Sfcv. 11 —Letnik IIL PTUJ, 25. marca 1951 Cena din 3^ Poštnina plačana v gotovini TSE-SIliA: Setev je pred nami — Kje go te dobro pripravili na volitve in kje slabo — 28. t. m. se bodo v Ptuju vršile vaje Protiletalske zaščite — Nova davčna \estvic» z« dohodnino — Okrajna obrtna zbornica v Ptuju uspešno deluje — Gorišniški gasilci — Repu- bliška kobilama Tumisče pri Ptuju v borbi za plan v konjereji — Za kaj se zanimajo pionirji — Novice iz tehnike — Zdravstvo — Šport — Razno SETEV je pred nami smo si v preteklentu letu postavili pomladansko setvijo nalogo pre- mostiti vse težave in posejati vsako ped igpjjje. potem terja letošnja pomladan- glca setev veliko več. Letos ne bo važno gffftto to, da bomo obdelali vsako ped jjgmlje, temveč bo največje važnosti to, kako bomo zemljo obdelali, Letos bo- mp morali vso zemljo obdelati z vsemi tehničnimi sredstvi in pripomočki, ki so nam na razpolago, V dobro pripravlje* 110 zemljo pa bpmo sejali le zdravo, oči- ščeno, razkuženo, skratka dobro seme. Setev je pred nami — ponekod pa celo že sejejo. Kmetovalci stopajo za jlugom, le malo pa jih je med njimi, ki pri tem mislijo na bodoče življenje rastlin, ki bodo rasle na zemlji, ki jo orjejo in ki bodo dajala koristne sado- ve. Mnogo vlage bodo rabile v vročih poletnih mesecih. Tudi enakomerno bo- do morale biti posejane, da bo vsaka imela zagotovljen svoj življenjski pro- stor — to jim bo dala le setev s stro- jem. V pogledu temeljite obdelave in dobre setve je stališče kmetijskih de- lovnih zadrug lahko: opremljene so z vsemi mogočimi stroji in dolžnost za- drug je, da se jih temeljito poslužijo. Na temeljito, malo globlje oranje mo-r rajo misliti tudi kmetovalci, ki v jeseni zaradi deževja niso mogli izvesti jesen- skega globokega oranja. Tudi krajevni Ijtidski odbori In setve- ne komisije morajo rešiti delež nalog pomladanske setve, V jeseni neobdelana zemlja, samopomoč kmetovalcev in (irugi problemi zahtevajo organizatorja, vodnika in posredovalca, ki bo lahko veUko pripomogel k rešitvi za posa- meznike težko rešljivih nalog pomla- danske setve. Nezadostno obdelana zemlja ni stvar samo posameznikov, temveč vse vasi, celega okraja. Dobro opravljena setev je največji dolg pode- želskega prebivalstva celotni skjapnosti, ljudem v rudnikih, tovarnah, šolah, ustanovah in uradih, ker tudi ti vsi ljudje ne delajo le zase, temveč za vse ljudi v državi, torej tudi za podeželsko prebivalstvo. Kvaliteta semena je prav tako veli- ke važnosti. Poverjeništvo za kmetij- stvo pri OLO Ptuj je poskrbelo za raz- na semena. Razdelilo je okrog 7000 kg semenskega ovsa prvovrstne kakovosti. Tudi^druga semena so na razpolago, vendar se za nabavo teh semen zahte- vajo gotovi pogoji: vrnitev semena, odnosno pridelovanje semen pri krm- skih rastlinah. Veliko skrbi je bilo po- svečeno semenskemu krompirju. Lan- skoletna suša je pridelek občutno zni- žala. Poleg tega je naš krompir potre- ben temeljite obnove, ali bolje rečeno nadomestila z drhgimi sortami, iz višje ležečih nasadov. V tem je naloga pred- vsem kmetijskih delovnih zadrug. Pri sajenju krompirja je treba misliti na to, da bo dobro uspeval le na zemlji, ki mu najbolj ustreza in kjer v treh zadnjih letih nismo pridelovali krom- pirja. Gomolji, ki jih sadimo, morajo imeti najmanj po eno dobro oko. Šte- vilni poskusi so pokazali, da najbolje uspeva krompir, če ga sadimo v drugi polovici aprila. Zanemarjati pa ne smemo tudi pri- delovanja krme. Brez zadostnih zalog krme ne bomo mogli dvigniti živinoreje. Pridelati bomo morali dovolj krme, po- leg tega pa še semena krmskih rastlin. Uvožena semena so draga, zato moramo skrbeti, da se tudi v tem pogledu osa- mosvojimo. Na naših poljih bomo ved- no našli dovolj prostora za pridelovanje semen te ali one krmske rastline. Okoliši mest in Industrijskih središč imajo velike možnosti za rentabilno vnovčenje pridelkov iz vrtnarstva. Ob- čutno pomanjkanje olja nam narekuje nujnost pridelovanja čim večjih koli- čin oljaric. Ob pomanjkanju nekaterih semen se naj kmetovalci poslužijo medsebojne zamenjave ter si z lastnimi sredstvi pomagajo iz zagate. Naštetih nekaj problemov predstavlja jedro nalog letošnje pomladanske setve. Ce imamo pred očmi cilj vsestranske izboljšave prehrane našega ljudstva, se nam nalaga dolžnost, vložiti vse sile in sredstva, da bo pomladanska setev dala zadovoljivo žetev. S tem bomo pa tudi dosegli postavljeni cilj. Ing. Z. E. Obvestilo! Urad za pritožbe in predloge pri IG OLO Ptuj, ki Je bil prej v sestavu Okrajne kontrolne komisije, se je pre- selil dne 1. ni. 1951 iz dosedanjih pro- storov (MLO Ptuj) v prostore Okrajne- ljudskega odbora I. nadstropje soba ^tev. 19. _ Državljani, ustanove in podjetja naj I>ismene vloge oz. pritožbe poiiljajo na naslov: Okrajni ljudski odbor — tajni- štvo, Lrad za pritožbe in predloge — ^uj. tJstne pritožbe se sprejemajo vsak ^an od 8. do 12. ure. Državljane opozarjamo, da bomo ob- ravnavali le take pritožbe, kjer so bila *e izčrpana vsa redna pravna sredstva. Vse vloge na Frad so kolekov proste. Okrajni ljudski odbor Ptuj Trad za pritožbe in predloge KJE SO SE DOBRO PilIPRAVlU NA VOLITVE IN KJL .LABO? z veličastno manifestacijo, s 93,15*/t volilno udeležbo in z 94,8*/e glasova- 'njem za kandidate Osvobodilne fronte so tudi volivci ptujskega okraja izra- zili svojo voljo,.da hočejo živeti v mi- ru ter pod vodstvom svoje Partije in Fronte nadaljevati z graditvijo osnov socialističnega gospodarstva ter potr- dili zavest, da so živ del slovenskega naroda, ki ni pripravljen nikdar in ni- komur več hlapčevati. Tudi volivci iz ptujskega okraja so se dobro zavedali, da tokrat ne gre za običajne volitve, marveč za mnogo več. Gre za čim večjo podporo do- sledni in miroljubni politiki našega vodstva, za enotnost, za čim večjo obrambno sposobnost naše države pred grabežljivimi imperialisti, ki bi hoteli zasužnjiti našo domovino, zato so na mnogih voliščih že v jutranjih urah glasovali 100*/t. Enotnost so volivci manifestirali tudi s svečano pripravljenimi in okrašenimi voliSči. Na predvečer volitev so po hri- bih zagoreli kresovi, na volišča pa so prihajale tudi kolektivno cele družine, organizacije in društva. Važnosti teh volitev so se v polni meri zavedale tudi množične organiza- cije v Halozah. Požrtvovalni odborniki VOOF Koren Venčeslav iz Vel. Var- nice in Topolovec .Jožef iz Gradišča in drugi, so s temeljitim političnim de- lom vplivali tudi na tiste, ki so včasih nekoliko omahovali. Doseženi volilni rezultati v Halozah dokazujejo, da so množične organizacije ogromni večini volivcev pravilno pojasnile potrebo po enotnosti na volitvah, haloški volivci Pii so z udeležbo dokazali, da znajo ce- niti pomoč, ki jim jo daje ljudska^ oblast. Haložani so tudi tokrat priznali, da go vkljub vsem težavam in mnogo težjim življenjskim pogojem, kakor jih imajo kmetje v Pleterjih. enotni in da ne nasedajo raznim parolam in pozi- vom domačih reakcionarjev, kova Ka- menščaka Leopolda iz Nadol. Bežen pregled volilnih priprav in vo- litev samih osvetljuje poleg nekaterih slabosti in napak v delu množičnih organizacij tudi ogromen porast politič- no ideološke zavesti članstva množičnih organizacij. Tudi samostojnost v delu odborov možičnih organizacij vidno ra- ste. V vaseh, kjer so dobri, delovni od- borniki samostojno in pravilno vodili vse volilne priprave, kjer so se poleg množičnih sestankov in zborovanj za politično delo posluževali tudi vseh in- dividualnih stikov z volivci, so doseženi zavidljivi uspehi. V teh vaseh raste hkrati ugled teh odbornikov vzporedno z ugledom in pomembnostjo množičnih organizacij. Na več kot 350 množičnih sestankih in predvolilnih zborovanjih se je izkri- stalizirala v ptujskem okraju vrsta vprašanj, ki ljudstvu niso bila jasna. Vsa Široka politična dejavnost je bila prava politična šola, ki je množice pri- bližala spoznanju, da se brez najtesnej- šega sodelovanja vsakega posameznega vaščana delo krajevnih organov ljudske oblasti ne more izboljšati in osamosvo- jiti. Volivci iz Brezovec in Pacinja so sogl4sno ugotovili, da večina odborni- kov njihovih KLO svoje delo zanemar- ja in da odgovornih poslov niso sposob- ni voditi. Nadalje so volivci ugotavljali, da med KLO in odbori množičnih orga« nizacij pri reševanju nastajajočih pro- blemov ni prav nobene povezave. V Brezovcih pa KLO celo ponudeno po- moč Fronte odbija. V nekaterih vaseh, med katerimi sta tudi Sakušak in Majšpe^-k, se odborniki Fronte niso dovolj zanimali za volilne priprave. Volivcem niso pojasnjevali važnosti teh volitev, prav tako pa jim niso tolmačili vrste političnih in gospo- darskih vprašanj, ki volivcp vsekakor izredno zanimajo. Zaradi slabega po-« Ititičnega dela odbornikov Fronte in ostalih organizacij so v teh vaseh do- seženi tudi slabši volilni rezultati. V Sakušaku sta aktivno delala le pred- sednik in sekretar VOOF, medtem ko so ostali odborniki stali ob strani. Od- bornik OF Gregi posebni knjižicj, a dobi) bo tudi značko I katera bo vidno pokazala pionirjevol pripadnost k enemu ali drugemu krožki V tem smislu je nekaj organizaciU Ljudske tehnike v našem okraju JM pristopilo k delu s pionirji. Avto-m4llH društvo v Središču je uspelo v pionir, ski avto-moto krožek vključiti vse višj^ razrede nižje gimnazije. Ta krožek je imel svoj Ustanovni občni zbpr dne 5. marca. Sprejeli .so svoj letni plan, v katerem sp med drugim sklenili storiti sledeče: Izučiti 15 pionirjev šoferske teorije. Usposobiti 6 pionirjev za ocenjevalno vožnjo. Usriosobiti 3 pionirje za osebni avto- mobil. Na tem občnem zboru so si pionirji izvolili iz svoje sredine predsednika pionirja Novaka, sekretarja Raušla in blagajnika Skrjanca. Sekretar Avto- moto društva je obljubil vso pomoč društva, ki bo pošiljalo svojega in- štruktorja, da bp pionirjem nudil vso potrebno strokovno pomoč. Na isti način kakor je pristopilo k delu Avto-moto društvo v Središču, naj pristopijo k delu vse organizacije Ljud- ske tehnike v okraju, pa si bodo pri- dobile naraščaj, ki se bo že v rani mla- dosti spoznaval s pomenom tehnike v našem gospodarstvu. Na drugi strani bodo pionirski interesni krožki postali žarišča za razvedrilo in zabavo otrok, s čimer bomo na drugi strani pomagali pri vzgoji naših najmlajših. • * Zdr av stzfo Nekai besed o davici Poznamo dva načina borbe proti na- lezljivim boleznim in sicer: s pomočjo preventivnih (preprečevalnih) ukrepov, da ne pride do izbruha bolezni in pa s pomočjo zdravljenja z raznimi zdravili, ko .se je bolezen že pojavila. Jasno je, da ima preventivna medicina med na- šim ljudstvom prvenstveni pomen, ker lahko zajame in obvaruje pred bolez- nijo široke narodne mase z mnogo manjšimi stroški in z mnogo večjo si- gurnostjo kot pa takozvana terapevtska medicina, s katero se bavijo bolnice. Preprečevalna medicina se mora zahva- liti za svoje velike uspehe mnogim epohalnim izumom na polju znanstve- nega raziskovanja raznih bolezni. Tako je tudi z davico. Do pred nekaj desetletji je davica neusmiljeno morila med našo deco, do- kler se ni posrečilo sestaviti posebnega protistrupa v obliki injekcije. Se več- jega pomena je pa izum specifičnega ^cepiva, s katerim, ako ga pravočasno vbrizgamo otrokom, dosežemo, da do obolenja davice sploh ne pride. To je zlasti važno dandanes, ko še nimamo dovolj zdravnikov in ostalega srednjega medicinskega osebja, ki bi lahko pra- vočasno odkrilo vsak pojav izbruha davice tudi v najbolj zakotni vaški hiši. Na drugi strani bi pa tudi zadostni kader zdravstvenih delavcev ne mogel v vsakem slučaju zajeti vsega našega de- lovnega ljudstva, ker so v mnogih ozi- rih naši ljudje zdravstveno še nedovolj- no prosvetljeni. Šele, ko bomo s sploš- nim kulturnim dvigom rešili naše ljud- stvo pred tako zvano »zdr.avstveno slepoto«, bo naše ljudstvo samo začelo sodelovati z zdravstvenim kadrom v vseh zdravstvenih problemih. S tem smo hoteli pokazati, kako važno je zlasti dandanes, ko še naše ljudstvo ni povsem zdravstvehoprosvetno orienti- rano, zaščititi ga pravočasno pred na- lezljivimi boleznimi, kot je na primer: davica. Tukajšnjo zdravstvo je tudi letos za- čelo v sredini marca s preprečevalnim (preventivnim) cepljenjem proti davici vseh otrok od izpolnjenega prvega leta pa do dovršenega osmega leta. Starši in učiteljstvo, ki se zaveda nevarnosti davice in, ki zna ceniti ogromni pomen preprečevalnega cepljenja, pridno po- šilja otroke na cepilna zbirališča, ki so v vseh šolskih centrih. Opomniti pa hočemo na dejstvo, da je v dosego si- gurne zaščite proti davičnemu obolenju, treba cepiti otroke dvakrat zaporedo- ma v razdobju enega meseca. Ste že preboleli hripo? v zadnjih dneh je zajel val hripe tudi ptujski okraj. Precejšnje število ljudi je za nekaj dni odtrgala od dela ta bo- lezen in jih položila v posteljo. Mučen glavobol, vročica in utrujenost pred- stavljajo glavne znake te bolezni, ki v ostalem ni tako nevarna, kot je bila ne- kako pred tridesetimi leti, v letih 1918- 1920, ko je za to boleznijo samo v Evro- pi zbolelo in umrlo okrog 20 milijonov ljudi. Vendar je tudi takrat umrla ve- čina bolnikov le od posledic te bolezni oziroma komplikacij, ki so v zvezi z njo nastale. To je pljučnica in srčna osla- belost. Tudi pri hujši obliki te bolezni (sedanji val je lažje oblike) je sedaj nevarnost te bolezni veliko manjša, ker sedanja medicina v veliki meri ob- vladuje prav ti komplikaciji, ki sledita navadno v hripi: pljučnico in srčno oslabelost. • Važno je pripomniti, da se bolezen širi le z okuženjem od bolnika, je torej nalezljiva bolezen. Ce smo se pa bolezni že nalezli, bo treba za nekaj dri v po- steljo in po zdravnika! Notnce iz tehnike Sušenje žita z radioaktivnimi valovi Za časa vojne so se nekateri stro- ; 'covnjaki v Angliji zanimali za možnost S sušenja žitaric in sena s pomočjo radio- | aktivnih valov. Takrat radi industrij- \ ske cenzvu'e ni bilo mogoče o tem zve- 1 deti nič podrobnejšega razen to, da bo i nova naprava v bodoče imela važno in ^ pomembno vlogo. Na eni zadnjih industrijskih razstav' v Birminghamu so končno pokazali tal popolnoma nov način sušenja. Pri pr-" vem poizkusvi je stroj osušil 18kg trave- in v eni uri zmanjšal njeno težo na 1 kg; 800 gramov. Pri tem je bilo najzani-i mivejše in najvažnejše, da je posušeno] seno vsebovalo znatnejše količine pro-] teina in karatina, kakor jih vsebuje naj običajni način posušeno seno. Poizkus^ je tudi pokazal, da bo možno proizvajati i te naprave v serijah z znatninri prihran- j kom na delovni sili in denarju. Velika prednost novega načina suše-, nja je v tem, da se seno ali žitarice, j ki se pomikajo . mimo elektrod tega j aparata, zaradi enakomerno razporeje- j ne toplote tudi lepo enakomerno suše. i Dosedaj se je pri sušenju navadno po-! sušila samo zimanja plast trave ali žita.; ker se toplota sonca ali drugega toplot-' nega vira ni. enakomerno porazdelila. ^ Teh pomanjkljivosti pri sušenju z ra-j dioaktivnimi valovi ni, ker je vsaka j molekula, vsak, prav vsak delček trav- ali žitaric istočasno pod vplivom to-] plote. \ Dobro opravljen prevoz potnikov Velikanska letala »Stratocruiser« so v mestih mesecih lanskega leta prepeljala ■7eč kakor 17.000 potnikov. Od teh jih je r2.000 letelo čez morje iz Ne\v Yorka v London ali Frankfurt, a Stratoruiserji so zaradi njih opravili 280 prekoocean- skih poletov. Preleteli so 1,802.460 km. Vožnja iz New Yorka v London traja 13 ur. Novembra 1949 je neko letalo preletelo to pot v osmih urah in 55 mi- matah. Avtomati domače konstrukcije Avtomati domače konstrukcije so za napredek naše tehnike in industrije po- se"bno važni. V ljubljanski tovarni »Saturnus'< je do nedavnega sedem delavk s sedmimi =;tarimi stroji izdelalo dnevno zelo majhno število pločevinastih škatlic — kovinske embalaže. V tovarni »Sa- turnus« so izdelali in sestavili moderen avtomatski sti-oj (prešo) za izdelovanje kovinske embalaže. To je prvi stroj te vrste v naši državi. Vse delo, do po- slednje ročice in vijakov so po.rfačrtih tov. Galeta izdelali v Saturnusu. Težko kovinsko orodje za avtomat pa so vlili v »Litostroju«. Ta uspeh konstruktorja Galeta je za ves kolektiv »Saturnusa < velikega po- mena. Delavkam ne bo več treba paziti na svoje prste in vsak trenutek pori- vati v stare stroje nove kose pločevine, ki je prej šele na zadnjem, sedmem stroju, dobila dokončno obliko kovin- ske škatle. Na ta zastarel način je tudi proizvodnja bila majhna, odpadkov pa je bilo veliko preveč. Sedem delavk je s sedmimi starimi stroji izdelalo v enem dnevu tako rhalo kovinske embalaže, da jih bo sedaj ena sama delavka z novim strojem napravila skoraj trikrat toliko, kajti nov stroj avtomat obenem opravi vseh sedem proizvodnih opera- cij. Indija gladuje Pred riekako tremi meseci se je mo- rala indijska vlada obrniti z nujno prošnjo na Združene države Amerike za pomoč v žitu. Indiji je manjkalo za redno preskrbo prebivalstva v letu 1951 6 milijonov ton pšenice, z uvoznimi pogodbami pa je vlada lahko zagoto- vila uvoz samo 4 milijonov ton, tako da je ostal še nekrit ostanek dveh mi- lijonov ton žita, ravno toliko, kolikor ga imajo Združene države v rezervah kmetijskega ministrstva. Vse skupaj pa ima seveda politično ozadje. Indiji so, očitali, da je ta stiska nastala zaradi gospodarske vojne s Pa- kistanom, s katerim ima Indija pode- dovane spore še izza časa delitve. In- dija ni hotela kupiti dovolj žita in riža v Pakistanu, kakor je kupovala dose- daj, ker Pakistan ni hotel razvrednotiti svoje valute. Istočasno pa je Indija močno podpirala sajenje bombaža in jute, da bi se pri teh artiklih osvobo- dila .odvisnosti od Pakistana. Vendar pa še s tem ni dovolj poli- tike na račun gladujočega indijskega ljudstva. Tudi v Ameriki ima politična »igra« svoje prste vmes. Pri ameriški republikanski stranki, namreč politika Nehruja, indijskega ministrskega pred- sednika, ni niti najmanj priljubljena. Predsednik Truman mora v marsičem računati s silami v -deželi in je zato mnogokrat prisiljen uporabljati malo čudne metode za izvedbo nekaterih enostavnih stvari. Pri žitu je moral gledati, da se je končno — po dolgih pogajanjih — vendarle oglasil bivši re- publikanski predsednik Hoover v prid- gladujočim Indijcem in sedaj šele je bilo možno dokončno urediti to stvar. Čudna so pač pota pomoči človeškemu trpljenju... Koristne izkušnje Oljne madeže spravimo iz preproge z mešanico bencina in magnezija, ki ju zmešamo v gosto kašo. S to kašo na- mažemo madeže ter pustimo preko noči: Naslednjega dne kašo odstranimo s kr- tačo. V posebno trdovratnih slučajih postopek ponovimo. Visoke ozke vaze se rade prevrnejo. To preprečimo, če jih do neke višine napolnimo s peskom. Hrup škoduje zdravju malih otrok. Z mnogimi poskusi je dokazano, da hrup in ropot škoduje tudi otroški prebavi ter zmanjšuje apetit. Okrajno i^ledaiišče v Ptuju Velikonočni ponedeljek 26. marca ob 16. uri: Fran Žižek: »MIKLOVA ZA- LA«. — Tridestič. Četrtek 29. marca ob 20. uri: »VESELI VEČER«. IL program. — Osmič. — Napovedujeta, razpravljata, pojeta in vgučita« Marulek in Mat jašek. Sobota 31. marca ob 20. uri: »VESELI VECER«. II. program. — Devetič, — Napovedujeta, razpravljata, pojeta in >gučita<' Mai-ulek in Mat jašek. i Nedelja 1. aprila ob 15. uri: Branislav^ Nušič: »ZALUJOCI OSTALI«, kome-; dija v treh dejanjih. — Devetič. —' Gostovanje v Cirkovcih. ' Predprodaja vstopnic pri gledališki bla- gajni od 14. do 16. ure in v nedeljo od 9. do 11. ure. SLIKE ZA OSEBNE IZKAZNICE! Vse vrste luksuzne fotografije in po- večave! Razvijanje filmov itd., ko- piranje in povečanje ter izdelovanje vseh fotoamatcrskih del po želji izvršuje w Hozvan L Štefan fotopod'et'8, Ormož stranke sprejemamo vsak torek, če- trtek in soboto od 12. do 17. ure po- poldne in vsako nedeljo od 6. do 11. ure predpoldne v lokalu v Ormožu, vsdko nedeljo od 13. do 17. ure po- poldne v lokalu v Središču. Po naročilu fotografiramo novoporo- čence in temu slično ob vsakem času in kraju! Delavnica za rezervne dele elektrarn \ Stiipu pri Sarajevu obratuje delav-! n ca »Clektroprivede*. Ta izdeluje koiTi-| pletne transformalorske postaje, parne) kotle za elektrarne, čistilce vode in šte-; vilne druge naprave. Vse to smo dose-- daj morali kupovati v tujini. Poleg na-; prav, ki jih potrebujejo elektrarne, so, lani izdela!- delavci tega podjetja tudi posebne motorje ^a rudnike, kjer navadn; motorji zaradi plina v jamah ne morejo obratovati. 5D rolet (/v\aribor):KK retovio ^f^tuj) i^:b \p\6) Prva letošnja rokometna tekma v j Ptuju bi nam naj pokazala, kako se je moštvo RK Petovie pripravilo preko zime na pomladanski del rokometnega prvenstva Slovenije. Nasprotnik, SD Polet iz Maribora je bil v jesenskem delu za razred boljši od Ptujčanov in je tudi zasedel tretje mesto na lestvici, medtem ko Ptujčani šele peto. Prvo srečanje v Mariboru se je končalo z visoko zmago Poleta 13:0. 2e sam re- zultat nedeljske tekme, ki bi tudi lahko bil ugodnejši, nam kaže, da se je moštvo Petovie kljub pomanjkanju trenin- gu nekaterih igralcev le kolikor toliko pripravilo na nadaljnje tekmovanje slo- venske lige, ki se prične 8. aprila. Rezultat v prvem polčasu ustreza igri. Gostje so vodili celo s 4:0, deloma JUGOSLAVIJA NA SVETOVNEM PRVENSTVU V HOKEJU NA LEDU V nedeljo je bilo končano v Parizu svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, ki se ga je med trinajstimi državami udeležila tudi jugoslovanska reprezen- tanca. V prvi skupini je zmagalo mo- štvo Kanade, ki je v odločilni tekmi premagalo Švedsko 5:1 in s tem že tri- najstič osvojilo naslov svetovnega prvaka. Jugoslavija je tekmovala v II. skupini, kjer je zmagala Italija; naša reprezentanca je v zadnji tekmi prema- gala Avstrijo s 4:3, medtem ko je dru- ge tekme izgubila, in s tem zasedla skupno z Avstrijo in Belgijo zadnja tri mesta v skupini. TINE MULEJ OSVOJIL »ŠARPLANINSKI CUP« Na Sar planini se je vršilo medna- rodno tekmovanje v smuarskih disci- plinah, ki so se ga udeležili skoraj vsi udeleženci Planiškega tedna. Zmagal je •Jugoslovan Tihe Mulej. SAVLJANSKI v EVROPSKI REPREZENTANCI Te dni je odšel naš boksar Pavle Savljanski, član Partizana, kot član evropske amaterske reprezentance v Ameriko, kjer se bosta- sestali amater- ski reprezentanci Amerike in Evrope. Nastopil bo v \velter kategoriji. Dvoboj bo v Chikagu. ITALIJA—SLOVENIJA 440,85:430,30 V Ljubljani je bil v nedeljo telovadni dvoboj med mladinskima reprezentan- cama Italije in Slovenije. Italijanski mladinci .so zmagali z neznatno pred- nostjo 2,54,80:254,30 točke, mladinke pa, 186,05:176,00 točke. Skupni rezultat jei torej 440,85:430,30 točke v korist Italije.; DRŽ.\VNO NOGOMETNO PRVENSTVO Preteklo nedeljo tekme prve zvezne lige niso bile odigrane zaradi gostova- nja naših moštev v inozemstvu, v drugi ligi pa je bila zaradi volitev odložena tekma med ljubljanskim Odredom in Veležem iz Mostarja, medtem ko je slo- venski predstavnik trboveljski Rudar nezasluženo izgubil 1:4 s Proletrjem iz Zrenjanina. Ostali rezultati II. lige so: Radnički—Kvarner 2 :1, Dinamo (Pančevo)—Rabotničk 12:1, Proleter Zre- njanin)—Zagreb 4:0, Budučnost—Meta- lac 1:0, Železničar—Bokelj 2:0. Prijateljske tekme: v Ljubljani Odred Lokomotiva 1:2. Naša najboljša moštva Crvena -zvezda in Partizan iz Beograda in Dinamo iz Zagreba se sedaj nahajajo na turneji po Franciji, odn. Zap. Nem- čiji. Crvena Zvezda je v Treyesu (Fran- cija) premagala ASTS 3:1. Partizan v Saarbriickenu istoimenovano moštvo 2:1. v Ludwigshafenu pa Feniks 6:2, moštvo Dinama je prvo tekmo v Niirn- bergu izgubilo 1:4, proti Ulmu pa je dobilo 2:1. tudi zaradi slabe forme domačega gol mana in obrambe. Vrata gostov pa jo odlično branil Lah, ki je bil med naj- boljšimi na terenu. Tudi pričetek dru- gega polčasa je pripadal gostom, tako, da so ti prišli v vodstvo kar z 10:0. Nato so domači nudili močan odpor in je le zasluga Poletovega golmana, da ni bil rezultata prav tesen. Vsekakor so do- mači pustili dober vtis, ker niso igrali podrejene vloge, pač pa se jim je po- znalo, da še niso navajeni igri po novih pravilih brez offside-a. Gole za Petovio so dali: Tomanič 3, Sirec, Toš in Pišek po enega. Pri domačih je bil dober v napadu Tomanič, pri gostih pa se je najbolj izkazal vratar Lah. Sodil je pred približno 150 gledalci Anderlik iz Ptuja. M. V ZVEZNI «ŠPORTNI STAVI« je bilo do.s^lej odigranih 76,19 kol. Naj- večja nagrada je bila izplačana nekeniu Beograjčanu v 18. kolu, in sicer v višini 500.000 din! , , DVOBOJ BOTVINIK—BRONSTEIN V Moskvi se je pričel službeni dvoboj za naslov svetovnega šahovskega prva- ka med sovjetskima velemojstroma Botvinikom, dosedanjim prvakom, in Bronsteinom. najmlajšim velemojstrom na svetu. Odigrala bosta 24 partij, zma- gal pa bo tisti, ki bo najprej desegel 12 in pol točke. Prva partija se je kon- čala remi, medtem, ko je druga pre- kinjena v aejasnem položaju. PRESKRBA Na živilske nakaznice meseca marca 1951 bodo delile poslovalnice (špecerije) marmelado po sledečih obrokih in ka- tegorijah: D 1 —.500 gramov D2 — 750 gramov D 3 — 750 gramov proti odvzemu leve polovice glave ži- vilske nakaznice za mesec marec 1951. Poslovalnice delijo tudi marmelado in džem na odrezke za sladkor po že objavljenih obrokih. Vse artikle zvezne zagotovljene in re- publiške dopolnilne preskrbe, ki so bili razpisani v mesecu marcu, delijo do vključno 25. marca 1951.^ Zato opozarjamo vse potrošnike na zagotovljeni preskrbi, naj si do nave- denega datuma nabavijo prehrambene predmete. VABILO Redni letni občni zbor Muzejskega društva v Ptuju se bo vršil v torek, dne 27. marca 1951, ob 1.=». uri v refektoriju Mestnega muzeja v Ptuju, s sledečim dnevnim redom: 1. Citan.jc zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo ' predsednika, tajnika in blai^ajnika. 3. Predavanje o Dr. Murkotu. (Pre- dava Dr. France Kotnik). 4. Volitve novega odbora. 5. Slučajnosti. Posebna vabila se ne bodo pošiljala« - Odbor. Izgubila sem sivo usnjeno rokavico dne 18. marca na poti od volišča pri Zilavcu do Okrainega ljud,';koga odbora v Ptuju. Poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne na Poverjeništvu za kme- tijstvo pri OLO Ptuj. Prodam trajnice (cvetlične sadike) ter zeleniko (pušpan). Zglasite se: Mestni vrh 5, Ptuj. Uredndžtvo in uprava: Ptuj. MLO," II. nadstropje — Telefon steV. 156 -— Čekovni račun pri Narodni banki Ptuj št. 64.3-90303-3 — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Vrabl Jože — Rokopisov ne vračamo — i>jaiočnina 156din za leto 1951 se plača vnaprej. — Tiska Mariborska tiskarna. Maribor. .