I
s
ISSN 1318-3656 Ilirska Bistrica - Letnik III - št. 9 - September ’94 cena 100 SIT
N B Z INT I K
4
zajamčena sklepčnost
oprosti, kaj pa skuhste
TLE u SKUPŠČIN/ ?
KAJ?!HA,SKLEPAMO KETJRI TRI GR'DO
Karikatura: Marko Renko
bistriški izseljenci v Argentini
/1(
k
•■T^v° krajevno zgodovino in kulturo II. Bistrica je v petek, 76. septembra,
< Vorani Doma na Vidmu organiziralo predavanje o bistriških izseljencih v litini. Kot je v uvodu povedal njegov predsednik Tomo Šajn, so se s l(e avateljico in raziskovalko dr. Irene Mislejže dolgo dogovarjali. Najugodnejši ^in za predavanje se je ponudil neposredno pred otvoritvijo slikarske razstave Vriz Tomšič-Čerkez v galeriji omenjenega doma. Obe gostji sta primorski j{ *lr,ii iz druge generacije slovenskih izseljencev v Argentini. Dr. Irene Mislej ^ starših doma iz Vipavske doline, Beatriz Tomšič-Čerkez pa po očetu izhaja .h °fen/ pri jelšanah in se je, pred vrnitvijo v Argentino, želela s svojim ^stvom predstaviti v neposredni bližini očetovega rojstnega kraja. Dr. Irene J!0i’ ki se počuti doma na obeh straneh Atlantika, ni predavala na akademski ampak je bolj iskala stikov s poslušalci in potomci bistriških izseljencev,
1 tudi na ta način prišla do novih podatkov za svoje raziskave.
s pomočjo njenega osrednjega glasila je dr. Irene Mislej prišla do Jankovih špansko pisanih razprav, ki jih je pozneje prevedla v slovenščino. Knjiga je izšla leta 1988 in je nekakšna etnološka in lingvistična razprava o Jankovem delovanju med Indijanci plemana Mapučo.
Njeno nadaljnje raziskovanje jo je kmalu privedlo v bližino še drugih znanih Bistričanov, ustanoviteljev prvega slovenskega društva v Južni Ameriki, med katerimi sta bila tudi v Trnovem rojena inženirja Bogumil Žnidaršič in Gabrijel Brinšek. Prezgodaj preminuli Inž. Bogumil Žnidaršič (1925) je v Buenos Aires prispel leta 1908. Po študiju v Pragi in številnih potovanjih po evropskih državah (Rusija, 1907) je bil v službi ministrstva za javna dela in nadzorni inženir pri gradnji velikega jezu v sotočju rek Neuquen in Limay v Patagoniji, pozneje pa je odšel na sever države načrtovat železnice in nekatere za Argentino zelo pomembne objekte.
arnolčano včdenje o znanih i 'skih rojakih v Argentini se počasi ^ e°ija v javnost. K temu je veliko %0rn°®la januarska razstava planskega Mestnega muzeja o Janku "znanstveniku, raziskovalcu J CS0V3'cu življenja južnoameriških |>cev" (primerjaj zapis o Janezu in ®en'garju dr. Svetozarja Gučka, Bish^' rnarec 1994). Ko je dr. Irene "Lei Pred desetimi leti zaključevala ^ /I na Filozofski fakulteti v Ljubljani, !fe, v svojem raziskovalnem delu s|^aa tudi z Viktorjem Sumčičem, iij nskim arhitektom iz okolice Trsta, X leta 1926 izselil v Argentino, ji*' sijeC|č je poznal Janka Benigarja, saj J	dopisoval in po njegovi smrti
. ^ 1 Q P /-»	,	i • •
napisal o njem knjigo
'C950
!j^.rec/ ki je umrl sede". Z njo se je L '° zanimanje Dr. Irene Mislej za ^ske izseljence.
^agrebu

rojeni Janko (Huan)
^r Je bil daleč najpomembnejši !r^'^an v Argentini. Bil je dopisni član finske Akademije za zgodovino in
Ohranilo se je nekaj njegovih pisem Janku Benigarju, čeprav se po prihodu v Argentino nista več srečala.
Inž. Gabrijel Brinšek je s svojo družino, na povabilo Bogumila Žnidaršiča, prispel v Argentino leta 1912. Poročen je bil s Žnidaršičevo sestrično Zoro, rojeno Ličan, sestro msgr. Josipa Ličana. Inž. Brinšek je študiral tehniko v Nemčiji in nekaj let živel v Ljubljani. V Argentini je projektiral in montiral velike hladilne naprave. Njegov vnuk Horge Brinšek je bil "dolgoletni direktor najpomembnejše argentinske tiskovne agencije". Ves čas, od prihoda v Južno Ameriko leta 1912, jedružinaohranila jasen spomin na kraj svojega izvora.
Dr. Irene Mislej je bila prvič v II. Bistrici in je prepričana, da brez pomoči domačinov ne bo mogla priti do družinskih podatkov o Benigarju, Brinšku in Žnidaršiču, ki bi ji omogočili dopolnitev njenih raziskav. V letih 1908-12 seje izselilo veliko Slovencev, vendar to ni bil čas, ko so se izseljevali ljudje z visoko izobrazbo. Na vprašanje, kaj jih je gnalo v Južno Ameriko, je trenutno še nemogoče odgovoriti. Argentina je vsekakor potrebovala šolane ljudi, vendar težko verjame, da bi se odzvali na uradne pozive.
Pred Bistričani so se v času, ko si želi obiskati domovino staršev vse več argentinskih Slovencev, kar naenkrat pojavili znameniti domačini. Obojestransko spoznavanje bi po mnenju dr. Irene Mislej lahko vsem skupaj samo koristilo.
PAPIRNICA
Lima SLrt
Nudimo vam popoln program šolskih potrebščin in vse za opremo vaših pisarn.
OBIŠČITE NAS NA BAZOVIŠKI 19, TEL.: 067/42-077 SAMI SE BOSTE PREPRIČALI O KVALITETI NAŠE PONUDBE IN UGODNIH CENAH!
7 7. seja SO II. Bistrica
SPREJET ODLOK O SKUPNIH PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH
Poslanci vseh treh zborov ilirskobistriške skupščine so se v četrtek, 15. septembra, v dvorani Doma na Vidmu po dveh neuspešnih julijskih sklicih, končno le zbrali v zadostnem številu, da so lahko sprejeli odlok o prostorsko ureditvenih pogojih, ki v občini po polletnem premoru spet omogoča novogradnje in potrdili predlagane kandidate za opravljanje vodstvenih funkcij nekaterih zavodov: Damijano Logar za ravnateljico Knjižnice Makse Samsa, Laszsla Balazsa za ravnatelja Glasbene šole, Milana Deklevo za ravnatelja OŠ Podgora Kuteževo in Andreja Žužka za ravnatelja OŠ Toneta Tomšiča Knežak. Nova direktorica Zdravstvenega doma je postala Ivica Smajla, ki se zdravniškemu delu ne namerava odpovedati. Poslanci so imenovali tudi predstavnike skupščine v Sveta OŠ Jelšane in OŠ Podgora Kuteževo, z imenovanjem Gordane Živčec Kalan v Svet izolske bolnišnice pa se niso strinjali ker menijo, da ga ne bi smeli sestavljati samo zdravniki.
Najpomembnejša točka dnevnega reda je bil sprejem odloka o prostorskih ureditvenih pogojih, ki omogoča izdajanje lokacijskih dovoljenj za novogradnje. Poslanci so imeli na odlok kar nekaj pripomb. Zanimalo jih je kako naj bi se gradilo objekte za drobno gospodarstvo v bližini meje (Jelšanci so predlagali trikratno povečanje vasi), ki ne dovoljujejo strnjene gradnje, čeprav ta način močno zmanjša stroške za komunalno opremljanje zemljišč. Odlok se je pokazal za neustreznega tudi v primeru Šembij, saj po mnenju Antona Šenkinca politika strnjenih naselij, ki jo zagovarja Ministrstvo za okolje in prostor, zavira razvoj podeželja in je v nasprotju z interesi in željami krajanov. Nekaj poslancev, med njimi je bil tudi Ivan Česnik, je predlagalo črtanje treh členov, ki govorijo o dodelitvi statusa varstvenega območja Snežniku, Mašunu in Starojskemu krasu, ker jih skupščina sploh še ni obravnavala.
Veliko razpravljalcev se ni strinjalo s členom odloka, ki v izrednih razmerah namenja obe akumulacijski jezeri za rezervoarja pitne vode, ker jo je v občini več kot dovolj. Rado/urač in Vojko Tomšič sta menila, da bi se dalo jezeri veliko bolje izkoristiti za športni ribolov in turizem, občina bi morala le razpisati koncesijo ali določiti upravljalca, ki bi uredil kopališče in poskrbel za spremljajoče objekte, namesto da se dovoljuje okoli jezer črna dejavnost. V razpravi so se vseskozi pojavljali dvomi o sprejemu odloka pod pritiskom časa. Poslanci so zavrnili glasovanje brez temeljite obravnave vseh pripomb in izglasovali odlok s pridržkom, da ga skupščina lahko spremeni vtistih primerih, ko bi onemogočal razvoj posameznih okolij. Predlog o zavrnitvi treh varovanih območjih so sprejeli in obe jezeri namenili še za turizem in rekreacijo.
Po odmoru se je razprava sukala okoli predloga sklada stavbnih zemljišč, s katerim se ni strinjal Ivan Barba. Kot član odbora za gradnjo nove zdravstvene postaje v Podgradu, obstoječa deluje v skrajno neprimernih prostorih, je poslancem pojasnil, da je KS Podgrad na sklad poslala vlogo za dodelitev finančnih sredstev, saj je projekt, če bo Podgrad postal nova občina ali ne, pomemben za vse. KS Podgrad je zaprosila za 4 milijone tolarjev in po njegovem je nesprejemljivo, da je sklad prošnjo dobesedno spregledal. Z njim se je strinjala Ivica Smajla, ki je tudi s strokovnega stališča opisala razmere v podgrajski zdravstveni postaji. Z/afko Jenko \e menil, da bi morali denar za zdravstveno postajo zagotoviti tudi iz občinskega proračuna, ne samo iz sredstev sklada, ki pobira nesramno nizke najemnine za stavbna zemljišča. Predlog o rezerviranju 3,5 milijona tolarjev, ki ga je sklad namenil za asfaltiranje ceste v soseski S-13, za zdravstveno postajo v Podgradu, je bil na glasovanju sprejet.
V sklepnem delu zasedanja so poslanci po hitrem postopku in v paketu sprejeli odloke o ustanovitvi in nalogah komunalne inšpekcije, brez katerih ta ni mogla učinkovito opravljati svojega dela, o gospodarjenju z javnimi potmi, urejanju in varstvu okolja, ravnanju s plodno zemljo, odlaganju in odstranjevanju odpadkov, poslovnem času lokalov in o javnem redu in miru.
USMEMOJ
Andraž Lipolt in Tamara Matko, strelca na glinaste golobe
TRAP JE ENA IZMED NAJPRIVLACNEJSIH
STRELSKIH DISCIPLIN
Pogovor z Andražem Lipoltom, športnikom državnega razreda in Tamaro Matko, športnico mladinskega razreda v streljanju na glinaste golobe dokazuje, da individualni šport - domena slovenskih športnikov - še vedno živi v senci za gledalce bolj atraktivnih disciplin in "najpomembnejše postranske stvari na svetu". S tekmovalnimi uspehi, doseženimi z voljo in zagnanostjo v okviru Strelskega društva 4. junij II. Bistrica in reprezentance na svetovnem mladinskem in državnem prvenstvu, sta Andraž in Tamara segla tja, kamor si nekateri, z izjemo domačih karateistov, ne upajo niti pomisliti. Vadita in tekmujeta brez neposrednih kontaktov z nasprotniki, iz ozadja in tako kot mnogi v športu in življenju - s preizkušanjem sebe. V tem smislu ostaja Andraž Lipolt odrinjen na rob zanimanja javnosti tudi v trenutku, ko realno zre v Atlanto 1996. Če mu uspe, potem da. Potem bo že druga zgodba.
Streljanje na glinaste golobe je razdeljeno na dve disciplini: trap in skeet. V čem se ločita?
ANDRAŽ: Streljanje na glinaste golobe je na sporedu olimpijskih iger že od leta 1900, v današnji obliki pa od leta 1956. Trap je športno streljanje s puško na nekakšne krožnike (umetne golobe premera 7 centimetrov), ki jih posebna naprava, vzporedno s petimi strelnimi mesti, meče v zrak v različnih smereh. Tarče se izstreljujejo v smeri stran od strelcev in letijo 75 do 85 metrov na višini od 1,5 m do največ 4 m s hitrostjo do 120 kilometrov na uro. Ko da strelec znak za izstrelitev goloba ima puško že prislonjeno k rami in ne ve za njegovo smer, strelja pa vedno samo na enega goloba. Če ga s prvim strelom zgreši, lahko strelja še enkrat, saj mu to dovoljuje dvocevna šibrovka kalibra 12 brez jermena. Strelci uporabljamo še posebne čevlje, očala, glušnike, kape in jopič za strelivo in pribor. Zanimivo je, da se s streljanjem na glinaste golobe ukvarjajo tudi športniki drugih panog zaradi tega, ker zahteva veliko koncentracije in hitro reagiranje.
Pri skeetu strelec ne drži puške ob licu, ampak jo ima v rokah ob boku in jo dvigne šele takrat, ko zagleda izstrelek. Sedem strelnih mest je razporejeno v polkrogu, tarče pa posebni avtomati izstreljujejo iz dveh različno visokih hišic z desne in z leve. Tarče letijo 65 do 70 metrov. Strelec ve za smer izstrelka. Za razliko od trapa se v skeetu na tarče strelja samo enkrat. V zadnjem času se je iz obeh disciplin razvil double trap, pri katerem dve tarči letita v različnih smereh in se na vsako strelja samo z enim nabojem.
Skoraj vsak Bistričan ve za strelišče na Črnih njivah. Streljanje na glinaste golobe je najbrž zelo drag šport. Kako in kje sta začela? Kako potekajo vajine priprave na tekmovanja in kakšne rezultate sta dosegla pred svetovnim mladinskim prvenstvom v Milanu?
ANDRAŽ: S streljanjem na glinaste golobe sem začel doma. Šest let je od tega in bil sem še osnovnošolec. Strokovnjaki ne dopuščajo preveč zgodnjih začetkov zaradi sunkov in teže puške, ki ima okoli 4 kilograme. V Strelskem klubu 4. junij II. Bistrica sem začel vaditi pod vodstvom domačina Antona Štembergerja in od njega dobil prve osnove o streljanju in
načrtnih kondicijskih pripravah. Tudi danes mi večkrat priskoči na pomoč s svojimi nasveti. V svetu, kjer je trap veliko bolj popularen, se ponavadi začenja z zračnim orožjem in tudi sam sem bil deležen tovrstnega pouka. Pred tremi leti je v Slovenijo prišel najprej ruski, za njim pa še trener iz Ukrajine, ki je posebno pozornost namenjal psihološkim pripravam. Vse priprave in treningi reprezentance potekajo na Črnih njivah, ki je še vedno najboljše strelišče v Sloveniji. Kondicijo nabiram s pomočjo profesorjev telesne vzgoje Šubica in Bratoža na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, kjer obiskujem II. letnik. Sam se veliko ukvarjam tudi z avtogenim treningom, ker mi veliko koristi za boljšo koncentracijo. V času študija sem med tednom streljal na strelišču Olimpije v Ljubljani in na Bledu. Vsak dan treniram tudi med
mladinski in članski konkurenci, saj sem dosegel tri državne mladinske rekorde, letos pa še dva. Od 125 strelov sem brez finalne serije zadel 115 (na svetovnih prvenstvih v mladinski konkurenci se finalne serije ne strelja), s finalno serijo, ki se strelja po evropskih pravilih (dodatnih 25 strelov) pa 124 tarč (Ptuj). Največji strošek za tistega, ki bi se rad ukvarjal s tem športom je nakup puške (stane okoli 400.000 tolarjev). Kupil sem jo s pomočjo staršev. Na leto porabim minimalno 15.000 nabojev in približno 12.000 tarč.
TAMARA: S trapom se ukvarjam šele poldrugo leto in mu posvečam ves čas, kolikor mi ga ostane po delu in učenju na srednji ekonomski šoli. Začela sem pri ruskem trenerju, ki mi je dal prve
prvenstvu, kjer sem osvojila drugo mesto. Letos sem se udeležila svetovnega prvenstva v Milanu in ker tekmovanja v mladinski konkurenci ni bilo, sem nastopila kot članica.
Kako je z vajinim statusom, ki ga podeljuje Strokovni svet Športne zveze Slovenije na osnovi doseženih rezultatov?
Tamara Matko in Vlado Petričič
počitnicami. Letos še zadnje leto tekmujem kot mladinec. Pred tem sem že večkrat nastopil v mladinski konkurenci za bivšo Jugoslavijo. Udeležil sem se dveh balkanskih (Istambul, Izmir) in dveh prvenstev stare celine (Bologna) ter treh tekem za svetovni pokal (Los Angeles, Seul,Suhi) tako da sem si pred svetovnim mladinskim prvenstvom nabral že nekaj mednarodnih izkušenj. Leta 1993 sem bil proglašen za najboljšega slovenskega strelca na glinaste golobe v
osnove, potem pa sta me prevzela Anton Štemberger in Vlado Petričič. Prav slednji mi je s sodelovanjem kluba omogočil nabavo puške, opreme in streliva. Na leto porabim približno 7000 nabojev in približno polovico toliko tarč. Kondicijski treningi so zame zelo pomembni in vsak dan jim posvetim vsaj uro. Tečem in delam različne vaje za boljšo gibljivost, večjo moč in mehkejše gibe. Streljam štiri dni v tednu. Na večji tekmi sem prvič nastopila lani na mladinskem državnem
ANDRAŽ: Oba imava status do 30. septembra 1994. Meni ga formalno še niso podaljšali, vendar upam, da bom iz športnika državnega napredoval do športnika mednarodnega razreda. Nad tem je samo še športnik svetovnega razreda, ki ga ima v strelskih disciplinah pri nas samo Rajmond Debevec.
TAMARA: Verjetno bom dobila status zelo perspektivnega športnika mladinskega razreda.
S kakšnimi rezultati se lahko pohvali Strelski klub 4. Junij?
ANDRAŽ: Strelski klub 4. junij iz II. Bistrice nastopa v I. slovenski ligi in je letos v ekipnem delu tekmovanja dosegel 2. mesto, v ligaškem seštevku pa je zmagal v obeh posameznih konkurencah. Tamara je bila prva v mladinski konkurenci, jaz pa v članski. Sam sem se tekmovanju v mladinski konkurenci odpovedal, ker v njej ne vidim več pravega izziva. VI. slovenski ligi nastopa 9 klubov, tekmuje pa se tudi v nižjih ligah. Konkurenca je močna. Dobri so predvsem klubi iz Ljubljane (Olimpija), Sežane (Svoboda), Vrhnike (Dolomiti) in Ptuja. Iz II. Bistrice sva v državni reprezentanci samo midva. Na državnem mladinskem prvenstvu je klub zasedel prvi dve mesti v posamezni konkurenci, člansko državno prvenstvo pa je naša ekipa končala na tretjem mestu.
>«
'it
Eden izmed razlogov za pogovor je bil vajin nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu v Milanu. Andraž, kako je pravzaprav s tvojo uvrstitvijo?
ANDRAŽ: Na svetovnem mladinskem prvenstvu v Milanu (26. julija), sem imel dober občutek že na treningu. Strelišče mi je ustrezalo. Dva tedna prej sem bil na državnem prvenstvu in forma se mi je počasi vzpenjala. V prvih sedmih strelih sem trikrat zgrešil, se nato ujel, premagal tremo in dosegel
rezultat 115/125 in s tem nov mla# Sli državni rekord. Tretjeuvrščeni valeč je zadel 117 tarč, tako dait 9,1 kolajno v bistvu izgubil pravv*fJ začetnih strelih. Na koncu tekm^>'',, je bilo objavljeno, da sem zasesti mesto in šele kasneje je na Stt6*'Pl zvezo prišel dopis, da si delim s še dvema tekmovalcema. Naj0 11 nim, da je bilo v mladinski konk0' ^ med prvimi desetimi osem že 5 l*« profesionalnih tekmovalcev. :-trap zelo razvit, saj imajo športno šolo, ki jo vodi dva^"11) .olimpijski zmagovalec. Rog0!1 ^ strelišču so bili težki. Motila s12: s(
predvsem visoka temperatarM|i vlažnost. Tekma sama je bila.T'
naporna, tako da je svoje
k do*1 \
ženemu prispevala tudi dobra .
pripravljenost. S tem rezultatom, "i
dobil dva sponzorja: proizva,y r nabojev TILS iz Ljubljane, pogo^'1 r1'
pa se tudi z italijanskim izdelo^
!|(
orožja in s Splošno banko Koper'
ki» Pii
bi postala moj generalni pokro’
,virf
Tilsovimi naboji sem strelja'^^ prvenstvu in sem bil z njio11
zadovoljen.

TAMARA: Tekma v Milanu je
prva mednarodna preizkušnja- ,
c fr »•/-» I I r i »	s-J	1 I wolllčO ^	(
Ir;
velikega števila ljudi. Tekm0 .
strelišču sem dobila veliko- j-Motila me je predvsem Pr'5°,;j:a
ogledal tudi predsednik Mednar00^
olimpijskega komiteja Huan An a ^ Samaranch in moia neizkušenimi opravi la svoje. Nastopila sem v c. ^ ;(r konkurenci med 48. tekmovalkam;.
je bilo prijavljenih mladink prefl]‘
J1'
Kakšni so vajini načrti?
TAMARA: Po rezultatih bi se j ^
približala Andražu in njeg0 J
letošnjemu državnemu rekorda Jj
vem, da bom morala še velik0 Potegovala se bom za mladinski reprezentanci in si z !
več mednarodnih nastopov-
4
tekmoval v članski konkurenc-
ANDRAŽ: Naslednje le'0/

za svetovni pokal se začnejo j ■ in trajajo do finalnih obra^ ^i^
poletni sezoni. V šestčlanski
sKtH
reprezentanci se bom potegova'Z Jj ^
ev<i
od treh mest, ki vodijo na e
prvenstvo na Finskem in
'"V*
doseči normo za nastop na ol'11'1^, l*
Atlanti. Predvidevam, da ^ ^
A
normo potrebno zasesti 8. d° W na Evropskem prvenstvu a,^jtaj^ jJ1'
tekmah za svetovni pokal .f' 'A
n . z-'•	k i	v• • ik.i:;*). .liffl
__________________A.
toliko, kot sem streljal v Mi'arA!F '-ti
Peru, Ciper, Nemčija, Italija)-okoli 115-117/175 tarč ' P hi|f ^
okoli 115-117/125 tarč
m'"" jr
. <4,
normo. V tekmovanjih za ijlfijjf
na evropskem prvenstvu zad0*^^ j J
pokal bi se moral uvrstiti
, finale J tl.
prvih šest. V Milanu serT1 .uA ^ rezultat, ki izpolnjuje	0
Qualification Score)- ^e. JM Mednarodnega olimpijskega # ^ tp. dobil WILD CARD bi s tem ^ ?li
dobil pravico nastopa, sleetd0^/^ \ naslednjem ^doseCi.J ,/^
normo. Nacionalni
nima nobenega vpliva Ali''V tekmovalcev, ki bodo A A Jli
največjem tekmovanju,
lahk° A
samo prepove.
Brank0

"MAJHEN KORAK ZA SVET, VELIK ZA ŠEMBIJE"
,|eJ'na skupnost Šembije, ena izmed najmanjših v občini II. Bistrica, obsega 'Šembije in Podtabor v katerih živi 236 prebivalcev. Zaradi neprimernih ''ofcvza kmetijstvo je uvrščena med demografsko ogrožena območja. O delih, l'h krajani opravili, tudi z lastno finančno in delovno udeležbo, smo že ^ Pe^' m. septembra, so v Šembijah pripravili ogled zaključenih ... ,n'h del s kulturnim programom. Po asfaltiranih vaških poteh in široki 3 M iu • 1 nasetie so se P° otvoritvi sprehodili številni gostje: dr. Pavle Gantar, a it* išk'1 m'n'ster za urejanje okolja in prostora, predstavniki Ministrstva za 0 f °mske odnose in razvoj in Ministrstva za promet in zveze, ilirskobistriški 'ji fn Stane Prosen, predsednik Izvršnega sveta SO II. Bistrica Jože Rolih, l0,j	sekretarka Sekretariata za gospodarstvo Vojka Lenarčič in predstavniki
is ICn'^ strank. Da je šlo za pomemben dogodek, ne samo v občinskih mejah, ^ tud' številni novinarji in televizijski snemalci.
,ei(fc!,lenu ^rajanov je prisotne najprej 'V Prec^se(^n'k Sveta KS Slavko S|jjj i .0,02godovini KS, ustanovljena je ^ s eta 1973, in celotnem projektu pa rer>(f govoril predsednik gradbenega ' iii i/3 ^nlon Šenkinc. Šenkinc je na la*1 ;°Pisal razvoi '<raja d° lota 1970, aiu. Se krajani po dolgem obdobju j 2(1 j(j|eVania zaoeli vračati, obnavljati in dol* iv ' vnova stanovanjska poslopja, u | Ovijanje Šembij se je začelo leta ^ priključitvijo prvih telefonskih J ^ nv'k°v, ki ji je sledila delna obnova cerkvo sv. Vida. Kljub ^ Hj'tj3 organi KS takrat še niso |,jia |' je interes prebivalstva za ■jjf ij/116'' telefonskega omrežja leta .njPdvedel do sestanka KS Knežak j^j 'ie- S pomočjo PTT Koper in J'elk Bistrica je leta 1992 dobilo liji^ki priključek 90 naročnikov. ^ (ds.erl Problem je za krajane Šembij aV^a'° tudi pomanjkanje pitne r£ii» ,(!.Vsu5riih obdobjih, ko so jo morali 3Hif J31' 5 cisternami. Po predhodnji »...ji zajetja Podstenjšek je na
leta 1992 pritekla voda v vsa
, "VI
di ?ku
lto^Jd,njstva. Krajani Šembij so kmalu /Jadrni naprej in septembra 1992 laPfj 1 'dejno zasnovo za izgradno „iA> sistema meteorne in fekalne $ iipr2acije v vasi. Na zboru krajanov i e|eli sklep o razpisu referenduma °tno krajevno skupnost.
:acije
etos so bila dela dokončana,
|l)^ra 1992 je bil več kot uspešno
tako da se je gradnja
i,,,:—n, tako da se ,	„
A,lžacije začela 1. oktobra 1993.
^asovan, zaradi pomanjkanja v Pa so na junijskem refe-
'3^])tja samo še fekalna čistilna ;tVCa' načrtovana za pomlad iif i,. niega leta. V Podtaboru je bila v \aSU Sanirana kanalizacija za 10 taniskih hiš in urejeno odvajanje fr® vod z vaških poti. Po začetku kanalizacije je bil na zboru ’ (%h0V sPre1et sklep o asfaltiranju 71 Razpisani referendum je bil
4>la
3
A
m 'Hi o. starega mestnega jedra ob 'jltt1 k^strid, ki je gnala kolesa
/Sta!1,- mlinOV 'n Žc8,
.r :vliajo danes pomembno in tehnično dediščino. / 1 d %;o svetovno vojno je mlelo JVpHnov (Tržanov, Škrlov, >/ kiln°K Hlistov, Bilčev, J Jj bov/ Hodnikov in Ivetov). o s Po deluje niti eden.
$ k.,
mlin, eden izmed njih, / Ok zunanjih mlinskih koles, / naprave pa še obstajajo, 1, V, So potrebne temeljite fr^ kVe- Člani Kluba Hodnikov \ Potem ko so poskrbeli za V^o, nameravajo lotiti tudi ,j( )0sti in mlinskih naprav. Prvi ,r Predstavniki Zavoda za ^ v. 0 naravne in kulturne
rendumu izglasovali še podaljšanje samoprispevka, ki ga bodo plačevali do prihodnjega marca.
občini, krajanom in delovnim organizacijam.
Dr. Pavle Gantar je izrazil veselje, da se je lahko udeležil svečanega dogodka. V imenu vlade Republike Slovenije in vseh treh ministrstev je krajanom čestital, posebej za njihovo lastno udeležbo. S skupnimi močmi države in prebivalstva se bo počasi povečevala kvaliteta življenja, saj se samo na ta način lahko sanira slovensko podeželje.
Stane Prosen je krajanom izrekel priznanje in zahvalo za opravljeno delo. Poudaril je, da so bili tisti, ki niso odobravali ureditve vasi v zmoti, brez države in občine pa celoten projekt ne
Dr. Pavle Gantar v družbi Staneta Prosena na petkovi slovesnosti.
PROGRAM DELA KS ŠEMBIJE ZA PRIHODNJE OBDOBJE
•	Zgraditev lokalne čistilne naprave v prihodnjem letu
•	ureditev javne razsvetljave
•	saniranje vseh divjih odlagališč smeti
•	popravilo bivše osnovne šole za potrebe KS
•	širitev obstoječega pokopališča in izgradnja mrliške vežice
KS računa pri izvedbi načrtov, razen pri čistilni napravi, na lastna sredstva v višini 50%.
Krajani so opravili veliko število delovnih ur in v poldrugem letu izglasovali tri samoprispevke (povprečno je za glasovalo 88% udeležencev), kar za kraj predstavlja zelo velike obremenitve. Za izvedbo zahtevnega projekta se je Anton Šenkinc zahvalil vsem ministrstvom,
bi bil izvedljiv. Vas Šembije je po njegovem lep primer, kako naj bi se reševalo podobne probleme v občini II. Bistrica.
Z bededami dr. Pavleta Gantarja, uporabljenimi v naslovu, so začele nove šembijske pridobitve tudi uradno služiti svojemu namenu.
Predstavniki slovenskih medijev med Šembijci.	
PORABLJENA SREDSTVA ZA	
VODOVOD, TELEFON, KANALIZACIJO	
IN ASFALT	
1. DRUŽBENA SREDSTVA	
Občina II. Bistrica	85.312 DEM
Ministrstvo za varstvo okolja	372.750 DEM
Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj	
(demografska sredstva)	146.650 DEM
Ministrstvo za promet in zveze	
(za cesto R 381)	394.737 DEM
SKUPAJ	999.449 DEM
2. LASTNA SREDSTVA KRAJANOV	
(V DENARJU, DELU IN ODŠKODNINAH)	
telefon	162.000 DEM
vodovod	270.000 DEM
kanalizacija	408.500 DEM
asfalt	199.500 DEM
SKUPAJ	1.041.000 DEM	
Anton Šenkinc, predsednik gradbenega odbora.
KAKO DO PRENOVE HODNIKOVEGA MLINA
dediščine iz Nove Gorice so bili vzpostavljeni že marca letos. Zavod mora do 20. septembra prijaviti dela, ki naj bi se opravila v naslednjem letu iz proračunskih sredstev Republike Slovenije, oziroma Ministrstva za kulturo. Po njihovih merilih bi se moralo najprej sanirati stavbo in šele pozneje mlinske naprave. Na podlagi načrtov obstoječega stanja iz leta 1992 bodo sodelavci Zavoda pripravili idejni projekt. Člani kluba so pripravljeni opraviti vsa nestrokovna dela in s pomočjo strokovnjakov zamenjati nosilne tramove, deske, postaviti izolacijo in dvigniti strop v nadstropju za dodatne galerijske prostore. Mlin bodo šele naknadno usposobili za prikaz delovanja.
EHumom
BEATRIZ TOMŠIČ - ČERKEZ V GALERIJI NA VIDMU
S pričujočo razstavo Beatriz Tomšič - Čerkez zaključuje večletno bivanje v Sloveniji. Po diplomi na arhitekturi v Argentini je prišla kot hčerka zavednih slovenskih staršev študirat v Ljubljano. Tu se je soočila z Akademijo likovne umetnosti, z rednim študijem v slovenščini ter z likovno tradicijo, ki je sooblikovala slovensko kulturo. V teh letih je uspešno zaključila študij, večkrat razstavljala ter se spopadla celo s postdiplomskim poglobljenim teoretskim pristopom iz sociologije kulture. Dozorela je, tako likovno kot osebno. Sprejela je nekaj temeljnih odločitev ne samo za svojo umetniško prihodnost, ampak kot človek, ženska in ustvarjalka. Prišla je v neposreden stik z evropsko likovno tradicijo, kar je sicer za argentinsko izšolanega strokovnjaka samo nadaljevanje znanja, ki ga je tam osvojila. Toda, neposredno soočanje z mojstri, s prostorom, s kulturami stare celine, je Beatriz odprlo nenavadno pot do sinteze svetov: argentinskega, evropsko-slovenskega ter vzhodnega, tistega, ki integrira islam v evropsko dediščino. Prav v tem je posebnost njene ustvarjalnosti: odkrila je moč ažurnih globin, gracioznost pisave v zlatih odtenkih in svobodo v kompoziciji, ki jo oplemeniti asimetrija. Zapustila je rigidnost arhitektonskega, dvodimenzionalnosti in ponavljajoče se evropske abstrakcije, ki včasih prehaja v gestualni avtomatizem ter se predala svobodni igri z likovnimi elementi, tako z barvo, spraskano risbo in z bogato materijo (običajno meša oljnato barvo s peskom). Vsebinsko je njena govorica ubrala čistejšo pot: sporočilo je jasno: človek, svoboda, lepota. Pretresena ob tragediji, ki uničuje prav tisti svet evropskega islama, ki ga je vzljubila, ki ubija človeka in človeško, nam je v zadnjem času posredovala tako v svojem likovnem delu kot v življenjskih odločitvah opomin, naj ne pozabimo na tisto, kar je temeljno, na povezavo lepega z dobrim. Samo na tem spoznanju lahko raste prava umetnost.
Beatriz Tomšič se sedaj po vseh plodnih izkušnjah vrača v rojstno deželo, obogatena tako iz vidika slovenstva kot univerzalnosti. Dokazala je, da je ustvarjalni člen slovenske kulture, ki nam lahko odpre vrata v druge prostore in kulturne dimenzije. Kot taka se bo k nam vedno vračala s svojim delom. V tem je prednost naših ustvarjalcev po svetu: gibljejo se v širnem prostoru, dihajo svobodnejše in črpajo iz več kulturnih dediščin. Niso prikrajšani za eno domovino, bivajo in ustvarjajo enako sproščeno v različnih koncih tega sveta. Zato so bogatejši in zgovornejši v svojem sporočilnem odnosu do vseh nas, ki uživamo in se oplajamo ob njihovi umetnosti.
Irene Mislej
SREČANJE MLADIH LITERA TO V PRIMORSKE
V	Galeriji na Vidmu so se v soboto, 10. septembra, zbrali mladi avtorji, l<i so se odzvali na letošnji razpis Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Sodelovali so lahko le tisti, ki svojega dela še niso izdali v knjižni obliki in še niso bili uvrščeni med najboljše na dosedanjih srečanjih mladih prozaistov, pesnikov in dramatikov.
V	'dirskobistriški občini je bilo to že peto zaporedno srečanje. Dvakrat je bilo izvedeno v sklopu vsakoletnih Premskib srečanj, vendar so mladi v obeh primerih ostali nekoliko v senci starejših kolegov, zato se je organizator (ZKOII. Bistrica) odločil, da bodo srečanja potekala samostojno. Najbolje ocenjeni literati iz vseh slovenskih pokrajin se bodo zbrali na zaključnem srečanju v Ljubljani, če bodo zbrali dovolj poguma, saj se v II. Bistrici, z maloštevilnimi izjemami, občinstvu niso hoteli javno predstaviti.
Šifrirane prispevke sta ocenili slavistki Boža Brecelj (nadomestila jo je Vida Udovič) in Ines Cergol Bavčar. Na razpis je prispelo 5 proznih, 1 dramski in 21 pesniških tekstov. "Vsi bi pisali poezijo je rekla Ines Cergol Bavčar. Prozaisti so prispevali predvsem kratke zgodbe, nekakšne predloge za nadaljnjo obdelavo, z elementi žanrskega pisanja, psihološkosti in pravljičnosti. Dobre ocene je dobil edini dramski tekst, ki sta ga obe recenzentki označili za najboljšega na natečaju. Vida Udovič in Ines Cergol Bavčar sta mladim pisateljem očitali predvsem nejasne zaplete zgodb in jezikovne pomanjkljivosti. Priporočili sta jim več vaj v jasnosti izražanja, brušenje jezika in veliko trdega dela. Mladi pesniki so večinoma bežali v intimističen svet stereotipnosti in neambiciozni brez upoštevanja izkušenj sodobne poezije. S hermetičnimi poetikami subjektivno obarvanih tem je bilo v njihovih pesmih, kot je zatrdila Ines Cergol Bavčar v kratkem kursu o stilu, izboru tem, jeziku in komparativistiki, "preveč izpovedi in premalo poezije". Po mnenju obeh recenzentk noben tekst ni bil zanič, kako bodo mladi literati izbrusili svoj talent pa je odvisno predvsem od njih samih.
Na srečanje je prišel tudi Marko Novak (Literarno društvo II. Bistrica), ki se je pravkar vrnil iz ZDA, kjer je s svojimi angleško pisanimi stihi, poslanimi na nagradni natečaj časopisa VVashington Post, prišel v ožji izbor in čaka na končne rezultate. Od bolj znanih imen sta bila prisotna člana Združenja literatov Primorske Frane Tomšič in Danilo Japelj.
Vida Udovič in Ines Cergol Bavčar sta kritično ocenjevali tekste mladih primorskih literatov.




• m
3 s

r
1
"V
^ L-
Beatriz Tomšič - Čerkez na otvoritvi razstave v Galeriji na Vidmu sprejema čestitke tajnika ZKO II. Bistrica Dimitrija Bonana (levo) in likovnega kritika Dejana Mehmedoviča (desno).
SPOMIN NA MESTO, mešana tehnika, 2,01 x 1,10 m, 1993.
Rojena je bila 7. marca 19^ v Buenos Airesu, Argentini Osnovno in srednjo šoM obiskovala v rojstnem kri ter se vpisala na Fakulteto# arhitekturo in urbanizem kjer je diplomirala leta 19^ Med študijem je risala mod11 ilustracije za priznani kreatorja Paca JaumandreJ Ukvarjala se je tudi tiskanjem in slikanjem $ tekstil. Po diplomi je s°' delovala tudi pri razis^ valnem delu v okviru Inštit®
il
estetske raziskave Mariof Buschiazzo na fakultetiz) arhitekturo v Buenos AireSlV
in študirala scenografij0 ^
slikarstvo na Fakulteti ^ likovno umetnost Univerz^ ||jg La Plati. Leta 1988 je prišl3' !|adj Slovenijo in se vpisala 112 % Akademijo za likovno umet ;'asto nost v Ljubljani, kjer je l3'1' ■)1°v
diplomirala. Trenutno zaklp , 'c
ikje
čuje magisterij iz sociolog ^
kulture na Filozofski fakLilte| ^
na temo "Možnosti razvoj3j zaznavanju prostora"- M leta 1989 je sodelovala 111 številnih skupinskih raz*13' vah, samostojno pa seli predstavila v Argent|fl: Sloveniji in Avstriji.
PRVO GOSTOVANJE "ILLVRICUSA "
V TUJINI
Znano je, da so, zlasti v svetu glasbe, osebni stiki in prijateljstva velikokrat tisti, ki marsikateremu umetniku utrejo pot iz anonimnosti. Po drugi strani pa smo slišali, da prav taka prijateljevanja privabijo n. pr. v Ljubljano svetovnoznana imena za ceno, ki jo zaradi ugleda organizatorji in izvajalci raje zamolčijo. Tudi Baročni ansambel lllyricus ni bil izjema, saj je izkoristil podobno priložnost in prvikrat gostoval v "pravi tujini".
Kraj njihovega gostovanja leži južno od Padove, v vznožju znamenitih gričevnatih vinorodnih krajev imenovanih Colli Euganei. Vzpenjajoči se strnjeni kraj srednjeveškega porekla Arqud Petrarca se ponaša s starodavnima cerkvama (pred eno je sarkofag s posmrtnimi ostanki znamenitega pesnika Petrarce), še posebej pa z njegovo hišo - sedaj muzejem, kjer je preživel zadnja leta svojega življenja. V starodavni spominski knjigi, ki jo pod steklom varno hranijo med obilico drugih dokumentov in eksponatov, izsledimo znana imena obiskovalcev, med njimi tudi lorda Byrona.
Incontri Musicali ad Arqud Petrarca niso dolgega veka, šele zadnjih nekaj let organizirajo v poletni sezoni njihovi "občinarji" kakih pet ali šest sobotnih glasbenih večerov, se ve, zaradi turizma. Nepričakovano pozornost domačinov, nemško govorečih turistov in nekaj Francozov je privabila prva neitalijanska, pa še neznana komorna skupina, se pravi "lllyricus" tako, da so cerkev - prizorišče koncerta, napolnili do zadnjega kotička.
Odobravanje, ploskanje, čestitke, povabilo za gostovanje naslednje leto "lllyricusu" ni bilo dovolj. Jezijo se, ker jim niso mogli uporabiti slovitega čembala znamke Technics, saj so Italijani dobesedno alergični na različno elektroniko in tovrstne nadomestke. Avtentičnost baročne glasbe z originalnim klavičembalom so interpreti "plačali" z (za nas povprečne poslušalce skoraj zanemarljivo) razglašenostjo instrumenta, ki jih, kot pozneje izjavijo, spravlja v obup. Publika tega ni opazila. Z gromkimi
aplavzi se je kakih stodvajset ali več poslušalcev zahvalilo koncert. (Da ne bo pomote, slišali smo, da je bilo na koncert0^^ "lllyricusom" prisotnih le kakih petnajst poslušalcev.)
Dimitrij
Pelrarcov grob - še danes cilj mnogih turistov.

ra__	
	aSSOig
Bistnšk[ spomeniki oc[ naive do abstrakcije
Wienik Demokraciji je delo skupine avtorjev. V enem najlepših delov Bistrice . ,ub svoji monumentalnosti (gre za enega izmed mnogih podobnih a praviloma ,'1i$ih in vsekakor bolj vprašljive umetniške vrednosti), postavljen v popolnem 3 ' z okolico. Bogastvo in razgibanost oblik različnih materialov, od katerih „t, ac^uje les, so ustvarjalci s skoraj zanemarljivim posegom v strukturo delov iz ;s tovine, bukovine, kamna in kovine harmonično sestavili spomenik tako, da I vno idejo - razlikovanje demokracije od anarhije - opazi že neuko oko. , , tonalne družbene vrednote in sožitje med ljudmi so poudarjene tudi z ,ijc ,(,rlnirn minimiziranjem simbola moderne dobe - plastičnih mas. Slednje dejstvo l. )e na gledalca malodane šokantno in predstavlja temeljni vpliv na naše Ovijanje umetnine.
m
|a(il
cr
'g' Ite'
- \	na
v- '^1 , • ipB i
m «
'	. • m

» *

p«*
%
"T


OBVESTILA
IZLET
Sobota, 1. oktober
IZLET V BENETKE
I ^
I neobvezen ogled razstav Normani q Sfar' italijanski slikarji v Palači Jassi in Doževi palači. Informacije: j1-' H. Bistrica. Prijave sprejemamo Srede, 28. septembra.
RASTAVA
^tek, 14. oktobra, ob 19.uri GALERIJA NA VIDMU ^tvoritev razstave domačega s I i ka r j a Jožeta Šajna.
KONCEm
^0rek, 25. oktobra, ob 19. uri DVORANA glasbene šole 0ricert violinista Floriana Balazsa ob spremljavi klavirja.
MKNŽ
j|uek, 3o. septembra, HUMAN ER-P (Nemčija); sobota, 8. oktobra, JOES (Velika Britanija) U 4. oktobra, ALBOTH ! (Švica); l^ek-21. oktobra, DISTRACT VIBES lž°2emska).

GLEDALIŠKO GLMBENI ABONMA 1994/1995
PROGRAM
Mestno gledališče ljubljansko, John Godber: Na smučišču (rež.: Jaša Jamnik); Drama Ljubljana, Aldo Nicolaj: Blagi pokojniki, dragi možje (rež.: Boris Kobal); PDG Nova Gorica, J. P. Moliere: Ljudomrznik (rež.: Dušan Jovanovič); SSG Trst, Josip Jurčič: Deseti brat; Gledališče "Ivan Zajc" Reka, N. R. Korsakov: Šeherezada (koreografija: Henrik Neubauer); Gledališče "Ivan Zajc" Reka, Cole Porter: Kiss me, Kate (v musicalu znanega ameriškega skladatelja poje po vrnitvi iz Amerike tudi Tatjana Matejaš- nekdanjaTajči); Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Dušan Jovanovič: Življenje podeželskih plejbojevali trije rogonosci (rež.: Matija Milčinski).
INFORMACIJE IN VPIS
ZKO II. Bistrica, Bazoviška 26, tel.: 067/81250 do 5. 10. 1994.
Slika 3
Za arhitekturne spomenike gornjega tipa (različne mere, gradbeni material) je značilen njihov nastanek. Slog ni toliko bistven. Pot nastanka takega, zobu časa podrejenega, monumenta je približno tak: Navadna stanovanjska hiša. Starši, ki so stavbo zgradili z velikim trudom umrejo. Dva otroka se izselita v Avstralijo, eden v Ameriko, trije so že v Italiji, po eden je v Kopru in v Banja Luki (možna je, kot smo pred kratkim izvedeli, tudi Argentina). Stavba po preteku dolgih let brez pravega lastnika pridobi prepotrebno patino. Slabo obstojen spomenik doživi vrhunec vrednosti, ko se zruši streha. Iz lastnih izkušenj lahko opišem podoben primer iz Topolca. Plemenito starinsko prevleko je pred leti, poleg opisanega procesa, pomagala soustvarjati njihova tedanja mladinska organizacija, ki je hotela iz stavbe, v obhki spomenika je pozneje postala moja last, narediti nekakšen topolški MKNŽ. Nepopravljivo škodo je napravil sedanji lastnik, ki je z neodgovornim posegom uničil še preostale ostanke in na tistem mestu postavil čisto navadno stanovanjsko hišo. Kje je Zavod za spomeniško varstvo?
Slika 2
S kompozicijo, sestavljeno iz dveh elementov (3 x 2 m, plastika in železo - gre za nekakšno formo vivo), je neznani umetnik efektno izrazil nesmisel nasilja, odpor do Slabega in poziv Človeku, glavnemu povzročitelju zla, da konča destrukcijo okolice in v končni konsekvenci tudi samega sebe. (Brutalno "poškodovanima" skulpturama iz plastike, pobarvanima z barvami velike intenzivnosti, je dodan napis STOP!) Postavitev tega "opomina človeštvu" stoji v neposredni bližini parkirišča Kina Svobode in Rdeče gartrože in ni ključnega pomena za pešce: pri nas jih je vse manj in manj. Prav zato mora biti take vrste sporočilo postavljeno tako, da ga dobro vidijo avtomobilisti, tako kot tiste ogromne table z reklamami za certifikate. Pa še nekaj: voznike motornih vozil opozarjam, naj omenjene kompozicije ne razumejo za del poškodovane vertikalne prometne signalizacije. Vozijo naj počasi in previdno, saj bodo osnovno sporočilo te najradikalnejše oblike angažirane umetnosti dojeli že v nekaj trenutkih.
Slika 4
Za razliko od dosedaj opisanih spomenikov, ki so bili zgrajeni iz materialov za praktično rabo, je mural (10 x 12 m, črna barva - pravzaprav šmir - na rožnato obarvanem ometu) naslikal neznani avtor na hiši v Prešernovi. Abstraktna poslikava (domači jo ljubkovalno imenujemo "Nedokončana") kaže na mlajšega avtorja, verjetno akademsko izobraženega, z očitnim vplivom Ljubljanske grafične šole kljub drugi tehniki. Avtentični pristop z namerno skromnim, tipično bistriškim, barvnim izrazoslovjem rožnato-črne kombinacije vas popelje v svet iracionalnega, porajajočega se iz človeške stiske in strahu pred negotovo prihodnostjo. Pota avtorja niso znana, saj so se sledi za njim izgubile. Tako je njegova usoda in "Nedokončana" še en dokaz mačehovskega odnosa Domovine - blede matere - do obetajočih umetnikov.
Naj poudarim, da nikoli ne nasedajte obrekovanjem, češ da je zidna poslikava nastala pod vplivom alkohola, saj je že ob površni analizi jasno, da gre za umetnino, sicer nezaključeno, a izjemnih kvalitet. (Sami se spomnite Ivane Kobilce ali kakšne nedokončane simfonije). Opis naših pomembnejših spomenikov zaključujem s pomembno novico: pričela so se zaključna dela na stavbi "Kultura in prosveta - to naša bo osveta" -1. j. na Žnidaršičevi šoli. Dela so stekla z novim šolskim letom na zahtevo učitelja tehničnega pouka, ki bo učencem predstavil gradbeništvo na najbolj nazoren način. Zaradi tega niso pričeli z graditvijo v počitniških mesecih. Pričakujem da bodo tovrstnega pouka deležne vsaj tri generacije.
D. B.
PREDŠOLSKI OTROCI!
Vabimo vas na ure pravljic v Knjižnico Makse Samsa. Naše prvo srečanje bo v
NOVOSTI V KNJIŽNICI
Leposlovje za odrasle Adams, D.: Holistična detektivska pisarna Dirka Genrlyja; Aubry, O.: Napoleonova velika ljubezen 1. in 2. del; Christie, A.: Potnica iz Frankfurta; Debelak, M.: O, Amerika; De Lint, C.: Mala dežela; Filipčič, E.: Dobri robotek; Frančič, F.: Bele smrti; Hameršek, J.: Skozi prvo svetovno; Pikalo, M.: Pes in plesalka; Rebolj, T.: Pogrezanje; Queneau, R.: Cica v metroju; Queneau, R.: Vaje v slogu.
Strokovna literatura za odrasle Beitinger, G.: Spodbude za nadaljnje učenje; Bjelič, Ž: VVord Perfect 5.1 ; Corncll, J.: Približajmo naravo otrokom; Dougan, D.: Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji s komentarjem; English Crammar in Use; Filipovič, Z.: Sezona pekla; Glazer, J. : Razprave-članki-ocene; Good, E. P.: Pravica do sreče; Grdina, /.: Celjski knezi v Evropi; Havvking, S.: Črna luknja in otroška vesolja ter drugi eseji; Holbeche, S.: Moč sanj; Flribar, S.: Svitanja; Jagodic, Z.: Do denarja s
certifikati; Klavžar, S.: Zvezdne besede ali VVord Star po domače; Krish-namurti, J.: Problemi življenja; Lillehammer 94; Lorencon, R.: Turbo Pascal 7.0; Nadarjeni: stanje, problematika, razvojne zmožnosti; Nauka o samospoznaji; Očetov delež; Od Ivana Preglja do Cirila Kosmača; Pogelšek, A.: Praktična knjiga; Pisma tibetanskih mudraca; Pobi, W.: Habsburžani: zgodovina evropske rodbine; Pollard, D.: Varovanje avtomobila; Prešernov sklad; Register veljavnih predpisov Republike Slovenije; Rojko, B.: Narodne z Orffovimi inštrumenti; Rutar, S.: Zgodovina Tolminskega; Sbine, B.: Magija uma - ključ do vesolja; Sperryn, P. N.: Šport in medicina; Srakar, F.: Ortopedija; Studenfs Crammar;Štefe, B.: Lovne vode Slovenije; Tomori, M.: Kaj moramo vedeti o marihuani; Thomson, A. J.: A practical English Crammar; Tivoli: ljubljanski mestni park; Toleranca; Trkovnik, M.: Kako postati uspešna tajnica; Večjezični poslovni priročnik; Vidovič-Miklavčič, A.: Mladina med nacionalizmom; Voje, /.: Nemirni Balkan: zgodovinski pregled
četrtek, 6. oktobra 1994, ob 10. uri.
PRIDITE !!!
od 6. do 18. stoletja; VValkenbach, J.: Quatro Pro za DOS za telebane; VViesenthal, S.: Pravica, ne maščevanje.
Leposlovje za mladino Andersen, H. C.: Metulj; Antonič, E.:
Medvedek in luna, Dedek ima gripo; Cowley, S.: Veveričina zabava, Zaspani medvedek; Češke pravljice; Disney, W.: Čarobna moč glasbe; Gregorič, B.: Nebomske pesmi; Hill, E.: Piki dobi sestrico in Piki gre na zabavo; Jaz sem vate, ti pa vame; Makarovič, S.: Veveriček posebne sorte; Novak, B.: Dnevi pod Rožnikom; Pratt, H.: Corto Maltese: Zeleni kontinent 1. in 2. del; Rebo, At.: Čira čara - noč je tu!; Vokač, Z.: Vesele zgodbe o vampirjih; VVaddel, M.: Mami, kje si?
Strokovna literatura za mladino Mimme, B.: Spolna vzgoja: za odraščajoče otroke nad 10 let; Sonja in Peter se učita slovensko; Velika knjiga iger.
m
'(Petje se ne zaBi, ker je duša veseCe družBe ’
130 LET ZBOROVSKEGA PETJA NA BISTRIŠKEM
Na Bistriškem se je pelo od nekdaj. Pelo se je pod staro Avstrijo, ko so naši predniki želeli uveljaviti slovenski jezik tudi s pesmijo, pelo se je pod italijansko okupacijo, ko so se naši starši krčevito oklepali prav slovenske pesmi, da bi tudi z njo obranili domačo besedo, sicer prepovedano in pregnano iz javnega življenja. Iz polnih pljuč se je zapelo po drugi svetovni vojni, ko je Slovensko primorje - in z njim tudi naši kraji - zaživelo svobodno življenje znotraj matične Slovenije. Poje se tudi danes. Razlogov za petje pa je več kot dovolj.
Bera zborovskega petja razumljivo niha od obdobja do obdobja. Smo danes zadovoljni z obsegom zborovskega petja? Sodbo o tem prepustimo stroki. Krajani smo veseli vsakega pevskega nastopa, teh pa res ni malo. Tradicijo zborovskega petja na Bistriškem sedaj uspešno neguje cela vrsta pevskih zborov in vokalnih skupin: že desetletja poje in uspešno nastopa doma in v tujini MOŠKI PEVSKI ZBOR DRAGOTIN KETTE s sedanjim zborovodjem Evgenom Prinčičem, tu so še KOMORNI DEKLIŠKI ZBOR z zborovodjo prof. Marijo Šlosar-Lenarčič, MEŠANI PEVSKI ZBOR UPOKOJENCEV z zborovodjo Dimitrijem Grljem, CERKVENI MEŠANI PEVSKI ZBOR "ZVON" Trnovo z zborovodjo Nives Pirih, MEŠANI PEVSKI ZBOR "KALC" Knežak, zborovodja Jože Tomšič, MLADINSKI MEŠANI PEVSKI ZBOR "TABOR" Knežak, zborovodja Alojz Boštjančič, CERKVENI MEŠANI PEVSKI ZBOR Podgrad, zborovodja Stanko Čeh. Tu so še manjštevilčne, vendar uveljavljene pevske skupine: LJUDSKI PEVCI - fantje in možaki z Velike Bukovice, LJUDSKI PEVCI iz Hrušice in OKTET "VASOVALEC" z Rečice, ki ga vodi Dimitrij Grlj. Poje se tudi v Kuteževem, Harijah in Jelšanah. Marsikje ohranjajo zgolj cerkveno petje, saj za javne nastope zmanjkuje pevovodij. Vse osnovne šole negujejo otroško zborovsko petje, zato bi lahko zaključili, da se nam za bodočnost zborovskega petja ni treba bati.
Kaj pa začetki? Podatki iz preteklosti so preskromni, da bi se lahko z gotovostjo odločili za pravi začetek zborovskega petja na Bistriškem. Gotovo so bili tudi pri nas prav cerkveni zbori prvi, ki so gojili zborovsko petje in razvijali cerkveno, narodno in umetno pesem. Če pa bi se želeli odločiti za začetek javnega zborovskega petja na Bistriškem, se nam sam od sebe ponuja najstarejši dokumentirani nastop bistriških pevcev 7. avgusta 1864 ob priliki otvoritve BISTRIŠKE NARODNE ČITALNICE. Gospod Franc Munih, tedanji ravnatelj osnovne šole v Trnovem, je ob 100-letnici bistriške čitalnice iz Bleivveisovih "Novic" izbrskal zelo zanimive podatke in jih junija 1964 objavil v tedanjem mesečniku "Snežnik". V poročilu o otvoritvi čitalnice zasledimo vrsto dragocenih podatkov tudi o prvem znanem pevskem nastopu Bistričanov: '7. avgusta 1864 je Si( res narodni in Šuhurni praznit^ v bistriški dolini.' Poročilo o otvoritvi pravi, da so prišli gostje 'iz bele Ljubljane, iz krasne Vipavske, iz prijazne (Planine, iz starega “Trsta, iz prekrasne (Reke, iz visoka Pivke in sploh iz vseh krajev 9jptranjskega, kjer se domoljubna zavest živo razvija in
utijuje."Zgodaj zjutraj je strel iz možnarja naznanil, da se slavje začenja. Kmalu so začeli prihajati gostje na vozovih, okrašenih z zastavami. Ob 8. uri zvečer je bila napovedana prireditev ali beseda v novourejeni dvorani, ki je bila v prvem nadstropju tedanjega hotela Zmagafsedaj gostilna Lovec). To poslopje in še sosednja so bila last Toneta Jelovška, ki je mnogo pomagal pri ustanavljanju čitalnice. Med ustanovitelji se omenja tudi učitelj Gerbec. Tone Jelovšek je brezplačno prepustil omenjeni prostor čitalnici, za otvoritev pa jo je še okrasil s cesarsko in slovensko zastavo, z venci, cvetjem in vzpodbudnimi napisi. Da je bila otvoritev dobro pripravljena pričajo številni gostje, ki so prišli v Bistrico. Prišla sta tudi dr. Janez Bleivveis, politični voditelj konzervativne struje pri Slovencih in urednik Novic in dr. Etbin Costa, ljubljanski župan. Slovesnost je povzdignila vojaška godba z Reke ter pevski zbor s Planine. Besedo je pod vodstvom učitelja Gerbeca otvoril domači pevski zbor, ki je ob spremljavi vojaške godbe zapel pozdravno pesem. Tekst zanjo je zložil domači pesnik Janez Bilc, uglasbil pa jo je učitelj Gerbec. Med drugim pravi:
Glej, majka Slava in nje sini so zbrani v bistriški dolini.
Se zbral je tu slovenski rod obhajat majke svoje god.
Odpera Slava dans svetišče Slovencem bistriškim središče.
V njem brata brat je že objel; kdo ne bi danes bil vesel?
Iz daljnjih krajev bratje mili so družbo mlado počastili; zvestobe znamnje nam je to, desnico dajmo jim zvesto!
Sledili so pozdravni govori. Domači župnik Anton Grašič je v imenu čitalniškega odbora spregovoril o namenu čitalnice in izrekel tudi besede v naslovu: 'Čitalnicaje narodna naprava, katere namen je duha buditi in bistriti s podučivim branjem časnikov in knjig slovenskih pa tudi druzih narodov, duha razveseljevati z ubranim petjem in s poštenimi igrami kakor v gledališču. V čitalnici so od časa do časa poštene veselice; v nji se slišijo govori, kteri učijo ude svojo besedo rabiti; tudi petje se ne žabi, zato ker je duša vesele družbe ...". Pozdravom so se pridružili tudi dr. Janez Bleivveis, dr. Etbin Costa in drugi. Nato se je začel program. Nastopil je pevski zbor s Planine. Poročilo pravi: 'Tako izvrstno je v programu naznanjene pesmi zapel, da se more reči: ponosje ta zbordjptranjcem!" Poročilo nadaljuje:	'gospodična
Murgelova iz “Kranja je s svojim navdušenim petjem lepo pripomogla k veselični mikavnosti. Radostni se
spominjamo tudi vojaške godbe. Začarana je bila množica, kp sliši ubirati na violine narodne pesmi slovenske. Zdaj seje slišala slovenska, zdaj češka, zdaj srbska, zdaj druge slovenske tako mične, da poslušavec bi bil med godbo slehernega objel. Tlvalezrrednoje povzdignd tudi naš domači, pevski zbor slovesnost besede. Pod vodstvom našegagospoda gerbeca, kije sam izvrsten pevec in skladatelj, seje obnašal tako vrlo, da smo srečni, da imamo teke lepe moči, ki zagotavljajo vesel napredek besedam našim."Besedo je zaključila junaška Jenkova pesem "Naprej", potem pa se je ob bengaličnem ognju začela prava zabava. Jedačo in pijačo je pripravil gostilničar Andrač. Vrstile so se zdravice, mladina pa se je ob godbi vtrtela do zore.
"Gospod učitelj" Gerbec, ki ga zapisano poročilo omenja kot pevovodjo, "izvrstnega pevca in skladatelja", je vsekakor izjemna in ena od najimenitnejših osebnosti, ki je kdajkoli delovala ne le na trnovski ljudski šoli, temveč tudi v vsej bistriški dolini. Učitelja Franceta Gerbiča bomo v eni od prihodnjih številk Snežnika posebej predstavili. Povejmo le, da je kot visoko glasbeno izobražen šolnik prišel na svoje prvo učiteljsko mesto na trnovsko ljudsko šolo v letu 1859, postal nadučitelj in bil šest let organist v cerkvi sv. Petra v Trnovem, vodil cerkveni pevski zbor in zanj skomponiral številne pesmi, zbral in izdal zbirko pesmi in jih namenil učiteljem za šolsko delo, bil soustanovitelj čitalnice v Bistrici in
zastavil izgradnjo prve šolske stavbe v Trnovem ( sedaj glasbena šola, Jurčičeva 1). Po študiju glasbe in solo petja v Pragi je obšel Evropo. Pel je na gledaliških in opernih odrih v Pragi, Ulmu, na Dunaju, Ljubljani, Zagrebu, Lvovu. Bil je soustanovitelj opernih hiš v Zagrebu in Ljubljani, glasbeni pedagog in avtor prvih dveh slovenskih oper "Nabor" in "Kres". Uglasbil je številne pesmi, ki jih je ljudstvo sprejelo kot narodne. Bil je dolgoletni ravnatelj Glasbene Matice v Ljubljani in častni član mnogih glasbenih ustanov po Evropi ... Bistriškim pevcem bodi v ponos, da so imeli prav Franceta Gerbiča za svojega prvega pevovodjo.
Desetletja, ki so sledila vabijo na delo skrbnega raziskovalca glasbenega življenja in zborovskega petja na Bistriškem. Med številnimi starejšimi pevci je še moč zbrati podatke, dokumente in fotografije o pevskih nastopih, zborovodjih in kulturnem poslanstvu teh pevskih skupin. Hudo bi bilo, če bi nam ta del naše kulturne zgodovine nepopisan izginil v brezno pozabe, zato si želim da bi ta zapis vzpodbudil mlade raziskovalce domače preteklosti.
Tokratni fotografiji prikazujeta dve različni časovni in politični obdobji. Prva nas vodi v čas italijanske okupacije naših krajev. Pritiski na slovenski jezik so kmalu povzročili upor, ki so ga naši ljudje v mestih in vaseh izkazovali na vseh področjih, tudi z organiziranim pevskim udejstvovanjem. Druga sodi v čas, ki je sledil osvoboditvi Primorske. Kulturno in prosvetno življenje je
doživelo silni razcvet in nepono'! razmah, tako v Ilirski Bistrici,*! sleherni vasi.
Vojko tej
NAGRADNO VPRAŠANI1 Kje so bili prostori "SKUD TO'' TOMŠIČ" v II. Bistrici? Fotografi1 je nastala prav pred vhodon' društvo. Prvega bralca, ki nam' sporočil pravilen odgovor, boe11 nagradili z enoletno naročnino1 Snežnik.
Pravilen odgovor iz prej^jj številke st« vedela Tone Knafefi1" Katarina Dekleva. Zadnji slovo11^ ravnatelj trnovske ljudske šolal bil JOSIP DOLGAN, pedagor srcem in dušo. Rodil se je 5-1886 v Gornji Košani, umrl Pal| 25. 2. 1965 v Ljubljani. Po^ je v raznih krajih Primorska f ravnateljeval na trnovski osn°v šoli od leta 1923 do 1926. 31’ 1926 so ga Italijani pregna 1 Pordenone in še isto leto iz službe. Emigriral je v Ljublj3'1 , Bil je organizator partizanska« šolstva v naših krajih in povojn šolstva v vsej Sloveniji. Napi53 J 30 didaktičnih razprav. l°T Dolgana omenja tudi PEDA ^ ŠKA ENCIKLOPEDIJA, ki jo UNESCO v Parizu.
8/<
TOPOLSKI PEVSKI ZBOR, slikan 1 /. novembra 1923, je deloval le nekaj let. Nastopali so v cerkvi in v javnosti. Učili so sc
il?	16 zb°rU Posvelil ,udi Pesem "lz mladih dni". Od petih objavljamo tri kitice: Šest fantov se zbralo
deklet,/da pesmi učili/slovenske se pet. Učili se svete,/cerkvene se ve,/ljubavne prepevali/pesmice vse ... Ko sliko kdaj gle^T. K bom dni/z veseljem spominjalAak srečni smo bili. Z leve stojijo: Štefanija Skok-Zogarjeva, Polde Čeligoj-Mežnarjev, Štel*1"1 Samsova, Jože Zidar-Zdarjev, Tonca Dolgan-Fužova, Bert Jenko-Kovačev, Marija Zidar-Zdarjeva, Franc Špilar-Matjacov; Z . Č Polda Dolgan-Fužova, Milan Zidar-Poštarjev, Marija Špilar-Matjacova in Tone Možina-Možinov. Podatke je posredovala PaV ' Jekonova, poročena Zidar. Fotografijo poseduje avtor zapisa.	^
MEŠANI PEVSKI ZBOR "SKUD TONE TOMŠIČ" Ilirska Bistrica iz leta 1953. Poleg pevskega zbora je "Sindikalno kulturno-umelniško društvo Tone Tomšič" vključevalo še dramsko skupino, recitatorje, glasbenike idr., v njegovih prostorih pa so se zbirali tudi člani filatelističnega društva. Pevci so imeli vaje dvakrat na teden. Vodil jih je zborovodja Alojz Grm, po njegovi smrti leta 1954 pa gospa Marija Kirnova. Nastopali so na vseh prireditvah v občini in bližnjih krajih. Zbor je deloval dobrih deset let in zadnjič v tej sestavi kot "DPD SVOBODA" II. Bistrica (Delavsko prosvetno društvo) nastopil na otvoritvi nove šolske stavbe na Vidmu, 15. septembra 1963, pod vodstvom pevovodje Franca Benigarja. Do leta 1970 so bistriške pevce vodili še Alojz Boštjančič, Danica Vičič-lvančir in Nikola Žličar. V prvi vrsti z leve stojijo: Marica Verbič, Fani Ličan, Slava Konobel, Pepka Gržina, Reza Zajc - pianistka, Alojz Grm - dirigent, Drago Grlj - predsednik zbora in SKUD, Vera Makarovič, Mimi Nagode Šlenčeva, Vera Ličan in Darinka Šajn; v drugi vrsti: Majda Ličan, Ida Maraž, Lina Grlj, ?, ?, Lojzka Gartner-Rubeša, Dragica Škapin, Anica Grm, jelka Slavec, Damjana Kunčič, Zora Šircelj, Mara Božič Cubr, Nada Butinar, ?, Hilda Štrancar in Marta Urbančič; v tretji vrsti: Jule Gržina, Josip Čotar, Ivan Baša, Slavoj Kregar, Metod Pirih, Franc Pirih, Anton Čeligoj, Emil Makarovič, Janko Pirih, Anton Trebeč, Milo Cubr in Anton Knafelc. Gospa Darinka Šajn, ki nam je posredovala podatke o zboru, se spominja, da so pevske vaje imeli že leta 1945 v posebni sobi Šajnove kavarne in da je vzporedno z mešanim pevskim zborom deloval tudi še moški pevski zbor. Zgornjo fotografijo nam je za objavo odstopila Katja Kregar Hasdorf. Avtor prispevka se zahvaljuje za podatke o "SKUD Tone Tomšič" tudi Pepci Gržina, Antonu Knafelcu in Viktorju Baši.
^TRIŠKI PLANINCI OSVAJAJO TUDI AVSTRIJSKE VRHOVE
V^riških planincev na vrhu 3076 m visokega Hafnerja v južnoavstrijskih
Kv Vr.h So osvojili v dvodnevnem pohodu, 19. in 20. avgusta, ki ga je vodil \ n'P^dsednik Hinko Poročnik. Slovenske gore, Snežnik z okolico ter naše \ Postojanke na Snežniku, Sviščakih in na Kozleku so doživele rekorden 6/nos' letošnjega izletništva so bile manjše in bolj gibljive planinske B'slričane je bilo moč srečati na Triglavu, v dolini triglavskih jezer, na V“' Bogatinu, Krnu, Kriških podih, Mangrlu, Storžiču, pa tudi na Otlici in t\c* k)er so skupaj s predsednikom republike odkrivali spominsko ploščo, ^%n° *ačetnikom narodne revolucionarne organizacije TIGR, pa na m ^asu na pohodu posvečenemu bazoviškim žrtvam in še marsikje. 0r ^pešna planinska sezona in za goro lepih planinskih doživetij.
Vojko Čeligoj Folo: Hinko Poročnik

DKDMKvsfiS gfflKDH W iMDUH (KIMffl
Nov uspeh Bojana Počkarja
SMER "ČRNI PANTER11 V BREITHORNU
Že po dobrem mesecu, ko je 25. junija letos domači alpinist Bojan Počkar s soplezalcem Petrom Mežnarjem preplezal novo izjemno zahtevno smer v severozahodni steni 4165 m visokega Breithorna v Centralnih Alpah in jo domoljubno poimenoval "KARANTANSKA SMER", je 5. avgusta z Žigo Petričem preplezal v isti steni novo smer, ki sta ji dala ime "ČRNI PANTER", po starem slovenskem simbolu.
Najzahtevnejši plezalni smeri v severozahodni steni 4165 m visokega Breithorna v Centralnih Alpah sta prav smeri "KARANTANIJA"/levo/ in "ČRNI PANTER"/ desno/, plezalna uspeha našega alpinista Bojana Počkarja in njegovih tovarišev v letošnjem poletju.
Za 1100 m visoko steno sta potrebovala polnih 12 ur zahtevnega plezanja. Težavnost stene sta ocenila s stopnjo VII/VI z naklonino 85°/650. V steni so se izmenjevali ledni in snežni deli in kopna skalna stena, kjer sta lahko plezala v plezalnih copatah. Posebno nevarni so bili snežnik in poledeneli seraki pod vrhom, ki so grozili z odlomi. Plezalca sta jih morala obiti in po dvanajstih urah sta stala na vrhu te lepe in znova premagane gore. Vreme jima je bilo naklonjeno in je v dobri meri omogočilo njun novi plezalni uspeh. Čestitamo!
Bralcem Snežnika, ki so se s svojimi denarnimi prispevki odzvali pozivu našega časopisa, da podprejo plezalne podvige Bojana Počkarja, se iskreno zahvaljujemo. Sklad pri PD Snežnik na žiro.računu št. 52210-678-90756 s pripisom "POČKAR 94" je še odprt in vas vabi k novim nakazilom.
-oj
UREDNIŠTVO: Bazoviška 40
66250 II. Bistrica
NAROČILNICA
\j
c
ime in priimek
se naročam na časopis SNEŽNIK. Prosim, da mi ga pošiljate na naslov:
V
, dne_
Podpis:
ZAKLJUČNA PRIREDITEV KNJIŽNEGA KVIZA
Prve dni septembra je bilo v Knjižnici Makse Samsa žrebanje knjižnega kviza "Knjiga v prostem času", ki je bil letos posvečen branju v družinskem krogu. Kot prvonagrajenka sem se, skupaj z mamo in knjižničarko Nado Koritnik, v soboto, 17. septembra, udeležila zaključne prireditve letošnjega kviza- Dneva zlatih knjig v Ljubljani.
Nagrajenci iz vseh občinskih knjižnic smo se zbrali na uvodni prireditvi v Štihovi dvorani Cankarjevega doma. Tu so nas sprejeli organizatorji knjižnega kviza -predstavniki Pionirske knjižnice Oton Župančič iz Ljubljane, predsednik Zveze bralnih značk Slovenije in sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije. Po sprejemu smo si, razdeljeni v skupine, ogledali Moderno galerijo in veliko zvedeli o njenem delovanju in razstavljenih umetniških delih. Po kosilu smo imeli na urniku skupinsko risanje v sodelovanju z EPTO - založbo najlepših slikanic. V veliki dvorani Cankarjevega doma smo skupaj s starši in knjižničarji začeli republiško akcijo ob mednarodnem letu družine - risanje na temo "Jaz, ti, moja družina in nerodna Avguština". Tri najlepše risbe so bile nagrajene s slikanicami, vsi udeleženci pa smo prejeli knjižne nagrade in priponke. Povem vam, preživela sem res krasen deževen dan v sobotno izumrli Ljubljani. Na koncu se iskreno zahvaljujem vsem knjižničarkam Knjižnice Maksa Samsa za to lepo doživetje.
Tanja Jenko OŠ D. Kette
SAMO HRABRI IMAJO SREČO
Član Lovske družine Trnovo Viktor Hrabar je 10. septembra 1994 med Tolminom in Bovcem uplenil 45 kilogramov težkega muflona. Do tistega dopoldneva sploh še ni videl živega in je enkratno srečo, članom zelene druščine se le redko nasmeje, seveda izkoristil. Tolminski lovci so muflone - darilo j. B.
Tita - v svoj revir naselili pred dobrima dvema desetletjema. Do sobotnega dopoldneva je bil J.
B. Tito, znan lovec na visoko in vsakršno divjad, rekorder z največjim številom doseženih točk (219) za dolžino in debelino muflonovega rogovja, Viktorjeva trofeja pa je po natančnem merjenju za 45 točk presegla normo (205 točk) za zlato medaljo in bo po vsej verjetnosti postal nov državni prvak. S tolminskimi lovci se je po triurnem dogovarjanju sporazumel, da mora biti rogovje za razstave ali kaj podobnega dostopno tudi njim. Viktorja v letošnjem letu spremlja prav
neverjetna sreča, saj bo dosedanjim naslovom rekorderja med uplenjenimi merjasci in ščukami dodal še muflona, izjemen pa je tudi kot ribič - pred kratkim je ujel dve kapitalni ščuki.
CHIOGGIA - ILIRSKA BISTRICA
Prijateljske vezi med tema dvema mestoma se vedno bolj krepijo in preraščajo v prijateljstvo dveh škofij: Cbioggie in Kopra. Vsaj dva dogodka govorita temu v prid.
V soboto, 3. septembra, je 250 vernih Bistričanov za cilj vsakoletnega župnijskega romanja izbralo prav to italijansko mesto. Na poti se jim je pridružil koprski škof msgr. Metod
Pirih. S tem so naši župljani vrnili obisk meščanom Chioggie in tamkajšnjemu škofu Alfredu, ki so bili pri nas v začetku lanskega septembra. Središčna točka romanja je bila sveta maša v stolnici v Chioggii. Ob kosilu iz popotnih torb so se utrjevale vezi med romarji, več o tem romanju pa boste izvedeli v 37. številki tednika Družina.
oc.
.miifiižf t y Dirm
POČITNIŠKO VESELJE
Nikar ne skomignite z rameni, češ to je že za nami. Res je, da so ene poletne počitnice mimo, a po kakšnem mesecu šole bodo prišle nove. Pomembno se mi zdi zapisati nekaj vrstic o počitnicah ker menim, da počitniško veselje otrok ne izvira samo iz brezdelja in dolgega spanja, ki ga obetajo počitniški dnevi. Prepričan sem, da je nekaj pravega veselja možno najti tudi v aktivnem preživljanju počitnic. Različne skupine v Župniji II. Bistrica so za minule počitnice ponudile kar pestro izbiro.
Konec junija je na skupno bivanje v Klanec odšlo štirinajst strežnikov. Srečali so se s svojimi vrstniki iz obalnih in kraških župnij. V skupnem prijateljevanju so tri dni raziskovali možnosti za odgovorno opravljanje svoje službe, manjkalo pa ni niti nogometa in drugih družabnih iger. V Klancu, kjer se oblikuje duhovni center južnega dela koprske škofije, je nato v začetku julija odšlo iz naše župnije še 20 sedmošolcev in osmošolcev. Skupaj s tridesetimi vrstniki iz različnih krajev Slovenije so en teden posvetili učenju branja znamenj. Ugotovili so, da je pravzaprav vse kar nas obdaja znamenje. Pozorni so postali na znamenja, ki nas povezujejo med seboj in še posebej na znamenja, ki nam odpirajo oči za Boga. Posebno znamenje tega tedna je bil zakonski par (starša osmošolca), ki sta v Klancu cel teden skrbela za lačna usta. Posebej velja poudariti, da je bilo za vse voditelje tega skupnega bivanja pravo presenečenje praznovanje znamenj, ki so ga ob koncu tedna pripravili mladi. Pokazali so zvrhano mero ustvarjalnosti in razumevanja lepega bogoslužja.
Ob isti temi so celo poletje potekali tedni duhovnosti tudi v Stržišču. Konec julija se je tja odpravilo 9 srednješolcev iz mladinskih skupin naše župnije. Tudi oni so se domov vrnili veseli, obogateni z izkustvom novih prijateljstev in večje medsebojne povezanosti. Tudi v tem tednu sta za stržiško kuhinjo skrbeli dve mami naših mladih.
ČESTITKA
V četrtek, 29. septembra, bo slavil 80-letnico FRANC MUNIH, dolgoletni ravnatelj tukajšnje osnovne šole. Čestitke in dobre želje za visok življenjski jubilej namenja slavljencu kolektiv Osnovne šole Dragotina Ketteja v Trnovem!
ROJSTVA, POROKE, SMRTI
Julija in avgusta 1994 se je rodilo 20 otrok, poročilo se je 9 parov, umrlo pa 34 prebivalcev Hirskobistriške občine.
Pikapokci in njihovi starši v Lokovcu nad Novo Gorico.
KARITAS je v počitnicah mladim ponudila možnost izobraževanja. Eden izmed udeležencev, Andraž, je svoje vtise strnil takole:	"Nekateri
osnovnošolci in srednješolci smo se odločili za aktivno in koristno preživetje počitnic. Izkoristili smo ponudbo Karitas in se vključili v začetni 17 urni tečaj nemškega jezika. Teden dni smo se vsak dan dopoldne zbirali v prostorih Karitas. Naša predavateljica, s. Terezija Hostnik, se je zelo potrudila in pripravila pester in sodoben način pridobivanja znanja tujega jezika. Ni manjkalo niti veselja in humorja. Bilo nam je prijetno in lepo".
V počitnicah so se na svoje tabore podale tudi vse tri veje skavtov. Roverji so se podali proti morju. Spremljala so jih razmišljanja o iskanju njihove osebne življenjske poti. Četa je taborila v Davči. Kljub prizadevanjem v tabornih ognjih niso uspeli pokuriti vseh suhih vej sorških gozdov, pa tudi vseh smešnic si niso povedali. Volčiči so za teden dni postali Pikapokci in vas Lokovec spremenili v Pikapolandijo. Pikapokec Matej je tabor opisal takole: “Z nahrbtniki in veliko dobre volje, smo se v ponedeljek zjutraj zbrali na železniški postaji. Z vlakom smo se odpeljali proti Novi gorici, od tam pa z avtobusom v Lokovec, kjer smo taborili. Hišo, v kateri smo prebivali, smo
najprej uredili. Voditelji so nas Mij v tri skupine. Takrat smo dobili n1^, vsaka skupina svoje barve. P°S^A smo, da nam ni bilo dolgčas: igt^A nogomet in druge igre, med seboi n tekmovali, pripravljali skeče in . karaoke niso manjkale. Ob Pra^'fj Pikapokcu smo poskušali čimveč svitkov zlata za Spoznavali smo tudi skavtske ve^' j Vsak dan smo bili pri maši in prepe
skavtske pesmi. V četrtek smo se ■ ■, v Idrijci. Čeprav je bila mrzla, ie°, namakanje v njej prijetno. Vse dd za naše lačne želodce skrbeli S°,
Vojka in Stana. V soboto so po nas P1

starši. Skupaj smo imeli mašo, katero smo dali skavtske obli volčičev. Pripravili smo tudi Pr0^, pravo televizijsko oddajo za j | Pikapolandiji sem preživel šest e^ dni, ki so zelo hitro minili.	S
bom šel drugo leto spet na tabot.
se bomo imeli prav tako lepo.
Tako bogate počitnice nas zav'eZ^ ^ tudi za naprej. Otroci in mladi: alivO kakšne možnosti imate za PreZI}((D svojega prostega čjsa? Odrasli pa J povabljeni, da še z večjo zavzet j sodelujemo v življenju naše zur j tudi s pomočjo pri organiz'ra prostega časa za naše otroke.
IN MEMORIAM
26. 2.1912 - 8. 9.1994
Spokojno in z vso cfostojanstve-nostjo smo se v soboto, 10. septembra, v Šmibefu pri 9jpvem mestu posfovifi od sestre Sabezije (Jožice) Stepan. Kdo v Trnovem in ‘Bistrici seje od 40 do 50-(ctnibpv ne spominja? ‘Trav v £asi(, ko smo te generacije drgnife osnovnošolske in veroučne klopi, je ona delovala v samostanu v Trnovem.
Bodila seje 26. februarja 1912 v ‘Radoviči v Beli krajini kpt najmlajša med štirimi hčerami. Še kpt triletni otrok, je izgubila mamo. Oče seje drugič poročil in Štiri deklice so dobile štiri polbrate.
Takp kpt vsi otroci iz Radovietj11 Jožica Stepan hodila v osnovno $ Kfetlikp, šolanje pa je nadaljtVa ^ meščanski doli v Šmihelu pd ^ ■
mestu. 1930je tu vstopila v , ter nadaljevala s študijem. Leta , diplomirala kpt vzgojiteljica, ad,e'
ročnega dela in kptehistkinja. « Sledilo je mnogo postojankpo 51°	.
Bled,Šentjernej,Struga,Trnovo,^0[ ,
'Kpper, Vipava, (Postojna, Vrhni^1 ^ kpncu Kpvo mesto, kjer je 8.
1994 našla večni mir.	, jt
(Povsod, kjer je bila, je ljubila
povsod so otroci ljubili njo- ^ posebna odlika je bila prepr0i <-,)
vedrost, preudarnost in izreden , vzgojo otrok, Vudi bolezen, fc zadnjih letih prikovala na in?11 y voziček, ji ni mogla odvzeti "J prešemosti.
Šmihel je bil zanjo začeteUn , j
njenega bogatega redovniškega j
liVr
Bogata pot plemenitosti njenega ostaja med nami.
lo
IB COMMERCE
pRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o.
66250 Ilirska Bistrica GRAFIČNI ATELJE Bazoviška 40 tel. 067/81-297, fax. 067/41-124 PAPIRNICA - LINEA ART Bazoviška 19 tel/fax. 067/42-077
Mi


»• • • Ih
• • • 'I
m
lir'1
I« ii
K^ZLEK
PROIZVODNJA - TRGOVINA - STORITVE d.o.o.
Rozmanova 19, II. Bistrica TEL., FAX 067/41-630
VSE ZA KMETIJSTVO IN VRTNARSTVO KRMILA, GNOJILA, SEMENA,
ZAŠČITNA SREDSTVA....
y NOVI STROJI IN KOMISIJSKA PRODAJA KMETUSKE MEHANIZACIJE
GRAFINŽENIRING, Bazoviška 8 LIRSKA BISTRICA GOSTILNI LOVEC)
aliit1
'Oj^
in«*
vij'«1
ipl^
vlil1
;0*
■Pe\
kot je ^ driP
g°f
isPr{ ,, ^
ifo,
> lef
r°ku enega leta zagotavljamo dograditev T framskega paketa glede vseh zakonskih jjl sprememb!
rVls in instalacija sistema ter vzdrževanje 6°tovIjeni v Ilirski Bistrici!
etr>a garancija za programsko opremo!
jj# !jjKO STERLE: FANT. TO PA # ^ČEKANI IN POL! flovske
jpO'

(/
Tel-: 067/81-552 ^Lovite računalniške rešitve za:
tr8ovino/maloprodaja in prodaja na debelo (®rafično dejavnost ^ Programi za vodenje obrti t 0rnPletno vodenje servisne dejavnosti ^ Multimedia in zabava lziemno ugodna posojila

r

Suma inženiring d.o.o. Bazoviška 18, 66250 Ilirska Bistrica Telefon: 067/41-504, telefax: 067/81-042
V
J
ZBRINCA, d.o.o
SykiVem 'n neP0Srednem, nikoli jK-f lk?Parnern jeziku, prepredenem z <>f‘ žargonom, ljudskimi izrazi, in^0rjem, življenjskimi modrostmi sf fvu^0vitimi besednimi igrami, se ^ log9!110 s ^nezi 'n podložniki, lov^' 'n Sozdarji, lovci in divjimi , Cl< volkovi, jeleni, medvedi in -V,l^i prašiči
ŽBR1NCA.
Nika Šturma 4, 66210 Sežana telefon 067/73 426
NAROČILNICA
Ime — naslov, telefon.
priimek.
..Nepreklicno naročam .izvod (-a, -e, -ov) lovskih zgodb Vinka
Sterleta FANT, TO PA SO ČEKANI IN POL! po ceni 1.890,00 SIT po povzetju.
i, mušici ... Avtor nam torej 'elT*3 kratk°časna besedila, ki se °^rat berejo kot kriminalke, ves *9r h*3 '<0t Pustol°vske zgodbe,
Česar ^ralec knjigo, ko se je rat loti, le stežka spusti iz rok!
J
* 21 cm, 130 strani, broširano, ČB fotografije cena po povzetju = 1.890,00 SIT + poštnina
Kraj.
. datum.
. podpis.
PUR^TDC
Tvl
"DA

Vse cenjene kupce obveščamo o veliki razprodaji sedežnih garnitur ’'WAXHOLM" in "FIORA", ki so ostale od izvoznega programa.
Dobite jih v
ILIRIJI, TRGOVINA POHIŠTVO, Cankarjeva 25 v Ilirski Bistrici.
Za vse informacije pokličite VINKA SPETIČA ali IGORJA MIKULETIČA, tel. 067/81-147!
^zprodaja bo potekala do prodaje zalog!
Gradišče 51, 66243 Obrov, Telefon 066/83-420, Telex 34462 Sudest SLO,
Telefax 066/83-440
PODBEŽE 39 - ZALČI 66250 IL. BISTRICA tel. 067/82-402 fax. 067/81-285
PIZZERIA
PODGRAD, TEL: 067/85-720
Ugoden nakup:
-gradbenega materiala -vodoinstalacijskega materiala - materiala za centralna ogrevanja - italijanska keramika - teraco ploščice - topli podi
MONTAŽA VODOINSTALACIJ, CENTR. OGREVANJ,
KUMA NAPRAV,
OGLEDI IN SVEXOVANJE
NA BAZOVIŠKI 4a SMO ODPRLI NOVO TRGOVINO
‘uČ/d
transport
terminal
ilirska bistrica
MOŽNOST NAKUPA NA OBROKE
Urnik: NON STOP
8 - 18
SE PRIPOROČAMO
suvus
ProVITA0
Inženiring d.o.o. 66250 Ilirska Bistrica Adamičeva 4 tel. 067/41-820
Skupščina občine Ilirska Bistrica
CP POLIURETANI
POLIURETANI - PLAMA
ILIRSKA BISTRICA
PEKARNA
Ilirska Bistrica
Adriatic*
zavarovaha družba d.d.
adriatic-damia Bazoviška 1, tel. 067/41-921
Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica
BMDIIMŽENJERING
Naslov uredništva: Bazoviška 40,
66250 Ilirska Bistrica, tel. 067/81-297, tel/fax. 067/41-124 Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: "GA commerce", Bazoviška 40 Glavni in odgovorni urednik:
Borislav Zejnulovič
Uredniški odbor: Dimitrij Bonano, Vojko Čeligoj, Zdravko Debevc, Franc Gombač, Ivko Spetič /predsednik/, Sergij Šlenc
Urednik, novinar in lektor:
Branko Zidarič
Tehnični urednik: Rajmond Fabijanič Tisk: "GA commerce" Ilirska Bistrica Naklada: 1200 izvodov
ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA
CENIK OGLASOV V
Snežniku
N
1. polovica strani	28 x 17 cm	28.000 SIT
2. četrtina strani	14 x 17 cm	14.000 SIT
3. osmina strani	14 x 8,5 cm	7.000 SIT
4. šestnajstina	6,5 x 8,5 cm	3.500 SIT
strani
V__________________________________/
Cena dvobarvnih oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%.
Za večkratno oglaševanje znižamo ceno po dogovoru.
Pokličite "GA commerce", Bazoviška 40, Ilirska Bistrica, tel/fax: 067/81-297

KARATE
| ŠPORTNA REKREACIJA
I ATLETIKA
KARATEISTI NA ROGLI
Karate zveza Slovenije je med 26. avgustom in 1. septembrom 1994 organizirala priprave reprezentance za člansko, mladinsko in pionirsko vrsto, ki naj bi predstavljala Slovenijo v Evropi in na svetovnem prvenstvu v Maleziji konec leta.
Vabilu se je odzvalo 38 raprezentantov iz cele Slovenije, same priprave pa so potekale v izjemno dobrih pogojih na Rogli. Karateisti so bili nastanjeni v hotelu Planja. Pod kvalitetnim vodstvom trenerja Ljuba Javorška so sodelovali na pripravah kar štirje člani ilirskobistriškega Karate kluba Teles: Kristofer Štemberger, Vojka Šestan, Željko Markovič in Andrej Primc. V jesenski tekmovalni sezoni jih čaka 5
evropskih turnirjev in svetovno prvenstvo.
V nedeljo, 11. septembra, smo se Vojka Šestan, Kristofer Štemberger in sam kot trener, udeležili enodnevnih preglednih priprav v Mariboru, ki sicer sodijo v začetek priprav na svetovno prvenstvo in izvedli prve priprave (17. septembra) za decembrska tekmovanja, ki jih bomo čez teden dni ponovili.
Stojan Šestan
Kristofer Štemberger, Ljubo Javoršek, Vojka Šestan, Željko Markovič in Andrej Primc med reprezentančnimi pripravami na Rogli.
Upravni odbor Karate kluba Teles II. Bistrica je na občinsko Športno zvezo naslovil pismo, v katerem daje pobudo (zahtevo) za po-novno oživitev plakete Janka Kovačiča, ki se je podeljevala ob koncu leta za najvidnejše tek-movalne uspehe športnikov v članski in pionirski konkurenci. V pismu poudarjajo, da je ta odmevna prireditev iz njim neznanih vzrokov pred leti zamrla, zaradi njenega pomena za občino in športnike pa zahte-vajo njeno obuditev.
RAFTING
TEKMUJEMO V NAJMOČNEJŠI LIGI NA SVETU
Pred štirinajstimi dnevi se je v Italiji končalo svetovno prvenstvo v raftingu, ki se ga zaradi visokih stroškov in zadržanosti nekaterih tekmovalcev nismo udeležili. Uspeh slovenskih ekip je bil več kot izjemen, saj je Slovenija na prvenstvu osvojila 7 zlatih, 1 srebrno in 2 bronasti medalji.
Tako lahko trdimo, da imamo doma eno izmed najmočnejšig lig in smo, poleg kajakašev in kanuistov, v svetovnem vrhu. Na prvenstvu je tekmovalo 19 držav, za Slovenijo pa so nastopili klubi Bober iz Ljubljane, Vančar iz Čezsoče, Sočarafting iz Nove Gorice in Maribor.
Sicer pa smo v domačem klubu pred tednom dni izvedli trening na Soči, saj
nas čakajo do zaključka prvenstva še 3 tekme. Prva bo že to nedeljo v Tacnu, kjer organizator napoveduje ekstremno vodo. Ker smo v spustu trenutno na 9. mestu, se nam obeta še oster boj za uvrstitev med prvih deset klubov v državnem prvenstvu, kar omogoča nastop v Evropski ligi v sezoni 1995.
Rafting klub Mrzla uoda Silvano Vrh
5. KOLESARJENJE Z GORSKIMI KOLESI
Letošnja prireditev, ki jo je v nedeljo, 4. septembra, organizirala Športna zveza II. Bistrica, je privabila na Črne njive samo 28 kolesarjev, prišli pa so iz Kamnika, Ljubljane, Postojne, Sežane, Kozine, Izole in Kopra. Dobra tretjina tekmovalcev je bila iz naše občine.
Čeprav je bil cilj prireditve čimvečja množičnost in rekreacija, so se tokrat nekateri kolesarji pomerili izrazito tekmovalno. Za nekatere, ki so se prireditve udeležili prvič, je bila 35-kilometrska proga prezahtevna, za fante, ki so tekmovali s časom pa je bila "mačji kašelj", saj so jo prevozili v manj kot poldrugi uri s povprečno hitrostjo 29 kilometrov na uro. Na cilj in zasluženo okrepčilo so vendarle prišli vsi brez večjih problemov, le en kolesar je s predrto zračnico prepešačil zadnje kilometre.
V	pogovoru z udeleženci smo ob zaključku prireditve ugotavljali, da je potrebno za rekreativne kolesarje pripraviti lažjo in krajšo progo. Na predlog organizatorjev podobne prireditve v Kopru, pa naj bi za vse udeležence, ki želijo tekmovati organizirali pravo tekmo z nagradami.
V	dogovoru s Kolesarsko zvezo bi organizirali tekme, ki bi veljale za prvenstvo primorske regije, tako da bi bila vsaj ena pri nas, saj imamo izredno veliko primernih terenov.
Postavlja se le vprašanje organizacije in finančnega pokritja stroškov
prireditve. Za slednje bi morali poiskati primerne sponzorje v občini oziroma regiji. Tekma na pravi lokaciji bi bila bolj zanimiva tudi za gledalce, ki bi lahko uživali v vratolomni vožnji drznih tekmovalcev.
Zdravko Debevc
Najboljše trojke, potem ko smo jo s spremljevalnim vozilom pustili mimo nekje pred Črnim dolom, nismo mogli več ujeti.
NOGOMET
V sredo, 21. septembra, ni bilo tekem v evropskih pokalih. Na igrišču za mali nogomet v bistriškem parku Nade Žagar pa seje odigrala mednarodna prijateljska tekma. Ekipi sta bili sestavljeni iz mladih duhovnikov škofije Koper in Chioggie. Oboji so že dopoldne skupaj somaševali in prijateljevali ob skupnem kosilu. Čeprav je bila tekma prijateljska, ni manjkalo borbenosti in zagnanosti v obeh ekipah. To kaže tudi rezultat 9 : 4 v korist naših duhovnikov. Pri organizaciji te tekme je sodelovalo več sodelavcev Dekanijske Karitas, NK Transport, Športna zveza II. Bistrica in OŠ A. Žnideršiča. Vsem se duhovniki iz obeh škofij iskreno zahvaljujejo.
oc.
USPEŠNI MLADI ATLETI ;
Rezultati nekaterih mladih a tlelo** II. Bistrice dokazujejo, da je bilo ^ na osnovnih šolah in tekmovat*^ okviru programov Športne ZV^ . posebej organizacija krožkov, zaM I leta pravilno zastavljeno. Z veselj|,, I lahko zapišemo nekaj rezult1, tekmovalcev, doseženih v okyl!> postojnskega atletskega kluba.
Na državnem prvenstvu 1 7. in septembra 1994 v Kranju je Strajnič postal državni prvak1,1 starejšimi dečki v teku na 300 1,1 časom 37, 49 sek. V teku na 60 m uvrstil na 4. mesto s časom 7, 79 se' minimalnim zaostankom tretjeuvrščenim tekmovalce^’ stotinki). Nastopil je še v pošto)’' štafeti 4 x 100 m, ki se je uvrstila aJ mesto s časom 48, 78 sek. Tihorni’ je po besedah selektorja Borisa^11 uvrstil tudi v slovensko reprezenP1' za "Igre treh dežel", ki bodo potek3£p> Beljaku. Na omenjenem ^
prvenstvu sta nastopili Zirnstein v teku na 60 (8, /z 300 m (47, 25 sek.) ter Mojca Klal,s ( v teku na 60 m in v skoku v cM’ J3 Obe se z doseženimi rezultati111 p uvrstili v finalne boje.	„
Med perspektivnimi atleti j6! ,®1 Boštjan Kcrma ki zadnje čase tren' J) Postojni, drugače pa je član Atlets , ^ kluba Koper. Na mednaroo” °l mitingu v Ruhpoldingu 13. f 1994 je v mladinski konkure^ nastopil v teku na 1000 m in seU',| na 3. mesto z osebnim rekordom’
36, 05. Na državnem prvenstvo"
Gorici je v soboto, 10. septembra/’ T na 800 m kot mlajši mladi116 rf konkurenci starejših mladince"
uvrstil na 5. mesto s časom 1
. ii’i,(ci : 58, ^ S
Zdravko P1
y h

JESENSKI PROGRA^ ATLETSKIH PRIREDITEV ZA osnovnošolce
26. september ^
Regijsko prvenstvo osnovm ekip v Postojni
20. - 30. september Šolski krosi 1.-5. oktober
Občinsko prvenstvo v krosu
M0E'
Hribu svobode v II. Bistric
8. oktober
Pionirske igre Primorske za MDI, SDE, SDI, 3. in 4. razre0 (klube)
15. oktober
Kros občinskih reprezentanc pokal Dela v Brežicah
ii|
'tv

OBVESTILA
m
Članice vseh starosti in
vabimo na jesensko re^re^f\o> I
Prvo srečanje bo v četrtek, I?' ^ 1994, ob 19. uri v telovadi"0 to D. Kette. Pogoj: veliko dol>rC in vztrajnosti!
KARATE jel Karate klub Teles II. • t | začel z rednimi trcnl^h A večnamenskem prostoru u ^ Žnideršiča se lahko Pr'iaV'^eli ponedeljek, sredo in cdr ^
18. uri. Še posebej vabim0 s da vpišejo svoje otroke!