List ljudstvu v
št, s.	Mariboi», dne 14. januarja I909.	Tedaj XLII1.
Izhaja vsak ^ in velja s poštnino vred in v	«T^	¿ASS fulrLl^S Te »^o^^Hffi
dežele 6 K. tiskovnega društva1
™	nlafia na leto samo 3 K. Naročnika se pošilja na: Upravništvo .Slovenskega Gospodarja« v Maril
Kdor hodi sam ponj plača na leto> samo o ^	. Ustj ataneio 10 vin - Uredništvo: Koroška cesta štev. 5.
lštva" dobivajo list brez posebne naročnine. - Posamezni lisu stanejo 10	x .„^„„^ voWnmafliiB
Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije.	. , •
- plafinje od » P« » «M » ^ - ^	"	"" '
- Ne-
pouk in zabavo.
Mova podpora po suši.
Pretekli četrtek, dne 7. t. m. je zboroval v Grad- \ cu deželni odbor za podpore, katerega so se udeležili ; izmed Slovencev deželni odbornik Franc Robič, državni poslanec dr. Korošec in nadrevizor Vlado Pu-šenjak. Ker je deželni zbor dovolil 50.000 kron podpore za po suši prizadetim, in. ker je še od prejšnje akcije vsled skupička ostalo nekaj denarja, zato je bi- j lo treba nove seje, da 'se podpora razdeli na posa- ; mezne okraje.
Pri tej novi akciji dobijo podporo okraji: Slo- | venjgradec 10 vagonov sena in 30 vagonov slame; ; Brežice 16 vagonov sena; v tem okraju je še slama na razpolago, vrhutega Sta se iz nam neznanih razlogov vrnila 2 vagona slame, kar je na daljno akcijo za ta okraj zelo slabo učinkovalo; Konjice 8 vagonov sena in 8 vagonov slame; Maribor 26 vagonov sena in 52 vagonov slame; Ptuj 13 vagonov sena in 71 Vagonov slame; Celje g5 vagonov sena in 28 vagonov slame.
Z ozirom na pomanjkanje slame v kozjanskem Okraju sta nadrevizor Pušenjak in poslanec dr. Korošec predlagala, da se okrajno glavarstvo v Brežicah ozira pri podporni akciji posebno na ta sodni okraj in ustreže njegovim željam.
Toda potreba je taka, da tudi dana pokpora že ne bo zadostovala. Zato je stavil dr. Korošec predlog, naj se dunajska vlada pozove, dati nova denarna sredstva za nadaljno podporo. Zastopnik deželne vla-ide je z ozirom na ta predlog izjavil, da se je že predlagalo osrednji vladi, preskrbeti še vsaj 220.000 kron za nadaljno akcijo. Potrebno je namreč, da se nakup sena in slame hitro izvrši. Z ozirom na nevarnost vojske je namreč iz Ogrske že težje dobiti slame. Seno v bližnjih deželah je že pokupljeno. Nemčija že tudi nima več sena za prodajo, pač pa "še je upati, da se dobi tam slama.
Tudi sena se ne bo več moglo toliko dobiti kolikor je potreba, vsled tega se je sklenilo nakupiti sladko otavo.
Tisti, ki potrebujejo krmo, naj se takoj javijo županstvu, in Županstva naj brzo ta naznanila javijo glavarstvom. Seno in slama se bo prodajala po isti ceni kakor zadnjikrat.
Vrhutega se bo razdelilo 26 vagonov otrobov, in prošnje za otrobe se naj vlagajo potom občin na Okrajna glavarstva.
Tudi solni odpadki so na razpolago, in naj se živinorejci v tej zadevi obračajo naravnost na c. kr. kmetijsko družbo v Gradcu.
Od strani naših poslancev in naših gospodarskih organizacij se je torej storilo, kolikor je bilo možno, za novo dobavo krme. Naj sedaj tudi posamezniki in županstva store svojo dolžnost ter točno in hitro javijo, kaj in koliko potrebujejo.
Slov. kmečka zveza.
9
Položaj na Balkanu se neprestano spreminja. Sedaj je nevarnost vojske jako verjetna, potem zopet se mračno nebo za nekoliko časa zvedri in nevarnost je oddaljena. V trenutku, ko to pišemo, postale so razmere zopet nekoliko prijaznejše, in vojni preroki, katerih mrgoli na vseh oglih, pravijo, da ne bo na Balkanu nobene vojske. Avstro-Ogrska je namreč po svojem carigrajskem poslaniku, grofu Pallaviciniju, ponudila Turčiji 5454 milijona kron odškodnine za to, da je zgubila Turčija vrhovno oblast (feuvereniteto) nad Bosno in Hercegovino. S tem se bo baje Turčija zadovoljila in sprijaznila z novim položajem na Balkanu.
Srbija je Še vedno bojaželjna. Srbski narod je za gotovo upal, da pripade Bosna in Hercegovina v kratkem času k srbskemu kraljestvu. Srbi so sanjali o veliki srbski državi od Donave do Adrijanskega morja. V tem pa pride Avstro-Ogrska ter proglasi deželi kot svoji, ki jih je morala 1. (1878 pomiriti in pridobiti z velikimi žrtvami ljudi in denarja. Ves srbski narod je zaječal, kajti zbudil se je iz lepih sanj, ter uvidel, da so le prozne sanje. Ljuta jeza se je polastila Srbov nasproti Avstro-Ogrski, ki jim je uničila njihovo lepo bodočnost, kojo so že gledali v sanjah. Ves zaveden narod želi vojske, da bi se maščeval nad neprijazno Avstro-Ogrsko!
Trezni ljudje v Srbiji pa uvidijo, da bi bila vojska med Srbijo in Avstro-Ogrsko samomor Srbije. Mi smo vojaška velesila, in naše vejaštvo je dobro oboroženo ter še boljše izšolano. Zato se kralj Peter in ministri niso udali ljudski želji, da bi začeli sami vojsko z Avstrijo. Tuintam so morali govoriti sicer po ljudski Želji, minister za zunanje zadeve Milovano-vič se je zadnjič zagalopiral pri tem celo tako daleč, da je moral prositi Avstrijo za odpuŠČenje, vendar vojske napovedali niso, ampak iskali so prej zavez-
nikov. Le Srbija v zvezi z drugimi bi morda bila Avstriji v vojni kos,
Bratski narod črnogorski je bil za zvezo s Sr-' bijo in za vojsko proti Avstriji kmalu pridobljen. Cr-; nagora si želi že dolgo kos Hercegovine in Dalmacije, j Srečna vojska ji torej gotovo ne bi bila na škodo. | Pri Bulgariji Srbija ni mogla ničesar opraviti, bul-: garski narod ima sam težave, odkar je proglasil svo-! jo deželo za bulgarsko carstvo. Vrhutega je stala Av-\ strija Bulgarom ob tej proglasitvi zvesto ob strani. ! Pač pa je imela Srbija upanje, da dobi Turčijo na j svojo stran, katera je v istini edina zgubila Bosno in j Hercegovino, in upanje je ni varalo. Srbskim diplo-j matom se je posrečilo dobiti mladoturške kroge, ki I sedaj dejansko na Turškem vladajo, na svojo stran i ter jih podnetiti za sovražne čine proti Avstriji. Vide-j li smo, da Turki niso pripustili, da bi avstrijske la-; dije V turških lukah izkrcavale avstrijsko blago. Niti pismo iz naše države ni smelo na turška tla, ako je i došlo po morski pošti. Naš nadvojvoda Evgen je da-| roval za jeruzalemsko cerkev altar, a v Palestini al-, tarja niso smeli izkrcati, in pripeljali so ga nadvojvodi nazaj.
Avstrija je stala pred dvojno možnostjo: ali se ; ponižno udati Turčiji na celi črti, ali pa začeti ž njo : vojsko. Vojska bi bila nevarna. S Turčijo bi koj potegnila Srbija, Crnagora; Italija bi tudi iskala povo-| da, da začne z nami vojsko ter nam vzame Trst ter | laške Tirole; Anglija pa bi na morju z vsemi močmi podpirala nasprotno nam vojsko ter delala Avstro-; Ogrski zapreke. V celem sedajnem času, ko so za na» na Balkanu vsled osvojitve Bosne in Hercegovine na-, stale težave, vede se Anglija najbolj sovražno proti ! nam ter podpihuje Turčijo, Srbijo in Crnogoro. An-I gleški kramarji bi pač radi izrinili našo trgovino iz Balkana ter dobili vso moč v roke na Balkanu in Sre-! dozemskem morju.
Udati se Turčiji na celi črti, pustiti Bosno ia i Hercegovino, dati bojkotirati naše blago, pustiti po-| slovanje našega trgovskega brodovja muham turških | uradnikov, to bi vzelo Avstriji pred celim svetom spo-; štovanje ter ji povzročilo več gmotne škode nego vsaka nesrečna vojska. Avstrija je torej iskala tretjo pot i in jo tudi našla: Turkom je pokazala denar, katere-: ga dobijo, ako bodo pridni in mirni. Avstrijski posla-| nik Pallavicini je ponudil 5454 milijonov odškodnine za i vrhovno odlast, katero je sultan izgubil nad Bosno in j Hercegovino.
Poročila pravijo, da so se turški obrazi zelo raz-
PODLISTEK.
Dvoboj z morjem.
PreTela Sonja Zimčlč.
Gospodje so so baš podali v salon za kadile». Parnik „Fulton" je plul iz Novega Jorka v stari svet. Ko so potniki vstopili v istega, bil je prekrasen jesenski dan, kakoršnih ima večkrat Amerika in kojim so dali poetično ime „Indijansko poletje". Toda kar Čez noč se je spremenilo vreme, in drugi dan že ni mogel nihče več na krov. — Eden izmed gospodov v salonu čital je v nekem amerikanskem časniku zadevo o nekem dvoboju.
„Gospoda moja", oglasil se je zdajci peki francoski plemenitaš, „jaz ne vem, kako je po drugih deželah; toda pri nas na Francoskem veljal bi za stra-hopetneža, kdor bi odklonil dvoboj".
„Gospod de Senerive", dejal je kapitan, „hotel t>i Buti, kaj bi rekel na to vaš rojak gospod de Villenur, koji je pač mnogo prepotoval in preživel, morda nam i on pove svoje mnenje".
To rekši, pogledal je kapitan na blizu sedečega moža, jako resnega, mirnega obraza, ter vrlo elegantnega ponašanja. Gospod je odložil knjigo, iz kojo je čital in dejal mirno:
„Vem, da moja sodba o tem ne more biti mero-flajna, ipak pa se mi vidi mnenje gospoda rojaka nekoliko pretirano".
„Kako, gospod", vskliknil je de Senerive raz-Eurjen, „vi ste Francoz in mislite, da se dvoboj lahko odkloni?"
Panailnja
„Tega baš ne, ali vidi se mi, da to, kar vi toliko povdarjate, ni toliko Čut ¡časti, ampak strah pred tem, kaj bodo ljudje rekli!"
„Kako naj se torej loči hrabrost od plašljivosti ?"
„O, za to spoznati, nudijo se tolikokrat boljše prilike. Kolikokrat nas življenje privede v položaj, v kojem lažje pokažemo pogum kakor z dvobojem".
„Na primer —".
„ Ne bom navajal primerov. Kapitan me je vprašal za moje mnenje, in sedaj ste čuli isto. Pristaš sem onih, koji trde, da se v. dvoboju ne pokaže pravo junaštvo".
To rekši, začel je zopet Čitati.
„To je prijetno stališče za ljudi, ki se ne upajo dvobojevati", mrmral je de Senerive; toda de Ville-nur ga ni čul, ali se baš delal, da ga ne Čuje.
„Gosppda", zaklical je kapita^n, hoteč navesti pogovor na drugi predmet, „v slučaju, da se kdo želi šetati na , krovu, naj izvoli. Veter je v toliko že , utihnil".
Prepir o dvoboju ni imel drugih posledic, kakor da sta se Francjoza eden drugemu ogibala s poti. Tu- , di drugi potniki so se nekako ogibali jde Seneriva, obsojajoč istega radi onih smelih zadnjih opazk. To- ! da videti je bilo, da ga to ne boli, ker imel je v svojem spremstvu mlado ženo in dražestno petletno hčerko.
Parnik je priplul srečno v kanal. Samo še tu pa tam udaril je kakšen val ob bok ladije, tako, da so morali častniki, ki so bili na straži, voziti počasneje. De Villenur se je sprehajal po krovu s kapitanom. Videti je bilo, da sta stara znanca. Večji Hel potnikov sledilo je njih primeru. V nekem kotu sedola sta de Senerive in soproga, ljubko kramljajoč, dočim
številka ima. „Ooapodar^ke IV ♦
je njih mala Jeana letala po krovu, radujoč se zibanja parnika. Naenkrat se je čul grozen vzklik, samo eden. Velik val se je dvignil ob boku ladije, nagnil jo na stran in se razlil po krovu. Ko se je valo-venje umirilo, ni bilo male Jeane nikjer. Tresočim glasom ukazal je kapitan ustaviti parnik, in ko se je to zgodilo, letel je na drugi konec ladije. Gospej de Senerive so komaj ubranili, da ni skočila za detetom v morje. Nekoji mornarji so, ne da bi čakali ukaz, spustili v morje rešilne Čolne. Ali to sredstvo, da bi se na ta način rešil vtopljenec, posrečilo se je ▼ dvajsetih slučajih komaj enkrat.
„Kapitan", dejal je de Villenur, „imejte pripravljene rešilne čolne!" To rekši, vrgel je od sebe vrh-no obleko in dejal obrnjen proti mornarjem: „.Spustite mi vrv v morje".
„Ne, za Boga", prosil je kapitan. „Pustite me, naj poskusim", odgovoril je de Villenur tako odločno, da se ni upal nihče več oporekati.
Cez malo časa pokazalo se je truplo Jeane ne daleč od ladije. Z izredno spretnostjo spustil se je de Villenur po vrvi v morje, zaplaval proti deklici, katere truplo se je zibalo v valovih.
„Tam, tam", klicali So mu s krova. Dvignil je glavo in pogledal proti mestu, kamor je kazalo sto in sto rok; in videl je zopet malo truplo, koje so valovi zibali. Krepkih rok si je delal pot skozi razburkano valovje. Videlo se je, kako naporno se je trudil priti dalje in kako se je potom dvakrat eno za drugim potopil. Ko se je zopet pokazal iz morja, plaval je samo z eno roko, dočim je z drugo nekaj držal. Ze je bil čoln pri njem, položili so vanj Jeano 5n za tem je vstopil pogumni rešitelj. Čoln se je dvignil na ladijo, na koji je že čakal zdravnik. Toda obupana mati mu
l<«>t pril< g-o.
veselili, ko so slišali avstrijsko ponudbo. Sprejeli še ponudbe niso, ampak upanje je baje, da jo gotovo sprejmejo. Potem bi bila iTurjčija izmed onih naših sovražnikov, koji so bili doslej pripravljeni prijeti za orožje, izločena in nevarnost za vojsko zelo, zelo zmanjšana.
Anglija ima mogočno brodovje, in bi samo Tur-iSijo lahko zdatno podpirala v slučaju kake vojske. Pri Srbiji je to izključeno, njej lahko pomaga samo z denarjem. S tem bi ji bilo sicer mnogo pomagano, a denar tudi Vojski ni vse.
Takšno je trenotno stanje na Balkanu. Toda že v prihodnjih dneh se lahko položaj zopet poslabša, recimo, da Turčija naše ponudbe ne sprejme, ali pa, da namesto »Turčije stopi Italija v odkrito sovraštvo proti nam. Potres bo v Italiji kmalu pozabljen in stare želje bodo oživele.
Med srbskim narodom živi trdno prepričanje, da bo vojska, ko bodo gore zopet ozelenele. Avstrija vsled tega vkljub vsemu, kar se sedaj godi s Turčijo, ni postala brezskrbna, temveč je pripravljena na
yse! Tudi na vojsko spomladi!
* *
Najnovejša poročila pravijo, da je Turčija dne 12. t. m. avstrijskemu poslaniku grofu Pallaviciniju uradno naznanila, da se je turški ministrski svet posvetoval o avstro-ogrski ponudbi ter jo tudi sprejel. S tem bi torej Turčija bila izločena iz vrst naših nasprotnikov.
politični ogled.
Državni zbor. Po dosedanjih dispozicijah se snide poslanska zbornica dne 20. t. m. Na dnevnem redu so nujni predlogi. Kot prvi pridejo v razpravo predlogi o nemirih na Spod. Štajerskem, Kranjskem, .Tirolskem in Češkem. O vseh se bo v eni debati razpravljalo, ker so „sorodni". Obenem se bo začelo ve-levažno delo v odsekih. Budjgetni odsek ima še celi budget za 1909. Zavarovalni odsek se bode bavil z zavarovalnim vladnim predlogom. Od Slovencev sta v odseku dr. Krek in Gostinčar. Predsednik odseku še ni določen, želijo pa si tega mesta Poljaki, krščanski socialci in socialdemokrati. Železniški odsek bo odločeval o podržavljenju nekaterih železnic. Bosanski odsek, kojemu se je izročila aneksijska predloga, bo tudi zanimiv. V njem zastopa Slojvence dr. Su&ter-Sič. Odsek za novi opravilni red so je tudi že par-krat resno pripravil na delo, in sedaj je upanje, da svojo nalogo tudi izvrši. V njem je od Slovencev dr. Korošec. Prihodnji Čas bo torej bržkone delovanje v odsekih glavno delo v zbornici, a javne seje se bodo vršile le v toliko, da se obdržijo odseki sklepčni.
— Deželni zbor kranjski. Zelo zanimiva je bila prva seja kranjskega deželnega zbora, ki se je vršila v petek, dne 8. t. m. Deželni predsednik Svarc je zaradi svpjega zadržanja pri ljubljanskih izgledih take slišal, da si bo pomnil precej časa. Komaj je vstopil v dvorano, že so zagnali poslanci nepopisen vrišč. Planili so po koncu in kričali: Abzug Svarc! Vun ž njim! C. kr. morilec! Rabelj! Poslanec Turk: Kje imate pa 500 orožnikov! Ali vam jih je zmanjkalo? Samo 140 jih imate! Fej! Vun s Svarcem! — Klici: Lopov! Morilec!. — Dr. Oražen plane k Svarcu in mu kaže okrvavljeno manšeto, katero si je okrvavil, ko je obvezoval ranjence. — Poslanec Vilfan: Vun s Svarcem! Na galeriji začnejo žvižgati. Deželnemu glavarju se je s težavo posrečilo napraviti mir. Deželni glavar se na to spominja cesarjevega jubileja
ni pustila blizu, planila je sama po otroku in strastno poljubljala ono malo, kot mrtvo trupelce. Zdravnik ji ga je skušal vzeti, toda ona se je branila kot iz sebe. Nato je stopil k njej de Villenur jn dejal: „Madama, dajte meni otroka". Pogledala ga je, in ko je v njem spoznala rešitelja, položila mu je udano malo Jeano v roke in padla nezavestna na tla.
„To je res cel mož", dejal je eden mornarjev, zroč za de Villenui-om, koji je nesel dete v zdravnikovo kabini co.
„Da, cel", dejal je drugi. „Pred enim letom je bil povišan. Ko je bil kapitan neke fregate, vozil sem se ž njim."
Drugi dan priplul je „Fulton" na določeno mesto. Kapitan je imel slo brig z izkrcavanjem. Na stopnicah sta se srečala z de Senerivom, in kapitan je vprašal, kako jo minula noč.
„Hvala, dobro. Jeana je zdrava soproga Čuti se nekoliko slabo, ali to, upam, preide. Toda kje je gospod de Villenur? Včeraj se je tako hitro umaknil, da se mu niti zahvaliti nisem mogel."
„O, on na to niti ne misli več", dejal je kapitan smehljaje, ^dasi je bil to eden najboij junaških Činov, kar jih poznam! Ali evo, tam le prihaja!"
De Senerive hitel je de Villenuru naproti, prisrčno mu stiskajo roki:
„O, gospod", rekel je de Senerive, koji se je spomnil svojih besedi o dvoboju, „vi imato pravo na-zvat se prvega junaka, ker —"
Toda skromni junak ga je smehljaje prekinil: „Nikakor! Vprašanje ni še rešenr saj to je bil Je — dvoboj z morjem'"
in pa groznega potresa na Laškem. Za njim vstane deželni predsednik Svarc in hoče govoriti. Komaj pa je vstal, že ga napadejo poslanci znova: Tukaj ne boš govoril! Vun s Svarcem! Okrvavljen ,je! Dr. Triller kliče Svarcu: Vi nimate pravice tukaj govoriti! Vun s Svarcem iz slovenskega parlamenta! Nek drug poslanec kliče: Zandarjem naj pridiga!. Zan-darska duša! Zopet drug poslanec kliče: Lajtnanta Mayerja pošljite noter! V belgijsko kasarno pojdite govorit, ne pa v ljudski parlament! Morilec! Mrtva stvar! Med Svarcovim govorom so zapustili vsi na-rodno-napredni poslanci dvorano in prišli še-le nazaj, ko je Svarc končal svoj govor. Sledila je volitev v deželni odbor. Ker je dr. Susteršič odložil odbor-ništvo, se je mesto njega izvolil dr. Pegan s 40 glasovi, namestnikom pa Mandelj. iz sploišne skupine je bil izvolj en profesor J are, namestnikom nadučitelj Ravnikar. Vršile so se volitve v razne odseke. Deželni glavar je naznanil, da je vložila S. L. S. 12 nujnih predlogov. Pri popoldanski seji je dr. Susteršič utemeljeval svoj nujni predlog glede pomnožitve zastopnikov dežele \ deželnem šolskem svetu. Ostro je prijemal Svarca zaradi imenovanja nemškega šolskega nadzornika Belarja. Predlogu se je priznala nujnost. V soboto so prišli na vrsto še drugi nujni predlogi. Poslanci S. L. S. so obširno in izvrstno govorili o potrebah svojih volivnili okrajev. Zbornica se je pečala z začasnim proračunom, z Mandlovim predlogom o deželni banki, z Zajcevim predlogom o lovskem zakonu, dr. Peganovim predlogom glede iz-premembo občinskega in občinskega volivnega reda, dr, Zitnikovim predlogom glede izpremembe deželnega cestnega zakona, Mandlovim predlogom o deželnem zavarovalnem zavodu, dr. Susteršičevim predlogom o preosnovi deželnih uradov, Jakličevim o deželnem zavodu za pospeševanje obrti in za ustanovitev deželnega obrtnega reda. Vsem tem predlogpm se je priznala nujnost in so bili izročeni odsekom. Jako zanimivo je utemeljeval posl. dr. Zaje svoj predlog za iz-premembo lovskega zakona. Spravil je s svojim utemeljevanjem tudi najresnejše deželnozborske politike v dobro voljo. Izvajal je, da je velika napaka, da vživa varstvo zakona divjačina, ki je Škodljiva. Pečati se mu je v prvi vrsti z zajcem, ker proti zajcu je v prvi vrsti naperjen 1. del njegovega predloga. (Dr. Susteršič zakliče: Vun z „Zajcem".) (Veselost!) Nato je omenjal razne zajčje lastnosti, vsled katerih je zajec škodljiva divjačina. Predlog se glasi: Deželni zbor skleni: 1. Lovski zakon za vojvodano Kranjsko naj se spremeni po sledečih načelih: a) Zajca se izvzame iz varstva lovskega zakona, b) Upravljanja občinskih lovov se prepušča občinam, c) Preuredi se naj primerno odškodninsko postopanje. 2. Ta predlog naj se izroči upravnemu odseku, ki se naj takoj izvoli in kateremu se naj ta predlog odkaže, da v 48 urah ustmeno poroča. Govorniku so tovariši vsestransko čestitali.
Trgovinska pogodba z Rumunijo. Na Dunaju in v Budimpešti se jako marljivo posvetujejo in sestajajo razni referenti trgovskega in poljedelskega ministrstva. Glavni predmet teh sestankov je trgovinska pogodba z Rumunsko. Konec konference bode še-le črez 14 dni. Zastopniki obeh vlad se bodo sestali k skupnemu sklepu še-le črez mesec dni.
Mala poliflčna naznanila.
Dne 8. januarja: Ministrski predsednik Bienerth je bil včeraj pri cesarju v daljši avdijenci; poročal je cesarju tudi o položaju na Češkem. — Princ Arzen K)aragjorgjeyič, ki je zdaj na Francoskem, je pozvan v Srbijo in bo uvrščen kot kavale-rijski general v srbsko armado. — Srbi pošljejo zopet odposlaništvo, tokrat nekdanjega ministra Stojana Protiča, v Peterburg, da pojasni ruski vladi in me-rodajnim politiškim krogom o sklepu skupščine glede na sklepe o Bosni. — Bojkotno gibanje proti avstro-ogrskemu blagu na Turškem še vedno ne ponehuje.
—	V Zagrebu so zopet več ljudi zaprli, ker so na sumu, da so se udeležili velesrbske agitacije. — Avstrija je izgnala iz Bosne dopisnika ruskega lista „Novega Vremena", ker je pošiljal listu neresnična poročila, kako se bijejo Srbi in Avstrijci.
Dne 9. jannarja: Na Ogrskem se dela na to, da postane trgovinski minister Košut ministrski predsednik. Ministri bi postali najhujši kričaoi, Hol-lo, Ugron itd. Cesar o tem zdaj še nič ndče slišati.
—	Neverjetna nestrpnost. Poslanec Axmann je stavil v včerajšnji seji nižjeavstrijskega deželnega zbora predlog, da bodi na vseh javnih šolah na Nižjem Avstrijskem izključen poučni jezik nemščina. — Načelnik odseka za spremembo poslovnika sklicuje seji odseka za spremembo poslovnika na dan 18. in 19. t. m. ob 10. uri dopoldne. — Španska si bo zgradila na Angleškem veliko brodovje. — Na Ruskem so zasledili novo zaroto proti ruskemu carju, ki ima svoj sedež v Carskem Selu. — Na Srbskem so izdelali že nad 100.000 bomb. Vsak prostovoljec, ki jih je sedaj žo 20.000, jih dobi po pet kosov.
Dne 10. januarja: Ruska vlada je poslala Avstriji protestno spomenico, ker je avstrijska vlada izgnala iz Bosne dopisnika „Novega Vremena", Breznnvskega. — Včeraj so se pričela zopet pogajanja m t Avstrijo in Turčijo. Politiki sodijo, da se doseže sporazum. — V Budapešti se je vršil včeraj v stanovanju trgovinskega ministra ministrski svet. V poučenih krogih se pripoveduje, ida je ministrski pred-
sednik dr, Weckeri3 poročal ministrskemu svetu o uspehih svojega potovanja na Dunaj in svojih pogajanj glede vojaškega in bančnega vprašanja. — Ru-munski ministrski predsednik Sturdza je podal ostavko. S sestavo novega začasnega ministrstva se je po-I verilo Bratiana. — Listi poročajo, da je vdrlo v per-i zijsko pokrajino Seistan 6000 Afgancev. — V Mali j Aziji vlada grozna lakota.
Dne 11. januarja: V ¡Pragi je prišlo včeraj zopet do manjših protiburS^vslcih demonstracij, ki jih je pa policija takoj zadušila. Nemci namreč še vedno izzivajo Cehe s takozvanim „bumlom". — V Pragi se je vršil shod zaupnikov mladačeške stranke, ki se je pečal s vprašanjem, kako Ojačiti stranko, ki propada. Sklenili so, da vprizore po vseh volilnih okrajih velikansko agitacijo. — Turški vojni minister je ukazal, naj se ob bosanski meji zgrade utrdbe.
Dne 12. januarja: Francoska zbornica je izvolila Brissona zopet za predsednika. — Na Ruskem se vedno bolj razširja revolucijonarno gibanje. — Ogrska vlada je določila 30 mil. K za ustanovitev tekstilnih tvornic na Ogrskem. — V Indiji so bombni napadi na Evropejce na dnevnem redu.
Razne novice.
*	Slovenski pisatelj dr. Karol Giaser je siafii pred . kratkim 40 letnico svojega pisateljevanja in '¿b letnico, odkar jo na Dunaju promovsral. Slovenska javnost se hlaležnim srcem spominja tega dogodka.
*	Iz šole. Gdč. Kavčič, učiteljica v iZrečah, se je službi odpovedala ter se poročila z gosp. Sitarjem v Žalcu. Na njeno mesto pa pride gospodična Preželj, dosedaj učiteljica na Stranicah. Tu je pa zopet v službo vstopila gospa Bobičeva, soproga tamošnjega nadučitelj a.
*	Iz šole. Na dekliški ljudski šoli v Ptuju je nastavljena kot učiteljica Ernestina Elsner iz Ljubljane. — Stalna učiteljica ženskih ročnih del v Št. Kancijanu je postala Jurko Vida iz Razborja. Učiteljica Frančiška Hrovat v Ljubnem je dobila dovoljenje za možitev z učiteljem Martinom Sotlar istotam.
*	Učiteljsko mesto je razpisano na dvora zrečim ljudski šoli s slovenskim učnim jezikom pri Sr. Duhu na Oitrem vrhu. Prošn e do 7. februarja t. 1.
*	Duhovniške vesti. V začasni pokoj je zaradi bolezni str pil č. g. Janez Horjak, kaplan pri Kapeli. Na njegovo mesto pride č. g. Vlad. Capuder, doslej kaplan pri Mariji Snežni. — V pokoj je stopil č. g. Matija Kelemina, kn. šk. duh. svetovalec in župnik v Št. Ilju v .Slov. gor. Župnija je razpisana do 17. febr. Bolezen je prisilila vrloznanega župnika, da se umakne z mesta, na katerem je dolgo vrsto let tako zvesto služil svoji cerkvi in svojemu narodu. Kakor skala je stal ob naši meji ier s paznim očesom motril vse nevarnosti, ki so pretile njegovim rojakom, in odbijal neutrudno vse napade naših verskih ter narodnih nasprotnikov. Bil je vzoren mož, lep značaj, katerega so ljubili rojaki, spoštovali pa tudi nasprotniki. Marsikateri bi se utrudil ved ne pozornosti, neprestanega bojevanja, ki je potrebno ob meji, našega Kelemico je uklonila samo bolezen! Naša iskrena' želja je, da mu ljubi Bog vrna zdravje in mu da starost preživeti v mirn in zdravju. Vrlemu možu slava!
*	Za S. K. S. Z. so darovali gg. dr. Korošec 100 K; nadžapnik Korošec 27 K 28; Mohorjani pri Sv. Ruperto 4 K 26 h; gdč. Helena Žmavc 2 K; Ivan Pajtler, župnik 10 K.
Za S. K. S. Z. v Mariboru so darovali: župnik Rožman 12 Kr, kaplan Krošelj 5 Kr, kaplan Goričar 6 Kr. Hvala lepa! Živeli posnemovalci!
*	Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: Nabrali na dekanijskem sa-stanku v Kozjem 10 K 80 v. Pahernik Marija, veleposestnica, 20 K; Dr. Klasinc, advokat v Graeu, 15 K; Terstenjuk Ernest, vojni kurat, 10 K; okrajna posojilnica v Ljutomeru 40 K; nabral Herzog, nadučitelj, pri blagcslavljanju kapele v Banovcih 7 K 50 v., Dr. Kovačič, profesor 13 K; Mohorjani v Slivnici 40 K; Gaberc Simon, dekan, 20 K; posojilnica v Makolah 30 K; Lendovšek, duh. svetevalec in župnik, 5 K; nabrale gospe mariborske 100 K; Spindler Fr., kaplan, 3 K; Robič Maks, trgovec, 10 K • neimenovan za kruh sv. Antona 1 K. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam stoteri „Bog plati!"
*	DarUo „Kmečki zvezi". Franc Vraz in Janez Peršak, posestnika v Cerovcu, darujeta kot odgovor na napad v „Narodnem Listu" dne 31. decembra 1908 „Kmečki zvezi" vsak po 4 krone ter se zavežeta za vsak nadaljni napad darovati tudi štiri krone. Posnemanja vredno.
*	Ustanova. Preblagorodni gospod ravnatelj c. kr. gimnazije v Mariboru, Julij Glovvacki, je ob slovesni priliki 60 letnega jubileja vladarstva Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. izdal poziv za ustanovitev štipendija v prid revnih in vrednih dijakov mariborske gimnazije. V ta namen so darovali p. n. gg.: Fran Simonič, stolni vikarijj, 10 K; Fran Zmazek, župnik pri Sv. Benediktu, 10 K: prelat Karol Hribovšek, stolni prošt, 100 K; dr. Fran Lukman, prof. bogoslovja, 50 K; dr. Fran Jurtela, odvetnik 25 K; dr. Ivan Rudolf, odvetnik 50 K; dr. Fran Fir-bas, notar, fiO K: dr. Brenčič, odvetnik, 10 K: dr. Ivan Zolgar na Dunaju 50 K; dr. Janko Babnik na Dunaju, 20 K; Anton Santel, c. kr. Šolski svetnik v Gorici, 20 K; Fran Ogrizek, župnik, 3 K; dr. Pavel Turner, veleposetnik, 50 K; dr. Matija Murko, vse-učiliščni profesor, 20 K.
*	Zadružni tečaj v Celju je zelo dobro obiskan Udeležuje s® ga okoli 50 prijateljev zadružništva.
Zlata maša našega rojaka. Kapncin o. Ivan Kap. Raj6, roj. 27. jnn. 1..1835. v Hranilovcu pri Sv. Tomažu v Slov. g., v mašnika posvečen 13. jan. 1. 18? 9. v Senju, ho obhajal zlato mašo v Varaždinu dne 13. jan. ob 9. uri predpoldne.
*	Darujte za volilni sklad S K. Z. Cas deželno
zborskih volitev se bliža. Naši narodni in verski nasprotniki se že z vsemi silami pripravljajo, da napadejo slovenske postojanke, ter imajo v ta namen zbran že velik volilni zaklad. To nam da povod, da se tudi mi obračamo do naših somišljenikov s prošnjo, da nabirajo za volilni sklad S. K. Z. med svojimi prijatelji. Močnejši bo sklad S. K. Z, tem uspešnejše bo lahko delovala v boju proti našim narodnim sovražnikom in tem lepša bo potem njena zmaga. Na delo, somišljeniki! Iz majhnega raste veliko ! Darovi se bodo objavljali v „Slov. Gosp.".
*	Branimo mejo! Slov. kršč. soc. zveza ima med drugim namen, vzbujati obmejne Slovence iz narodnega spanja. V to svrho ustanavlja v obmejnih župnijah ljudske knjižnice, katerih namen je, zanesti pravo izobrazbo in narodno zavest v slednjo kočo ob meji, v kateri še biva Slovenec. To njeno edino pravo ljudsko-izobraževalno delo mora vsak odobravati in podpirati. Koliko je naših rodoljubov, katerim na raznih policah ležijo zaprašene knjige zabavne in poučne vsebine, ne da bi služile'svojemu namenu: izobrazbi. Darujte raje iste knjige S. K. S. Z., ki jih bo v obmejnih župnijah dobro naložila, da bodo nesle lepe obresti. Podpirajte o. K. S. ¿j. pri njenem ljudsko-izobraževalnem delu!
*	Zvišanje učiteljskih plač obeta sedaj pred de-želnozborskimi volitvami liberalna stranka svojim pristašem med učitelji. To obeta liberalnim učiteljem sedanji glavar Narodne stranke dr. Božiči, seveda ne v Narodnem Listu, katerega ¡čitajo tudi kmetje, ampak v Narodnem Dnevniku, ki ga kmetje ne dobijo tako lahko pred oči. Kmetje nimajo vsled suše najpotrebnejših reči, liberalni kolovodje pa obetajo zvišanje plač učiteljem in uradinikom. Krasno!
*	S. K. S. Z. Naša nepolitična organizacija ivkljub vsem nasprotnijškim nakanam krepko napreduje. Zveza razteza svoje delovanje vedno bolj in bolj v posamezne kraje, posebno pozornost obrača na jezikovno mejo. V zadnji seji je oklenila ustanoviti zopet novo knjižnico v neki, v narodnem oziru zelo izpostavljeni župniji, eni knjižnici knjige zamenjati in dvema društvoma posodili več knjig. Zadovoljno so se obnesli od „Zveze" prirejeni socijalni tečaji, ki so povsod dosegli lepe uspehe in ostavili najboljše utise. 'Vršili so se do sedaj v Slov. Bistrici, Vel. Nedelji, Sv. Križu pri Slatini, Ljutomeru in Šoštanju. Kmalu pridejo še drugi kraji na vrsto. Svoje zastopnike pošlje „Zveza" mnogim društvom ob priliki prirejanj občnih zborov. Z mlado duhovščino na Koroškem po dogovoru stopimo v to zvezo, v svrho oja-čenja narodno-obrambnega dela. Društvom se priporoča, da ob priliki prirejanj raznih veselic kolekuje-jo vabila in vstopnice z obmejnim kolekom. Ker sta pristopili društvi na Vidmu in na Rečici, je zdaj v „Zvezi" učlanjenih 106 društev. Vse rodoljubne Slovence prosimo, da nas podpirajo z denarnimi prispevki in knjigami, ki jih porabimo za svoje brate na jezikovni meji. Poročati nam je še, da S. K. S. Z. tudi letos vzame prireditev romarskih vlakov v naši škofiji v svoje roke.
*	Radi bojkotiranja nemških bank in zavodov na Spodnjem Štajerskem in Kranjskem je Šel vsenem-ški poslanec Malik dne 7. t. m. k ministrskemu predsedniku, notranjemu in pravosodnemu ministru in zahteval pomoči prod vedno bolj se razširjajočemu bojkotu nemških zavodov. Izjavil je, da mora nemško prebivalstvo gospodarsko popolnoma propasti, če bo šlo to tako dalje. Malik pa nič ni omenil, da Štajer-čijanci po nemških listih nesramno hujskajo proti slovenskim kmečkim pridelkom ter odgovarjajo Nemcem, kupovati pri slovenskih kmetih. Ali naj imajo tudi v tem oziru Nemci več pravice?
*	Zanimiva sodba. Ce še je kdo kje na Spod. Štajerskem, ki bi ne sodil tako kakor mi o Plojevem listu i„Novi SI. Štajerc" ali kakor se sedaj imenuje,
Sloga", naj pa blagohotno prečita, kaj liberalci sami pišejo o tem lisur. Glasilo mlaidih liberalcev „Naš List" je prineslo to-le zanimivo sojdbo: ;„Novi Slovenski Stajerc" bo od novega leta izhajal (vsak teden pod imenom ,„Sloga". Zastopa nekdanjo štajersko konservativno stranko, ali „prvake". Dotični gospodje so z večine naprednega mišljenja, kajti kolikor je bilo klerikalcev še pri njih, so se že davno pridružili klerikalni stranki. Zakaj ne store tudi prvaki takjo ter se združijo z mlado narodno stranko? Morda upajo, da se bo prejšnja stranka, kjer so vsi duhovi združeno delovali, zopet obnovila? Tega ne bodo učakali, čeprav imajo pri tem dobre namene, kajti tek Časa zahteva ločitev, ki se je taktično že izvršila; zato pa tretja konservativna stranka nima obstoja, ker nima nobene podlage, na katero bi se mogla opirati." To ni sodba, ki bi izvirala iz kake osebne mržnje, ampak sodba najbolj pristnih liberalcev, ki svoje Štajerske tovariše, med njimi tudi („konservativnega" Plo-ja, prav dobro poznajo. Naše Čitatelje bo zanimalo tudi to, da sta Ploj in .Turtela odpovedala vse katoliško-narodno časnike, pač pa sta naročnika liberalnih slovenskih Časnikov.
*	Kronprinc liberalne stranke, dr. Božič, je sedaj avanziral, ko je dr. Kukovec odšel v Trst, in sedaj on vodi strankine posle. Svojo .vlado je naznanil s posebnim Člankom v „Narodnem hujskaču", kjer prodaje svojo plitvo znanje ubogim čitateljem novega lista. O gospodarskem programu zna dr. Božič sa-
mo to: „Vršiti bo pa stranki pred vsem njen gospodarski program . . . Izpeljati zadružno organizacijo našega naroda ...." — Zelo podktovan je v obrtniškem vprašanju, ker povedal je samo: „Izvesti bo treba obrtniško-strokovno zadružno organizacijo." — Obširen je njegov trgovski program. Javnosti naznanja: „Našemu trgovstvu in naši industriji bo treba posvetiti vso našo pozornost." r— Kolosalno, gosp. dr. Božič! — Šolski program dr. Božiča je velezanimiv: „Pozabiti ne bomo Smeli teženj našega uciteljstva in uriadništva. Zvišanje učiteljskih plač je od vseh (?) strank priznana nujna potreba. G. dr. Božič so sicer resnici udarili v obraz, ker pravijo, da so vse stranke priznale to potrebo, toda ena neresnica več ali manj, je tudi pri kronprincu liberalcev vseeno. Po neresnicah se poznajo, dr. Božič pa se je pridružil svojim pristašem tudi z neverjetno površnostjo in plitvostjo.
*	Kmetje, pozor! Kakor smo zadnjič poročali, se vrši dne 31. januarja r Ljubljani vseslovenski kmečki shod. Na shoda se bo obširno razpravljalo o vladnem zakonskim načrtu za starostno zavarovanje samo z ozirom na kmečki in obrtni stan. To bo glavni namen, poučiti, seznaniti kmete in obrtnike z vsem, kar je dobrega in slabega v tej predlogi in da se zasliši mnenje kmetov iz cele Slovenije. Kot druga točka bo na shodn razprava o enotnejši organizaciji kmečkega stanu, o vzajemnem delovanju kmečkih zvez. Shod se bo pečal tudi s poselskim vprašanjem, katero tudi sega globoko v gospodarstvo naših kmetov. Ta shod bo prava socijalna šola za naše kmete in obrtnike, kakor tudi za delavce, za katere bo dne 2. februarja še poseben delarski shod. Opo-zaijamo še enkrat vse naš8 kmetovalce, obrtnike in delavce na te prireditve. Udeležite se v obilnem številu, da bo naše Štajersko čustvo zastopano. Kdor se hoče udeležiti, naj to naznani na dopisnici na naslov: Tajništvo „Slov. 1 j ud. Stranke" Ljubljana, da se mu oskrbi vstopnina.
*	Zgodaj začne lagati! Izšlo je komaj nekaj številk liberalnega celjskega „Narodnega dnevnika", pa je ta ne-bodisigatreba napisal že toliko laži o raznih ljudeh in poštenih strankah, da lahko stopi v vrsto z najnečednejšimi židovskimi listi. V 5. številki poroča med brzojavi iz Ljubljane, da je bil pri doponilnih volitvah v deželni odbor izvoljen s klerikalnimi in nemškimi glasovi na mesto dr. Šu-steršiča odvetnik dr. Pegan. To je zlobna laž, kajti pri volitvi novega odbornika js bilo oddanih 46 glasov, od ko-jih se jih je glasilo 44 na dr. Pegana. En listek je bil prazen, drugi se je glasil na ime poslanca Mandelna. Iz tega sledi, da so vse tri stranke deželnega zbora in sicer S. L. S., narodna napredna stranka in pa nemška stranka oddale svoje glasove dr. Peganu. Sicer dr. Peganu ne bi prav nič škodovalo, če bi bil dobil samo klerikalne in nemške glasove, vendar je dobre, pribiti zlobno zavijanje „Narodnega dnevnika", ki hoče namigovati, kakor da obstoji med S. L. S. in med nemško kak dogovor zaradi volitve deželnega odbornika. Toliko v vednost našim ljudem na Štajerskem, katerim lahko iz dobrega vira povemo, da glede volitve deželnega odbornika ni med strankami bilo nikakega dogovora, nego da sta narodna napredna in nemška stranka sami od sebe volili dr. Pegana. Najzanimivejše pri brzojavki „Narodnega dnevnika" je pa to, da njegov dopisnik oziroma poročevalec v Ljubljani zatrjuje, da je popolnoma pravilno poročal, da so za dr. Pegana glasovale vse tri stranke. Torej je ta liberalni listič poročilo svojega poročevalca zlobno prenaredil in tako nalašč lagal. Fej, ti nesramni lažnik!
*	Hinavsko. Značilno za liberalce je hinavsko in zahrbtno delovanje. Vsemu svetu pravijo, da hočejo mir s Kmetsko zvezo, posebno za prihodnje deželnozborske volitve. Vkljub temu pa v listih in zasebno neprestano napadajo našo kmetsko organizacijo in njene pristaše. Ni nobeno čudo torej, da velikanska večina naših pristašev noče ničesar slišati o kompromisu z liberalci, ker jim ne zaupa vsled njihove nepoštenosti. Tako nam prihajajo poročila od jako zanesljivih oseb, da liberalci hočejo skleniti z nami kompromis, v okrajih pa, kjer bi se kmetski stranki prisodili mandati, ostali bodo „neodvisni" ter proglasili svoje kandidate. Po tej „neodvisni" poti sta prišla zadnjič Roblek in Ježovnik v državni zbor. Toda ni dovolj, da hujskajo liberalci na Štajerskem stranko proti stranki, tudi na Kranjskem, kjer so se stranke približale, hočejo napraviti zopet razdor ter zakuriti nov ogenj. „Narodni dnevnik" je poln takih hujskarij in prav dobro bi mu pristojalo ime „Narodni hujskač".
*	Za obmejne Slovence: Mohorjani pri Sv. Duhu v Ločah 5 K; Mohorjani pri Sv. Juriju ob juž. žel. 16 K.
*	Za Društveni Dom v Št. Ilju: Zagajski v Mislinji 100 K; deželni odbornik Robid 30 K; Janko Pelcl v Gornji Radgoni 2 K in en ruski rubelj.
Darujte za volilni SKLAD
!
Mariborski okra).
m V Mariboru so imeli Nemci dne 7. t. m. v kazini shod, na katerem bi se naj določil za mesto Maribor drugi deželnozborski kandidat. Prvo kandidaturo je, kakor znano, zopet prevzel prejšnji deželni poslanec Wastian, za drugo kandidaturo pa se Nemci še sedaj niso mogli zediniti.
m Maribor. Vsled domaČih prepirov si je tukajšnja gostilničarka Ana Rapoc prerezala na nogi žilo. Nezavestno so prepeljali v bolnišnico.
m Za porotnike v Mariboru so za (leto 1909 izžrebani kot glavni porotniki: Viljem Aebt, Ivan Andrašic, Franc Auer, Mihael Aicher, Primož Ballon, Roman Brihta, Jožef Baumgartner, Rudolf Blum ml.,
Mihael Bregar, Leopold Barta, Anton Birgmaier, Anton Baier, Alojz Dolamič, Jožef Dufek, Jožef Druškovič, Ivan Dietinger, Henrik Egger, Martin Ertl, Rupert Eisl, Edvard Engstler, Jožef Felber, Franc Frangeš, Anton Fabian, Julij Fischbach, Fr. Friedau, Alojz Frei, Martin Fuchs, Alojz Frohm, Julij Glaser, Matija Glavič, Šteian Gruber,, Ernst Grund, Mihael Gottlich, Karol Glaser, Adolf Himmler, Ferdinand Hirschmann, Ivan Hoffmann, Ivan Hois, flvan Holi-ček,. Alojz Hudovernig, Emil Hubaček, Jožef Holzknecht, Ivan Holzer, Jurij Honka, Ivan Hombek, Jurij Heumayer, Friderik Jak, Anton Jellek, Avgust Jeres, Krištof Jüptner, Jakob Juriöka, Simon Jagodic, Ivan Jager, Pavel Kammerer, Frajio Kantner, Jožef Kavčič, Anton ¿Kilfmann, Jožef Kolarič, Ivan Koser, Jakob Kotnik. Matija Kaša, Alojz Knappek, Franc Kodela, Ivan Kronawetter, Franc Leinšic, Ed. Leyrer, Viljem Leyrer, Ivan Linninger, Rajmund Lirger, Ferdinand Iiösfchnigg, Ivlan 'Lfemeš, Ernst Leobner, Friderik Leyrer. Nadomestni porotniki: Andrej Matzhold, Servat Makotter, Alojz Mayr, Dominik Meniš, Ivan MiloŠic, Vid Murko, Andrej Majcen, Ivan Mandl, Matija Misleta. Franc Mauerhofer, Ant. Močnik, Aleksander Mydlil, Oskar Matzl, Ubald Nas-simbeni, Ivan Nendl, Franc Pelim, Ivan Pelikan, Julij Pfrimer, Karo! Pickl, Karol Pirch, Franc Pir-chan, Karol Pirchan, Jožef Pugel, Mihael Parti, Fr. Poppitsch, Ferdinand Potočnik, Franc Pinterič, Rvan Reicher, Julij Ruprich, Jožef Ratzek, Alojz Riegler, Franc Reicher, Jožef (Sagaj, Ivan Sauer, Gustav Scherbaum, Ferdinand Scherbaum, Seb. Scherer, Anton Schmideritsch, Jurij Stern, Alojz Sucher, Fr. Schell, Karol Sinkovitsch, Jakob ;Stipper, Anton Strablegg, Hans Sachs ml., Martin Skerbinz, Jožef Stark ml., Ludovik Schuttal, Jakob Sichifko, Gvido Sparowitz, Jakob Splihal, Gustav Scherbaum, Ivan Stopper, Konrad Sulin, Karol Scheiber, Evgen Siliert, Ernest Tisso, Kristijan Troger, Jložef Tscheligi, Ivan Cernej, Jožef Trirtschl, Stefan Thoman, Karol Tratnik, Franc Tautscher, Ludovik Colnik, Franc Cuček, Jožef Ullaga, Franc Urschitz, Adolf Vollgru-ber, Jožef Walzl, Adolf Weigert, Hans Wernig, Jož. Wessiag, Andrej Wicher, Ivan Winkler, Henrik WirtK, Anton Voh, Herman Wögerer, Karol Wolf, Karol Worsche, Peter Wressnig, Jožef Waidacher, Gustav Winkler, Janko 'Zahradnik, Franc Železny, Ludovik Zinthauer, Ivan Ziigner, Leopold Zwetti, Theobald Zemann, Ferdinand Zebiš, Ernest Zelenka.
m Studenci. Načelstvo hranilnice in posojilnice v Studencih pri Mariboru je v svoji zadnji seji sklenilo, da so uradne ure od 24. t. m. dalje namesto v soboto, v nedeljo od 10—12 ure dopoldne. Studenčani, kakor tudi kmetje in delavci iz okolice se radi tega opozarjajo, da se pridno poslužujejo svojega domačega zavoda, ker se jim glede časa nudi največja prilika.
m Jarenina. To je bil zopet dan radosti za našo župnijo, dan sv. Treh kraljev. Cvet naše fare, naši dragi fantje, zbrali so se zopet v častnem številu, nad 60 jih je bilo, v bralni sobi, kjer je tovariš Žebot v enournem govoru vspodbujal naše fante k značaj-nosti. Za njim je govoril še domači mladenič RoŠker in č. g. Vračko, Med udeleženci je vlaidalo splošno navdušenje. Pa naj še kdo poreče, da jareninski fantje niso zavedni.
m Sv. Ropert v Slov. goricah. Dne 3. jan. imeli smo tukaj gledališko predstavo: „Nežko iz Bleda". Igralo se je po naših skromnih močeh z vso požrtvovalnostjo na vseh straneh — bodisi pri igri kakor v petju. Drugi dan pa je dejal rudarski akademik g. Ernest Cuček na rahlo vprašanje, zakaj da se tudi on ni vdeležil predstave: „zdi se mi, da bi to bila žalitev mojega umet-niškega čuta'! Poživljamo tukaj na tem mestu gosp. E. Č. naj nam naznani, kedaj, kje, in s kakim vspehom je on nastopil kot pevec, igralec, in — govornik. Pa znano nam je — v naše veselje — da so lansko jesen hoteli napredni dijaki vprizoriti neko „ves slovanski svet pretresljivo igro" s „slavnostnim" govornikom. Odra za igro pa še niso imeli — dokler ga jim ni končno dalo na razpolago naše „izobraževalno društvo". Za „slavnostnega" govornika so „napredni dijaki izvolili gosp. abiturijenta E. Čuček — pa čuj „Prosveta" — ko so se „napredni" dijaki za resnico domenili, — izginil je „slavnostni" govornik E. Č. — nekam na letovišče!! In taki ljudje, ki v letih, ko so prišli do pravega pojmovanja, nikdar niso videli — pravično rečeno — niso hoteli videti naših predstav, hočejo oceniti naše igre in petje. „Prosveta", zapiši si to v spominsko knjigo! Naj nam g. E. Čuček naznani, kedaj bo on javno nastopil in pokazal svoj „umetniški" čut — vsi, ki bi ga bili žalili v njegovem „umetniškem" čutu, ga bomo prišli poslušat in se mu bomo — klanjali.	Poučeni.
m Sv. Ana na Krembergu. Veselica bralnega društva dne 27. dec. m. 1. je prav dobro uspela. Domačinov kakor tudi tujih gostov je bilo toliko, da so bili prostori gosp. Krambergerja natlačeno polni. Igrala se je igra: „Nežika z Bleda", kateri je občinstvo s pozornostjo sledilo. Sen-jurjevski „slavčki" so nas kar očarali s svojim milim in krasnim petjem. Občna želja je bila, da nas pri prihodnji prireditvi zopet počastijo s svojim obiskom. Kakor je slišati, so mislijo tudi naši mladeniči začeti nekaj gibati. Bog daj ! Le naprej po poti prave krščanske izobrazbe.
m Sv. Lenart v Slov. gor. Naša novoustanovljena šolska kuhinja izvrstno vspeva. Do 48 šolarjev dobiva šolske dni toplo tečno kosilo. Gospa nadučiteljeva je sama pripravlja. Okrajni šolski svet ji je v priznanje za njeno požrtvovalnost izrekel očitno zahvalo. Ravnotako se je isti v svoji zadnji seji 11. t. m. hvaležno spominjal gospoda župnika Jos. Janžekovič, ki je sprožil to blago misel, pa gospoda nadučitelja Jak. Kopič za njegovo spretno vodstvo.
! Elran 4,
m Sv. Andraž v Slov. gor. V Stavešincih jo umrla 66 letna vdova Alojzija Lovree, roj. Raj i p. Bog ji daj večni mir!
m Dobova. Umrl je dne 7. t. m. Jožef Bosina, po kratki bolezni previden s sv. zakramenti. Rajni je bil obče spoštovan, značajen mož, katerega je dolga vrsta pogrebcev spremila k zadnjemu počitka. Duhovna opravila je izvršil njegov sin, g. Iv. Bosina, ki službuje kot kaplan pri Sv. Juriju v Slov. gor. Vrli mož naj počiva v miru!
m Selnica ob Dravi. Dne 17. t. m. bo imela naša hranilnica in posojilnica svoj II. občni zbor. Po zboru pa bo govoril v župnišču g. nadrevizor Vladimir Pušenjak iz Maribora o kmetskem združevanju v zadrugah. Govor bo gotovo velezanimiv, ker je gosp. Pušenjak znan kot strokovnjak v zadružništvu. Ker imamo pri nas le malokdaj priliko slišati kakega govornika, smemo upati, da bo udeležba obilna. V nedeljo popoldne torej vsi na shod! Nihče naj ne ostane 'doma, da se ne bo moglo o nas vedno govoriti, da smo nazadnjaki.
m Spod. Poljskava. Li poznaš, prijatelj, to čeVlno vasico, ležečo ne daleč od znanega nemčurske-ga gnezda Prajgersko ? Ima lepo lego in nje prebivalci so nekateri še stare slovenske korenine. Toda v novejšem času zavel je tudi tukaj, lqakor žalibog po marsikaterem kraju na Spod. Štajerskem, nemčur-ski duh. Temu seveda, ste Polskovljani krivi sami, ker se tako slabo brigate za občinske volitve, da imate že več let na čelu občine možla, kj je vaš narodni nasprotnik. Kajkor sem zvedel, bliža se zopet volitev župana; odborniki so že izvoljeni. Seveda so na tehtnici še vedno posili-Nemci s Slovenci, toda mislim, da bodo zaunji tokrat težji in izbili občinski stolček posili-Nemcem ter ga pridobili za se. Sedaj je čas, da se pokažete, koliko ste vredni. Izvolite si moža slovenskega, kremenitegja značaja, imate jih dovolj, ker le ta pozna vaše težnje in bo deloval vpm v čast, nemčizmu pa v strah. Ne dajte se iairbati od onih par zagrizenih nemšjkih uradnikov in drugih, ker drugače bodo tudi nad vas prišli s pajlicami in revolverji, kakor se je to zgodilo v septembru mino-lega leta, ko so šli celjski nemjčursiki druhalji na pomoč v Celje, da so ondi pretepavali ,mirne Slovence. Upamo, da bo ob času volitve ¡vsak Slovenec storil svojo narodno dolžnost.
m Bralno društvo v Tinjah je imelo na praznik sv. Treh kraljev svoj občni zbor. Sklenili smo si naročiti sledeče imenovane liste: „Straža", 1 izvod, „Slov. Gospodar, 10 izvodov, „Naš Dom", 10 izvodov, „Domoljub" 1 izvod. Prečastiti gospod župnik pa bodo društvu še dal na razpolago „Bogoljuba" in Glasnik presv. Srca Jezusovega. Taiko bodo naši dru-štveniki imeli na razpolago mnogo lepega berila. In v 'društveni knjižnici čaka v©č sto lepih kjnjig, da bi segli po njih. Zato pa, dragi mladeniči, pristopite še v obilnejšem 'številu k bralnemu društvu, ki vam ponuja toliko žlahtne dujšne Jjmne in nedolžnega razvedrila!
m Slov. Bistrica. Nage kmečko ljudstvo je gostoljubno in tujcu — Nemcu — se pri nas dobro godi. Naš kmet še veano voljno prenaša tujca, četudi izrablja gostoljubnost in ima svoje dolge prste le k sebi obrnjene. To pa ni prav; le prepozno bode ljudstvo spoznalo tiste, ki mir neopravičeno segajo v žep. Naši Nemci so zopet v okrajnem zastopu lepo za svoje posjkrbeli. Ko so še kmetje imeli večino v okrajnem zastopu, je blagajnik zastonj opravljal svoje posle; sedajnemu blagajniku pa iso sklenili dati plače 300 K vsako leto: obenem so mu pa še dali 200 kron kot novoletno darilo — da si povrne zgubo, katero je baje imel pri izplačevanju. Tako je torej vaiše gospodarstvo? Ali je potem čuicfa, da ste okjraj po nepotrebnem zadolžili za 100.000 kron? In potem se tem prijateljem diavkoplačilcev Čudno zdi, da nismo ž njimi zadovoljni? Vi BistriČani in vaši prijatelji iz Pol-skave in Poljčan, čujte, kaj vam povemo. Slabo je za vas, če nimate ne enega moža, ki bi hotel zastonj opravljati posle blagajnika! Talko se po nepotrebnem trati in porablja kmečki deneir. Kmet pa le pLačuj, saj imaš vsega dovolj.
m Slov. Bistrica. Mladeniška zveza priredi v nedeljo, dne 24. jan. ob 3. uri popoldne v veliki dvorani hotela Avstrija veselico s sledečim vzporedom: 1. Kmet in fotograf. 2. Dr. Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček. 3. Šaljiva tombola. 4. Prosta zabava. Med odmori godba. Ker je čisti dobiček namenjen „Lobr društvu", se preplačila hvaležno sprejemajo.
m Slov. Bistrica. Dne 10. t. m. se jo razobesila raz našo sodnijo bela zastava v znamenje, da ni nobenega tička na toplem v sodnijski kajhi.
m Poljčane. PreteČeno nedeljo se je v prostorih kmečke posojilnice zbralo nad 100 oseb k ustanovnemu shodu izobraževalnega društva. Videli smo naše značajne može in prvoboritelje (za kmečke pravice in med njimi veliko vrlih in navdušenih mladeničev. Tudi nekaj deklet je bilo navzočih, ki so se razveselila, ko so izvedela, da se bo za nje pri druStvu nstano^ vila dekliška zveza. Kot odposlanec S. K. S. Z. je govoril prolesor dr. Hohnjec ter razpravljal o namenu, ki bo za njim težilo novo društvo in U je že izražen v njegovem naslovu, in o sredstvih, s katerimi bo društvo doseglo svoj prelepi smoter. Poslušalci so sovornikovim besedam pritrjevali ne samo z odobravanjem, ampak tudi z dejanjem. Takoj jih jo 56 pristopilo novoustanovljenemu društvu. Odbor: predsednik posestmk Janez Hauptman; podpredsednik mladenič Franc Polaneo; tajnik Franc Romer, organist; ¡njegov namestnik Fr. Ambrož, železniški sprevodnik
v p.; blagajnik mladenič Steian Polanee; njegov namestnik mladenič Ivan Stun^pl; knjižničar župnik Alojz Cilenšek; pregledovalca računov kovaški mojster Jernej ,Senegačnik in gostilničar Franc Gajšek.
m Sv. Jakob v Slov. gorkah. Tukajšnje bralno društvo ima v nedeljo One januarja po veeernicah svoj cUoii ¿oor pri g. Loroerju > uorujein dolu. Vsi pr.jateiji društva bo prijazno vaojjeni. Odbor.
! HujskJ okraj,
p Ptuj. Umri je v minoritskem samostanu na Ptuju vlč. g. Martin Sket, vpok. župnik, dne 7. jan. po dolgi m mučni boiezni v ¡70. letu svoje starosti. Pogreba dne 9. januarja se je udeležilo 27. duhovnikov in velika množica ljudstva. Pogrebni govor je imel mil. g. prošt ptujski J. Fleck, ki je v krasnih besedah naslikal rajnega življenje in delovanje; gospod Sket je bil posebno odličen pevec, ki je s svojim krasnim baritonom še tudi v svoji visoki starosti očaral vse poslušalce; svoja zadnja leta je preživel pri čč. oo. minoritih tiho in skromno, kakor pravi redovnik. Kondukt je vodil vie. o. gvardijan Lenart. Blagi mož naj v miru počiva. — Dne 8. januarja je umrla na Ptuju g. Amalija Božič, soproga c. kr. okrajnega gozdarja Fr. Božič, v 47. letu svoje starosti, po nenavadno dolgi in mučni bolezni. N. v m. p.!
p Stajerc in ptujski trgovci. Ptujski in okoliški Slovenci so se zavezali s častno besedo, da ne bodo nikjer na Ptuju kupovali več pri onih trgovcih, ki zavijajo prodane reci v ostudnega „Štaijerca". Prosimo somišljenike, da nam takoj naznanijo trgovine, kjer se ponuja ali kakorkoli razširja omenjeni list.
p Veliko pohujšanje je vzbujalo v nedeljo, dne 10. januarja več delavcev na Dravi, ki so kakor v delavnik spravljali led za ptujske trgovce. Slovensko ljudstvo, ne skVuni nedelje!
p Štajercu pa huda prede, ker sedaj znani dr. Plaohki tirja za „Štajerca" zaosltalo naročnino. Ljudem se odpirajo oči; pa je tudi čas, saj toliko hudega ni zraven ptujskega šnopsa nihče povzročil, kla-kor Ornigov „Stajerc".
p Ni vse zlato, kar se sveti. To je zadnjič dokazal g. Karol Tratnik, pasar v župnijski ulici v Mariboru, neki kmetici iz Dravskega polja, ki mu je prinesla neko okroglo ploščico, da ji pove, je-li to bron ali zlat za 10 ¡kron. Sirota pripoveduje svoj strah takole: Imamo domač mlin ali žrmlje. Ko smo včeraj mleli, na mah žrmlje zahreščijo. Privzdignemo kamen in najdemo med zrnjem to le okroglo ploščico, ki se je zasvetila kakor zlat. Ker moj mož tako denarje skrivlje pred menoj, sem mislila, da mu je kakšen zlat padel iz žepa, ko je ležal na peči ter se je zlat pomešal med zrnje, ki se je sušilo na peči. Prinesla sem to ploščico v Maribor, češ, tu bom gotovo izvedela, kaj je ,ta pokveka vredna. Svetovalo se mi je, naj jo nesem na Glavnem trgu v novo štacuno, ki ji „banka" pravijo, češ, tam denar zamenjajo. Tam so mi v slovenskem jeziku dopovedali, da ta ploščica ne zasluži več ime denarja, ker na njej ni ne napisa, ne cesarjeve podobe. Svetovali so mi, da naj nesem ploščico k „goldšmidu\ Dober gospod so mi pot k vam pokazali, češ, da vi mi bote po pravici povedali, kaj je plošča vredna. Gospod Tratnik si je dal takoj na-liti v skledico „hude vode" (ali žveplove kisline), je pomočil v njo ploščico in vzkliknil: „Mati, bodite po-tolaženi, vaša izguba ni imena vredna. To ni bil nikoli zlat, ampakj nov krajcar za dva vinarja. Le poglejte!- Sedaj bom pomočil star bronast denar v to „hudo vodo", sedaj pa zlat, in sedaj poglejte, kako je „huda voda" brou objedla, da se blešči kakor zlato, zlata pa ona ne more spremeniti." Ženski je padel težek kamen od srca, ko se je na svoje oči prepričala, da res ni vse zlato, kar se blišči ali sveti.
p Hajdin. G. urednik, resnično vam povem, da sem nekaj časa verjel ptujskemu „Štajercu"; meseca septembra lanskega leta pa sem se sam na lastne oči in ušesa prepričal, da list živi od same laži in hujskanja proti Slovencem. Sedaj še več. Hajdinčani smo imeli v decembru sv. misijon, za katerega se našemu nad vse priljubljenemu in blagemu gosp. župniku ne moremo nikoli dovolj zahvaliti. Pri tej priliki so gg. misjonarji svarili med drugim tudji pred pohujšanjem, posebno še pred slabimi knjigami in časniki. Dobro se spominjam, da niti eden gospod ni v nobenem govoru omenil „Štajeroa", a glej ptujskega kljukca: sedaj so je pa sam zglasil in tako priznal, da se res prišteva med slabe, pohujšljive liste, ker silno ropoče, češ, da so misjonarji njega napadali. Slovensko ljudstvo, ali slišiš: „Stajerc" sam se prišteva med slabe liste!- Proč s ptujsko izdajico! — Hajdinčan.
p Hajdin. Izjava. Jaz podpisani Simon Zupanič, posestnik iz Hodeš, župnije Hajdin s tem izjavljam, da ni res, kar je „Stajerc" v šlevilki od 3. jan. pisal o moji hčerki Mariji, da jo je namreč prijela verska blaznost zaradi sv. misijona na Hajdinu. Moja hčerka je bolna že od 13. leta in jo je bolezen že preje večkrat napadala; tudi ni stara 18 let kakor „Štajerc" piše, ampak ima že 30 let. Torej izjavljam še enkrat, da je grda laž, da bi moja hčerka zbolela zaradi sv. misijona. Simon Zupanič. — Pripomba uredništva : Zopet ena izmed neštetih lažij „Štajerca". Ali bo tako pošten, da bo to laž popravil!
p St. Urban pri Ptnju. V naši župniji je bilo pre-tečeno leto rojenih 85, umrlo je 83 oseb. Števiio umrlih se je zdatno povišalo, ker s« je veliko nedolžnih otročičev preselilo v večnost. V začetkn tega leta pa je smrtna kota zo-
pet začela pri „malih". — V naših hribčkih in dolinah je zadnje dni zasnežilo kakor v gorati planjavi, kljub temu primanjkuje v studencih vode za ljudi in živino. Najbolj pa nam primanjkoje krmila za goved, da smo primorani živino pod ceno na sejmih prodati, ker ne moremo dobiti krmila niti za drag denar in je beda res velika.
p Z Vurberga prihajajo dan na dan z jabolki obloženi vozovi na Ptuj, odkoder jih pošiljajo na Dunaj, na Ogrsko itd. Takoimenovana „lajta", ki drži nekaj nad 2 polovnjaka, se preda po 32—3ti K. Na Dunaju pa stane 100 kil 40 K. Kdo ima dobiček?
p 'Na Vurbergu je bil 6. januarja občni zbor. „Gospodarsko-izobraževalnega društva". Udov je imelo društvo v preteklem letu 76, kateri so prebrali 118U knjig in veliko strokovnih časopisov kot „Kmetovalec", „Narodni Gospodar", „Občinsko Upravo" itd. Predavanj je bilo deset, in sicer: upliv dobrega in slabega tiska na ljudstvo; pijančevanje pri starih in modernih narodih; suženjstvo pri Rimljanih in Grkih; bolezen pri kravah in svinjah; cepljenje trt, in kako naj postopamo proti trtnim in drevesnim škodljivcem; poročilo o mladeniškem shodu pri Sv. Trojici; najslabše letine zadnjih 400 let in o cenah živine in pridelkov tistiL dob; francoske vojske leta 1800 s posebnim ozirom nt- Štajersko; kako naj čitamo in o pravilnem napravljanju sadjevca. Knjig ima knjižnica 345, večinoma vezanih. Dne 20. septembra je napravilo društvo imenitno papeževo in cesarsko slavnost V vurberškem gradu. Odbor se je tako-le izvolil: Janez Rašl, predsednik; Franc Krepek, podpredsednik; Kolarič Jakob, blagajnik; Bezjak Jan., tajnik; Martin Bezjak, knjižničar; Minili Ana in Al. Kokelj, odbornika. Ob tej priliki sta se tudi ustanovili „Mladeniška" in „Dekliška Zveza", kateri začneta še ta mesec uspešno delovati.
p Sv. Barbara v Halozah. Ob obilni udeležbi je storilo naše kat. slov. izobraževalno društvo svoj korak v drugo leto svojega delovanja. Iz poročila posameznih gg. odbornikov posnamemo, da šteje društvo 04 članov, ob koncu občnega zbora pa že 70, kar je za eno leto delujoče društvo, ki se ima boriti s takimi zaprekami kot naše, gotovo lepo število. — Društvo ima v svoji knjižnici okrog 250 knjig razne vsebine in je naročeno na vse slov. kat. časnike. Po občnem zboru je govoril zastopnik S. K. S. Z. iz Maribora, g. -Šut, o potrebi, izdbraževalnili društev. — Mlademu društvu, ki šteje zelo veliko članov med * mladino, želimo mnogo napredka.
p Svetinje. V zadnji številki 1. 1. se je Narodni List zopet spravil nad nas! V svoji miroljubnosti napada može kakor so: Vraz, Jerebič, Peršak, Marin in Habjaniča Pravi, da je Gospodar delal nas v „najuglednejše" in „najslabše": kolikor berem Gospodarja, vem, da tega ni pisal, ta razloček dela le dopisnik Nar Lisita! Na pot psovanja mu ne bom sledil, ker še dosedai nisem hodil v to šolo, pač pa mu mirno polveim, da je mogoče, da mi Svetiiijčani ne bomo več tako „nori", da bi denar nosili tistemu človeku, ki hoče po vsej sili sam biti „najuglednejši" in ima vse druge za „najslabše" in — nore! Kaj bi pa bilo tedaj — „gospod" ? — Take mlade ljudi bi bilo dobro za ušesa potegniti, Če so že sxihi za njimi! — Stariši, pazite, da vaši sinovi ne postanejo ta(ki! Dajte jim torej v roke dobro berilo, ne pa Nar. List, za katerega se trudi dopisnik Nar Lista!
p Hlaponci pri Sv. Lovrencu v SIovl goricah. Brez vsake strankarske nasprotnosti se je vršila dne 3. t. m. tukaj volitev občinskega starešinstva. Ker se jo Ivan CuŠ, dosedajni predstojnik, ko je bil izvoljen z 11 glasovi, tej službi odpovedal, je bil izvoljen za občinskega predstojnika Janez Seguía, veleposestnik in načelnik I. štajerske trs. zadruge, za svetovalca pa Franc Sošterič in Lovrenc Hojnik. Sami značajni možje, ki se bodo gotovo držali krščanskega in narodnega programa.
p Krajni Šolski svet Ormož-okolica in Šolsko vodstvo ormoške okoliške šole izrekata vsem onim, ki so pripomogli, da se je slavnost 60 letnice vladanja našega presvitlega cesarja na tamošnji šoli dne 2.. decembra m. 1. tako lepo izvTšila, iskreno zahvalo.
p Ormož. Društvo za oskrbovanje otrok in varstvo mladine lepo napreduje. Ljudstvo se je začelo zanimati v večjej meri za to prepotrebno društvo, dobro vedoč, da bo naš zarod takšen, kakoršnega si bo-demo vzgojili. Vsako leto se delijo ubogim otrokom podpore za hrano, obleko, učila itd., za kar je seveda treba prostovoljnih prispevkov. Z novim letom 1909 je pristopila ormoška posojilnica temu društvu z zneskom 100 K kot ustanovnica. Bog plati in daj dosti posnemalcev!
p Hardek pri Ormožu. Vrl mož je umrl dne 9. t. m. v naši občini, g. Franc Hanzelič, bivši dolgoletni župan, cerkveni ključar in odbornik različnih zastopov in zavodov. Svetila mu večna luč.
p Clrkovce-Strassgoinzen. Strašgojnca je lepa, velika in bogata vas. Pa je tudi slovenska vas, svet si pa lahko misli, da je nemška, če vidi na pismih in razglednicah le nemški poštni pečat „Strassgoinzen". Sicer je Še marsikje samo nemški poštni pečat, kar je za nas Slovence sramotno. Dvakrat sramoten j« pa naš slučaj. Dosedaj je bil namreč pri poštnem nabiralniku v Strašgojnci nemško-slovenski pečat, a kar čez noč je slovenski zginil. Ali je pa mogoče? š« dvojezičen, a se g. pri poštnem nabiralniku le igra in norčuje in pritiska na pisma le smešno in nesmiselno nemško ime. Ali se je pa kaj zahrbtno storilo li Prepričani smo, da zavedni Cirkovéani ne bodo trpo-
li te krivice in naravnost sramote in zaničevanja popolnoma slovenske vasi!
p Sv. Tomaž pri Ormožu. Tomaževski mladeniči imajo v nedeljo, dne 17. r. m. po večernicah v prostorih g. Fran Kosi-ja mladeniško zborovanje, na katerem se bo ustanovila miadeniška zveza. Udeležite se mladeniči teg«i zborovanja mnogoštevilno.
Ljutomerski okraj.
1 Ljutomer. „Kršc. soc. zveza1' je podarila povodom socijalnega tečaja v Ljutomeru, ki se je vršil v prostorih Franc Jožetove šole, podpornemu društvu te šole 20 K, za katere jej izreka odbor najprisrčnejšo zahvalo.
Anton Kave, tč. tajnik.
1 Sv. Jurij ob Sčavnici. Dne 4. t, m. je zgorela hiša z gospodarskim poslopjem .vdove Terezije Stranjšak v Slaptincih.
1 Sv. Križ na Murskem polju. Čebelarska podružnica je imela svoj občni 2ibor v šoli dne 27. dec. 1908. V odbor so bili izvoljeni: g. Martin Kolar, posestnik v Logarovciii, predsednikom; g. Cvetko, nad-učitelj v Vučji vasi, podpredsednikom; Alojz Brati-na, mladenič v Križevcih, blagajnikom; Alojz Stu-liec, mladenič v Starivasi, tajnikom; gg. Marko Sla-vič, posestnik v Kijv.čarovcih in Fr, Vrbnjak, posest, v Iljašovcih, odbornikom za osrednji odbor. H koncu je imel g. najdučiielj Cvetko daljše predavanje o glavnih točkah naprednega čebelarstva.
1 Veržej. Smo pa srečni Verženci! Vsak teden še namreč pricaplj^ v Veržej ptujska smrdokavka — Štajerc, in sicer v enem iztisu. Ali še vedno ne bode-mo izpregledali ? Saj imamo Slovenci obilo krščanskih in (dostojnejših Časnikov, ki se dobijo za manjši, ali vsaj za isti denar kot giltna krota. .Torej proč s Štajercem! Imamo pa tudi velikega prijatelja (!) „Nar. List" in „Narodni Dnevnik". O njem £e bomo govorili. — Naša dolžnost pa je, da širimo svoje katoliš-ko-narodne časnike. V sleherno hišo naš časnik!
1 Veržej. Marsikdo bi mislil, da so Verženci zaspanci. Da pa tem i ni tako, je pokaralo Bralno društvo v Veržeju dne 3. t. m., ko je priredilo dolgo in težko igro „Dan sprave". Igra je prav dobro uspela. Posamezne vloge so se vobče dobro izpeljale. Prav dobro je izvršil svojo vlogo mladenič Alojz Zelenko. Po igri je bila neprisiljena prosta zabava, ki je trajala pozno v noč in pri kateri je nabrala diletantin-ja Julka Seršen za obmejne Slovence okoli p kronic. Želimo, da bi se V kratkem zopet videli na odru.
1 Bralno društvo za ljutomersko okolico ima v nedeljo, ilne 24. prosinca v bralni sobi svoj občni zbor. Vse ode bralnega društva vabi k obilni vdeležbi odbor. — Reditelji naj ne pozabijo na časnike in na udnino.
1 Bralao društvo v Veržeji ima rne 24. prosinca 1.1. svoj redni letni občni zbor popoldne po večernicah v bralni Bobi s sledečim vspo-redom: 1. Poročilo predsednika. 2. Volitev odbora. 3. Slučajnosti. 4. Sprejemanje novih udov. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
1 Bralno društvo v Veržeji priredi dne 17. t. m. v prostorih ge. KukovecvLjutomeru ponovitev gledališke igre „Dan sprave", t štirih dejanjih. Vstopnina: 1. sedeži 1 K; 2. sedeži 80 vin; nadaljni CO vin; stojišče 80 vin. Začetek takoj po večernicah. K obilni udeležbi uljudno vabi vsakogar	Odbor.
venščina. Pl. Adamovič je vodil sejo v slovenskem jezikiLi Na dnevnem redu so bile važne zadeve. Sklenilo se je, da se dovoli požarni brambi v Družmirju 300, na Paki 100 K; prošnji šoštanjske požarne brambe, ki preveč dela nemško politiko, se ni ugodilo. Cesto iz St. Ilja na Polzelo prevzame okrajni zastop; dvema dijakoma učiteljiščnikoma se dovole ustanove po 300 K na leto. V spomladi se snuje v Velenju drevesnica za gozdna drevesa, zemljo v ta namen je podaril pl. Adamovič. Nadalje se je sklenilo nakupiti bikov mirodvorske pasme in dovolilo tistim, ki prevzamejo bike v rejo podpore 200 K na leto. V okrajni šolski svet so volili še pl. Adamoviča.
s Šoštanj. Dne 7. t m. po noči se je obesil v svoji celici na okenskem omrežju 50 letoi trgovec z lesom Štefan Molit, ki jo bil pri tukajšnjem okrajnem sodišču v preiskovalnem zaporu. Bil je v preiskavi radi hudodelstva pož;ga. Sumilo se ga je, da je dne 19. oktobra m 1. zažgal svoje gospodarsko poslopje, da bi si dal izplačali nmrovalno vsoto. 20. t. m. bi imel priti Mo:h pred porotnike ; v noči pred premeščanjem v Celje pa se je obesil.
s Št. Janž pri Velenja. Ni dolgo tega, kar je prinesel „Slov. Go-p." vest, da se bode tukaj ustanovilo neko društvo Toda kakor vse kaže, je ta misel zopet zaspala. Ali bomo ostali res še nadalje sa^parci!? Poglejmo naše sosedne občine — povsod so že organizirani, a mi še spimo spanje pravičnega. In to ne sme biti. P. Siji nam slov.-kršč,-soe. zveza svoje voditelje, da nas prebude; kajti nam manjka samo voditeljev. Novo leto nas mora navdati tudi z novim duhom. — Kadi nalezljive bolezni jo bila tnkajšnja šola zaprta čez en mesec in še-le sedaj po novem letu se je pričel zopet poduk	D. G.
s Šmartin pri Šalekn. Dne 10. v nedeljo popoldne se je vršila v šnpniščn b .žičnica za slovenske otroka velenjskega šolskega okoliša. Ob lepo okrašenem božičnem drevesa, katerega pomen je otrokom razložil č. g. župnik, opominjevaje jih k pridnem1! učenju in pobožaosti, je bilo obdarjenih okoli 80 revnejših otrok z rajnimi oblačili, pa tudi kruhom in sadjem. Slov. bralno društvo pa se tudi zahvaljuje narodnemu trgovcu gosp. Valer.čakn, ki je po tako nizkih cenah prepustil d<>bro blago za božičnico.
s Velenjska šola se je spet otvorila dne 8 januarja, s Na velenjski Šoli so v rabi zvezki, ki nosijo napis sledečih tvrdk : Platzer, Marburg ; Eiehmann & C«»., tam gor nekje „an der Elbea. Ali je po drugod tudi lako? Upamo, da novi slov. trgovec naroči zvezke bližje kje — na Slovenskem.
s Okoličani velenjski, kupujte pri slovenskem trgovcu. Storite svojo narodno dolžnost. Ne delajte sramote sami sebi. Naj vas narodni nasprotniki še tako vabijo s sladkimi besedami ali vam obetajo ceno blago, pomislite vedno, da vam slovenski trgovec postreže z istim blagom po nižji ceni. Na svoji zemlji hočemo biti sami gospodarji.
Mladenič iz okolice.
Slovenjgraški okraj.
Zopet novo slovensko posestvo. Znano posestvo Wartenstein pri Slovenjemgrndcu je kupil veletržec Knez iz Ljubljane za svoto 72.000 K. Tako je prav, da je prišlo zopet eno tako posestvo v domače roke. Seveda je to našega narodnega nasprotnika jako zapeklo, ker je zgubil zopet en del svojega mogotstva na Spodnjem Štajerju.
s Rszbor pri Slovenjgradcu. Dne 10. t. m. je bil v prostorih izobraževalnega društva društven shod, na katerem se je predavalo o starostnem zavarovanju. G. predavatelj nam je v poijudni besedi razlagal pomen zavarovanja; očrtal pa je oh enem tudi delovanje poslancev raznih strank v prid ubožnejšim slojem, ki so v državnozborskih razpravah o starostnem zavarovanju kij lepo kaže. Udeležba je bila povoljna in posebno nekatori so se odlikovali s posebno pozornostjo. Tako je prav! Kdor pazljivo posluša, se bo tudi kaj naučil. Le eno se mora grajati: Ženska ne ena ni prišla k predavanju, čeprav jo postava za nje ravno tako važna kot za moške. Vidi se, da se še večina ljudi vedno ne zaveda tiste važnosti in pomena, katero jim je dala vlada s splošno volilno pravico. Res, da ima ta pravica za neizobražene stanove neprijetno breme, ker se je treba poleg stanovskega še politično izobraževati. Ali se pa potem more kdo zagovarjati, ako društvo predavanje priredi, pa hočejo nekateri brez pouka bolj modri biti kakor tisti, ki se po možnosti uči, in se pouka ne vdeležijo ampak mu še celo nasprotujejo. Ali ni potrebno, da se kmetje izobrazijo in da se med seboj združijo? Ako se ne združi kmetsko ljudstvo t svojo korist, se bodo pa nasprotniki kmetskega stanu v njegovo škodo. Vlada pa potem ne bode nič vpraSala, je li to kmetom prav ali np, če j'h s pomočjo sovražnikov njihovega stanu ob steno pritiska. Iz dolgoletnih skušenj pa je znano, da bo kmetski stan združiti le takrat mogoče, kadar bo izobražen; zato pa se vabite vsi, vdeležujte se predavanj in pouka; saj vas nič ne stane, pa vam vendar lahko mnogo koristi.
Šoštanj. Dne 28. dec. se je vršila v Šoštanju prva seja novega okrajnega zastopa. Vodil jo je načelnik gospod pl. Adamovič iz Velenja. Devetorioi nemškutarjev ni ugajalo začetkoma slovensko posvetovanje, toda konečno so vendar morali slovensko govoriti; sram jih je najbrže bilo pred kmeti, da bi ti j»e spoanali prehitro, kako mrzi tem gospodom slo-
Konjiški okraj.
k Konjice. O Božiča so bili tudi pri nas obdarovani ubogi šolarji slovenske šole z obleko in čevlji. Bilo jib je lepo število okoli 120. Največje zasluge ima za ta čin ljubezni do bližnjega gotovo učiteljica gdč. Milka Pirnat, ki je pobirala denarne prispevke in tudi sicer vse uredila. Bodi ji izrečena tem potom najprisrčnejša zahvala, kakor tndi vsem velikodušnim darovalcem. — V konjiški okolici so se zopet pokazali nekateri slučaji nevarne bolezni škrlatice. Stariši, skrbno se ravnajte po navodilih, ki vam jih daje zdravnik.
k Konjice. Kat. politično društvo je poslalo naučnemu ministrstvu sledečo brzojavko : „Kst. pol. društvo za konjiški okraj protestira kar najodločnejše proti nameravanemu imenovanju nemškega šolskega nadzornika za Spodnje Štajersko, ker je taka naredba nepotrebna, nepo^tavca, za narodnostni mir kvarljiva, in zahteva slovenske srednje šole in slovensko univerzo".
Konjice. Naša nadžupnija šteje 4500 duš. V leta 1908 je bilo ¿9 oklicev, 25 porok; rodilo se jih je 127; umrlo pa 110 med t»mi 22, ki so bili črez 70 let, in 12 črez 80 let stari.
Konjiška okolica. Bralno društvo ima svoj redni občni zbor prihodnjo nedeljo 17. t. m. po večernicah ?. zelo *a-nimivim predavanjem. Nato sprejem novih udov, zlasti tudi ženskih, ker se bo ustanovila „Dekliška zveza". Dekleta, pridite v obilnem številu!
k V Oplotnici so občinske volitve razpisane zdaj, ko je naš slavni župan g. Jonke Fr. ml. občino 3 leta nobe 1 v neniškem duhu vodil in slovenskega kmeta in kočarja tako ljubil, da je po svojih privržencih v občinskem zastopu pred par leti vložil na deželni zbor prošnjo, naj se naša velika občina raztrga in Oplotnišika vas za samostojno občino proglasi; vse druge vasi. kakor Markačica, Malokarna, Brezje, Slukovo, Gorica, Koritno, Božje, Kovaškivrh, Lučnagora in še Cadram z vsemogočnim Hudičkom, s Staro in Novo cerkvijo naj se združijo v posebno občino pod imenom Oplotniška okolica, ali Oplotnica II. Zakaj? Ker je mož imenitne noše, pa ljubi slovenske groše. Ko je Slovence v Gradcu še profesor Mih. Žolgar zastopal, je eden kmetov hotel zavoljo velikih občinskih doklad Brezje, ¡Slukovo in Božje v samo-stalno občino prekrojiti, so temu še zdaj živi občinski odborniki Fr. Jenke st., Kos Jožef in Matija z dr. nasprotovali, a zdaj so bili za to, ker so se Slovencev zbali, ki nočejo pri svoji samozavesti več tako plesati kakor naši posili-Nemci godejo. Naši slovenski občinski odborniki so poslali proti temu pritožbo v Gra-deo in povdarjali, kaka krivica bi se nagim okoličanom zgodila, če bi se to zgodilo, Ker vse občinske ci-
ste bi se po okoličanih na dobiček .Oplotničtanom popravljale, občinsko premoženje s hišo in šolo vred bi se težko pravično razdelilo in od vseh C sejmov, katerih so do leta 1844 3 v Cadramu bili in drugi 8 pri Sv. Barbari, bi zopet le Oplotničani korist imeli, čeravno niso nikdar vinarja za nje plačali. Ti vzroki z 90 podpisi so se nam tehtni zdeli in mi smo zanesljivo pričakovali, da se ta želja naših narodnih nasprotnikov ne bo spoinila; ker so pa našim odpadne-žem pomagali Stiger, Wastian in dr. vsenemški dež. poslanci v Gradcu, se je bilo bati, da bomo propali, in da se to ni zgodilo, se imamo zahvaliti vsem našim slovenskim poslancem, v prvi vrsti g. dr. J. Hra-šovcu, ki je dež. zboru dokazal pri obravnavi dne 9. nov. 1908, da tega, kar Oplotničani zahtevajo ni treba ter g. prof. Fr. Robiču, ki je Še pridobil konservativne nemške poslance za to, da so za nas glasovali ter se je ta nakana sovražnika začasno pokopala. Slovenski volilci na zelenem Pohorju m v rajskih naših dolinicah,, pokažite letos, da še svojo domovino in sebe ljubite, dogovorite se za najboljše može, katero bote v odbor volili, in sicer v vsakem razredu 6 odbornikov in 3 namestnike ter ne bodi ti» več tujčeva peta, saj kdor samega sebe ne spoštuje, njega tudi drugi ne spoštujejo!
k Pribova. Mladeniči pri nas nočejo posnemati zimskih zaspancev; posebno mladeniči Marijine družbe so vneti za vse dobro, za vse lepo in resnično. Dne 6. januarja so imeli svoj društveni shod, pri katerem se jih je zbralo okoli 40. Duhovni voditelj jih je navdušil in jim naročal, kako naj skrbijo za gospodarsko, politično in socialno izobrazbo. Nekateri navdušeni fantje so si že razdelili deklamacije in predavanja. Hočejo imeti tudi svojo knjižnico; zato pridno nabirajo knjige. Sklenili smo tudi, da bomo imeli, ako bo le mogoče, mesečne sestanke. Torej na veselo svidenje! Prihodnjič nas mora priti še več!
Celjski okraj.
c Celje. Podporno druitvo organistov s sedežem v Celju, je izročilo v četrtek dne 7. t. m. po odposlanstva (gg. Karol Bersar, Jakob Škraber in Franjo Klančnik) svojemu prezaslužnemu častnemu člana ekscelenci premilostljiveam gospodu knezu in škofu dr. Mihaelu Napotniku, častno diplomo. D.ploma je jako okusno ia umetniško izdelana in je bila na željo društva v Celju razstavljena. Pripomnimo naj, da je diplomo izdelal g. Matija Benčan, knjigovodja „Južno-štajerske hraninice" v Celja, ter ga si. društvom in javnim ZftStopom radi dovršenega dela in pa solidnosti kar najtopleje priporočamo.
Celje. Redni pouk na tukajšnjih slov. ljudskih šolah, ki je bil skoraj dva meseca zaradi škrlatice prekinjen, sa j« zopet pričel.
c Sv. Ema. Tudi mi Sentemčani nočemo za drugimi zaostati. Najprvo smo si ustvarili podlago, namreč „Mlad. Zvezo1', in sedaj pa zidamo na tej podlagi naprej. Dolgo smo spali, a sedaj smo se zdramili tudi mi. To nam priča lepo število udov našega „Iz-obr. društva", ki jo sedaj doseglo višino nad 130, a še bolj pa pridano izposojevanje knjig in udeležba podučnih shodov in podučnih pogovorov. Kako veselo jo gledati naše fante in dekleta, kako segajo pridno po knjigah in 'časopisih. Ali ni lepše čitati dobro berilo kakor pa zapravljati v 'slabih družbah poštenje in denar. Žj/Vajino je bilo zlasti sedaj okoli Božiča, ko nas je po nedeljah in praznikih povabil v društvo domači visokošolec jurist Ogrizek. Nad vse lepo pa je bilo na ustanovnem shodu našega „Izobraževalnega društva". Cez 150 ljudi je napornih) društvena prostore in z zanimanjem poslušalo č. g. župnika Go-milšeka, ki nam je razlagal važnost društev v sedanjih Časih. Da se dobra stvar še bolj povzdigne, so se tudi dekleta združila v poseben odsek, „Dekliško Zvezo", in si izvolila tudi svoj odbor, ki bode podpiral društveno gibanje zlasti pri tukajšnjem ženstvu. Sedaj pa, ko je že vse zasnovano, pa le krepko naprej do zmage! Vse v prospeh društva in v korist domovine.
c V Št. Petra v Sav. dolini se je obesil hlapec Jožef Kač.
c Mestinje. Kmetijska podružnica Mestinje-Sv. Peter na Medvedovem selu priredi svoj občni zbor v nedeljo dn® 17. januarja ob 2. uri popoldne pri g. Ant. Smehu (cigajner-virtu) na Mestinju b sledečim vsporedom: 1. Pozdrav došlih članov. 2. Tajnikovo poročilo o delovanju podružnice leta 1908. 3. Blagajnikovo poročilo in volitev 2 pregledovalcev računov za 1908. 4. Vplačevanje udnine in vsprejemanjo novih udov. 5. Volitev odposlancev na 86. občni zbor kmetijske družbe. 6. Razni predlogi za ta občni zbor. 7. Poučn» predavanje kletarskega nadzornika g. Ivana Beleta. 8. Vprašanja, predlogi, nasveti. Vsi stari udje — leta 1908 jih je bilo 169 — letošnji novi udje in vsi, ki še želite pristopiti podružnici, udeležite se polnoštevilno tega važnega občnega zbora.
c Letnš. Menda vam je itak že znano, cenjeni čitatelji „Slov. Gosp.", da se je pod onim strašnim jezom nahajala neka čudna zver že nekaj časa sem. Pred nedavnim časom pa se je vendar posrečilo nekomu lovcu prep^'' i jo od tod, baje tja proti Ptuju nekam. Ker se pa sedaj zopet sliši, da si neki usiljiv zvitorep išče tu okrog svojega brloga, za-stražimo si dobro svojo -okolico. Pozo: tedaj na to stvar, akor»vno je v obliki nekega lista.
c Predavanje o perečih radarskih zadevah ▼ ' Trbovljah „pri Jagru" se vrši v nedeljo, dne 17. t. m. dop. ob 9. uri; govori posl. dr. Benkovič.
o Sv. Peter v Sav. dol. Tukaj je umrl posestnik, gostilničar in mesar g. Marko Pire. Da je bil vseskozi blaga duša in daleč na okoli znan, pričal je njegov mnogobrojno obiskan pogreb. Bil je pristaš „Kmečke zveze". Zato gaje po zadnjih volitvah Narodna stranka bojkotirala in skušala gmotno uničiti, a zanuan, ker ga je kmečka stranka tem krepkeje podpirala. Pokojnik bil je mirnega in dobrega srca, vsem dobio želeč, zato so ga neopravičeni napadi in druga nezgoda tem občutijiveje zadele iu mu skopale že v 42. letu prezgodnji grob. Blaga duša, počivaj v Bogu! Prijatelji, molimo za njega!
c Ponikva ob j. ž. Dne 16. decembra m. 1. so se tukaj pri nas vršile občinske volitve v pravem liberalnem smislu. Odkrito so pokazali ti ponkovški velikaši, navdahnjeni od celjskih koncipijentov, kaki prijatelji kmeta da so, s kakimi nepostavnimi sredstvi si hočejo nadvlado pridobiti, in tudi jasno pokazali, kam meri vse njihovo delovanje. Gotovo je bilo tem velikašem znano, da to ne gre, da bi eden voli-lee volil z ve;č pooblastili, kakor so to liberalci storili, iii še ta pooblastila niso bila od samostojnih po-sestnic, ampak marsikatero je bilo pridobljeno z zvijačo in na nepostaven način od posestnikov volilcev. Zgodilo se je 'celo, da sta morala dva posestnika gledati, kako so liberalci z njihovimi pooblastili, katerih jim nikdar nista, dala, glasovnice oddajali. Na zahtevo, da hočeta voliti, jima volilna komisija ni hotela prisoditi volilne pravice, ampak) je prisodila onima, ki sta imela njiju pooblastili. Nek mož, sicer poštenjak, se je dal od liberajlcev zapeljati, je volil s pooblastilom posestnika, kateri pa sam pooblastila ni podpisal. Tri priče so se oglasile, da pooblastilo ni pravo, da ga dotični ni podpisal, a volilna komisija se je izrekla, da le naj voli s pooblastilom. Bodi omenjeno, da ta mož ni sam pridobil pooblastila, ampak je že narejenega dobil od liberalcev v roke. Mnogo krivic bi še lahko našteli, da bi bilo prostora, na katere je lahko ponosna liberalna narodna stranka in nje glasilo „Narodni List", kateri hvali ponkov-Ške junake ter se veseli njih zmage. Radovedni smo, kaj k temu poreče državno pravdništvo ? J(ako značilno za Narodno stranko je tudi, da imenuje v svojem glasilu dejanski napad na mirnega volilca telovadbo. Vemo, kiaj to pomeni! S tem izvršuje nikdar dovolj hvaljeno naprednost. "Vam čestitamo na vašem blagem delovanju za slovenski narod. ¡Težko je verjeti, kar smo napisali, posebno za tiste, ki ne pridejo toliko z liberalci v dotiko, a žalibog je resnično. Ni nam sicer na tem, da 'so naši nasprotniki zmagali pri ¡volitvi, ker ta bode itak ovržena in se bodemo zopet sešli, takrat bode pa vladni komisar postavo razlagal in ne bode več gospod župan pri vsakem opominu na nepo-stavnost po mizi udarjal, rekoč: „Vi tiho bodite, komisija je odgovorna", ampak to nas boli, da naši bratje tako delajo, k'i. so bili nekdaj pošteni, katoliški možje, a sedaj so se dali zapeljajti od mladih, neizkušenih doktorskih koncipijentov ter se dajo voditi od liberalnih učiteljev. Hvala Bogu, da je malo teh zapeljanih. Te volitve so pa jasno pokazale, da možu ni dovolj, da je priden doma, ampak kako potrebno mu je iti k volitvi in tam oddati glas za' katoliške zna-čajne može.
Sv. Vid-Grobelno. (Sreča v nesreči.) Dne 7. t. m. bi se bila pri nas skoraj zgodila ivelika nesreča. Sentvidski gospod kaplan, Fr. Ostrž, se je peljal z bistrimi konjiči šmarskega g. dekana na grobelski kolodvor. Pred vozom je slučajno jezdil posestnik Drob-nak. Ko je ta nekoliko pognal svojega konja, so začeli dirjati tudi dekanovi konji in kmalu so bili z ličnim in lahkim vozičkom jezdecu za petami. Tega se je vstrašil jezdečev konj in se spustil v divji tek, voznikovi konji pa za njim. Misleč, da je vse izgubljeno, skoči g. kaplan z voza in se k sreči le občutno poškoduje na obeh rokah in bb strani. Se le pri Vugatovi trgovini je mogel jezdec potegniti svojega konja s ceste vstran, pri tem pa padel s konjem vred. Vendar k sreči se tudi njemu in konju ni nič| hudega zgodilo. Nato so se vstavili tudi dekanovi konji in dekanov hlapec se je z nepoškodovanim vozom in konji vrnil domov. Sreča v nesreči je bila, da Si nikdo ni zlomil udov, ali izgubil življenja. — Isti dan se je pri Celju ponesrečil tudi Sentvidski 'župan, g. Florijan Goleš. Želimo, da bi oba gospoda kmalu okrevala.
c Trbovlje. V nedeljo, dne 17. t. m. pride gosp. državni poslanec dr. Ivan Benkovič predavat o raznih Stvareh državnega zbora. Shod bo sklican kakor navadno, v gostilni Jagra, po domaČe Porošuh. Somišljeniki, pridite v obilnem Številu!
c Oatovlje. Tukaj se priredi v nedeljo dne 24. t. m. veselica z gledališko predstavo „Čevljar" in „Pravica se je izkazala", petjem in tamburanjem Sosedna društva prosimo, da se blagovolijo na našo priredite? ozirati. Natančmji vspored prihodnjič.
c Zg. Ponikva. Tukajšnje bralno in pevsko društvo si je izvolilo na redn- m občnem zboru dne 1. prosinca t 1. sledeči nov odbor: Martin Jezernik, predsednik, č. g. Jožef Kunej, podpredsednik, Franc Pečnik, tajnik in pe<ovodja, Franc Ograjenšek, blagajnik, Franc Sredenšekj knjižričar. Franc Arnšek, knjižničarjev namestnik, Andrej Werdev, Jakob Ograjenšek, Lr>vro Kos, Anton Pečnik, Franc Vasle, Janez Jezernik, odborniki. Za preg'edovalce računov sta iztoljčna Franc Jelen in Franc Ograjenšek ml. — Uramo, da bo novi odbor vrlo deloval v prid društva in t bi» gor našega ljudstva.
Brežiški okraj.
b Brežice. Nemška šola. Naravnost neverjetno se mi je zdelo, ko sem slišal, koliko slovenskih otrok zahaja v na&o nemško šolo iz mesta in iz okolice. iPač žalostno spričevalo za naše posavsko ljudstvo,
ki je vendar drugače tako brihtno, da še dozdaj ni spoznalo, kakšna nespamet je pošiljati otroka v šolo, v kateri ne razume poduka. Pa še več. Nedavno srečam na ulici dve dekletci, ki prav ljubko slovenski kramljata, pa ji vprašam, kako se jima je danes v šoli godilo in kaj sta so posebnega ta dan učili. Pogledata presenečeni ena drugo ter y zadregi molčita. „Pa sta vendar kaj novega slišali", ju vprašam. „Slišali že, pa razumeli nisva, ker še nemšk' ne znava." Z nadaljnim izpraševanjem izvem, da sta prišli iz Trsta, kjer je starejša sestrica lani bila že ¡v prvem slovenskem razredu — in spoznal sem, da je jako pameten otrok r— mlajša pa v slovenskem otroškem vrtcu; nekjoliko sta se bili privabili tam tudi laščini. Zdaj pa je oče kot železniški uslužbenec — višje vrste! — prišel semkaj ter je vtaknil oba otroka v 1. nemški razred, čeravno dozdaj nista besedice nemški nikdar slišali! Človeku zastane pamet ob tem. „Kaj pa počneta vidve v šoli med tem, ko se drugi uče?" vprašam. „O, pravita, saj je znabiti Še deset drugih takih, ki tudi nič ne vedo, kaj gospodična pravi! Sar rao gospod katehet nam včasih tudi kaj po slovensk' povejo." Vedel sem dovolj. Človek se mora za glavo prijeti, če pomisli, kakšen zločin istore stari-š i, ki vtaknejo nežnega otroka v mučilnico, kjer mu mora od dolgega časa um čisto otopeti, dočim bi marsikateri tako pameten otrok v slovenski šoli z veseljem sledil pouku in se razvijal sebi v srečo in sta-rišem in domovini v veselje. Tudi ne vem, ali bi ne bilo bolje, da {bi se tudi pri verouku takim otrokom nič slovenski ne govorilo. Zdaj si ,naimreč nekateri bedasti stariši mislijo: če se mi otrok tudi druzega ne more nič naučjti, verouk pa |se itak tudi v nemški šoli lahko po Slovenski uči. Naj bi gospod katehet se ne oziral na otroke takih starišev ter jih pustil, naj ostanejo prazne bulice; morda bi to take stariše spametovalo.
b Podružnica kmetijske družbe za breški sodni okraj se je ustanovila v nedeljo 10. t. m. pop. v Brežicah. K občnemu zboru sta došla generalni tajnik Juvan in kletarski nadzornik g. Belle kot predavatelj. V odbor so se soglasno izvolili č. g. mestni župnik Mešiček kot predsednik, gosp. Fr. Gerec iz Pišec kot podpredsednik, dalje gg. Levak kot blagajnik (za Brežice), Janez Ogorevc iz Rigonc in Jože Zupančič iz Malega Obrsža (za Dobovo) F. Cetin iz Sel (za Sela-Mostec), Jože Pečnik iz Zakota (za Zakot), M. Šmalčič, Jože Pečnik ml. in M. Zevnik (za Ka-pele-Bojsno), Jože Janež i č, Jože Pečnik st. in M. Frece (za Bizeljsko), Fr Podvinski, Fr. Kene in BI. Tominc kot tajnik (za Pišece-Globoko). Občine Bizeljsko, Kapele in Bojsno le začasno ostanejo pri novi podružnici, h kateri morajo pristopiti tudi člani iz Artič ter Sromelj. — Karati moramo veliko brezbrižnost, katero so pokazali nekateri okoličani s tem, da se niso udeležili tega poučnega shoda. Pripravljalna dela za novo podružnico je vodil drž. poslanec dr. Benkovič. Shodu je predsedoval g. dr. Schmirmaul, načelnik videmske podružnice.
b Breško mestno „šparkaso" prideta revidirat dva računska uradnika iz Gradca.
b Bizeljsko. Nemila smrt nam je vzela dne 8. t. m. našega občinskega sluga, kateri je služil občini 30 let, g. Janeza Geršak. Pogreb je pričal, kako je bil pokojnik priljubljen občanom; vdeležilo se ga je ogromno število; med njimi tudi gg. župan, obč. svetniki, obč. tajnik in c. kr. orožniški stražmojster Kocbeck. Bodi mu žemljica lahka!
b Sevnica ob Savi. iTri in polletni sinček tukajšnjega posestnika Janeza Vidmajerja se je polil s kropom in sicer tako nesrečno, da |e za opeklinami umrl.
Podčetrtek. Občni zbor kat. slov. izobraževalnega društva dne 3. januarja t. 1. je bil dobro obiskan. Videli smo člane ne samo iiz domače, ampak tudi iz olimske župnije in goste od Sv. Eme, med njimi tudi g. Antona Ogrizek, kot zastopnika akademič-nega društva „,Zarja". Iz letnega poročila smo povzeli te-le po'datke: društvo je imelo 10 ustanovnih in 50 rednih članov, 5 odborovih 'sej, mesečne sestanke s predavanjem in dve večje prireditve. Društvena knjižica šteje 200 knjig in denarni promet znaša 275 K 81 v.Po izvolitvi novega odbora se oglasi g. Ogrizek k besedi in v daljšem, času primernlem govoru razloži novodobno gibanje ter spretno pobija ugovore raznih nasprotnikov. Konečno so nas presenetili še mladeniči s svojim telovadnim nastopom, ki so izvajali nekatere kretnje in proste vaje tako točno, <Ja jih je bilo veselje gledati. Le tako naprej!
Iz drugih slovanskih de£*L
f Umrl je v Vrhpolju pri Vipavi kranjski deželni poslanec in predsednik Kmečke zveze za vipavski okraj gosp. Ivan Lavrenčič. N. p. v m.!
f Goriški deželni zbor. Prva seja goriškega deželnega zbora, ki je bila dne 8. t. m., je bila kratka in je minila nad vse pričakovanje mirno. Cesarski namestnik princ Hohenlohe je pozdravil poslance in izrazil upanje, da bo mogoče premagati vse težave, ki ovirajo redno delovanje deželnega zbora, česar ljudstvo že dolgo pogreša Deželni gla-j var je izrazil sočutje z nesrečnimi prebivalci Messine in { Re?gia in predlagal, naj ga zbornica pooblasti, da pošlje * italijanskemu ministrskemu predsedniku v Rim 5000 K iz | deželnega zaloga v pomoč nesrečnim prebivalcem Kalabrije : in Sicilije. Predlog je bil sprejet.
t Zagrebška policija se je podržavila.
Potres v južni Italiji.
Iz južne Italije prihajajo o potresu še vedno pretresljiva poročila. Neki lovski poročnik, ki se je podal iz Bagnare v Catono, poroča, da je tudi tam na tisoče mrtvih. Dne 5. t. m. so potegnili iz razvalin v Messini z velikim trudom živega moža, ki je bil 8 dni pokopan in brez hrane. Iz Ca-tanije poročajo, da prihajajo vlaki z ranjenci z velikimi zamudami. Morajo voziti tako počasi, ker je doslej v nekaterih vlakih skoro polovica ranjencev umrla. Po železnici Messina —Palermo prevažajo dan za dnevom na stotine ranjencev in ubežnikov. Ubežniki se podajajo v notranjo Sicilijo. Ognjegasci iz Palerma, Milana, Genove in drugih mest pomagajo požrtvovalno reševati. Truplo poslanca Fuleja so našli grozno pohabljeno.
Iz Reggio di Calabria se poroča: V razvalinah so našli v neki kuhinji 12 let staro deklico z malim bratom živa. Deklica je sebe in brata prehranila s kavo in limonado. — 14 let stari sin gozdnega nadzornika Piccioli je našel svojo mater mrtvo v podrtinah. Kopal je dalje in čez dve uri prišel do živega očeta. Delal je še naporno osem ur ter rešil svoje tri sestre, žive sicer, a težko ranjene. — Neka 16 let stara deklica je kopala dva dni in dve noči, da bi rešila mater, sestre in brata. Vojaška patrulja, ki je prišla do nje, jo je imela za tatico. Dekle pa se je vrglo pred častnika ter ^a prosilo, naj ji pomagajo vojaki kopati. In res so dobili vff;h pet oseb še živih.
]i Messine poročajo: Izkopali so mladega moškega, ki je bil zvečer pred potresom v gledališču; bil je še praznično oblečen. Dasi je bil šest dni pokopan, je pravi1, da je bil zasut največ dvanajst ur. — Prvo, kar je storil neki mladenič, ko so ga odkopali, je bilo, da je prosil za cigarete-— Neka mati je čula izpod razvalin slaboten glas svojega sina. Prosila je vojake, da so ga odkopali. Ko so ga nekoliko okrepčali, je zbesnel, tekel proti morju in skočil v valove, ki so ga pokrili. Mati je vse to morala sama gledati. — Vojaki so slišali iz neke globočine klicanje na pomoč. Eden se ojunači in spuste ga po vrvi v klet. Tu zagleda mladega moža, ki ga lovi za roko. V tem hipu priskoči starček, ki zgrabi mladeniča za vrat in ga začne daviti. Potem ulovi sam vrv. Ko so ga vlekli kvišku, se odlušči kamenje in starcu razbije glavo. Ko je prišel vojak vdrugič v klet, je našel mladeniča na tleh ležati. — Med mrliči sta tudi avstrijski in ameriški konzul v Messini.
Dne 8. t. m. je imela italijanska zbornica sejo. Navzoči so bili vsi ministri. Takoj po otvoritvi seje je imel predsednik zbornice nagovor, ki ga je zbornica stoje poslH-slušala in ki je bil ponovno prekinjen z ihtenjem in jokanjem posameznih poslancev. Omenil je grozno nesrečo, ki je zadela Sicilijo in Kalabrijo ter je ob splošni pohvali sporočil pozdrave kraljeve dvojice ter mornarjem in vojakom italijanske mornarice in armade in vseh inozemskih narodov, ki žalujejo z Italijo. Posebno odobravanje je povzročilo naznanilo predsednika, da vstaneta Messina in Reggio di Calabria iz razvalin. Tudi ministrski predsednik Giolitti je ob živahni pohvali izjavil, da se mesti Messina in Reggio di Calabria na novo zgradi. Predložil je zbornici zakonski načrt glede odredb v prilog pokrajinam prizadetim po potresu.
Potresni snnki se še vedno ponavljajo. Iz Rima poročajo, da so čutili v Monteleone dne 7. t. m. ob 6. uri 37. minut močen potres, ki je prebivalstvo silno prestrašil. V Palmi je bil okrog 7. ure precej možen sunek, ki je imel za posledico nove razpokline na zidovih, kar jih je še ostalo. V Brancaleone so opazili ob pol 9. uri lahek potres, Lahek potres so opazili 7. I. m. tudi v rudnikih pri Catanii. Ravno tako poročajo iz Reggio di Calabria, da se zemlja še vedno trese. Po lopah nastanjeni begunci beže iz njih ob vsakem sunku. V Bagnani je potres porušil lopo, v kateri je bil začasno nastanjen brzojavni urad. Vreme je jako slabo. Dežuje v potokih, z gromom se menjajo potresni sunki.
Najnovejše novice.
Slovenska zmaga. Dne 12. t. m. vršila se je vo-' litev obč. odbora v Rihtarovcih pri Radgoni. Zmagali so združeni Slovenci ter vrgli (celi nemškutarski [ odbor, z nad dvotretjinsko večino. Obširnejše poro-! čilo pride.
Umrl je v torek po noči, na nevarni operaciji slovenski mladenič Jakob Balaškovič, vojak 13.. Čete c. kr. pešpolka št. 97. v Trstu. Domn je bil od Sv. Antona v Slov. goricah. Bodi mu tuja žemljica lahka. Naj v miru počiva!
Mir. Vsi krogi v Srbiji so strašno potrti, ker sta se Avstrija in Turčija pobotali. Zaman so torej raČunili Srbi na Turčijo. Avstrija je naznanila vsem velevlastim, da bo takoj marširala v Srbijo, ako bi srbske čete prekoračile mejo ter bo zasedla Srbijo. Vse te vesti seveda neugodno uplivajo na srbsko prebivalstvo.
Listnica uredništva.
Sv. Rnpert r Slov. gor. Revolverja nam ni treba nastavljati na prsi, mi poznamo svojo dolžnost, osobito pa svojo nevarno — odgovornost! — Celje, Golavabuka: Za to številko prepozno! — Več dopisnikom: Prihodnjič.
Ženitna ponndba. Priženil bi se rad mladenič, ki ima svojega denarja 8200 kron, pozneje še nekaj dote. Rad bi se seznanil s čedno deklico, ki bi imela na dobrem stanu posestvo ali pa gostilno ne-zadolženo. Vzame pa tudi deklico, ki ima primerno vsoto denarja. Naslov se dobi pri uredništvu Slov. Gospodarja v Mariboru.	34
■lad sedlarski pomočnik in učenec se takoj sprejmeta pri Jakobu Kralj, sedlar, Železniki, Gorenjsko Kranjsko.	35
Glas ovir, dober in lep z zabojem — na ogled v Narodnem Doma Maribor — je ceno na prodaj. Natančneje pove tamkaj hišnik.
81
Lepo posestvo obstoječe iz travnikov, njiv, sadonosnik, gozd in gospodarsko poslopje v dobrem stanu pri lepi cesti v občini Sa-markovi pošta Sv. Lenart t Slov. gor. se po ugodnih pogojih proda. Več pove Jolijana Sollak, posest-nica tamkaj.	33
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom priporoča
Prva bororska tovarna orožja pefer Wernig,
družba z omejeno zavezo v Borovljah (Koroško).
Kemična pralnica eblek H. Volk, Šoštanj
se priporoča za pranje in barvaDje raznih oblek, kožu-hovin, rokavic i. t. d.
Lišpa od oblek ni treba odstraniti.
Edini slovenski zavod te vrste.
Ivan Ravnikar, Celje, Graška cesta št. 21
Telefon št. 17.
Trgovina s špecerijskim blagom deželnimi pridelki in raznimi snhimi ter oljnatimi barvanci. Priporoča svojo veliko zalogo kineš-kega, ruskega in ceylonskega čaja, jamaika ruma konjaka, vseh vrst namiznega in zdravilnega vina, kave najrazličnejše kakovosti surovo kakor vsaki teden štirikrat sveže žgane. Za poBtni čas priporočam namočeno kakor suho polenovko, sardine, morske postrvi v olju sveže surovo čajno maslo in druge delikatese. Bogato zalogo stearinskih, voščenih sveč kakor onih za svečnico v najrazličnejših oblikah. Svinjerejce opozarjam na „Lucullus" s katerim najhitrejši in najceneje zredije svoje prašiče	spoštovanjem	Ivan Ravnikar.
„CROATIA"
edina hrvaška zavarovalnica, csrovfna od občine svobodnega in fcr. glav. mesta Zagreba
.CROATIA' , osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti poža u in vpojelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hišo, gospodarska poslopja, tvorcice, mline itd. ter premičnine, kakor: hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago V trgovinah itd pu j»ki ngodnih pogojih in nizkih cenah.
Vsa pojasnila daje: Podružnica ,CROATIA' v Trstu, Gorno št. 1.
A WjOröJ
mm
dais «
apravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko za 10 vinarjev.
Podpisana obžalujeva tiste besede, s katerimi sva Filipa Seršen pri Golobu žalila.
Podgradje, dne 10 jan. 1909.
J*6__Janez Črček. Janez Žgajnar.
Priporočam veleč, duhovščini svoje
fjr
najboljše kakovosti, lepo varčno goreče, po ceni, s franki-rano pošiljatvijo.
Frnno Gert,
1057	medar iu voičeničar, Merihor, tio.spuska nlica.
82
Vinogradnikom naznanjam, da imam 50.000 cepljenih trt na prodaj in sicer vrste Molser na portalis 20.000, Burgunder beli 20.000, Silvanec na Portalis 10.000. Trte so dobro zaraščene in vkoreninjene. Cena 100 komadov 15 K in korenjaki so tudi Rip Portalis 10.000 stanejo 100 komadov 3 K. Kupci se naj blagovolijo oglasiti dokler je kaj zaloge.
Ivan Tefbjak,
37	posestnik in trinar, Spodnji breg, Ptuj.
Odpoved pooblastila.
Zakonca Leopold in Marija Črnko, posestnika v Digcšah pri Mariboru, imata skupnost svojega premoženja. Marija Črnko pa je svojemu možu Leopoldu sedoo odpovedala zakonito pooblastilo, upravljati rjeno premoženje.
Vsled tega Leopoid Črnko nima več pravic brez izrecnega privoljenja svoje žene iz tega skupnega premoženja karkoli predati, zamenjati ali na drngi način odsvojiti in tudi nc to premoženje obremeniti. Kdor bi vkljub temu sklepal ž njim pogodbe, je v nevarnosti, da bode se pogodba od Marije Črnko kot neveljavna razdrla. Da bode se v?akdo vedel po tem ravnati, se to javno razglaša. 5
I. kakovosti vseli najboljših vrst na običajnih podlagah imajo za oddati:
I. štajerska, trsničarska zadruga, pošta Jnršinci pri Ptuju ;
trsničarska zadruga pri Sv. Boifanku pri Središču; trsničarska zadruga v Ljutomeru; trsničarska zadruga v Žetalah pri Rogatcu ; 865
Ceniki so na zahtevanje brezplačno na razpolago.
Hočevar-Celje
Glavni trg štev.10.
Loterijske številke.
Dne 9. januarja 1909. Gradec 84 63 16 89 72 Dunaj 74 6 14 50 12
Lepa hiša z 10 sobami in kuhinjami, gospodarsko poslopje, vrt, vse v najboljše b slanu, studenec z dobro pitno vodo, ce proda za 12.000 kron. Zemlje je 1»/, orala. Vpraša se v Thesen štv. 14. 22
Na prodaj je lepo srednje posestvo z lepim sadonosnikom in prostornim dvoriščem, ki je blizu farne cerkve in mesta Pmj. Na vsaki strani po sesti a okoli 10 minut so oddaljene velike ceste. Vpraša se ustmeno ali pismeno pii T. mažu Klas; ne v Zgor. Hajdinjn štev. 27 Ptnj.>	23
Oiroka od zelo cbožnih starišev kdor bi hotel vzeti za svojega; deček je 2 leti star, zdrav in zelo krepek. Naslov: Puklavec L. Bad-ličan, pošta Središče.	£4
Proda se hiša z vrtom. Posebno prilična, ker blizu cerkve, za upokojenega duhovnika. Zve se pri g. Jakobu Škraber, organist v Grižah pri Celju.	27
Lepo malo posestvo z zidano hišo in gospodarskim poslopjem z 2 sobama, špeisom, kuhinjo, z veliko kletjo, svinski hlevi, njiva, sado-nosniki, travniki, gozd in brajde. Vina se naredi i polovnjake, do 12 polovnjakov pijače, do 8 polovnjake sliv. Redi si labko posestnik od 1 do 2 kra?i in do 6 svinj; posestvo se niha a '/a ure od glavne ceste in 2 ur; od Maribora v malem bregu na lepem kra ju in se takoj zavoljo preselitve za 2.600 K iz proste roke proda. Dopisi se dopošljijo pod „F. P. R. štev. 34" na uredništvo tega lista.	26
135 000 cepljenih trt različnih sort sortiran h kakor: Sjivanec, Laški rizlii-g in še 11 drugih vrst črnili in belih 10.000. Okoreničenih b:lk, trte so cepljene večine na Riparijo portalis, cena 101» komadov 12 kr:n, bilke 3 krone 100 komadov. Ccn<ki na zahtevo. Imam tudi 430 hI vina belega, črnega in rudečega, pošiljam od 56 litrov dalje po 30 v liter. Zi pob; je se priporoča Josip Cotič, utničar in posestnik vinograda v Veshpoli p. Vipava (Kranjsko),
28
Mnogo, mnogo 1,000.000 K
bi že samo v našem cesarstvu letno več prigospodarili, ko bi se p. n. posestniki posluževali „Palma", ki pospešuje opitanje vsakovrstnih perutnih in dojivnih živali, jih obvaruje bolezni in ozdravi sigurno, če so brlane za difterijo ali pa v prebavilih, 1 K pošt. znamk (nakazano 6 v. več) prinese Palma z navodilom poštnine prosto; spod 4 K ni povzetja! Priporočam se I. E. Weixl, priprav. živ. živil, Maribor. Zofijin trg 3. čez sto priznanj. Prospekt prosto.	1001
Volar, vajen poljskega dela in živinoreje, čez 80 let star, z dobrimi priporočili, se sprejme takoj v stalno službo za letno plačo 150 K v stolnem župnišču v Maribora, stolni trg št. 20.	1064
Trgovec ob nemški meji si želi slovensko deklico iz krščanske hiše od 20—30 let, z doto 6—10 tisoč kron za ženico. — Le resne ponudbe naj se pošljejo če mogoče s fotografijo, ktera se na željo vrne, pod. šifro: „Podravski". poste re-stante Mahrenberg.	15
Ženitna ponudba. Mlad obrtnik na lepem prostoru za obrt, blizu kolodvora, ob okrajni cesti se želi seznaniti v svrho ženitve z dekletom iz boljše hiše, ki bi imela veselje do obrti, in tudi srednjo vsoto denarja. Kdo, pove uprav-ništ*o,	3
Priporoča za napravo domače pijače posebno dobro pripravo ali tvarino, tudi za vse vrst žganja in likera.
Olja, švicarskega sira, ogrske salame, kave 1 kg od 2 K naprej, rogatsko in radajngko kislo
vodo, galico, žveplo in rafije. « »> ♦>■ 180
Jamčim m dobro in solidno postrežbo,
Pr da se takoj lepo posestvo ta Bresteinici štev. 35 eno uro od Maribora, obstoječe iz njiv, travnika, sadonosnika, vinograda in gozda z lepo aidaao hišo m gospodarskim poslopjcir, vse v najboljšem stanu, radi hišnih razmer iz prosto roke. Cena 12 (lo 11 tisoč kron. Natančneje pove posestnica Marija Breznik, p. (1. Šm;dbauer na Bresternici pri Mariboru, i 9
Najboljše harmonike, glasne, po nizki cen' izdeluje Franc Bukšck, ¡¿delovatelj harmonik na Bregu pri Ptuju.	1049
Srednje posestio se zaradi družinskih razmer po ceni preda. Naslov v upravništvu.	2
Služba organista in cerko nika želi takoj nastopiti izvežban Ceci-lijanec, dober krojač, zanesljivega oonašaDja. Ako je treba, nastopi tudi tajništvo. Franc Roveredo, organist Markt-Griffen. Kärnten
10"0
V	trjevino z mešanim blagom se
se sprejme deklica, z začetno plačo mesačno 7 K. Naslov v uredništvih ______1050
V	najem se želi dati hiša s 4 sobami, kletjo, vrtom, električno razsvetljavo, ugodno za penzijonista blizu postaje Poljiane. Vpraša se pri g, Simonu Leskovar, posestniku in mizarju v Poljčanah. Istotam ee sprejme tudi en mizarski učenec.	4
Svinjske kože kupuje po dobri ceni. — Riegler Aloizij, Flössergasse štev. 6.	18
Pridnega, Izurjenega pomagača
sprejme takoj Matej Bregant, kovač v Orehovasi, p. Ho če-Slivnica. 10
Novo! "»c	Novo!
91. KOMEN
mesarija, vojenje mesa in izdelovanje klobas
: 7 Laškem trgu =
priporoča slavnemu občinstvu. Iivrstno blago, nizke cene, točna postrežba.	25
Novo!	Novo!
kmetice in dekleta !
V moji lekarniški praksi, ka tero izvršuje m že čez 25 let, posrfc-čilo iznajti najboljše sredstvo is rast las, t. j.
Kapiicr št. II.
Isti deluje, da postanejo lasi gosti, dolgi in odstranjujejo prhljaj (luskine) na glavi. Cena (franko na vsako pošto) je: eden lončič 3 K 60 v, dva lončka 5 K. Treba, da si vsaki o., elj naroči. Prosim, da 8e naroči samo od inone pod naslovom: P. Jurišič, lekarnar, Pakrac Slavonija. Denar se pošlje naprej ali a poštnim povzetjem.
Vlradne
zamike
z natisom in brez natisa, vsake velikosti in kakovosti
priporoča
Tiskarna sv. Cirila
v Mariboru.
Pozor1 S Gitajf

Slavonska
biljem
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — tei se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kačlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hri-pavosti, težkemu dihanju, astmi — pljučnemu kstaru, suhemu kaš^u, tuberkulozi i. t. d. i. t. d.
Delovanje isborno, vspeli siguren. Cena je franke na vsako pošto sa 8 steklenici 3 K 40 /in., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetja ali 5e se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici je ne pošiija. Prosimo, da se naroča naravnost od:
P« Jurišica,
656	lekarnarja v Pakracti št. 201. (Slavonija.)
SŠVOJI K (SVOJIM!
i
o
X
c
s
?!
r*
®
S
>
§ «
4Î
«S
W
S
n
o
o h
Semenska trgovina, edina slovenska odlikovana in strokovno uredena in umetno vrtnarstvo je
Alojzij Korsika v Ljubljani,
katera obstoji že 34 let in si držim 460 vrst najboljših polskih zelenadnih in cvetličnih semen, za katere kakovosti jamčim, posebno za to leto sem se založil tako, da morem vsem zahtevam ustreči; moja semena so vsa pri deželnem kmetijskem kemičnem preskuševa-lišču preskušena. Tu se tudi zdelujejo venci in šopki sveži in suhi, kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti. Cenik za leto 1909 se dobi brezplačno.
Z odličnim spoštovanjem
1035
AL Korsika.
©
0 ©
s
Cen® posteljno perje«
1 kg »tvega, puljenega K 2—, pol belega K 2'80, bolega K i —, priuaa perje mehkega kakor puh K 6-—, veleprima oglajenega najbo'jS« vrste K 8 —, mehkega perja fpnha) sivega K ti-—, belega K 10 —, pranega puba K 12'—, od 5 kg naprej poštnine prosto.
Narejene postelje
iz gostonitega, rdečega, modrega, rumenega ali belega irleta (nankinga), pernica, velikost 170XUS ein z dvema zglavnieama, te dve 80X58 cm, radosti napolnjeno, * novim, sivim oflSfienim, koiatim in stanovitnim perjem K 16'—, napol maha K 20—, maha K 24-—, pornioa sama K 12-—, 14 —, 16-—, zglavniea K 3 —, S'50, 4'—. razpošilja po povzetju, zavojnina i)98	zastonj, od K 10.— naprej poštnine prosto
Maks Berger V Dešenicn štev. 235, Šnraava.
Karne ugaja,se iameni ali pogljedenar nazaj.Ceniki zastonj in poit. prosto.
Jožef Pfdifer
«Kt»
st&Bfiijßia.je
iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Stefan Kaufe0!
trgovina z železno
v Radgoni, priporoča 938 peči, Štedilnike (Sparherd) in vsakovrstno posodo.
w Hočaii pt*i ISHa«*afoot"u
tovarna za kmetijske stroje In livarna za železo.
Izdeiuje v velikem številu najnovejše in boljše rozalnice za klajo, ki težejo za konje in govejo žival, v dolgosti $ od 6 do 150 mm, ali ¡1 od V4 do 6 colov. K. £ M. H. Cena 120 kron. | Jamstvo eno leto J
Popravila strojev toč- ^
no, po ceni.
Slovenci, zahajajte t domačo tovarno po stroje! |
Prodaja se tudi na obroke.	>i
Izdeluje tudi rezalnice za repo, sesalke za gnojnico vitelje, raznovrstne mlatUnice, čistilnice
itd. itd. po najnižji cen:.
DrozgaMcezasadje,najboljšasistema. Ceniki
& se pošljejo brezplačno ^
838
Mmste in ženini
najdejo velikansko izbiro za obleke in perila v trgovini z manufakturnim in konfekcijskim blagom
m. E. ŠEPES
MARIBOR,	Grajski trg št. 2.
Prenos ia dna
prodaja, ter stavi tudi na dom
trgovina z mešanim blagom, :: premogom in drvami ::
Maribor. Koroška cssta.
Obleke in perila kupujete po najnižji ceni v trgovini z manufak-
F
turnim blagom
Poštna ulica št. 8.
•m e» j i 3k svoj iisrs. I
Sflev* iri©«inii
n
. J/U^VMJ
urar, očalar in zlata?
w Iflarlfeor-ss
TggBtftieffs^a cista 23»
priporoča slavnemu občinstva svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, d&lnogledov, raznovrstne zlatnine in sre-brnine po najnižjih cenah. Garancija več let.
Vsi popravki sa točno in :. " hitro izvršijo. ::
Papir in pisalne potrebščine, koledarje priporoča narodna trgovina
VILKO WEIXL
MARIBOR, Gornja Gosposka ulica 33.
Za slav. gole in urade, vse vrste tiskovin in zapisnih knjig. Velikanska izbira razglednic v prid Ciril in Metodove družbe, narodnih kolkov in računskih listov.
Zakaj ?
kupujemo pri
IŽEFU DLAKA ? imibuai
fegeihofeia essts il.
Zato! 38
ker se tam dobi aajboljš® blago snjsgijjl 8®al in sieer za jesen velika izbir za molke in ženske efcleke, najlepše svilnato robcs, predpasnike, žensko is moške perilo, vsakovrstne preproge, vse rsmjboIJSs rarte. :: ::
t veliki zalegi, kcšor tudi matrsce, Šivani, otročje postelje ter ogleSals po najnižji eenl.
Freoi Pleteršek, Maribor
Eosoška cesta it. 10.
TaggitifefavA sssta 48
priporoča veta» sveta pivo, Izvrstna domača Tina ter airslo in tople fell.
Kar. Medea.
ISI
Raijgs
zdelojo s parnimi stroji iz najboIjSe, večkrai pssaiste gline prignane najbolj5« izdelke, kakor: pstentovsas zarezno in vsakovrstno drago strešno opeko, opsko «a zid za oboke, dimnike, rekontra - opeke, piož&s ia tlak, lončene cevi itd. po najnižji ceni.
Zaloga tndi v K «riban, Cesarska ceste, Ki fcessBtrps JU tKMssMN.
ITM^—HI	IIM^M ■!!■! | | |l | || | |l | [■■■IIBi—MB—IIHMIHII
Glavna zaloga Barthelnovega apna za poklajo! Razne vrste travnega, deteljnega, gozdnega in vrtnarskega semena priporoča
f&JUtIBOR Sofjin trg

Slavnemu slovenskemu p. n. občin-1 stvu uljudno naznanjam, da sem I otvoril v Mariboru, Šolska nlica j štev. 2 nasproti kavarne ,Central'
moderno urejeno brivnico.
Isto priporočam vsem zavednim Slovencem ob čisti in točni postrežbi v blagohotni obisk. Odličnim spoštovanjem
IVAN BERGLES, brivec.
Cnfte!!
Velikansko zalogo novega modnega ter volnenega blaga, najnovejše vence in cvetlice za neveste priporoča slovenska trgovina
Jos. Oruikovlč Slovenjgradec.
in ženini za nakup bale in finih oblek se priporoča slovenska trgovska hiša na de-:: belo in drobno ::
R. Stermecki Celje.
Velikanska zaloga, čudovito nizke cene.
Poštne pošiljatve do 20 S franko.
SlrtT? T^ICttiMH In ce'emu okraju se priporoča, da kupujete
WlUV'j 01aviAwl svoje vsakovrstne potrebe pri trgovcu
iE ALOJMJ PIITEU zz
pri farni cerkvi vJSlov. Bistrici.
Postregel Vam bode gotovo zadovoljno in zanesljivo najceneje. Zaloga vseh strok blaga: za raznovrstne obleke, špecerije, aemena, železo, železnine, i. t. d. Kupuje vse kmetijake pridelke.
NB. Sprejema tudi zavarovalnino in daje v tem oziru
Bvet.
Edina narodna steklarska trgovina
FRAN STRUPI, Celje,
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. Najnižje cene — Najsolidnejša postrežba.
¡2MP*	dobeio — Na ctrot>aio!
Podružnice
Spljet, Celovec :: in Trst ::
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2
sprejema vloge na knjižice in na te- |'nO|n Kupuje i n prodaja srečke In vse vrste vrednostuih paplr-
koži račun ter je obrestuje po čistih	|ll
Jev po dnnntm hurzu. 'Delnlika glavnica JS. 3,OOP OOP. — Rezervni fond K 300.000.
Južnoštajerska hranilnica v Celju v Narodnem domu
sprejema hranilne vloge vsak delavoik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obre3taje po S(tlr« odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu Rental davek plučuje hranilnica sama ter ga ne odlagala vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji : Kornjigrad, Sevnica, Šmarja, Šoštanj in Vransko ia rezervna zaidada, katera znašata vže nad 230.030 S. Zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedij je dovolila za dijaške ustano7e 30.000 K, za vodovodae naprave 10.000 S, za napravo potov 1500 S, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtae strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.030 S, skupna tedaj nad 45.000 S. Slovenci, poslužujte se
■ Il7tinčtaiai*el/a h*onil,»ir»a Pri nalaganja svojegi denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne ali JUZHUSldJSrSKe nranillice varovance In zahtevajte pri hl7riilČ*a!i»rQliri hranilnim sodiščih, da sa naloži danar za mladoletne in varovance iziljnino le v JUAllUa islJOI DJVU III aUilUiUU.
Za brezplačno dopošiljatev denarja so položnice c. kr. poitnohraailničnega računa št. 18.813 vsakemu n-a. razpolago.__
je največja slovanska zavarovalnica,
proti požaru In življenju.
Podružnice
Spljet, Celovec :: in Trst ::

X
Rokavice
vse vrste
hlače lz usnja, naramnice, razne bandaže, kakor na pr. kilne pase, trebušne obveze, snspenzorije itd. nmetne nde ter različno v to stroko spadajoče dalo lastnega izdelovanja, priporoča po nizki ceni
Franc Podgoršek,
bandažist in rokavičar Maribor, Grajska nlica 7.
ALOJZIJ SENCAH V Ptuju A, Jurca, naslednik
priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga na drobno in debelo po najnižjih cenah. Knpuje vsakovrstne poljske pridelke v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah. SVOJI E SVOJIM!	SVOJI E SVOJIM!
iSSSfl
regisirava.:» zadruga z neomejeno zavezo
Grajski trg šf. 2 v hiši gostilne pri črnem orlu (Schwarzen-Adler).
Denarni promet je tekom osemmesečnega poslovanja čez en milijon kron.
Hranilne vloge
se »prejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/i. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, no da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sam».
Posojila se dajejio
le članom in sicer: na vknjižbo proli ptipilarni varnosti po 4s/4%, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 6»/i% k na OBebni kredit po 6%- Nadalje izposojajo na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne pra »gajo 7 kron. — Prošnje m vknjižbo dela posojilnica brezplačno, "stranka plači la koleke.
Uradne ure
so vsako Bredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemfii praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuj 3 denar.
pojasnila se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.-5. popoldne. 6
Pveejllnlea lm« tudi nn razpolago omafe hr <■•! , ■•MhlflnlUe.
Izdajatelj in wJoin'.k : Katoliiko tokovno droit»??.
Odgovorni nrednik : Frit» ,
Tisk tin*fcrne sv. Cirila v 'Attibam.