gerečja vas Unukšped - Vransko, Hajdina - Kozjak, Kovinar Mas-com - Asfalti Ptuj, TK&EL Stojnci -Zreče, Usnjar - Paloma, Krško - Mons Claudius, Montavar Rogoza - Fužinar.
ASFALTI - TK & EL STOJNCI
2:0 (1:0)
STRELCI: 1.0 Jurišič 44, 2:0 Jurišič 70 min.
ASFALTI: Golob, Bratec (Muršec), D. Krajnc, Toplak, Klinger, Zdelar, Zajc, Krepek, Jurišič, Sluga (U. Krajnc), Prah (Gojkošek)
TK & EL: Milošič, Vidovič (Rižnar), Meznarič, Lenart, Obran, Šmigoc, Šte-
USNJAR - HAJDINA 2:1 /1:0/
STRELCI: 1:0 Čanič //35. iz 11 m/, 2:0 Fenko /76/, 2: 1 Marcel Krajnc /88/ HAJDINA: M. Brodnjak, Gaiser, Zel-ko, Miha Krajnc, Gorše, Črnko, Ba-uman, Marcel Krajnc, Pihler, Hotko, Fridauer.
Na gostovanju v Šoštanju pri drugo-uvrščenem domačem Usnjarju so nogometaši Hajdine doživeli minimalen poraz. Lahko pa bi bilo vse drugače, če bi gostje bili nekoliko spretnejši in zbrani in tudi točka, ki bi bila zelo pomembna za obstanek, ne bi bila nedosegljiva. Zal pa se je za nogometaše Hajdine neugodno razpletlo in so na koncu ostali praznih rok.
J. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 15. kroga: Eltehšop Rogoz-nica - Holermuos Ormož 2:3, Slovenja vas - Markovci 5:0, Videm - Boč An-chiinženiring 3:2, Dornava - Pragersko 1:3, Središče - Bistrica 3:4, Gorišnica -Skorba 1:2.
1.	BISTRICA	15 11 1 3 37:20 34
2.	SLOVENJA VAS 15 8 2 5 35:30 26
3.	SREDIŠČE	15 8 1 6 44:21 25
4.	HOLERMUOS ORM. 15 8 1 6 43:27 25
5.	SKORBA	15 7 2 6 46:28 23
6.	VIDEM	15 7 2 6 38:36 23
7.	PRAGERSKO 15 6 4 5 32:38 22
8.	GORIŠNICA	15 6 2 7 15:22 20
9.	ELTEHŠOP ROG. 15 6 1 8 25:29 19
10.	DORNAVA	15 4 5 6 28:34 17
11.	BOČ ANCHIINŽ.G 15 4 3 8 28:32 15
12.	MARKOVCI	15 2 2 11 20:74 8
NK Apače
bih, Ljubec, Znidarič, Klajdarič (Vilč-nik), Purgaj (Horvat).
Pred 300 premrzlimi gledalci so domačini zasluženo slavili, sodnik Pinta-rič iz Črenšovcev pa je sodil odlično.
Domačini so pričeli dokaj poletno, a žoga ni hotela v mrežo niti domačinom niti gostom. Ze smo pričakovali žvižg za odmor, ko je podano žogo z leve strani Jurišič prisebno s koleni porinil v vrata.
V nadaljevanju je nekaj časa pripadala iniciativa gostom, domača obramba pa je morala pošteno paziti, da ni prišlo do spremembe rezultata ob priložnostih Šmigoca, Štebiha, Klajdariča in Ljubca. Toda pritisk je popustil, ko je Jurišič vodstvo zvišal, in pričelo se je nenehno obleganje vrat gostov, ki so se branili in skozi zgoščeno obrambo uspeli obvarovati višjega poraza. (anc)
GORIŠNICA - SKORBA 1:2 /0:0/
STRELCI: 1:0 Horvat /59/, 1:1 Perko /75/, 1:2 Kuserbajn /87/
GORIŠNICA: Roškar, Purgaj, Horvat, Alič, Levačič, Bezjak, Šket, Bohl /Bohinec/, Plohl /Donaj/, Lapornik, Ri-žnar. Trener: Gorazd Šket.
SKORBA: L. Šmigoc, J. Šmigoc, Perko, Petek, Janžekovič, Horvat, Strgar /B. Mertelj/, Mohorko, Arsič /Klaneček/, S. Mertelj /Kuserbajn/, Mlakar. Trener: Branko Krajnc.
SLOVENJA VAS - MARKOVCI 5:0 /3:0/
STRELCI: 1:0 Zupanič /11/, 2:0 Ekart /19/, 3:0 Zupanič /36/, 4:0 Koc-mut /58/, 5:0 Gerečnik /66. iz 11 m/.
SLOVENJA VAS: Matjašič, Ornik, Vrbanec, Krajnc, Panič /Murko/, Lenart, Metličar, Ekart, Kocmut, Gereč-nik, Zupanič. Trener: Stevo Peric.
NAJ NOGOMETAŠ 2000/2001^
2.	SNL
3.	SNL - SEVER......
1. UGA MNZ PTUJ
Ime in priimek: .Naslov: .............
iesàiiaiitiïli
_ MARKOVCI: Forštnarič, Tekmec, Štrafela, Plohl, Bratušek, Samo Kralj /Bezjak/, Zver, Silvo Kralj, Petek, Korošec /Golob/, A. Kralj. Trener: Marjan Bezjak.
ELTEHŠOP ROGOZNICA -HOLERMUOS ORMOŽ 2:3 /2:1/
STRELCI: 1:0 R.Markež /1/, 1:1 B. Pintarič /16/, 2:1 Mustafi /20/, 2:2 Tobi-jas /49/, 2:3 Prapotnik /75/.
ELTEHŠOP ROGOZNICA: Krajnc, Mustafi /Kokol/, Arnuš /Vauda/, Kur-bus, Pihler, Herga, Polanec, Makovec /Dokl/, R. Markež, M. Markež, Pungra-čič. Trener: Branko Zgeč.
HOLERMUOS ORMOŽ: Ivankovič /Polak/, Tušek /Zebec/, Školiber, To-bijas, Jurčec, D. Pintarič, B. Pintarič /Znidarič/, Gašparič, Prapotnik, Mesa-rič, Jambriško. Trener: Drago Posavec.
DORNAVA - PRAGERSKO
1:3 /0:2/
STRELCI: 0:1 Dirnberk /27/, 0:2 Dirnberk /41/, 0:3 Čean /59/, 1:3 Arnuš /90/.
DORNAVA: Kristovič, Florjanič /Krampelj/, Flos /Arnuš/, Serdinšek, Viher, Hunjet, Zuran, Stergar, Plohl /Kokol/, Cvetko, Trunk. Trener: Alojz Gomboc.
PRAGERSKO: Lubej, Kmetec /Reich/, Štiglic, Ramadani /A. Čelan/, Debevc, Furlan, Ledinek, Lončarič, Dirnberk, Krajnc, B. Čelan /Kmetec/. Trener: Zvonko Kocjan.
VIDEM - BOČ ANCHIINŽENIRING
3:2 /2:0/
STRELCI: 1:0 Ovčar /11/, 2:0 M. To-polovec /33/, 2:1 Obrovvnik /65/, 3:1 Kokol /81/, 3:2 Znuderl /84/.
VIDEM: M. Trafela, Kokol, B. Ciglar, Koprek, Bračič, M. Topolovec, D. Ostroško, Varnica, G. Trafela, E. Ostro-ško, Ovčar /Selak/, Fridauer, V Ciglar. Trener: Rudi Štelcer.
BOČ ANCHIINŽENIRING: Pepel-nak, Curk, Korošec /Polanec/, Znuderl, Kralj, Gajser /Habjanič/, Berglez, Ob-rovnik, Sagadin /Danilo Lončarič/, Ha-bjan, Dominik Lončarič. Trener: Rudi Podjavoršek.
SREDIŠČE - BISTRICA
3:4 /0:4/
STRELCI: 0:1 Stražišar /11/, 0:2 Stražišar /12/, 0:3 Tkavc /21/, 0:4 Re-goršek /28/, 1:4 Fafulič /62/, 2:4 Gašpar-lin /73/, 3:4 Fafulič /78/.
SREDIŠČE: Horvat, Jelovica, Novak /Zerjav/, Rajh, Ivančič, Kolarič, Kolenc, Vizjak, Gašparlin, Lesjak, Fafulič. Trener: Franc Rajh.
BISTRICA: Hvalec, Dovnik, Horvat, Skale /Mlinar/, Sep, Fridrih, Tkavc /Modrič/, Papotnik, Stražišar, Regoršek /Pučnik/, Leva. Trener: Marjan Gojko-vič.
2. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 14. kroga: Spodnja Polska-va - Zavrč 0:2, Hajdoše - Grajena 0:2, Lovrenc - Podlehnik 3:3, Leskovec -Bukovci 1:1, Tržec - Apače 4:3, Podvin-ci - Zgornja Polskava 3:2.
1.	TRŽEC	14 10 3 1 42:21 33
2.	BUKOVCI	14 9 1 4 49:28 28
3.	GRAJENA	13 9 1 3 37:20 28
4.	PODLEHNIK 14 7 4 3 29:18 25
5.	APAČE	14 7 3 4 29:18 24
6.	PODVINCI	14 7 2 5 39:25 23
7.	LESKOVEC	13 6 4 3 24:21 22
8.	ZAVRČ	14 6 3 5 20:16 21
9.	LOVRENC/-1/ 14 4 4 6 40:35 15
10.	HAJDOŠE /-1/ 14 3 1 10 26:38 9
11.	SfP POLSKAVA /-1/ 14 1 2 11 20:63 4
12.	ZG. POLSKAVA /-1/ 14 0 0 14 8:69 -1
Danilo Klajnšek
KOŠARKA / 18. KROG REKREACIJSKE LIGE
Derbi in drugo mesto ekipi Cirkovc
Končala se je rekreacijska liga v košarki za sezono 2000/2001. Odigranih je bilo skupno 90 tekem, na katerih je bila prikazana več kot zadovoljiva košarka desetih sodelujočih ekip. Tekme so bile zanimive, saj liga iz leta v leto pridobiva na kvaliteti in je konkurenca za vrh lestvice vedno večja.
Ker je bil prvak lige znan že dva kroga pred koncem, je bilo zanimivo le na nekaterih srečanjih, kjer se je odločalo za mesta med neposrednimi konkurenti. Neman je doma gostil Majšperk, ki si je z zmago v gosteh priboril četrto mesto. Nepopolna ekipa Taluma je v go-steh izgubila z borbeno ekipo "bikov", vendar to ne zmanjšuje uspeha domače ekipe. "Biki" so si zmago zagotovili v končnici tekme, ko so "pobegnili" gostom in z veliko mero srčnosti razliko ohranili do konca. Gostje so s porazom zapravili četrto pozicijo, "biki" pa z zmago pridobili eno mesto - osmo. Kidri-čani so v gosteh visoko izgubili proti ekipi Cirkovc, Ptujska Gora pa proti Oračem.
V zaostali tekmi med Orači in Cirko-vcami sta ekipi odločali, kdo bo drugi in tretji. Tekma je bila zelo izenačena vse do konca, ko so gostje izkoristili napake nasprotne ekipe, jih kaznovali in si priborili v končnici prednost, ki je na koncu zadoščala za zmago in osvojitev drugega mesta.
Rezultati: Šd Ptujska Gora - Orači 55:75, Neman - Šd Majšperk 61:95, Šd
Cirkovce - Šd Kidričevo 90:56, KPŠ Breg Bulls - Talum 82:75, Orači - Šd Cirkovce 74:81 (zaostala tekma)
Končna lestvica po 18. krogu:
1.	KK STARŠE	18 18 0+406 36
2.	ŠD CIRKOVCE 18 14 4+287 32
3.	ORAČI	18 13 5+286 31
4.	ŠD MAJŠPERK (-1) 18 11 7+86 28
5.	TALUM	18 10 8+73 28
6.	VETERANI	18 9 9+57 27
7.	NEMAN	18 5 13-251 23
8.	KPŠ BREG BULLS 18 5 13- 246 23
9.	ŠD KIDRIČEVO 18 4 14- 164 22 10. ŠD PTUJSKA GORA 18 1 17- 534 19
(Majšperk je pred Talumom zaradi boljšega medsebojnega količnika, Neman pa pred ekipo KPŠ Breg Bulls zaradi boljšega medsebojnega količnika).
Tudi strelci niso bili od muh in so pridno polnili koše nasprotnim ekipam. Prepričljivo je zmagal Jože Kolarič (Cir-kovce), saj je edini presegel povprečje danih 30 košev na tekmo, kar je zavidljiv rezultat. Takšnega strelca bi si želela imeti v svojih vrstah večina ekip.
Organizacijsko je rekreativna liga potekala na visokem nivoju, ki se ga ne bi sramovalo nobeno vodstvo tekmovanja. Za tak nivo pa gre zahvala vsem sodelujočim ekipam, ki so z vzorno organizacijo tekem pripomogle, da so bile vse odigrane v planiranih terminih in brez zastojev. Sledi premor do jeseni, ko se bodo ljubitelji košarke sestali in se dogovorili o naslednji tekmovalni sezoni.
Radko Hojak
PLANINSKI KOTIČEK
Cvetoii iegliii na Rogatcu
Mladinski odsek organizira v soboto, 5. maja izlet v Kamniško-Savinjske Alpe. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6.30 z železniške postaje Ptuj. Peljali se bomo do Gornjega Grada v Savinjski dolini in izstopili na koncu doline Mačkovec pri kmetiji Belin, 900 m visoko. Pot nas bo nato vodila do pastirskega stanu na prostranih travnikih, od tu naprej pa na vrh Lepenatke. Ob tem času se podajamo na izlet, ker v začetku maja tod cvetijo rumeni jegliči.
Po sestopu z Lepenatke na sedlo Kal bo čas za zelo dolg počitek. Glede na želje in zmožnosti bomo pot nadaljevali v dveh skupinah, eni čez vrh Rogatca, drugi pa naravnost do Zgornjega Špeha. Tu se bomo počakali in skupaj nadaljevali pot do Sv. Lenarta in naprej v dolino. Avtobus nas bo čakal ob začetku asfalta.
Pot je lahka, hoje bo 5 ur. S kratkim zahtevnim delom poti se bomo spoprijeli le tisti, ki bomo šli čez vrh Rogatca! Opremite se za sredogorje (visoki čevlji, toplo oblačilo, kapa ...). Hrana in pijača iz nahrbtnika! Tokrat ob poti ni planinske koče in tako bomo vodniki poskrbeli za presenečenje! Vrnitev okrog 19h na mesto odhoda.
Cena izleta znaša 1400 SIT za mladino, 1900 SIT za odrasle in 2500 SIT za nečlane (vključuje fotografijo za spomin). Izlet bom vodil Primož Trop s sovodniki.
S prijavami pohitite, ker so pred nami prazniki in bo društvo te dni zaprto. Lahko se prijavite tudi pri meni osebno oz. preko telefona, tu dobite tudi dodatne informacije (02/775-0591, 041/863-544 ali primoz.tropžemail.si ). Več podatkov o tem in ostalih izletih PD Ptuj najdete tudi na naši spletni strani http://pdptuj.myfreehost.com/
rr.
Zmagovalec Gregor Podkrižnik
Hitropoteznega šahovskega turnirja Šahovskega društva Ptuj za april se je udeležilo rekordno število 22 igralcev. V odsotnosti Roberta Roškarja je brez
TENIŠKI KLUB »PTUJ«
Teniška šola KIH Organizira: -TENIŠKI VRTEC -TENIŠKO ŠOLO
Vpis: vsak delovni dan od 17. do 19. ure v prostorih kluba Ptuj, Pot v toplice 10, ali na tel 0411281-040.
VLJUDNO VABLJENI!
večjih težav zasluženo premočno zmagal in postal društveni prvak za april mojster Gregor Podkrižnik, član Zelez-ničarskega šahovskega kluba Maribor.
Posamezni udeleženci turnirja so dosegli naslednje rezultate: Gregor Pod-križnik 19 točk, Zlatko Roškar 17,5, Janko Bohak 16, Viktor Napast 15, Miro Mihalič in Dušan Majcenovič 14,5, Viktor Pernat 13,5, Jože Čič in Robert Mihalič 13, Martin Majcenovič, Franjo Lazar in Dušan Klajderič 11 itd.
Po štirih turnirjih za društveno prvenstvo je v skupnem seštevku stanje naslednje: Gregor Podkrižnik 58 točk (3 turnirji), Robert Roškar 54 točk (3 turnirji), Janko Bohak 38,5 točke (4 turnirji), Viktor Napast 36 točk (3 turnirji), Dušan Majcenovič 36 točk (4 turnirji), Zlatko Roškar 34,5 točke (4 turnirji), Jože Čič 24,5 točke (4 turnirji) itd.
Janko Bohak
SPORT
PODLOŽE / 4. LETNA SKUPSCINA ŠPORTNEGA DRUŠTVA
v
Ponosni na nov Športni park
V športnem društvu Podlože, kjer je združenih 46 aktivnih članov, so v soboto, 7. aprila, na 4. letni skup{cini ugotovili, da so bili lani zelo uspešni, saj so ob prazniku občine Majšperk predali namenu dolgo pričakovano športno igrišče z društevnim objektom. Športni park Podlože, ki je veljal več kot 10 milijonov, pomeni pomembno izboljšavo za dejavnost športnega društva na vasi ter pomemben premik k hitrejšemu razvoju krajevne skupnosti Ptujska Gora in občine Majšperk.
Na skupščini, ki je potekala v novih društvenih prostorih, so bili še posebej veseli župana občine Majšperk Franca Bezjaka, podžupanje in predsednice
odbora za družbene dejavnosti Darinke Fakin, ter občinskega svetnika Vekoslava Sirca. Kot je dejal prizadeven predsednik športnega društva Branko Fran-
Pogled na športni park Podlože z asfaltnim igriščem in društvenimi prostori v ozadju
gež, so najbolj veseli in ponosni na svoj športni park, ki so ga svečano odprli 2. septembra lani in pomeni krono nekajletnih prizadevanj športnih aktivistov s Podlož.
ty
Športne norice
KRANJ / PTUJSKA PLESALCA TRETJA
V soboto, 7. aprila, je potekalo v Kranju državno prvenstvo v la-tinskoameriških plesih, kjer sta se barve plesnega kluba Mam-bo iz Ptuja zastopala Miljan Nojic in Maja Kaisersberger. Nastopila sta v kategoriji mladincev in med devetintridesetimi pari v tej kategoriji zasedla odlično 3. mesto, ki je samo potrditev odlične pripravljenosti in osvojenega naslova viceprvakov v standardnih plesih. Uvrstitev je rezultat strokovnega in vestnega dela v plesnem klubu, mladima tekmovalcema pa odpira vrata državne reprezentance v LA plesih.
PC Mambo
TENIS / TURNIR DVOJIC
Teniški klub Skorba je v teniškem centru Goya organiziral drugi klubski turnir dvojic. V finalnem obračunu je par Glodež - Glažar premagal par Dobnik - Ules. Sodelovalo je osem parov.
BOKS / ZA NASLOVE DR@AVNIH PRVAKOV
Od petka, 21., do nedelje, 23. aprila, bo v športni dvorani Tabor v Mariboru v organizaciji @eležni-carskega boks kluba Avto Jagodic in Boksarske zveze Slovenije potekalo 10. uradno državno prvenstvo v boksu za posameznike. V petek in soboto bodo potekali kvalifikacijski boji, v nedeljo pa finalni obračuni.
ŠAH / PRVO MESTO BOHAKU
šahovska sekcija Spuhlja je pripravila že 15. veikonočni hitro-potezni turnir. Na njem je sodelovalo devetnajst šahistov. Prvo mesto pa je osvojil Janko Bohak, ki je zbral osem točk, sledijo pa: Viktor Napast in Jože Čič 7, Dušan Majcenovič 6,5, Zlatko Roš-kar in Marjan Kuhar pet točk itd.
Pravzaprav so lani nadaljevali tam, kjer so predlani končali. Na športnem igrišču so opravili fino izravnavo grmaoznega tampona, dočakali drago, a težko pričakovano asfaltno prevleko, vzporedno s tem so dokončali gradnjo društvenega objekta, zarisali nogometno in košarkarsko igrišče, naredili nove gole in kovinske konstrukcije za koše, uredili priklop električne energije, utrdili parkirni prostor in pričeli postavitev varovalne ograje okrog igrišča. In končno so vsi skupaj dočakali 2. september, ko so novi športni park svečano odprli.
Za pomoč pri realizaciji in za razumevanje so posebej hvaležni županu in svetnikom občine Majšperk ter sponzorjem, brez
STRELSTVO
katerih v Podložah ne bi bilo tega, kar imajo. Celotna investicija je veljala ve~ kot 10 milijonov, od tega so vaš~ani Podlož prispevali petino, drugo petino je prispevala ob~ina Majšperk, tri petine pa so prispevali dona-torji in sponzorji v obliki finan-~nih in materialnih sredstev ter raznih uslug. V ceno investicije ni vštetih ve~ kot 2000 prostovoljnih delovnih ur, ki so jih opravili sami.
Danes, dobri dve leti, odkar so na tem mestu odkupili zem-ljiš~e, je slika skorajda neverjetna. Ob robu haloških gri~ev stoji sodobno asfaltirano igriš-~e s športnim domom oziroma društvenimi prostori in parki-riš~em. Pa to še ni vse. V okviru športnega parka Podlože na~r-tujejo tudi postavitev igral za najmlajše, igriš~e za odbojko na mivki, v okviru dolgoro~nega programa pa je predvidena tudi gradnja igriš~a za tenis.
Prve pozitivne posledice nove športne pridobitve so že vidne. Ob lanskem ob~inskem prazniku so ~lani ŠD Podlože uspešno sodelovali v teku od Ptujske Gore do Majšperka, njihova ekipa je bila uspešna v malem nogometu, v katerem so organizirali tudi turnir veteranov. Ekipa ŠD Podlože je bila najboljša in si tako prislužila prvi pokal za nove vitrine v društvenih prostorih. Sicer pa je tudi polno igriš~e ob koncih tedna dokaz, da je zanimanja med mladimi in manj mladimi za športno dejavnost dovolj, le znati jih je treba pritegniti. In v športnem društvu Podlože jim to o~itno uspeva.
M. Ozmec
ATLETIKA / ambicije skakalke v višino maje mlinaric
S 175 cm na svetovno prvenstvo!
Mlada ptujska atletinja Maja Mlinarič je v letošnji dvoranski sezoni opozorila nase. Dijakinja prvega letnika 2. gimnazije v Mariboru je pričela vaditi pred slabima dvema letoma. TTdo in načrtno delo mlade skakalke v višino je obrodilo sadove. Sicer pa imajo nasploh v ptujskem atletskem klubu veliko dobrih mladih atletov. Letos februarja je Maja na mitingu v Celju dosegla svoj osebni rekord, ki sedaj znaša 169 centimetrov.
ker je to norma za udeležbo na svetovnem mladinskem prvenstvu. Moram povedati, da vedno bolj verjamem v to, da bi lahko preskočila to višino."
Mlada ptujska atletinja, ki je sicer pri~ela najprej vaditi rokomet in se potem odlo~ila za atletiko, je povedala, da si želi dose~i v atletiki kaj ve~. Sicer pa so njeni rezultati in marljivost tisti, na katerih temelji njen optimizem, da bo tudi v starejših kategorijah posegla po dobrih rezultatih in visokih mestih.
Tekst in foto: Danilo Klajnšek
Maja Mlinarič
Vožnja v Maribor in treningi so za mlado športnico kar precejšen napor. O tem nam je Maja povedala: "Vsak dan v šolo v Maribor, šestkrat na treninge -razumljivo, da mi prostega časa ostane bolj malo, a si ga kljub temu vzamem."
Majin rekord 169 centimetrov je v februarju pomenil prvo mesto pri starejših mladinkah. Seveda je to veliko in vzbuja pričakovanja. O tem nam je Maja povedala: "Napovedi so sicer nehvaležne, vendar sva si s trenerjem Andrejem Petrovičem zastavila cilj, da je potrebno preskočiti 175 centimetrov,
KIKBOKS
Drugi turnir državnega prvenstva
V Izoli je potekal 2. turnir državnega prvenstva v kikboksu v disciplini semi kontakt za dečke in deklice in light kontakt za mladince in mladinke ter člane in članice. Sodelovalo je 134 tekmovalcev in tekmovalk iz 17 slovenskih klubov.
Ponovno so bili uspešni tekmovalci in tekmovalke, ki prihajajo iz klubov našega podro~ja - KBV Ptuj, Ormož in Majš-perk.
Rezultati semi kontakt: de~-ki: do 145 cm vi{ine: 1. Matjaž Kaluža, 2. Jaka Štefan~i~ - oba Ormož, 3. Anej Štrafela in Niko Korošec - oba Ptuj; do 155 cm: 3. Denis Šamperl, Ptuj; do 165 cm: 2. Kristjan Purg, Majšperk; deklice: do 135 cm: 2. Nuša Štefan~i~, Ormož; do 145 cm: 1. Adrian Korez, Ptuj; light kontakt: mladinci: do 48 kg: 2. Denis Jug, Majšperk; do 56 kg: 2. Tomi Mar~inko, Majšperk; ~lani: do 69 kg: 2. Marcel Fe-konja, Ptuj; do 79 kg: 1. Dam-
NAMIZNI TENIS
Uspešen nastop D. Piljaka
V Radencih je minuli konec tedna potekalo 9. odprto mladinsko prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu. V dresu slovenske reprezentance je nastopil tudi Danilo Piljak, ~lan NTK Petovio Ptuj, ter osvojila bronasto medaljo, kar je vseka-
Uspešen finale
V soboto je bil 24. finale v državni dopisni ligi, ki je najmno-žičnejše strelsko tekmovanje v državi, saj v predtekmovanju nastopi več kot 500 strelcev. V finale se je uvrstilo 54 ekip z 232 tekmovalci iz 52 strelskih klubov.
Strelski klub Ptuj si je priboril 11 medalj in dva pokala za ekipno uvrstitev.
V	streljanju z zračno pištolo v članski konkurenci so si ekipno SK Ptuj v sestavi Borut Saga-din, Slavko Ivanovi} in Franc Bedra~ priborili bronaste medalje s 1611 krogi. Posamezno je Bedrač dosegel 544, Ivanovic 538 in Sagadin 529 krogov.
V	konkurenci ~lanic je drugo mesto dosegla Vesna Mele iz Ormoža, tretja je bila najboljša ptujska strelka Alenka Peter{ič iz SK Ptuj, zmagala je najboljša strelka Slovenije Ksenija Maček. Vse tri so streljale boljše od državnega rekorda dopisnih lig.
Mladinec Ptuja Simon Fras si je priboril srebrno kolajno s 542 krogi. Mladinka Jelena Vukovic, regijska prvakinja, je dosegla tretje mesto. Mlajši mladinec Bo{tjan Fras je dosegel enako uvrstitev kot na državnem prvenstvu - peto mesto.
Veterani so nastopili brez Zvonka Hajduka, pa vendar si je ekipa SK Ptuj v sestavi Franc Simonič, Slavko Ivanovic in Franc Bedrač priborila pokal za drugo mesto. Posamezno je bil Franc Bedra~ s 364 krogi drugi, Slavko Ivanovic s 358 tretji in Franc Simoni~ peti.
MLADINCI TRETJI, SANDRA ČETRTA
kor velik uspeh. Danilo Piljak pa se je uvrstil tudi v osmino finala tega tekmovanja, v igri dvojic pa sta Piljak in Tomše tesno izgubila ~etrtfinalni dvoboj.
Danilo Klajnšek
Na državnem prvenstvu v streljanju z zra~no standardno pištolo v Leskovcu pri Krškem je bil najboljši posamezni dosežek ptujskih strelcev ~etrto mesto Sandre Bezjak. Sandra je bila po rednem streljanju s 335 krogi ~etrta in je v kon~nici z 92 krogi od možnih 100 obdržala ~etrto mesto. Res, da z rednim streljanjem ni bila zadovoljna, saj ji je za las ušla medalja, izredna kon~nica pa ji je tolažba za naslednje tekme.
Mladinska ekipa SK Ptuj Simon Fras, Sebastjan Molnar in Simeon Gonc je s 1.557 krogi zasedla tretje mesto. Posamezno je bil Simeon Gonc s 530 krogi deveti, Simon Fras s 518 krogi štirinajsti in Sebas-tjan Molnar s 609 krogi deseti.
Mladinec SD Dornava Jernej Peter{ič je bil s 526 krogi dvanajsti.
m

času
Danilo Piljak in Tomše. Foto: Oste Bakal
Nadja Šibila
jan Filipčič, Ormož; do 89 kg: 3. Matjaž Pantner, Ormož; članice: do 67 kg: 1. Nadja Šibila, Ptuj.
OBČINSKI TURNIR
V Kick boxing centru Ptuj je potekal prvi od treh turnirjev občinskega prvenstva v disciplini semi kontakt. Rezultati -mladinci: do 50 kg: 1. Jurček Horvat, 2. Erik Jerič, 3. Andrej Verbančič; do 60 kg: 1. Robi Simonič, 2. Matej Šamperl, 3. Jure Volgemut; do 70 kg: 1. Andrej Bezjak, 2. Tomaž Štegar, 3. Darko Hercog; mladinke: do 55 kg: 1. Mateja Gabrovec, 2. Jerneja Podhostnik; nad 55 kg: 1. Maja Volgemut, 2. Mojca Emer-šič; člani: do 65 kg: 1. Davorin Gabrovec, 2. Milan Breg, 3. Matjaž Brumec; do 75 kg: 1. Darko Hercog, 2. Robert Rajh; nad 75 kg: 1. Matjaž Vindiš, 2. Matej Šibila, 3. Boštjan Kos; članice: do 60 kg: 1. Renata Polanec; nad 60 kg: 1. Nadja Šibila.
Danilo Klajnšek
Stalna razprodaja po simboličnih cenah
350Sff-/fg h
ostanki raznobarmga blaga i26osirikg rmobami vzorci bmbinmrm, farmer hlač,pldčev... zadnje številke čevljev, šbmjev... brisače različnih dimenzij 2390^/)©

Rogozniška 14, Ptuj
PODJETJE ZA STANOVANJSKE STORITVE, d.o.o. Vošnjakova 6, 2250 Ptuj
RAZPIS
Vabimo vse zainteresirane za oddajo ponudb za vzdrževalna dela in prenovo na stanovanjih in objektih v lasti Stanovanjskega sklada PIZ, s katerimi upravlja Podjetje za stanovanjske storitve, d.o.o., Vo{njakova 6, Ptuj.
1.	Predmet oddaje:
-	obnova salonitne stre{ne kritine na objektih Kraigherjeva 16 in Rimska pl. 2 Ptuj
-	obnova kopalnic v objektih Kraigherjeva 16 in Rimska pl. 2 Ptuj
2.	Ponudba naj zajema:
-	ceno
-	pla~ilne pogoje
-	roke izvedbe
-	garancijo ponujenih del
3.	Merila za izbiro ponudnika so:
-	ugodnej{a cena, reference, ~as izvedbe, ~as pla~ila, garancija
4.	Informacije
Za vse informacije se obrnite na tel. 771-95-11 int. 15, ali na sedežu podjetja soba 106 v ~asu uradnih ur.
5.	Ponudbe oddajte v 15 dneh od dneva objave v glasilu v kuvertah na naslov: Podjetje za stanovanjske storitve, d.o.o., Vo{-njakova 6, 2250 Ptuj, ali osebno v tajni{tvu podjetja.
PRODAJA IN POPRAVILO
Malih kmetijskih strojev Kosilnic Škropilnic Motornih žag Kultivatorjev
Servis Peteršičsp.
Domava 76a, tel.: 755-0941

Super ugodno!
-	Računalniki
-	Tisicainiici
-	CD-R, DVD
-	Konnponente
-	Potrošni material
Nudimo kvaliteten in hiter servis ••Ai
.780^
Spuhlja 793, PTUJ
Telefon: 02/775 41 01
SALON
POHIŠTVA
•	regali, sedežne garniture
•	spalnice, otroške sobe
•	kuhinje, jedilnice
•	pisarniški program
Možnost plačila s plačilnimi karticami. Do 35% popusti pri gotovinsicem plačilu! Plačilo tudi na obroke!
OBČINA PODLEHNIK objavlja na podlagi Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Podlehnik
RAZPIS
ZA DODELITEV SREDSTEV ZA FINANČNE INTERVENCIJE ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA V OBČINI PODLEHNIK ZA LETO 2001
I.	SPLOŠNI POGOJI
Po 5. členu Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Podlehnik lahko za dodelitev sredstev zaprosijo pravne in fizične osebe — državljani Republike Slovenije, ki se ukvarjajo s proizvodnjo hrane in imajo stalno prebivališče in sedež v Občini Podlehnik ter bodo sredstva investirali v Občini Podlehnik.
Navodila in informacije v zvezi z razpisom dobijo prosilci na Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo Ptuj, pri terenskem kmetijskem svetovalcu Kmetijske svetovalne službe Ptuj in na Občini Podlehnik.
Zahtevek za dodelitev sredstev za finančne intervencije po tem razpisu naslovijo vlagatelji na Kmetijsko svetovalno službo pri Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo Ptuj.
Vlagatelj zahtevka s svojim podpisom jamči za pravilnost v zahtevku navedenih podatkov.
II.	VSEBINA RAZPISA
Razpisana sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Podlehnik se zagotovijo v proračunu Občine Podlehnik za leto 2001 v višini 2,500.000,00 SIT v obliki sofinanciranja, regresov in premij.
III.	NAMEN IN POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV
A. ŽIVINOREJA
A.1 Govedoreja - osemenjevanje
Namen ukrepa: izboljšanje genetskega potenciala goveda s semenom kvalitetnih bikov.
Višina predvidenih sredstev znaša 300.000,00 SIT.
Višina regresa znaša 1.500,00 SIT za vsako prvo osemenitev.
Pogoj za pridobitev sredstev: Zahtevke vlaga Kmetijska svetovalna služba, ki pripravi seznam upravičencev na osnovi pripustnih listov za krave.
A.2	Prašičereja
Namen ukrepa: nabava kvalitetnih plemenskih živali zaradi širitve prašičereje in izboljšanje proizvodnje mesnatih pasem prašičev.
Višina predvidenih sredstev znaša 20.000,00 SIT.
Višina regresa znaša 10.000,00 SIT za plemensko žival.
Pogoj za pridobitev sredstev:
-	potrdilo o poreklu kakovosti živali,
-	račun,
-	plemenske živali morajo biti vzrejene v potrjenih selekcijskih razmnoževalnih farmah ali rejskih središčih,
-	živali morajo ustrezati pogojem, ki jih določa pravilnik o vodenju rodovništva, ugotavljanju plemenske vrednosti in priznavanju plemenjakov.
B.	RASTLINSKA PROIZVODNJA
B.1. Analiza zemlje (tal)
Namen ukrepa: zmanjšati stroške pridelave in zmanjšati onesnaževanje okolja s pravilno uporabo manjkajočih hranil.
Višina predvidenih sredstev je 40.000,00 SIT.
Višina regresa znaša do 50 % cene analize zemlje.
Pogoj za pridobitev sredstev: Zahtevke vlaga Kmetijska svetovalna služba, ki predloži račun ter seznam upravičencev s številko vzorca.
B.3.	Vinogradništvo
Namen ukrepa: vzpodbujanje obnove vinogradov s kakovostnimi trsnimi cepljenkami in vzpodbujanje sajenja brez virusnega materiala za dosego redne rodnosti in vrhunske kvalitete.
Višina predvidenih sredstev je 1,640.000,00 SIT.
Višina regresa je 100,00 SIT na cepljenko.
Pogoj za pridobitev sredstev:
-	da skupna površina z že obstoječimi površinami presega 0,30 ha, na novo posajena površina pa najmanj 0,10 ha,
-	da je pridelovalec vpisan v register pridelovalcev grozdja in vina pri občinskem upravnem organu ter redno prijavlja pridelek. Pri vinogradnikih, ki so se začeli na novo ukvarjati s to dejavnostjo, zadošča izjava Kmetijske svetovalne službe,
-	da so cepljenke kupljene v trsnicah v Sloveniji (račun in certifikat)
C.	IZOBRAŽEVANJE
Namen ukrepa:
-	vzpodbujanje dodatnega izobraževanja kmetov in kmečkih žena na predavanjih, tečajih in strokovnih ekskurzijah,
-	spodbujanje delovanja strokovnih in interesnih društev s področja kmetijstva ter spremljajočih dejavnosti,
-	ureditev pogojev za permanentno kmetijsko izobraževanje odraslih in mladine.
Višina predvidenih sredstev je 500.000,00 SIT.
Pogoj za pridobitev sredstev: Zahtevke vložite pri Kmetijsko svetovalni službi na osnovi programa izobraževanja, fotokopij računov že opravljenih storitev in seznama udeležencev.
IV.	ROK ZA VLOŽITEV ZAHTEVKOV
Rok za vložitev zahtevkov je do porabe sredstev oziroma najkasneje do 15.11.2001.
V.	ODOBRITEV SREDSTEV
Obravnavane bodo le popolne in pravilno prispele vloge.
Odobrena sredstva bodo nakazana upravičencem v odvisnosti od finančnih zmožnosti občinskega proračuna.
ŽUPAN OBČINE PODLEHNIK Vekoslav Fric
jí^C Ugodnejša cena fordf ieste
- že za 1.545.000 SIT
Pooblaščeni servis za vozila Ford Ford Hvaleč trgovina servis Franc Hvaiec s.p. Mariborska c. 68, PTUJ 02 788 54 00
OBČINA PODLEHNIK
IN NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D.
objavljata
RAZPIS
ZA DODELITEV KREDITOV S SUBVENCIONIRANO OBRESTNO MERO ZA POSPEŠITEV GOSPODARSTVA IN KMETIJSTVA.
Razpis je objavljen na podlagi pravilnikov o kreditiranju malega gospodarstva in kmetijstva Občine Podlehnik, ki ju je potrdil Občinski svet Občine Podlehnik.
I. NAMEN RAZPISA
Občina Podlehnik bo subvencionirala obrestno mero občanom Občine Podlehnik za kredite najete za naslednje namene:
1.	v malem gospodarstvu za
-	nakup, graditev, adaptacijo in razširitev prostorov, namenjenih gospodarski dejavnosti,
-	nakup osnovnih sredstev in opreme,
-	odpiranje in zagotavljanje novih delovnih mest in samozaposlovanje.
2.	v kmetijstvu za
-	graditev, prenovo, adaptacijo gospodarskih objektov kmetije,
-	razširitev, posodobitev in pridobivanje novih zmogljivosti za dopolnilne dejavnosti na kmetiji, nakup zemlje in obnovo trajnih nasadov,
-	nakup osnovnih sredstev ter opreme.
ZA DODELITEV KREDITOV S SUBVENCIONIRANO OBRESTNO MERO LAHKO ZAPROSIJO:
-	samostojni podjetniki,
-	mala podjetja v zasebni ali mešani lasti,
-	občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja za obratovanje oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja,
-	fizične in pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost.
Sedež opravljanja dejavnosti in kraj investicije morata biti na območju Občine Podlehnik.
II.	RAZPISANI ZNESEK:
40.000.000,00 SIT
-	v malem gospodarstvu,
-	v kmetijstvu.
III.	KREDITNI POGOJI:
Krediti bodo dodeljeni pod naslednjimi pogoji:
-	obrestna mera: temeljna + 0 %
-	znesek kredita: do 50 % predračunske vrednosti,
-	rok vračila: do 5 let,
-	moratorij na glavnico: do enega leta,
-	ostali pogoji: v skladu s pravilnikom in akti banke.
Prosilci morajo k vlogi predložiti:
-	za drobno gospodarstvo: poslovni načrt oziroma investicijski načrt po metodologiji LB in drugo dokumentacijo, ki jo zahteva banka,
-	za kmetijstvo: programe Kmetijsko svetovalne službe pri OZVŽ Ptuj in drugo dokumentacijo, ki jo zahteva banka,
-	vloge (obrazce) bo možno dvigniti na sedežu Občine Podlehnik (samostojni podjetniki) in na Kmetijsko svetovalni službi pri OZVŽ Ptuj (kmetijski proizvajalci),
-	zahtevek za pridobitev sredstev je potrebno vložiti v roku 30 dni po objavi tega razpisa na naslov Občina Podlehnik, Podlehnik 9, 2286 PODLEHNIK s pripisom "za KREDIT — RAZPIS".
Prosilci dobijo informacije na Občina Podlehnik, Podlehnik 9, 2286 PODLEHNIK, telefon 02 788 40 60.
OBČINA PODLEHNIK: župan občine Vekoslav FRIC LJUBLJANSKA BANKA: Podružnica Ptuj Franc VISENJAK
Mali oglasi
NEPREMIČNINE
MALI VIKEND z gorico v okolici Ptuja (2.000.000 sit) kupim. Telefon 04 202-64-67.
SAMOSTOJNO STANOVANJSKO HIŠO v bližnji okolici Ptuja kupim. Telefon 774-27-91.
PRODAMO: Hiše - Orešje manjša, mirna lokacija, parcela 2439 m2: Ormož 1-druž. takoj vseljiva: 2-druž. Lešje, Majšperk: 1-druž. Ptuj Maistrova: 1-druž. Moškanjci novejša: Bukovci starejša: Rogo-znica delno prenovljena: 1-druž. Draženci: Podgorci manjša: Cir-kovci z večjim zemljiščem: Jurov-ci starejša: Vitomarci: V. Nedelja novejša: Drbetinci: Strjanci: Pla-car nova stanovanjsko-poslovna: 2-druž. Tavčarjeva: 2-druž. Šercer-jeva, v račun stanovanje: 2-druž. Langusova: Ptuj atrijska mirna lokacija v račun večje stanovanje itd. Stanovanja - 2-sobn. Dornava: 2-sobn. novo Gorišnica: 2-sobn. Volkmerjeva: 2,5-sobn. Slov. Bistrica: 3-sobn. Majšperk: 4,5-sobn. 5. prekomorske: 5-sobn., Potrčeva takoj vseljivo itd. Parcele - Panorama večja: Gorišnica 2.587 m2 in 2.100 m2: Rogoznica 1.160 m2. Vikendi - na raznih lokacijah, kmetija Lovrenc na Dravskem polju 3 ha zemljišča, manjša Grajenščak itd. Agencija Vikend, Biš 8 b, Trnovska vas, telefon 02 757-1101, GSM 041 955-402, Ptuj, Trstenja-kova 5, telefon 02 748-1013, vsak dan od 8. do 15., v sredo do 17. ure, v soboto od 8. do 12. ure.
GRADBENO parcelo prodam.
Šeruga, Nova vas 80, Ptuj, telefon 745-72-31.
Okrep~evalnico Damjak oddam v najem. Telefon 751-40-10.
STANOVANJSKO HI[O prodam, ugodno (16 let), z 1 ha zemljišča, ob glavni cesti Tržec -Majšperk. Informacije na telefon 041 715-161.
PTUJ - ZAHODNO PRIMES-TJE, prodam obnovljeno in vselji-vo hišo z gospodarskim poslopjem (bivša kmečka domačija), 90 m2 stanovanjske površine, 360 m2 gospodarskih poslopij. Vse skupaj na parceli 30 ar. Telefon 031 288-021.
BELA TEHNIKA
ZAMRZOVALNO OMARO, 200
l,prodam. Telefon 777-78-21
DELO
IŠČEMO DELAVCE na področju krovsko-kleparskih, slikoples-karskih in fasaderskih del. GSM,
040	239-300, 040 503-590. Aleš Štuhec - Stumax, s.p., Maribor, Er-tlova 11.
POTREBUJEMO DEKLE za
strežbo v okrepčevalnici Katarina v Hajdošah. Telefon 040 320-103. Damjan Zupanič s.p., Hajdoše 70, Ptuj.
POTREBUJEMO NATAKARICO za strežbo v baru. Litož, d.o.o., Stoperce 76, telefon 795-10-10 ali
041	617-574.
TRGOVINA ELEKTRO-PARTNER
Vida PERNARČIČ, s.p.
Cankarjeva 5, 2250 Ptuj, telefon-faks: 02 779-40-51
V sodelovanju s TEHNOUNIONOM, d.d., Ljubljana VAM V ČASU HIŠNEGA SEJMA OD 17.04 DO 25.04.2001 NUDIMO 8% - 10 % POPUSTA NA:
-	pralne, pralno-sušilne stroje, hladilnike CANDY
-	mikrovalovne pečice SHARP
-	samostojne in vgradne aparate MIELE
-	pomivalna korita, select, meš. baterije BLANCO Pri nakupu:
pečica + plošča + hladilnik Candy - napa gratis pečica + plošča + pom. stroj Candy - napa gratis
DIREKTNA PRODAJA
Audi
SelïMtakougod^
PORSCHE I
MARIBOR	g
Šentiljska c. 128 a, 2000 Maribor I
Viš področni prodajalec: g Tel: 02 788 5788, GSM: 041 675 758 £
ELEKTRO MERITVE
Elektroinštalacij, strelovodnih zaščit, ozemljitev Montaža in servis DOlVIOFONOV-elel^troključavnic
Elektro Ivančič s.p., tel.: 041/739 197 ^l^j^to™'®''®®
STORITVE
TAPETNIŠTVO Oblika. Obnova sedežnih garnitur in kuhinjskij stolov. Prišle so nove kolekcije blaga iz uvoza. Plačilo na obroke. Telefon 02 604-0380, 02 605-88-01, 041 161-02-11. Prevoz brezplačen. Accounting, d.o.o., Slivniška 26, Orehova vas.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. Telefon 745-08-51, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Trubarjeva 9, Ptuj.
SUHA GRADNJA Knauf sistem
- adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spuščeni stropovi, suhi estrihi, vgradnja strešnih oken Velux - od ideje do izvedbe - za informacije pokličite 02 78-83-110, GSM 041 675-972, Bojan Štum-berger, s.p., Zg. Hajdina 157.
GSM APARATI, hi-fi stolpi, TV aparati, videorekorderji, dodatna oprema za GSM aparate, SIM kartice, video in avdiokasete, radio-ure, fotofilmi, fotoaparati, baterije, avdiokabli. Novo! SKIRO. Možen nakup na 6 ali 12 obrokov! Super cene in akcije! MJ - Media Shop, Osojnikova 9, I. nadstropje, nad A-banko, 2250 Ptuj, telefon 02 748-18-88.
SOBOSLIKARSTVO - PLESKARSTVO Ivan Bezjak, s.p., Vito-marci 6. Brušenje parketa, fasade, s 30-letno tradicijo. Priporočamo se! Telefon 02 757-51-51, GSM 031 383-356.
ODKUP DELNIC Telekoma, Perutnina, Mercator, KK Ptuj, Infond, Activa, Atena, Zlata moneta, Zvon ter vse, ki kotirajo na borzi. Hitro izplačilo, minimalni stroški. Agencija CEKIN, Osojnikova 3, Ptuj, telefon 02 748-14-56.
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
vĐetBli.ZD.4.ob17.uri
- MERCATORJEVA PLESNA ŠOLA
Otroci se bodo pod vodstvom plesnega učitelja, naučili plesati.
5Í yiiaicMmtnajbo^H sosed
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a-. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. lUalstrova 29,2250 Ptuj « 02 771 -40-91, 041 716-251 PE Štuld 26/a ■a 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.

tgm\
AVTOCENTER Škoda & Lada
•	splošna popravila
vseh tipov motornih vozil
•	generalna popravila motorjev
•	manjša kleparska popravila
•	rezervni deli za avtomobilske znamke ŠKODA in LADA
PTUJ 2250, Langusova 29 Tel.: 02/746-55-51 Gsm: 041/588-137
Marjan Vrbančič s.p. Prvenci 17
2281 Markovci __ tel.: 02/74^048 mob.: 041 /326-956
HITER AVTO SERVIS
-	zavorni sistemi	_
-	izpušni sistemi na zalogi
-	menjava olja
VULKANIZERSTVO
-	osebna vozilo
-	tovorna vozilo
-	kmetijska mehonizocija
a¥tommrsf^
SSfViiMgil
SPECIALIZIRANA AVTOKUnUISKA DELAVNICA ZA VSA VOZILA
-	ravnalna miza
-	varjenje aluminija
-	varjenje plastike
-	antikorozijska zaščita
-	tehnično vzdrževanje
Ra|koKOL£TNIK5.p., Rogozniikac.48,Ptu| 1bLfax:027463481 GSM: 041/597-419
DEMIT FASADE
in druge vrste izolacijskih fasad
v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napu{~ev - vsa druga slikopleskarska dela
UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR,
s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91.
MONTAŽA MAVČNIH PLOŠČ
(Knauf, Rigips, Armstrong), suhi estrihi, suhi ometi. Napeljava vodovoda, centralnega ogrevanja. Tomales, s.p., Tomaž Lep, Glavni trg 31, 2366 Muta. Telefon 040 322-937.
POPRAVILO tv aparatov, video-rekorderjev ter ostale elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Jurič, s.p., Borovci 56/b, telefon 755-49-61, GSM 041 631-571.
PREVOZI PREMOGA iz Velenja zelo ugodno. Možnost plačila na čeke. Telefon 629-10-95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sed-lašek 91, Podlehnik.
GUME, TRAKTORSKE, ugodno 11,2 x 28 = 25.000 sit, 12,4 x 28 = 26.000 sit. Montaža brezplačna. Vulkanizerstvo Ivan Kola-rič, s.p., Bukovci 121 c, Markovci, vsak delovnik od 6. do 22. ure, telefon 788-81-70.
GUME ZA OSEBNA VOZILA,
tovorna vozila ter kmetijsko mehanizacijo, znamke michelin, fulda, matador in druge na zalogi - montaža brezplačna. Obnovljeni av-toplašči za osebna vozila 145 x 13 in 155/70 x 13 = 3500 sit, 165/70x13 in 175/70x13 = 3800 sit. Vulkanizerstvo Ivan Kolarič, s.p., Bukovci 121 c, Markovci, telefon 788-81-70
MOTORNA VOZILA
ZASTAVO 101 , dobro ohranjeno, v voznem stanju, prodam. Telefon 776-36-31.
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski o.) tel.; 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojence_
VEO&BUđUE
POGOTORIV STISKI, SREČNE ŠT.. SANIE
090^-22
UUBEZEN. DELO. DENAB, POSL. ZADEVE ŠOLA. POMOČ PRI REŠEVANIU TEŽAV PARTNERSTVO, STIKI. POKUâTE IN ZAUPAJTE IZKUŠENIM IN PRIZNANIM.
us.p.
NON-STOP
FASADE DEMIT
STYR0FAX-R0FIX Izolacija - stiropor -volna - pluta zaključni omet -silikat putz - edi, putz beli - barvni alu vogalniki - bele obrobe - barvanje fasad vsa druga slikopleskarska dela
IZVAJAMO HITRO, KVALITETNO IN Z GARANCIJO, Toplak s.p., Sllkopleskarstvo in fasadersivo »041 646 067 ali 062 754 4010.
Tel./fax: 782-3001, tel.: 780-5910
UGODNO PRODAMO:
TÍP01.4S-1994-590.000,■ MB 260E-1988-1.100.000,■ MB 300D avtomatik ■ 1992 ■ 1.850.000,-THEMA2.0 16V-1993-950.000,-GOLF 1.6 JX-1991 -550.000,-LADA NIVA 1.6 4x4-1994-450.000,-CX 22 SV-1988-200.000,-XM 3.0 V6 -1991 -600.000,-BRAVA 1.4S5V-1996-1.150.000,-TiPO 1.6 scioneriSV-1995-850.000,-ŠKODA FAVORIT-1990-100.000,-UNO 1.0 5V-1996-630.000,-SAMARA 1300 3V-1996-430.000,-FELiClAl.e GLXI-1997-990.000,-
Avto Prstec d.o.o.. Ob Dravi 3A, Ruj
RAZNO
AKCIJSKO 10-ODSTOTNO ZNIŽANJE CEN najkvalitetnejših, bogato cinkanih, tudi plastificira-nih žičnih mrež ter pribora za ograje. Ne nasedaj-te ponudnikom uvoženih izdelkov dvomljive kvalitete! Najcenejši nakup je lahko najdražji nakup! Ograje izdelujemo in montiramo. Žično pletarstvo Rogina, Rajšpova 15 v Ptuju (bivši Agis), od 7. do 17., v soboto do 14. ure; telefon 77-88-751.
OTROŠKI VOZIČEK prodam,
star eno leto, kombiniran, modre barve. Cena po dogovoru. Telefon 02 783-13-81.
KUHINJO prodam, komplet s pomivalnim koritom, štedilnikom, napo in šankom. Telefon 041 729-087 ali 031 354-388.
SAMOJEDE prodamo ugodno. Mladi so brez rodovnika in cepljeni proti kužnim boleznim. Telefon 041 707-199.
PREPOVEDUJEM možu Konradu Horvat, Ločki Vrh 47, vsako prodajo premičnin in nepremičnin, ker sem solastnica. Terezija Horvat, Ločki Vrh 47.
NEMŠKO OVČARKO prodam,
staro 3 leta. Milan Hrga, Draženci 18/D, telefon 781-43-91.
FRANCOSKO POSTELJO prodam, 180 x 200, telefon 751-14-31.
VDOVEC, upokojen, starejši, osamljen, v svojem starem stanovanju, zdrav, vesele narave, vitalen, razgledan, išče gospo, dobrosrčno, če me hoče sprejeti v spoštovanju in ljubezni v skupno gospodinjstvo. Vas obogatim za lepšo prihodnost. Več osebno. Ponudbe pošljite pod šifro "Sreča".
"J-If-
Moji dragi, zlati,
plemeniti ženi
Zofiji Košir
iz Doma upokojenc^-v v Ptuju želim za njen 73. rojstni dan, ki ga praznuje v petek, 20. aprila 2001, vse lepo. @e 22 let imava resni~no lepo, nepozabno skupno življenje. Hvala ti za vse, bilo je nepopisno lepo, nepozabno. Tvoj večno neizmerno hvaležni mož Rudi Košir iz Doma upokojencev v Ptuju
_^_r^
Razpored dežurstev zobozdravnikov
(ob sobotah od 8. do 12. ure)
21. aprila: Cvetka Potočnik, dr. stom. Domino center
SALON POHIŠTVA Ptuj	V SUPER
doo Ormoška c. 30, Tel.: 748-19-86 MESTU
e-mail: tepo.ptuj@amis.net
AKCIJA od 19.4. do 30.4.!
Kuhinje SVEA
Kuhinje MELODY ^VVtVl KUH//yy -uvozizlt^ M€LODY
dodatni 5 % popust
- HITRA DOBAVA
30 % polog ob naročilu
svetovanje
možna Izmera na vašem domu
več kot ugodna cena
dodatni 10 % popust
- RAZNOUKOST in ELEGANCA
Navedeni popusti veijajo ob gotovinskem plačilu od 19.4. do 30.4. V cene je zajet 19% DDV.
Nove kolekcije 2001
Mm
DOiVIINO, PTUJ TRSTENJAKOVA 5
Helena Glažars.p
LESENA IN PVC OKNA KLI LOGATEC
IZDELAVA PO NAROČILU, ROLETE, POLKNA, POLICE NOTRANJA VRATA LIKO VRHNIKA
BETULA d.0.0., Limbuška c. 64/a, MARIBOR, Tel.: 02/42-04-140
Mall oglasi
NEPREMIČNINE
MALI VIKEND z gorico v okolici Ptuja (2.000.000 sit) kupim. Telefon 04 202-64-67.
LEPO ZAZIDLJIVO PARCELO,
11,5 ara, v urejenem okoli{u na Zgornji Hajdini, prodamo. Tel. 778-01-51.
RAZNE STARINE kupim, tudi starinsko pohi{tvo. Tel. 02 779-50-11 ali 041 897-675, NON-STOFI
V NAJEM oddamo lep poslovni prostor v Ptuju, primeren tudi za zdravstvo. Telefon 0041 279-672564.
DOTRAJANO HIÎO z vodo in elektrika, hlev, z 2,5 ha zemlje prodam. Telefon 040 612-889.
SAMOSTOJNO STANOVANJSKO HI[O v bližnji okolici Ptuja kupim. Telefon 774-27-91.
[TIRISOBNO STANOVANJE prodam: dve kopalnici, 103 m", tretje nadstropje, centralna kurjava. Stanovanje je v centru Ptuja nad prodajalno Mladinska knjiga. Cena 121.000 sit/m2. Telefon 748-14-30. Pediatrična in družin-
ska ordinacija dr. Jadranka Šol-man, Rogozniška 32, Ptuj.
DVOINPOLSOBNO STANOVANJE, (54 m2), ~etrto nadstropje in {tirisobno (83 m2) v Ulici 25. maja v Ptuju prodamo. Telefon 02 771-84-91, 031 373-314.
KMETIJSTVO
ROTACIJSKO KOSILNICO, samohodno, z motorjem (enoosni traktor special) Gorenje Muta prodam. Telefon 02 720-62-95, od 10. do 15. ure.
TELIČKO, brejo 7 mesecev, A-kontrole, prodam. Tel. 781-01-71.
BREJO KRAVO, mlado, prodam ali menjam za nebrejo. Telefon 041 941-878.
SEJALNICO, dvoredno Olt za koruzo, prodam. Tel. 041 913-972.
KROMPIR za nadaljnje sajenje, rde~e in bele sorte ter nakladalno prikolico Senator 22 prodam in kupim bikce za nadaljnjo rejo. Telefon 041 522-165, Ivan Fridauer, Pobrežje 37, Videm pri Ptuju.
KRAVO, starejšo, kupimo in prodamo bukova metrska drva. Telefon 03 58-27-212 ali 041 544-270.
PRODAJA, SERVIS IN MONTAŽA
Ob Grajeni 1, PTUJ - CENTER, teL:02 / 787-0-999 Internet: ivww.dozaptiy.com, wap.dozaptiy.com
V SPOMIN
Tih in boleč je spomin na 21. april 2000, ko si nas za vedno zapustil, dragi mož, oče in dedek
Jože Kolednik
IZ PARADIŽA 62, CIRKULANE
Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in za njega molite pri sv. ma{i.
Žalujoči žena Lizika, sin Stanko in hčerka Helena z družinama
Je čas, ki da in vzame. Je čas, ki nikdar ne mine. Ko ostaneš sam, je čas, ki celi rane, blaži bolečine in ohrani samo lepe spomine.
V SPOMIN
21. aprila minevata dve leti, odkar se je za vedno poslovil dragi mož, ata in dedi
Simon Lah
IZ PODVINCEV 101
Vsak človek si v življenju knjigo piše, določi si vsebino za vsak dan, dogodke in poglavlja sam zapiše, s smrtjo se izpiše zadnja stran.
Hvala za droben cvet ali lučko v spomin.
Vsi njegovi
Tako hladni so dnevni, tako temne noči,
tudi goreče hrepenenje po tebi te več ne zbudi.
Z nevidno roko me božaš z daljine, v mojem žalostnem srcu budiš spomine. Saj resnica to ne more biti, da moje solze te ne morejo več prebuditi
Ljubezen prava kot bakla je goreča, ta ne ugasne, kot ugasne sveča, vedno zate, dragi mož, bo gorela, dokler zemlja v objem svoj k tebi ne bo me vzela.
V SPOMIN
žalosten in boleč je spomin na 17. april 2000, ko nas je za vedno zapustil dragi mož, stric, svak, boter, prijatelj
Franc Sauer
27. 1. 1940 + 17. 4. 2000
UL. 5. PREKOMORSKE 18, PTUJ
Bil si mi vse, kar lepega dalo mi je življenje, sedaj ostala sta mi žalost in trpljenje. Se nekaj dobrih je ljudi, ki v obupu pomagajo mi, ko tebe, dragi, več med nami ni. Hvala vsem, ki s postankom ob njegovem preranem grobu, z lepo mislijo, svečko ali cvetjem počastite njegov spomin.
Z žalostjo v srcu: žena Anica, in vsi tvoji, ki so te imeli radi
Kako je prazen dom,
dvorišče naše,
oko zaman te išče,
ni več tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih pridnih rok
za vedno nam ostaja.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi naše drage mame, babice in prababice
Kristine Polajžer
IZ NADOL PRI @ETALAH
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje. Lepa hvala g. župniku Stefanu Zveru in p. Gavdenciju Francu Skledarju za nagovor ob slovesu, sveto mašo in pogrebni obred. Hvala govornikoma g. Francu Stojnšku in Jožetu Krivcu za tople besede slovesa ter cerkvenim pevcem za odpete pesmi. Hvala pogrebnemu podjetju Mir za lepo opravljene pogrebne storitve. Hvala delavcema ZD Ptuj g. Marjanu Petku in Tomiju Krušiču za ves njun nesebični trud. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PŠENIČNO SLAMO v balah prodam. Telefon 740-81-16.
SVINJO DOMAČE REJE, težko 190 kg, prodam. Marija Emeršič, Lancova vas 56.
POZOR, VINOGRADNIKI! Sidra, objemke, natezalnike dobite pri Kovinarstvu Metličar vsak dan od 7. do 19. ure, Potrčeva 28, Ptuj, telefon 771-28-61.
NESNICE prodam, mlade, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja.
BIKCE SIMENTALCE za nadaljnjo rejo kupim. Tel. 041 263-537.
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih, mama, ti živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice in sestre
Kristine Marin
8. 12. 1928 - 3. 4. 2001 IZ DRAKÎLA 10
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sv. maše, sveče in nam izrekli ustna in pisna sožalja.
Posebna hvala g. župniku za opravljen obred svete maše, pevcem za odpete žalostinke, pogrebnemu podjetju Aura iz Ormoža, govornikoma in godbeniku za odigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerki Kristina in Stanka z družinama
Delo in trpljenje
bilo tvoje je življenje,
ostal je prazen dom in dvorišče,
zaman oko te naše išče.
Ljubi ata in dedek, spočij si,
za vse še tisočkrat hvala ti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata
Janka Rožmarina
IZ MARKOVCEV 28
se iz dna srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, darovali cvetje, sveče in svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku Janezu Maučecu za opravljen obred, govornikom, pogrebnemu podjetju Mir, cerkvenemu in moškemu pevskemu zboru iz Markovcev ter lovskim družinam, predvsem še Lovski družini Sobetinci za lepo izvedeno spremstvo s pevskim zborom na njegovi zadnji poti. Lepa hvala tudi stranki SLS + SKD, Obrtni zbornici Ptuj ter KZ Ptuj.
Veliko vas je, ki bi vam morali veči hvala, zato še vsem skupaj - iskrena hvala.
Žalujoči: žena Katarina in hčerke Suzana, Hermina, Katica in Ivica z družinami ter vnuki
Minile zate vse so bolečine, a v srcih pustila lepe si nam spomine. Ce bi solza te zbudila, ne bi te gomila krila. Ljuba mama, spočij si žuljave dlani, za vse še stokrat hvala ti, kajti dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani ter nenadomestljivi izgubi drage mame, tašče in babice
Valburge Bedenik
1943 - 2001
IZ PLANJSKEGA 9
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se poslovili od naše drage mame ter jo pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje, sveče ter sv. maše in nam izrekli sožalje.
Se enkrat hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, govornikoma g. Skledarju in g. Letonju, moškima pevskima zboroma iz Majšperka in Podlehnika ter pogrebnemu podjetju MIR iz Vidma. Veliko vas je, ki bi vam morali posebej reči hvala in vas nismo imenovali, zato še enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči: Lidija, Anica, Marija in Valerija z družinami
PRAŠIČJE MESO iz lastne prireje prodajamo ter sv. polovice po naročilu. Telefon 041 212-408 ali 02 757-10-61. Kmetija Požegar, Predelava in prodaja mesa, dopolnilna dejavnost, Bišečki Vrh 30/a, 2254 Trnovska vas.
KOSO Z GREBENOM in obračalnik za kultivator Gorenje Muta prodam. Telefon 772-69-31, zvečer.
DVE TELICI, visoko breji, simen-talki, prodam. Tel. 02 757-03-01.
BALIRKO NEOHOLAND 370 prodam. Informacije na telefon 041 576-788.
NAKLADALKO SIP 17, malo rabljeno, cena 290.000 sit. Telefon 02 80-25-106.
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, usoda je bila močnejša od ljubezni in življenja.
V SPOMIN
15. aprila mineva deseto leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi brat, stric in oče
Branko Ribic
IZ KRČEVINE PRI PTUJU 68
Hvala vsem, ki ste mu v življenju namenili lepe trenutke.
Tvoji najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, tašče in sestre
Kristine Zemljaric
IZ MALE VASI 30
se zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje in sveče.
Posebej še hvala g. župniku, pevskemu zboru, za odigrano Tišino, govornikoma, PGD Mala vas ter sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč.
Žalujoči: mož, sinova Miran in Dušan z družinama
ter brat in sestra
Delo, ljubezen in trpljenje bilo tvoje je življenja. Ostali so sledovi, tvojih pridnih rok, katere cenil bo še prazni rod. Nam ostaja praznina in velika bolečina. Pomlad v vinograd bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
SPOMIN
V torek, 17. aprila, je minilo eno leto, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek, stric in tast
Franc Kelc
IZ GORIČAKA 31
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečo.
Vsi njegovi
PTUJ / v rk ponosni na svojega člana
Sto darovanj krvi
Predsednik krajevne organizacije Rdečega križa Dornava Franc Ciglar in članici upravnega odbora so obiskali Draga Sedmaka iz Ptuja, ki je že stokrat daroval pomembno življenjsko tekočino - kri. Drago Sedmak je že več let član dornavske krajevne organizacije, saj je pred upokojitvijo bil zaposlen v zavodu dr. Marijana Borštnarja. MS
POLENŠAK / srečanje č^nov družine cvetko
Zaiela se je tradicija
še spominski posnetek Cvetkovih
Prejšnjo soboto se je na Polenšaku srečala številna družina Cvetko. V družini je bilo 15 otrok. Nekatere je življenjska pot odpeljala daleč od doma, brata Janka celo v Avstralijo. Misel na domovino in domače je bila v zadnjih letih pri njem vse pogostejša, je povedal Janko, zato sta z ženo po 44 letih prišla v Slovenijo.
Nad svojo domovino je bil pozitivno presenečen in dodaja, da se mu zdi pokrajina čisto drugačna, ljudje so prijazni, pa tudi življenjski standard je visok. Še posebej srečen je bil, da se je srečal s svojimi sorodniki, saj ga večina nečakinj in nečakov še ni poznala. V Sloveniji bo ostal dva meseca, nato pa se bo vrnil v Avstralijo.
Cvetkovi s Polenšaka so po sobotnem srečanju sklenili, da bodo družinska srečanja postala tradicionalna.
MS
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno, manj oblačnosti bo v vzhodnih krajih. Tam bo večinoma suho, drugod bo občasno rahlo deževalo. Pihal bo jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 6, ob morju 9, najvišje dnevne od 10 do 16 stopinj.
Obeti
V petek bo oblačno, občasno bo deževalo. V vzhodnih krajih bo večinoma brez padavin. Pihal bo ju-gozahodnik. V noči na soboto se bodo padavine okrepile in razširile proti vzhodu. V soboto bo povsod deževalo, hladneje bo.
Kulturni križemkražem
LENART * V Domu kulture bo danes ob 10. uri območno srečanje plesnih skupin občin Benedikt in Lenart, na katerem bo nastopilo 8 skupin.
PTUJ * Pokrajinski muzej vabi na odprtje razstave Od dominikanske vojašnice do muzeja, ki prikazuje usodo nekdanjega dominikanskega samostana na Ptuju od njegove ukinitve leta 1785 do leta 2000, ki bo danes, v četrtek, 19. aprila, ob 12. uri v kapiteljski dvorani. PTUJ * Danes, v četrtek, 19. aprila, ob 19. uri bo v organizaciji sklada za kulturne dejavnosti v glasbeni šoli Ptuj območno srečanje malih pevskih skupin in pevskih zborov. Nastopili bodo Kvartet 2x2 KD Dra-ženci, Oktet KD Skorba, Destrniški oktet, Mladi veseljaki Cirkulane, vokalna skupina Spominčice, Ptujski nont OOZ Ptuj, Oktet iz Dornave, vokalna skupina KOR Markovci, ŽePZ Vrtca Ptuj, MoPZ Polenšak, MePZ Leskovec, MoPZ Grajena in MoPZ PGD Hajdoše. Vstop prost. TINJE * Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti in ZKD Slovenska Bistrica vabita na 21. revijo odraslih folklornih skupin občine Slovenska Bistrica, ki bo v petek,
20.	aprila, ob 19. uri v prostorih doma krajanov Tinje. Nastopili bosta dve tamburaški in šest folklornih skupin.
PTUJ * V petek, 20. aprila, ob 19. uri bo v Narodnem domu 1. del 27. območne revije pevskih zborov. Nastopili bodo:MePZ Videm, MePZ Cirkulane, APZ Kluba ptujskih študentov, mešani cerkveni zbor Sv. Marko Markovci, MePZ Sv. Viktori-na Ptuj, MePZ PD Gorišnica in Komorni moški zbor Ptuj. SLOVENSKA BISTRICA * Zavod za kulturo Slovenska Bistrica vabi na koncert vokalne skupine Katice, ki bo v petek, 20. aprila, ob 19. uri v viteški dvorani gradu. PRAGERSKO * 21. aprila ob 19. uri gostuje v pragerskem kulturnem domu gledališka skupina KUD Alojz Avžner z Zgornje Ložnice z veseloigro Dva para se ženita. PTUJ * V romanskem palaciju gradu je od petka, 20., do ponedeljka, 23. aprila, med 9. in 17. uro na ogled razstava, ki prikazuje peko kruha v krušni peči. PTUJ * V soboto, 21. aprila, ob
19.	uri bo v Narodnem domu 2. del 27. območne revije pevskih zborov. Nastopili bodo MePZ DU Ptuj, MePZ Juršinci, MoPZ KD Rogoz-nica, MoPZ Komunala Ptuj, MoPZ Markovci, MoPZ Talum Kidričevo in MoPZ DPD Svoboda Majšperk. studeníce * Gledališka skupina KUD Andrej Stefanciosa vabi v soboto, 21. aprila, ob 19. uri na premiero gledališkega dela Sofija Rogaška, ki bo v studeniškem domu kulture. Ponovitev bo v nedeljo, 22. aprila ob 15. uri.
PTUJ * V soboto, 21. aprila, ob 19.30 uri bo v cerkvi sv. Jurija liturgično-dramsko dogajanje — predstavitev življenjske zgodbe svetnika Maksimiljana Kolbeja. MIKLAVŽ PRI ORMOŽU * V soboto, 21. aprila, ob 20. uri bo v dvorani pri Miklavžu koncert, na katerem se bodo predstavili tamburaši iz Ci-krulan in oktet od Miklavža. SLOVENSKA BISTRICA * KUD Slomšek Slovenska Bistrica vabi v Slomškov kulturni dom na veseloigri enodejanki A:P:Čehova Medved in Snubač. Premiera bo v soboto,
21.	aprila, ob 20. uri, ponovitev pa v nedeljo, 22. aprila, prav tako ob
20.	uri. Delo režira prof. dr. Janko Čar.
SKORBA * V domu krajanov v Skorbi bo v nedeljo, 22. aprila, ob 15. uri Koncert iz naših krajev, ki ga pripravlja radio Slovenija v sodelovanju s KD Skorba. Nastopili bodo ansambla Štirje kovači in Vasovalci, trio Škorci, Gmajnarice iz Haj-doš, Uroš Sagadin in Ula Šegula ter ljudske pevke in oktet Skorba. PTUJ * 23. april, mednarodni dan knjig in avtorskih pravic, je dan odprtih vrat Knjižnice Ivana Potrča, ko ne bodo zaračunavali članarine, vpisnine in zamudnine. Od 10. ure dalje vas bodo razveseljevale knjigarne Mladinska knjiga Ptuj in Maribor, Bukvica in Abecednik, saj bodo na stojnicah na dvorišče knjižnice ponujale knjige po ugodnih cenah.
PTUJ * V ponedeljek, 23. aprila, ob 17. uri gosti Knjižnica Ivana Potrča ob svetovnem dnevu knjig in avtorskih pravic ilustratorja in avtorja stripov Gorazda Vahna. PTUJ * V ponedeljek, 23. aprila, ob 19.30 bo v stari steklarski delavnici ob svetovnem dnevu knjige Literarna arena s pesnikom in pisateljem Gabrijelom Berličem, čigar zadnja pesniška zbirka z naslovom Tiktakanje je izšla pri ptujski založbi Oko.
PTUJ * Pokrajinski muzej Ptuj vabi otroke in starše na Muzejski vikend z naslovom "Ne stori kruha moka, ampak roka"", ki bo 21. in 22. aprila 2001, od 10. do 13. ure, na ptujskem gradu.
KINO PTUJ * V torek in sredo si lahko ob 18. in 20. uri ogladate film Daj vnaprej, nato do nedelje samo ob 18., ker je ob 20. uri na sporedu Sovražnik pred vrati.
CRNA KRONIKA
POSKUS UMORA S STRUPOM
Kriminalisti Urada kriminalistične policije PU Maribor so 9. aprila ob 13.30 uri odvzeli prostost M.C., staremu 40 let, z Zg. Pol-skave zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja poskusa umora žene S.C., stare 36 let, in bo skupaj s kazensko ovadbo priveden k dežurnemu preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Mariboru. Osumljeni je 8. aprila v steklenico z vinom primešal okrog 1 dcl strupa folidol.
Z VESPO
V	PARKIRANI AVTO
11. aprila ob 11.05 uri se je v Prešernovi ulici na Ptuju zgodila prometna nesreča, ko je voznik kolesa z motorjem Piaggio S.M., star 16 let, s Hajdine med vožnjo zapeljal preblizu desnega roba vozišča, nato na bankino, kjer je trčil v zadnji del ob cesti parkiranega osebnega avtomobila ter padel po vozišču. Zaradi poškodb se zdravi v bolnišnici Ptuj.
LAGUNA NA TRAVNIKU
16. aprila ob 16.30 uri se je na regionalni cesti izven naselja Spodnja Sveča v občini Majšperk zgodila prometna nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila Renault Laguna R.R., star 40 let, iz Rogaške vozil v smeri Majšperka.
V	blagem desnem ovinku je zapeljal na bankino, nato desno izven vozišča in po 4,10 m visokem obcestnem nasipu na travnik, kjer se je vozilo večkrat bočno prevrnilo. Voznik se je hudo telesno poškodoval, potnici v njegovem vozilu pa lažje.
NESREČE ZARADI POKANJA
V	soboto okrog 22.00 ure se je v naselju Štuki pri Ptuju pri streljanju s karbidom poškodoval D.D., 16 let iz Ptuja, ki je skupaj s prijatelji doma za hišo streljal s karbidom, ki ga je dal v 30 l posodo za mleko, v katero je pred tem natlačil seno. Ko je z nogo nameraval brcniti posodo in jo tako postaviti v vodoraven položaj, se je z gorečo baklo preveč približal odprtini na zgornjem delu posode, zaradi česar je prišlo do eksplozije plina v posodi in mu jo je vrglo v glavo.
V	bolnišnici Ptuj je bilo ugotovljeno, da je mladoletnik dobil lažjo
telesno poškodbo.
***
V	nedeljo, 15. aprila, okrog 13.00 ure je L.K., 39 let, iz okolice Ormoža na domačem dvorišču streljal s karbidom, za kar je uporabljal 50-litrski bojler. Postavil ga je pokonci z odprtino navzdol. V trenutku, ko je prišlo do eksplozije, je mimo prišel njegov sin J.K., 10 let. Ob eksploziji je bojler vrglo v zrak, pri tem pa je poškodoval otroka po trebuhu, prsnem košu, roki in glavi. Otrok se zdravi
v ptujski bolnišnici.
***
15. aprila okrog 18.00 ure se je v Dobrini v občini Žetale pri streljanju s karbidom poškodoval D.K., 30 let, iz Dobrine, ki je skupaj s prijatelji pri streljanju s karbidom uporabljal 200 l kovinski sod. Tega je zaradi eksplozije vrglo v zrak, pri tem pa se je D.K. huje poškodoval po glavi.
OSEBNA KRONIKA
Rodile so - čestitamo: Valerija Erjavec, Podgradje 10/a, Ljutomer - Vanesso; Marija Petek, Velika Nedelja 31, Ormož - Laro; Anica Pihler, Pod-vinci 24, Ptuj - dečka; Suzana Plejnšek, Rucmanci 30, Tomaž - Špelo; Brigita Flajs, Vareja 9, Videm - dečka; Katja Bezjak, Placarovci 5/a, Gorišnica - Jerneja. Umrli so: Viljem Erhatič, Cvetkovci 82, rojen 1927, umrl 8. 4. 2001; Dragica Kosi, rojena Bračko, Loka 8, rojena 1955, umrla 8. 4. 2001; Franc Ivanuša, Peršonova ul. 8, Ptuj, rojen 1926, umrl 8. 4. 2001; Milan Petrovič, Mariborska c. 18, Ptuj, rojen 1969, umrl 11. 3. 2001; Amalija Merc, Velika Varnica 38, rojena 1924, umrla 9. 4. 2001; Silvija Ribič, rojena Breznik, Reševa ul. 17, Ptuj, rojena 1930, umrla 8. 4. 2001; Kristina Polajžar, rojena Vogrinc, Nadole 50/a, rojena 1925, umrla 7. 4. 2001; Marija Ri-žnar, rojena Jelen, Polenšak 41, rojena 1924, umrla 11. 4. 2001.
-	petek, 20. april: jazz koncert skupine Riccola
-	četrtek, 26. april, ob 20.30:
literarni večer z Esadom Ba-bačičem
gBRCKEKEi
DELNÍci
po uradnih borznih ranoh
tel.: 78-78-190
PC DOMINO, Itstanlakova 5,2250 Ptuj
■ ■
ZIHER
ZIHER
yic^ilM^jeíl^
DOSTAVA IN VGRADITEV
BETONOV
tel 02/744 21 50 gsm 041 331 944
Avto Prstec d.o.o.
Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj Tel./fax.: 02/782-3001