OGLAŠAJTE V
NAJBOLJŠEM
SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXIII.—LETO XXXIII.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), SEPTEMBER 6, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 174
Domače vesti
Poroka
V soboto, 9. septembra se bosta poročila Miss Helen Kuhar, hčerka Mr. in Mrs. Florian Ku har iz Arrowhead Ave., in Mr. Edward Morel iz Cherokee Ave. Poroka se vrši v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Mlademu paru čestitamo in mu želimo vse najboljše v zakonu!
Na obisku
Iz Leadville, Colo., je prišel na obisk v Cleveland Anton Bostjančič (Bost), doma iz Dobro polje, vas Cesta. To je njegov prvi obisk Clevelanda in prvo snidenje s svojo sestro Mrs. Frančiško Znidaršič na 379 E. 160 St. v 40 letih. Tu bo ostal 14 dni. Prijatelji in znanci ga lahko obiščejo na domu sestre. Dobrodošel v naši metropoli, kjer upamo, da se bo dobro zabaval!
Krožek št. 1 P. S.
članice krožka št. 1 Prog. Slovenk so vabljene, da se udeleže redne seje v četrtek zvečer ob 7:30 v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Ukrepalo se bo radi veselice, zato se prosi vse, da se gotovo udeležijo.
Seja "Naprednih Slovenk"
Jutri, v četrtek zvečer ob 7:30 uri se vrši seja društva "Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Članice so prošene, da gotovo pridejo. Razmotriva-lo se bo samo o proslavi 40-letnice.
"Šparovček" s $500 ukraden
Mrs. Mary Horvath iz 1748 E. 36 St. je včeraj zjutraj šla k svojem očetu, ki živi poleg njenega doma na 1750 E. 36 St., kjer se je mudila le kakih 15 minut. Ko je prišla domov, je zapazila, da ji manjka "šparovček," kateri je vedno stal pri vratih. Z možem sta hranila, da bi si enkrat mogla kupiti lastni dom, ter sta imela v njem okrog $500.
Sodnik Hanna o delovanju komunistov
Okrajni sodnik Harry A. Hanna je včeraj posvaril novo okrajno Velijo poroto, ko je bila zaprisežena, da|\je t'nujnopotrebno, da obsodite vsakterega komunista, sopotnika ali pomočnika, katerega spoznate za krivega kršenja zakona." Dostavil je, da je svarilo izrekel, ker je bil Cleveland označen pred kongresnimi zaslišanji kot eden izmed krajev, kjer so na delu komunisti in subver-zivni elementi.
Prvi obisk dirkališča ji prinesel $647
Miss Sally Dworning iz 7705 Linwood Ave. je včeraj prvič v svojem življenju obiskala dirkališče v North Randallu, kjer je stavila na konjsko dirko, ki ji je prinesla dobička $647 in dodatni vladni bond za $100. (Ampak ne drvite tja, ker kaj takega se primeri le enkrat na vsakih sto let).
Šolski čuvaj zbolel
Martin Gallagher, star 70 let, že dolgo let dela kot čuvaj šolske dece na vogalu E. 18 St. in Superior Ave. Včeraj je bil prvi dan šole, in Gallagher je bil zopet na svojem službenem mestu. Kmalu potem, ko so otroci odšli v šolo sv. Petra, se je na ulici zgrudil, zadet od srčne kapi. Pri padcu si je prebil glavo na obcestnem kamnu in odpeljan je bil v Charity bolnišnico.
RANJENI AMERIŠKI VOJAKI NA KOREJI

Zgornja slika je bila vzeta pretekli mesec na Koreji, ter kaže, kako članica Ameriškega rdečega križa deli cigarete ameriškim ranjenim vojakom, ki se nahajajo v zasilnih bolnišnicah za fronto.
Jugoslavija obsodila agresijo Severne Koreje
BEOGRAD, 5. septembra—Vlada maršala Tita je nocoj obsodila agresijo Severne Koreje in izjavila, da je s to agresijo postavil j en v nevarnost mir sveta.
Izjavo je podal zunanji mini-
ster Edvard R. Kardelj tik pred svojim odhodom v New York, da prisostvuje zasedanju splošne zbornice Združenih narodov. Podal jo je časopisu "Borbi," ki je glasilo komunistične stranke Jugoslavije.
Koreja se na ta način ne bo osvobodila
Kardelj je v svoji izjavi med ostalim rekel:
"Oni, ki nosijo krivdo za to vojno v Koreji, morajo-vedeti, da bo taka vojna ogrožala svetovni mir, podnetila vse sile agresije, spravila v tek vojni aparat vseh velikih sil in na vseh straneh poostrila mednarodni konflikt.
"Korejska vojna je močan udarec za mir sveta. Oborožena akcija vlade Severne Koreje ne vodi k resničnemu osvobojenju korejskega ljudstva.
"Vojna v Koreji ne ogroža samo miru, temveč ogroža tudi vse one pridobitve, za katere so se Korejci že borili."
Primerja korejsko vojno z gonjo proti Jugoslaviji
Kardelj je primerjal vojno v Koreji z gonjo, ki jo vodi komin-forma po navodilih Moskve proti Jugoslaviji, ter dostavil, da to ne pomeni "nikake pridobitve v korist človeškemu napredku, temveč samo škoduje vsemu naprednemu in liberalnemu giba nju."
Kardelj je dejal, da Jugoslavija smatra vojno v Koreji v nesoglasju z njeno politiko, ki sloni na načelu, da se zunanje sile ne bi smele vmešavati v no tranje zadeve drugih narodov.
Pristavil je, da bo jugoslovanska delegacija pri Združenih narodih skušala delati za pravično rešitev korejske borbe v svrho ohranitve miru na svetu, še nadalje pa bo zasledovala načelo hevmešanja v konflikt, oziroma omejila svoj napor v to, da bi se vojna ne razširila preko meja Koreje.
VLADA IZRAVNALA STAVKO ZAVIRACEV
WASHINGTON, 2. sept. — V Beli hiši je bil po naporu predsednikovega p o s r edovalca Steelmana izravnan leto dni stari spor med unijo železniških zaviračev in desetimi železnicami iz srednjega zapada. Bistvo sporazuma, ki je bil dosežen, je sledeče:
Delavci dobijo 23 centov mezdnega poviška na uro; za dobo prihodnjih treh let ostanejo mezde in delovne regulacije nespremenjene, ampak v zameno za to bodo delavci deležni do mezdnih izboljškov, ako bo to upravičeno na podlagi kazala cen za temeljne življenske stroške.
Dve novi žrtvi poli j a
Včeraj se je zopet sprejelo dve nadaljni žrtvi polija v Mestno bolnišnico, in sicer Diane Mat-son, stara, sedem let in pol, 1284 W. 87 St., in Anna Collinn, stara 22 let, 1945 E. 57 St. Zdaj se nahaja 72 žrtev te bolezni v bolnišnici.
Razprodaja poletne oprave
V modni trgovini Marsich & Rusa na 6108 St. Clair Ave. je v teku velika razprodaja vsega poletnega blaga. Dobi se obleke in spodnje perilo ter blago na jarde po zelo znižanih cenah.
Ford zvišal mezde in penzije
DETROIT, 5. sept.—Včeraj je bil med Ford Motor Co. in unijo United Auto Workers, CIO, podpisan nov petletni delovni kon-trakt, v smislu katerega se bodo mezde v prihodnosti ravnale po kazalu cen življenjskih /stroškov, obenem pa se bo mesečna penzija, z vključenjem vsote na temelju zakona za socialno za ščito, povišala od $100 na $125 na mesec.
Novi kontrakt je bil izdelan po vzorcu delovne pogodbe, katero je sklenila unija z General Motors Co.
Nova pogodba postane polno-močna 1. januarja in bo 110,000 delavcem v Fordovih obratih dala povprečni mezdni povišek 19 centov in 4 desetinke na uro. Težaki dobe povišek 8 centov, mehaniki pa dodatnih 5 centov.
Domneva se, da bo vsled novega kontrakta sledilo zvišanje avtomobilskih cen. Fordov ravnatelj za industrijske odnose John Bugas je rekel, da se bodo letni izdatki korporacije s tem povečali za okoli 50 milijonov dolarjev.
Katoliški škofje na Madžarskem sklenili sporazum z vlado
BUDIMPEŠTA—Po večteden-skih vročih pojjajanjnih je bil med madžarsko komunistično vlado in vodilnimi katoliškimi škofi podpisan pakt, v katerem sta ote stranki pristali na koncesije. Med ostalim pakt vsebuje točko za poseben odbor zastopnikov cerkve in vlade.
Po besedilu, ki ga je objavila vlada, se je cerkev zavezala, da bo "priznavala in podpirala ustavo ljudske republike;" da bo podvzela korake proti duhovnikom, ki bi delali proti "zakonitemu redu in konstruktivnemu delu republike;" da bo obsodila "vsako subverzivno delovanje" in zabranila rabo cerkve "za politične cilje proti državi;" da bo vplivala na katolike, da delajo za izvršitev petletnega plana za dvig življenjskega staleža.
Duhovščina ne sme pobijati kolektivizacije
Cerkev se je dalje zavezala, da bo duhovščini ukazala, da ne pobija gibanja za poljedelske zadruge, oziroma kolektivizacijo zemlje, "ki bazira na moralnih načelih človeške ; solidarnosti," in da bo podpirata gibanje za mir, "obsojala hujskanje k vojni, rabo atomskih orožij in s tem v soglasju smatrala vsako vlado, ki bi prva rabila atomsko bombo, za vojne zločince."
(Vatikanski viri so v zvezi z objavo teksta tega pakta rekli, da ne morejo komentirati o njem, ker nimajo besedila, sicer pa da madžarski škofje niso v stanju zanikati ničesar, kar objavi vlada).
Kakšne so obveze vlade napram cerkvi
Na drugi strani pa se je vlada obvezala, da bo cerkvi vrnila osem katoliških šol za dečke in dve za deklice, in da jamči "popolno svobodo vere za katoličane in tudi svobodo delovanja zk katoliško cerkev v soglasju z ustavo."	,
Dalje se je vlada obvezala, da bo skrbela "za finančne potrebe katoliške cerkve," oziroma, da bo plačala "zadostno vsoto skozi 18 let, to se pravi, dokler ne bo katoliška cerkev v stanju kriti svojih finančnih potreb iz svojih lastnih virov."
Sorodniki ujetnikov odgovarjajo Maliku
NEW YORK. — V zvezi z "apelom za mir", ki ga je po zatrdilu sovjetskega delegata Jakoba Malika pri ZN poslalo 39 ameriških častnikov, ki se nahajajo v vojnem ujetništvu v Severni Koreji, so sorodniki prizadetih soglasni v prepričanju, da so bili podpisi na tem apelu bodisi ponarejeni ali pa izsiljeni.
Mati poročnika W. F. Jester-ja je v Indianapolisu rekla, da je stvar presmešna, da bi se o nji moglo govoriti, njegov oče pa je dejal: "Dali so njegovo ime na kablogram brez njegovega dovoljenja ali pa ga prisilili." Žena stotnika W. B. Na-comberja pa je v Oaklandu, Cal., izjavila: "Celo za slučaj, da bi ga trpinčili, bi on ne bil podpisal kaj takega."
To so tipične izjave sorodnikov častnikov, katerih imena so bila objavljena.
V dotičnem kablogramu, o katerem je Malik rekel, da ga je prejel kot predsednik Varnostnega sveta, je bila vojna v Koreji označena kot "brezmiselno prelivanje krvi," in rečeno je bilo, da bi se morali Američani umakniti s Koreje.
Obči vtis je, da je dotični kablogram del komunistične propagande. Opozarja se zlasti, da sta jezik , in slog v popolnem soglasju s tako propagando, da pa je tak način izražanja popolnoma tuj povprečnemu Američanu.
50 tisoč komunistov drvi proti mestu Taegu
Severni Korejci so zdrobili severno krilo zavezniške obrambne linije
TOKIO, sreda, 6. septembra—Danes je 50 tisoč mož močna armada severno-korejskih komunistov zdrobila celotno desno krilo obrambne linije Združenih narodov in sedaj drvi proti strategično važnemu mestu Taegu.
štiri mesta so bodisi padla v
Spor radi rabe busov za farno šolo
V občini Avon Lake, Ohio, za-padno od Clevelanda, je bilo vče raj veliko razburjenje med starši katoliške farne šole sv. Jožefa, ko so busi za učence javne šole odklonili prevoz šolarjev farne šole. Šolski odbor je napravil tozadevni sklep soglasno, Snoči se je vršila izredna seja odbora, ki pa je vztrajal pri svojem sklepu, opirajoč se na tradicijsko ločitev cerkve in države, akoravno je kakih 150 moških in žensk močno protestiralo.
Volilni odbor v novih prostorih
čuvaj rešil vozniku življenje
Leonard Telegby iz 1634 E. 70 St. je danes živ vsled čuječ-nosti čuvaja Stanleya Orze-chowskija iz 3995 E. 55 St. Telegby, star 29 let, je včeraj popravljal zavore truka v ozadju Kroehler Manufacturing Co, na E. 116 St., kjer dela kot mehanik. S čuvajem sta izmenjala nekaj besed, nakar je čuvaj odšel naprej po službi okrog tovarne.
Vrnivši se čez kako uro, je čuvaj zapazil, da se mehanik nahaja nepremično pod trukom, motor pa je bil odprt. Potegnil ga je izpod truka za noge in pozval policijo, ki ga je odpeljala v bolnišnico. Omamljen je bil od strupenih plinov,^ ki so prihajali iz motorja.
Trije roparji zajeti,
eden ustreljen
Policija je zgodaj včeraj zjutraj zajela tri roparje in enega od njih ustrelila, ko je skušal bežati.
Ubiti ropar je bil Fazel Sha koor, star 22 let, stanujoč na 2304 Unwin Rd., ki je bil za sačen, ko je z nekim tovarišem, starim 20 let, nosil zaboje kon zervirane juhe iz skladišča A.&P. na 3430 Croton Ave.
Tretji ropar pa je bil neki 18 let star mladenič, ki je vdrl v trgovino Curtis Poultry Co., 925 Broadway, kjer se je sprožil alarm in pozval policijo.
Okrajni volilni odbor se je z včerajšnjim dnem preselil iz mestne dvorane v prostore, kjer se je preje nahajal avtobusni terminal na 1000 Superior Ave.
Registracija volilcev, ki se morajo vsled preselitve ali pre-membe imena, itd., nanovo registrirati, se sedaj vrši v novih prostorih.
sovražnikove roke ali pa so tako ogrožena, da so brez vrednosti za Američane in Južne Korejce.
Ena od dveh glavnih cest in od železniških poti z dvema progama, po katerih se morajo do-važati material' in potrebščine v Taegu, sta presekani.
Pohang je snoči padel v roke Severnim Korejcem
Pohang, luka na vzhodnem koncu 120 miljske fronte, kjer je bila zasidrana zavezniška črta, je padel v roke komunistom že snoči. Z izjemo Pusana, je bila tam edina luka za uvažanje materiala za sile Združenih narodov.
Ameriški branilci zračne baze šest milj južnovzhodno od Po-hanga so v nevarnosti, da "bodo odrezani, ali pa se je to že zgodilo.
*
Angleži stopili v akcijo v Koreji
NEKJE V KOREJI, 6. sept.— Britske čete so v akciji v Koreji in ena stotnija se je danes priborila iz obkoljenja komunističnih čet.
Angleži so šli v frontno linijo pod plaščem noči v ponedeljek zvečer in se pripravili za akcijo
včeraj, ko je lil dež kot iz škafa. *
Malik označuje zračni incident za pretvezo
Lake success, 5. sept.—
Sovjetski delegat Jakob Malik, ki je tudi namestnik sovjetskega zunanjega ministra, je danes hladnokrvno poslušal poročilo, ki ga je dal ameriški delegat Warren Austin o incidentu, v katerem je neko letalo z rdečo zvezdo napadlo brodovje Združenih narodov ob korejski obali, nakar je bilo lahko sestreljeno in je bilo v morju najdeno truplo nekega sovjetskega airoadnega letalca.
Malik poročila ni zanikal, pač pa ga je označil za "provokacijo s strani gen. MacArthurja in vojnega oddelka," da bi se pokrili napori Zedinjenih držav za razširjenje korejske vojne, ko so čete drugih narodov dospele v Korejo.
Malik je dejal, da je to ena od vrste "provokacij," ki je bila posebno pripravljena za to sejo.
AMERIŠKI TANKI V FRANCIJI
CHERBOURG, Francija. — Tu so danes dospeli prvi ameriški tanki, katere je Amerika poslala v smislu programa oboroževalne pomoči.
Pošiljka, ki je dospela na ladji Miller, je vsebovala 21 tankov Sherman izdelka, 7 topov in 3,000 zabojev vojaške opreme.
AMERIŠKA ARMADA V NEMČIJI SE NE POVEČA
WASHINGTON—Predsednik Truman je povodom prihoda ameriškega komisarja, načelnika ameriške komisije v zapadni Nemčiji, Johna J. McCloya izjavil, da nima nobenih načrtov za zvišanje ameriške okupacijske armade v Nemčiji.
ŽUPAN O'DWYER BO POSLANIK V MEHIKI
NEW YORK—Prošli petek je odpotoval v Californijo župan O'Dwyer, katerega je predsednik Truman imenoval za poslanika v Mehiki. Tam bosta on in njegova žena gosta pri bratu Franku, dokler ne nastopi svojega novega urada. Županske posle bo do volitev vodil predsednik občinske zbornice Vincent R. Impellitteri.
Študent žrtev nezgode
Mrliški oglednik Samuel R. Gerber je včeraj podal izjavo, da po natančni preiskavi v okoliščine, v katerih se je 21-letni študent na Baldwin-Wallace kolegiju, Carl W. Brayreuther ustrelil, je mladenič postal žrtev nesreče. Prvotno se je domnevalo, da si je fant sam vzel življenj*.
Deček zadet od avta
Petletni Norman T. Weisman iz 564 E. 105 St. se nahaja z prebito lobanjo v Glenville bolnišnici, kamor je bil prepeljan potem, ko ga je zadel neki avto pred njegovim domom. Kakor so priče povedale policiji, je fantek priletel na ulico med dvema avtoma, ki sta stala ob strani ceste.
Najdeno žensko truplo ni Mrs. Pawek
V nekem gozdu v okraju Stark, več kot 25 milj od Lis-bona, Ohio, je bilo najdeno truplo neke ženske srednjih let. Tam nekje je še v juliju izginila Mrs. Bertha Pawek, 48 let stara Clevelandčanka, zato se je domnevalo, da je truplo morda njeno truplo. Ampak neka ženska, ki je svoj čas delala pri Paweko-vih, trupla ni mogla identificirati.
Mož ženske, ki je izginila brez sledu po raz,poroki, je na sumu, da jo je umoril, ampak dokazov proti njemu ni nobenih.
Vladni načrti za ojacenje obrambe
WASHINGTON.—Skozi štiri ure so pričali pred senatnim finančnim odsekom državni tajnik Acheson, obrambni tajnik Johnson in administrator Mar-shallovega plana Hoffman, ki so svetovali, da se izvede "stop-njevalno rekrutiranje" na temelju obstoječega zakona za vojaško službo, da se oborožijo Zedinjene države in njihove zaveznice kot odgovor na grožnjo komunistične agresije.
Vsi trije so poudarjali nujno potrebo, da kongres odobri postavko štirih milijard dolarjev, da se oborožijo zapadne evropske sile in druge prijateljske nekomunistične dežele.
Senatni odsek za oboroženo službo pa je sklenil, da se vsaj za enkrat ne bo priporočal zakon za splošno vojaško službo. Senator Tydings je dejal, da tudi v slučaju, da bi se tak zakon sprejel, kar se v nobenem slučaju ne bo zgodilo pred januarjem, bi se ga ne začelo izvrševati za dobo enega leta.
Predsednik Truma« je odseku pisal, da bi bil tak načrt za enkrat neizvedljiv.
STRAN 2
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)_________
For Six Months—(Za šest mesecev)
For Three Months—(Za tri mesece)
ENAKOPRAVNOST
____$8.50
5.00 ___3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)___________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)___________________
For Three Months—(Za tri mesece)__________________________
..$10.00 - 6.00 .. 3.50
Entere«^ as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879*
PRED NOVIMI PROBLEMI LJUBLJANSKA PORODNIŠNICA
6. septembra 1950
104
GENERAL MacARTHUR BI BIL RAD VEČ KOT GENERAL
Zedinjene države niso militaristična dežela, zato so se slej ko prej držale zdravega načela, da je vojaška oblast le roka civilne oblasti in da mora biti slednji, strogo podrejena. General MacArthur bi rad to načelo preobrnil. Ne da bi bil vprašal predsednika Trumana, ki je v smislu zvezne ustave njegov vrhovni poveljnik, in ne da bi se posvetoval z državnim oddelkom, je prošli teden poslal na konvencijo organizacije "Veteranov inozemskih vojn" v Chicagu izjavo, v kateri je dal duška svojim čustvom glede važnosti Formoze za ameriško obrambo. Predsednice je njegovo izjavo čisto pravilno prepovedal, in sedaj je ogenj v strehi—republikanska opozicijo in ekstremeni nacionalisti, ki so iz MacArthurja ustvarili nekakega malika, oziroma bi iz njega radi nekaj takega naredili, bili že vzroki taki ali drugačni, sedaj kričijo kot srake, da predsednik "velikemu generalu maši usta," da je to diktatura, in tako dalje.
Vodja demokratske večine v poslanski zbornici, kon-gresnik McCormack iz Massacusettsa, je storil zelo koristno in potrebno delo, ko je na te očitke odgovoril z izjavo, da vprašanje, za" katero gre, ni, kdo je komu "zamašil usta," temveč ali je v Ameriki na krmilu civilna vlada, ali bomo sprejeli vlado militarizma.
O bistvu vprašanja, ki ga je sprožil MacArthur, namreč o Formozi in v kako absurden in težak položaj bi nastal za Ameriko, če bi se generalom dovolilo, da odločajo smernice naše zunanje politike, neglede na stališče vladnih organov, ki jim je ta naloga poverjena, je spregovoril tudi Walter Lippman, kije morda eden najbolje informiranih in tudi najbolj vestnih proučevalcev zunanjepolitičnih problemov.
Lippman je v svojem članku opozoril/na nekatera važna dejstva, in med ostalim podčrtal kardinalni fakt, da medtem ko je predsednik Truman v formalni izjavi, katero je poslal Varnostnemu svetu Združenih narodov dne 27. junija, ko je bila sprejeta resolucija za nastop proti agresiji Severne Koreje, izrecno zagotovil, da nima Amerika nikakih teritorialnih ambicij glede Formoze, da je bila zaščita Formoze s strani ameriške mornarice odrejena zgolj kot začasna poteza, končno razpoloženje otoka pa da mora biti odloženo do časa, ko se bodo reševala druga vprašanja, nanašajoča se na mir v Pacifiku, kakor predvideva listina Združenih narodov, pa je MacArthur v,svoji izjavi zahteval, da Zedinjene države kar na svojo roko in ne da bi koga vprašale, za praktične svrhe okupirajo Formozo in jo spremenijo v svojo zračno bazo.
MacArthur seveda ne pove, kaj naj bi predsednik odgovoril, če bi Varnostni vprašal za pojasnilo, kako naj se spravi v sklad zagotovilo predsednika z njegovo izjavo, oziroma, kdo prav za prav določa smernice ameriške zunanje politike—vlada v Washingtonu ali general MacArthur na Japonskem.
Lippman se tudi čudi Mac Arthur j evi logiki, ko argumentira, da bi bila Formoza v ameriških rokah napremag-Ijiva zračna trdnjava, s katero bi se mogel obvladati ves azijski kontinent, pozablja pa, da bi bilo to res le toliko časa, dokler bi komunistična Kitajska ne razpolagala z močno zračno silo, in da bi bila taka sila gotovo bolj sposobna razbiti Formozo, pa bila v kogarkoli rokah, kakor pa bazo na Filipinih, za zaščito katerih je baje potrebno, da pride Formoza pod ameriško kontrolo.
Ne glede na okolnosti vojaške strategije pa je povsem jasno, da bi Zedinjene države s korakom, ki ga je svetoval MacArthur, z enim, mahom prepričale vsa azijatska ljudstva, da je propaganda Moskve o "ameriškem imperializmu" gola resnica, in da bi s tem .isto po pravici izgubili slehernega prijatelja na Vzhodu,
Clemenceau je nekoč rekel, da je vojna preveč resna stvar, da bi se prepustila generalom. To velja tem bolj za zunanjo politiko, kajti zavožena zunanja politika je naj-sigurnejša pot v vojno.	j
široki svetli hodniki Ijubljan-kre porodnišnice v Šlajmerjevi ulici te te povedejo v lepe, čiste porodniške sobe, kjer matere rode, v strogo ločene oddelke, kjer novorojenčki preživljajo svoje prve dni, skrbno zavarovani za steklenimi stenami, negovani po najsodobnejših higi-jenskih pravilih in postavah. Zdravi dojenčki posebej, nedonošenčki posebej, prizadeti oziroma oboleli novorojenčki spet posebej. Popolna sterilnost, strogo poudarjena čistota na vsakem koraku, v slehernem dotiku s porodnicami i n novimi državljani je pač prvi pogoj, da more v redu in uspešno opravljati svoje odgovorno poslanstvo ta naša, prav gotovo ena izmed najvažnejših zdravstvenih ustanov.
Kakor grozotne, nezaslišane pravljice se nam zde danes statistike in kronike porodnišnic velikih evropskih mest pred nekaj • desetletji, ko je zaradi ne poznavanja pogubonosnega bacila porodniške sepse, zaradi pomanjkljivih higijenskih razmer in profilaktičnih ukrepov pomrlo vsako leto na stotine in tisoče nesrečnih porodnic. Danes pa se nam prav tako zdi skoraj neverjetna ugotovitev, da v ljubljanski porodnišnici pri zadnjih dvajset tisoč porodih ni bil zabeležen niti en primer po rodniške sepse. S takšnim razveseljivim rezultatom se ne mo rejo ponašati prenekatere porodnišnice v zdravstveno višje razvitih in bolje organiziranih deželah kakor je to na primer Švica, nordijske države in dru ge. ^	'
Doseženi uspehi v naši osrednji porodniški ustanovi, ki jih poleg že navedenega dejstva izpričuje zelo nizka umrljivost porodnic (saj je padla po osvoboditvi do tisočinke) so dokaz in potrdilo vsestranske skrbi obla sti in odgovornega osebja za zdravje in prispeh mater in otrok. S pridobitvijo nekdanjega sanatorija "Leonišča" je bila omogočena stroga delitev ginekologije in porodništva na či sto, nečisto in polčisto. Ta porazdelitev velja tako za prosto re kakor za osebje.
Treba je podčrtati važnost in nujnost širjenja zdravstvene prosvete med ljudstvom v splošnem in med bodočimi materami posebej, da se te še pred prihodom v zavod z zdravim higienskim načinom življenja in s pol no zavestjo odgovornosti materinstva pripravijo za porod ter tako že v naprej same prepreči jo vsako morebitno okužbo iz malomarnosti a 1 i nevednosti. Popolna zdravstvena zaščita in oskrba v zavodu je zajamčena s strogimi načini izolacije in ostalimi profilakčnimi ukrepi ter najsodobnejšimi metodami zdravljenja. Prav zato je pre poved obiskovanja porodnic še posebno upravičena, prav tako je novorojenček, ki ga s porod niške mize skozi okence polože na posteljico za stekleno varnostno steno obvarovan vsakršnih stikov, ali z drugimi besedami, vsakršne možnosti okužbe ali infekcije. Nad njegovim razvojem in življenjem budno bde izkušeni zdravniki, sestre in strežnice, ki jih vidiš na vsakem koraku, kako tiho hite po svojem poslu v belih haljah in z maskami na ustih. Požrtvovalno in disciplinirano osebje porodnišnice se dobro zaveda odgovornosti, ki so jo dolžni ne samo materam in otrokom, marveč vsej naši socialistični skupnosti. Sistematska vzgoja nižjih, srednjih in višjih medicinskih kadrov daje svoje vidne sadove. Iz leta v leto jih bo dajala več.
Kljub dosedanji razširitvi je vprašanje novih prostorov na ljubljanski porodniški kliniki še zmerom življensko, iz dneva v dan bolj pereče. Vedno večje!
število porodov je znamenje splošnega porasta rojstev po osvoboditvi, pa tudi vedno večjega zaupanja ljudstva v osrednji porodniški zavod. Statistika nam pove, da je bilo pred vojno v ljubljanski porodnišnici okrog 2000 porodov na leto, v letih 1943 in 1944 je padlo število porodov na 1200, po osvoboditvi pa porodi postopno rastejo in so lani dosegli rekordno število skoraj 5,000. Prav tako je seveda naraslo število porodov v mariborski porodnišnici, ki je bila razširjena, v celjski, v razširjeni novomeški. V Ptuju in na Jesenicah sta bili odprti novi porodnišnici, Postojna jo bo dobila letos. Treba bo, čim bo mogoče, ustanoviti še porodnišnice v Brežicah, v Slovenjem Gradcu in v Murski Soboti.
V ljubljanski porodnišnici grade nove sodobne umivalnice, kopalnice, stranišča in druge stranske prostore, na mestu starih, neustrezajočih in nehi gienskih — klaverne dediščine preteklosti. V bližnji bodočnosti je nameravana prizidava asep-tične porodne sobe in nove prostorne predavalnice. Stara predavalnica že davno več ne zadošča svojemu namenu in potrebam. Nekdaj je našlo v nji mesta 20 babiških učenk, danes pa se stiska po klopeh in kotih po 80 študentov. Tesna predavalnica je zasedena kar po sedemdeset ur na teden. Razen s prizidki na vrtno stran bo doseže na delna razširitev zavoda tudi še z vselitvijo babiške šole v enonadstropno provizorno leseno poslopje, ki so ga že spravile pod streho, po večini s prostovoljnim delom gojenke same in uslužbenci klinike. Ba-biška šola, ki domuje v zavodu že dolga leta, se prav tako naglo razvija v skladu z vedno večjimi zahtevami in potrebami po strokovnih babiških kadrih. Pred vojno je vsako drugo leto zapustilo šolo okrog 18 usposobljenih babic, danes jih dveletna babiška šola pošilja vsako leto do 25. V novem pro-vizoriju bo našlo stanovanjske prostore, učilnice in predavalnice 70 babiških učenk. Tako se bo letno še deset diplomiranih babic več posvetilo svojemu poklicu.
Kljub naštetim gradnjam, za katere je upati, da bodo še letos dovršene, seveda problem razširitve ljubljanske porodnišnice s tem še ne bo končno rešen. Zaradi prenapolnjenosti mora vodstvo klinike dostikrat omejitis prejem porodnic oziroma skrajšati dobo njihove nege v zavodu po porodu. Vse te težave bo mogoče za prvo silo premostiti šele takrat, ko bo dograjen nameravani nadzidek, to se pravi, ko bodo celotno poslopje porodniške klinike dvig nili za nadstropje in pripravili tako lepo število novih po stelj materam in novorojenčkom. Pred istimi problemi razrešitve stoje prenapolnjene porodnišnice v Mariboru, Celju in drugod.
Ljubezen in skrb, ki sta ju deležna mati in otrok v naši ljudski državi zmerom in povsod, je porok, da bo naša osrednja porodniška ustanova z ostalimi porodnišnicami vred kakor doslej tudi v bodoče čast no in uspešno izpolnjevala svoje odgovorne naloge.
ov)^ INO^

Omejitev prometa s krompirjem
Minister in kmetijstvo LRS je izdal odredbo, s katero se razglašajo za okužena s kolo-radskinj hroščem območja okrajev Krško, Novo mesto, Poljča-ne, Ptuj, Trebnje, Gorica, Idrija, Ilirska Bistrica, Sežana in Tolmin v celoti; razen tega pa naslednji kraji; Borovnica, Dolenji Logatec. Preserje, Rakitna in Verd; iz ljubljanskega okoliškega okraja, Hotavlje i z kranjskega okraja. Breg, Loka pri Zidanem mostu, Radeče in Vrhovo iz trboveljskega okraja ter Hrenovica, Hruševje, Razdrto in Senožeče iz postojnskega okraja.
Na njivah, ki so okužene in na okoliških njivah v oddaljenosti 1.5 km, se ne sme z izkopom krompirja začeti pred časom, ki ga za to določi po navodilih ministrstva okrajni izvršilni odbor. »Pridelovalci smejo kopati samo za lastno porabo, vendar morajo pustiti ne-izkopano vsako drugo vrsto.
Iz okrajev in krajev, ki so zgoraj navedeni, je prepovedano prevažati ali prenašati krompir v druge kraje razen v mejah okuženih okrajev in krajev. Izjemoma pa smdjo iz teh območij prevažati krompir v druge kraje Slovenije odkupna podjetja iz kmetijske zadruge, in sicer z dovoljenjem' poverje-ništva za kmetijstvo pri okrajnem izvršilnem odboru tistega okraja, kjer je krompir pridelan. Ta dovoljenja se smejo izdati samo za krompir, namenjen potrošnji, in sicer za po-trošna središča, ki so navedena v odredbi. Pri nakladanju je treba odstraniti vso med krompirjem pomešano zemljo. Po prevozu pa je treba očistiti prevozno sredstvo zemlje in vozilo razkužiti (politi z nafto). Razkuževanje se mora opravitii poc nadzorstvom okrajnega (mest nega inštruktorja za varstvo rastlin, ki mora biti o tem pravočasno obveščen. Iz potrošnih središč, kamor prihaja krompir iz okuženih področij, smejo pridelovalci izvažati ali prenašati krompir v druge kraje le s potrdilom krajevnega (mestnega, rajonskega) izvršilnega odbora, da izvažajo oziroma prenašajo svoj lastni pridelek. Gornje prepovedi ne veljajo za semenski krompir, ki se prevaža s posebnim dovoljenjem ministrstva za kmetijstvo
V ZAGREBU GRADIJO ŠTUDENTSKO NASELTE
NA GRADILIŠČU PROGE DOBOJ—TUZLA SO PREBILI PRVI PREDOR
Pred meseci so v Bosni zače li graditi normalnotirno železniško progo Dobo j—Tuzla, ki bo povezala obe mladinske progi in bo zlasti olajšala odvoz premoga iz tuzlanskega in ba-noviškega premogovnega* baze na, kajti pred tremi leti zgrajena proga Brčko—Banoviči že težko zmaguje narasli promet Od celotne proge so že lani zgradili odsek od Tuzle do Pu račica pri Lukavcu, od koder je treba do Doboja zgraditi še 42 km proge. Da bo nova železnica še letos zgrajena, so v juni ju prišle na gradbišče mladinske delovne brigade. Tako so se razvila dela na vseh šestih odse kih trase. Na progi bosta tudi dva predora, in sicer na 6. in 7 odseku. Med minerji, ki gradijo ta dva predora, se je razvilo živo tekmovanje. Te dni so mi nerji prebili prvi 126 m dolg predor Mrčevac, in sicer pet dni pred rokom. Najboljša brigada na gradbišču predora, ki jo vodi Marko Berkovič, je zadnji mesec presegala normo za 95 do 265Delavci železniškega gradbenega podjetja "Mosto-gradnja" pa so te dni na progi začeli graditi tri mostove čez reko Sprečo.
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu, in doma!
Zadnji mesec so se v velikem obsegu razvila gradbena dela na gradbišču bodočega študentskega mesta v Zagrebu. Na tem gradbišču dela sedaj 29 mladinskih delovnih brigad, skupaj 2750 mladincev in mladink. Med njimi je nad 800 mladincev iz inozemstva, ki so prišli pomagat naši študentski mladini. Sedaj dela na gradbišču 400 francoskih mladincev, 79 Nizozemcev, 95 Avstrijcev, poleg skupin Norvežanov, Italijanov Angležev, Dancev, Švedov, Tržača-nov in Američanov. V franco-^ skih, nizozemskih in nekaterih drugih brigadah so tudi mladinci iz Trinidada, Martiniqua, Indije, Siama, Pakitsana, Vietnama, Kine, Kolumbije, Južne Afrike, Cileja itd., vsi študenti, ki študirajo v Evropi in so se odzvali vabilu, da pridejo v Jugoslavijo in tu spoznajo resnico o naši državi.
Vsi mladinci, domači in tuji, so nameščeni v 3 velikih taboriščih. Tu imajo na razpolago igrišča, kinematografe, pa tudi dovolj prilike, da se med seboj spoznajo. Inozemski mladiiici zlasti radi poslušajo predavanja o naši državi, o našem sporu z Informbirojem, o razvoju naše zakonodaje, o našem socialnem zavarovanju in o graditvi socializma v naši državi.
Gradnja študentskega mesta se je začela v velikem obsegu. Devet zgradb že zidajo, za 19 zgradb pa kopljejo temelje. Od inozemskih brigad se je doslej najbolj izkazala angleška brigada, ki je bila razglašena za udarno brigado. Za Angleži ne zaostajajo zlasti Švedi, Danci ter Norvežani, čeprav kot severnjaki najteže prenašajo vročino. Visoko presega norme tudi francoska brigada "14. julij". Naše mladinske brigade pa postavljajo na gradbišču študentskega mesta rekorde, kakršni so bili doseženi samo na mladinski progi in na avtomobilski cesti.
Študentsko mesto gradijo približno 5 km vzhodno od zadnje tramvajske postaje na Maksi-mirski cesti, in sicer na površini okrog 700 ha. Gradbeni načrt predvideva, da bo to študentsko mesto imelo v bližnji bodočnosti okrog 18,000 stanovalcev: študentov, profesorjev ter ostalega učnega in pomožnega osebja. Tu bodo postavili vse potrebne univerz, zgradbe. V centru bo rektorat, gledišče, knjižnica, razstavna soba in osrednja restavracija. Posebna naselja bodo za posamezne fakultete teh. visoke šole, Nara-voslovno-matematična fakulteta bo imela svoj botanični vrt, posebni prostori so določeni za filozofsko, pravno, farmacevtsko, ekonomsko, kmetijsko-goz-darsko, veterinarsko in medicinsko fakulteto s klinikami. Tu bo tudi visoka šola za fiz-kulturo s stadionom za 20,000
gledalcev, fizkulturnim parkom, umetnim jezerom in plavaljnim bazenom, z aerodronom za jadralne letalce itd.
Študentsko mesto bo imelo tudi svojo glavno cesto s 30 m širokim cestiščem, skupaj z zelenim pasom pa bo ta cesta široka 100 m. Po planu bodo še letos dogradili 24 enonadstrop-nih stanovanjskih hiš za študente, kjer bo lahko stanovalo 1300 študentov. Razen tega bodo še letos začeli graditi geodetsko fakulteto, ki bo zavzemala 6000 kvadratnih metrov.
Najdba Rimskih novcev pri Kopru
Spomladi leta 1944 je domačin Kermac Lazar iz Vangane-la pri Kopru oral nad vasjo na mali višini, ki se imenuje "Na Njivah". Ko je obračal plug za novo brazdo, je privzdignil opeko, izpod katere so se vsuli zeleno patinirani novci. Iskal je dalje in odkril veliko količino bakrenega denarja, ki je bil nasut v krožno posodo, zasilno napravljeno iz kosov opeke. — Čeprav ni znal točno določiti novcem izvora., se je dobro zavedal, da gre za zgodovinsko pomembno najdbo, ki jo je treba brezpogojno rešiti. Zavedal se je, da bi bUa najdba za Slovenijo izgubljena, če bi jo prijavil takoj, zato jo je skril in po osvoboditvi premišljal, kam bi z njo, da bi najbolje služila kulturni skupnosti. Tako se je pred meseci odločil in prinesel najdbo na Prosvetni odbor Okrožja v Kopru. Novci so bili te dni pripeljani v Numizmatični kabinet Narodnega muzeja v Ljubljani v začasno čuvanje in znanstveno obdelavo. Ko bo ta gotova, bo najdba krasila zbirke koprskega muzeja.
Vanganelska najdba je doslej največja skupna najdba rimskih novcev v Sloveniji. Novci tehtajo skupno 34 kg, so bakreni in v splošnem lepo ohranjeni. Izvirajo iz prve tretjine četrtega stoletja naše ere — iz časov cesarjev Diokleciana in Konstantina Velikega. Podrobna znanstvena obdelava najdbe bo dragocen doprinos k zgodovini slovenske Istre. Najdišče je nesporno rimska postojanka, o čemer pričajo ostanki arhitekture, ki jih najdeš na ogradah na Malih Njivah. Tudi ime bližnje vasi Mali Centur (Centu-ria, latinsko — stotnija) priča o tem. Novce je zakopala posadka, ki se je morala v naglici umakniti.
Ker so skupne najdbe novcev dragocen vir za spoznavanje denarnih razmer dobe, v kateri so bile zakopane in ker so tudi sicer važen pripomoček zgodovinskim vedam, je treba na tem mestu dati vse priznanje tov. Kermacu Lazarju iz Vanganela za njegovo vzorno ravnanje, za katero je tudi prejel zasluženo nagrado.
FRANCOSKI DELAVCI IZRAŽAJO JUGOSLAVIJI SIMPATIJE
Pariz, 19. julija—(Tanjug) — Včeraj se je v Parizu^ začelo delo kongresa nacionalnega sindikata učiteljev Francije. Med tujimi delegati so navzoči tudi predstavniki Jugoslavije.
Jugoslovanski delegat je pozdravil kongres v imenu sindi-Kata prosvetnih delavcev Jugoslavije in med drugim rekel, da Jugoslovanski sindikati niso zapustili linije enotnosti prosvetnih delavcev na svetu. Omenil je revolucionarne tradicije, ki vežejo delavski razred Francije in Jugoslavije. Želel je kongresu uspešno delo, ki naj koristi miru, katerega danes ogrožajo impe-rialisti z Zapada in kominfor-' movci z Vzhoda.
Ko je jugoslovanski delegat končal svoj govor, so navzoči priredili jugoslovanski delegaci-
ji manifestacije, ki so trajale deset minut. Kominformovska manjšina, ki je najprej hotela vsiliti resolucijo, s katero se obsoja navzočnost jugoslovanske delegacije, je po taksnem pozdravu jugoslovanski delegaciji zapustila dvorano.
Francoski prosvetni delavci so doslej že večkrat izrazili svoje simpatije do Jugoslavije Sindikat prosvetnih delavcev pariške pokrajine je 20. julija soglasno izglasoval resolucijo proti francoskim kominformovcem, ki so skušali ovirati miting francoske napredne mladine. Razen tega se je več kot 120 mladih profesorjev in učiteljev, ki so člani te federacije, vpisalo v mladinske brigade, ki bodo letos delale na jugoslovanskih gradbiščih.
(PoattU u "tjudik« pravic#")
septembra 1950
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Kunaver:
ZADNJI KRAJ
(Spodnja črtica je ponatisnje-v Ljubljani izhajajoče ^^_^^tvene revije "Proteus." Za-bo posebno za tiste ame-Slovence, ki prihajajo iz čudovitega Cerkniškega
i^zera.^Ured.)
Cerkniško jezero je pri nas o ovc po imenu vsakomur do-2nano; toda koliko jih je, ki poznajo v resnici, ki so si ta naše zemlje malo bliže gledali? So pa tudi ljudje, ki razočarani vračali od tam, jezeru premalo časa po-se človek niti male-blejskega in Bohinjskega je-„] ^ more v enem dnevu na-3,ti; kako pa naj obišče vse j.^^'^^f'^itosti Cerkniškega jeze-' ki je y veliki vodi petkrat ^ ° Veliko kakor Bohinjsko. , ^ tem ko obe gorenjski jezeri _ Zeta v glavnem ob vsakem ^^kaj enako, če tudi ved-očarujoo sliko, je Cerkniško vedno drugačno. Zdaj je
dok °	teče vanj nekaj
^3 močnih rek, ki prinašajo Vodi celo do 153 kubič-^6trov vode na sekundo. Na j^^sovem širnem površju more visoke in nevarne del	bregovih jezera se
vrtinci in v razpoke ze-Jske skorje izginjajo jezer-Vode. Pri Veliki Karlovici 1o,	tedaj veliko poseb-
ij. 'dag skrivnostnim grgra-■ Velika reka dere v goro!
^°Pet ti nudi vpadajoče jeze-. pozneje suho jezero svoje ®®bne, edinstvene užitke. ^ osebnost Cerkniškega jezera v^°^ovo njegov v podnožju Ja-/ttika ležeči samotni zaliv Zad-kraj.
^ Cerknice prideš v pol ure
^ ^3-si Dolenje Jezero, od tam
v nekaj minutah na jezer-
bregu. Seveda, z vodo je
J' kakor je pač letni čas in
Lahko doživiš, da boš že v
v I sami naletel na vodo, če . ^ ■

3esen ali pomlad zelo de-ali pa boš videl tik za zadnje ostanke jezerske ^^ginjati v velikih ponik-^odonos in Rešeto; ali pa Hot	nad širno vodno pla-
jifop' boš po nasipu korakal lUj,/ jugovzhodu in bodo, če je ^dosti močna, pljuslcali tebe; ali pa se ne boš ^ l^^.^'^trgati od pogleda, ko bo Jeij goro vstajala zarja in Vi°	v mlirni vodni gla-
e^j^^orda pa boš zaman iskal ker v njegovem dnu ne ^ ®du Vode in le tihi Stržen se Gostom počasi prelival i^^Pfoti Veliki Karlovici, ki jo Hj. Zaslutil pod strmimi skala-zapadni strani jezera, 'ničesar ne morem ob-^^^jezerska plan bo vedno
ka Gorice. Gorico boš našel enkrat res kot pravi "z valovi obdani" otok, drugič pa le kot lepo gorico, griček, porastel s smre-kovino, položen na vznožje Ja-vornika, ki se strmo dviga na jugozahodni strani jezera. Ob Gorici prideš do Pretržja. Tu je zveza med Gorico in masivom Javornika pretrgana. Jezerska tla so tukaj le toliko dvignjena, da ob srednji in nizki vodi niso pod vodo. Ob veliki vodi pa je ta sicer kopna zveza poplavljena; in četudi je le par sto metrov široka, more postati tod prav nevarno, ker sem ob neki ekskurziji, ko nas je na nerodnih cerkniških čolnih napadla popoldne pomladna burja s tako silo, da so valovi grozili obrniti težke čolne.
Ob nizki vodi moreš korakati še en kilometer ob jezerskem bregu v južni smeri, ob visoki pa te popelje steza v isti smeri naravnost v polagoma se dvigajoče gozdno pobočje. Po enem kilometru zanimive obrežne poti te majhen zaliv kar sam povabi proti gozdu in steza te rahlo se vzpenjaje povede na vrat polotoka Drvošča. Dvigaš se nekoliko minut proti zahodu, ko se tla zopet nagnejo in med drevjem se posveti z ločjem precej zarast-lo vodno površje zaliva Zadnji kraj. Seveda je tudi tukaj z vodo tako kakor v Cerkniškem jezeru samem. Poleti ga boš mogoče našel tudi popolnoma osušenega, ker je voda odtekla v notranjost gora, v še ne raziskane in nedostopne podzemske jame. Med visoko vodo in sušo pa boš v vsakem času našel drugačne razmere. Vedno pa bo Zadnji kraj v svoji samoti, tiho ležeč pod mogočnimi pobočji Javornika in v okrilju njegovih širnih gozdov ter ločen od jezera po ozkem polotoku Drvošču napravil nate najugodnejši vtis.
Že potovanje po polotoku Drvošču je prijetno. Širok je le okoli četrt kilometra in skoraj dva kilometra dolg. Obraščen je
z jelovino, na bregovih Cerkniškega jezera in Zadnjega kraja pa z različnim grmovjem, le tu in tam je kaka vrzel. Drvošec je posebno ob veliki in srednji vodi pravo razgledališče na vse dogodke na jezeru in na zalivu. Ker si krit za grmovjem, se lahko priplaziš prav do brega vode, kjer je posebno jeseni in pomladi, ob času selitve vodnih in močvirnih ptic, prav živahno. Oborožen z dobrim daljnogledom se lahko naslajaš ob pogledu na domače in tuje, včasih prav redke vodne ptice. Razume se, da moraš biti v taki družbi, ki je tiha in zna ceniti ta ptičji paradiž. Tako boš lahko zalezel jate velikih divjih rac in njihovih sorodnic, krhelj, lisk, žvižgelj, žlicaric in drugih.
Včasih res ne veš, kam bi dal tega ali onega vodnega ptiča^ tega ali onega dolgokrakega močvirnika. Zdaj tu, zdaj tam slišiš iz trsja ob bregu najrazličnejše glasove vodnih ptičev, a do njih ne moreš, ker te loči voda od njih. Doživiš pa lahko tudi razburljive trenutke, kajti Javornik je domovina roparjev, Cerkniško jezero in Zadnji kraj pa zavetje tisočev ptičev s slastnim mesom. In tako moreš sam doživeti prizore, ki jih Dolenec v svojih opisih Cerkniškega jezera tako živo podaja. Res je, da dandanes ni več toliko ptičev, ker je preveč lovcev, a v ugodnih dnevih je na vodi, nad njo in v t rs ju širne vodne planjave Cerkniškega jezera in posebno Zadnjega kraja, ki je kakor ustvarjen za zavetje ptičev, še zelo živahno.
Zaliv Zadnji kraj, ki leži med polotokom Drvošcem in strmim gozdnim Javornikom, je okoli dva kilometra dolg in največ pol, najmanj pa četrt kilometra širok. Visoki gozd, ki ga obdaja, mu daje poseben čar, dtenem pa ga varuje vetrov. Zato na njem tudi v najhujši butji voda ne valovi tako, kakor na odprti vodni planjavi Cerkniškega jezera. Trsje je tod zelo visoko, a mestoma se razprostira odprta vodna plan. Tako imajo vodne ptice v Zadnjem kraju, kar si požele: odprte vodne poti in gosto trsje, ob bregu pa grmovje, kamor se morejo skriti, kadar
^^■čna, ko boš korakal od Do-Sa Jezera čez nasip do oto-
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHAPE AVENUE
Pokličite:
ENdicott 1-0718 *
jih od vrha zalezuje kragulj ali kak drug njegov lačni sorodnik. Plitvine ob bregovih nudijo vodnim pticam in močvimikom dovolj hrane in ves položaj Zadnjega kraja je tako prijeten in prikladen za vso to ptičjo družbo, da se, če jim človek da mir, za stalno naselijo tam. Z Javornika se včasih priklatita v Zadnji kraj volk in mrjasec.
Toda tudi za prijatelja Krasa ima Zadnji kraj dosti zanimivega. Pridi tja samo v suši in dno zaliva na mnogih mestih kar štrli golih in razjedenih skal, med katerimi izginja zadnja voda, ali pa zijajo črne razpoke, ki vodijo v neznane podzemske vodotoke. Tako imaš takoj ob bregu na severni strani ponikve Gebno, Veliko in Malo Bobnari-co. Na zahodni strani pa so Stra-nja jama. Kotel ali Krajna jama in nasproti bližnjemu Otoku lepa izvira Mrzlik in njegov sosed, ki prinašata v Zadnji kraj vodo, ki je poniknila visoko gori na planoti Javornika. Preje navedene ponikve pa niso vedno samo ponikve, ampak delujejo po posebno hudih nalivih in dolgotrajnih deževjih kot tako imenovane estavele in bruhajo ogromne količine Tode. Tedaj dere med juž-iiim koncem polotoka Drvošca in med Otokom, na kraju ki so mu dali ime Vrata, močan tok iz Zadnjega kraja v Cerkniško jezero. Kraj je zelo lep. Iz vode mole široki skalni sloji, ki kar vabijo k počitku in občudovanju zanimivega kraja. V suhem letnem času pa požira vodo še pred Vrati ležeča ponikva Ceslenica, ^nako tudi na zahodnem bregu Drvošca nahajajoče se razpoke v ponikvi, imenovani Skednenca. Če imaš srečo in je blizu ribič z bližnjega Otoka, boš videl, kako spretno bo z ostmi nasadil veliko ščuko, ki je tvojim očem skrita med ločjem v plitvem dnu. Ako te ne bo mikalo vrniti se domov po dnevu, polnem prijetnih in poučnih doživljajev ob obali
Zadnjega kraja, greš čez Vrata, in si na romatičnera Otoku z njegovo vasico, gozdičem in sena široko, vedno se izpreminja-jočo jezersko plan, na mogočno Slivnico, sanjavo Križno goro, kjer samuje mogočna Križna jama, na široko položena pobočja Blok.
—NOVA DOBA
POVEČANJE ITALIJAN-SKE VOJSKE
Rim, 29. julija — (Tanjug) — Italijanska vlada je sprejela na sinočnji seji predlog vojnega ministra Pacciardija o oborožitvi italijanske vojske in mornarice. Po uradnem poročilu bo te dni vojni minister zahteval od italijanskega parlamenta odobritev naknadnih kreditov za to izredno oborožitev. Po pisanju italijanskega tiska je vlada že načelno odobrila 50 milijard lir za oborožitev, naknadnih 50 milijard pa bo odobrila do konca tega leta.
Tukajšnji krogi smatrajo, da je vlada sklenila porabiti vsoto 50 milijard lir za povečanje italijanske vojske od 175,000 na 250,000 mož, kolikor jih lahko ima Italija po določbah mirovne pogodbe. Sodijo, da bo vlada stavila parlamentu zahtevo po izrednih vojaških kreditih že pred odhodom skupščine na počitnice.
Na isti seji vlade so sklenili, da bodo "zaradi varčevanja proračunskih dispozicij znižali redne kredite za javna dela." S tem v zvezi pripominja italijanski tisk, da bodo izredno oborožitev izvršili na breme italijanskega delavskega razreda.
(Ponatis iz "Ljudske pravice")
V BORU SO OBSODILI ŠPEKULANTE, KI SO KRADLI MOKO
BOR. — Okrožno sodišče tis-moške qblasti je izreklo sodbo zoper skupino špekulantov in tatov, ki so od decembra 1948
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
znanca
John Oblaka
1146 East 61st St. - HEnderson 1-2730
do marca 1950 kradli moko iz rudniškega magazina in pekarne ter jo preprodajah špeku* lantom.
Obsojeni so Ljubomir Petrovič, pek, in Krsta Stamenkovič po 20 let odvzema svobode s
prisilnim delom, upravnik pekarne rudniškega magazina Pa-vlovič na 4 leta odvzema svobode s prisilnim delom, drugi sodelavci kakor tudi kupci ukradene moke pa na odvzem prostosti od 1 do 3 let.

TOl^lc!
Take a good look at the label on this bottle. It offers a wonderful cure for headaches, worry and insomnia.
For this is a U.S. Savings Bond, guaranteed to pay you back $4 for every $3 you invest, after ten years. And the more of this sweet-tasting medicine you take, the healthier will be your income—the happier your outcome —in the near future.
So invest regularly every payday—summer, fall, winter, spring—in U.S. Savings Bonds. Join the Payroll Savings Plan where you work, or the Bond-A-Month plan where you bank. Remember...
Savings Bonds are the tonic that makes futures glowl
OS. SWlHeS BONOS
ENAKOPRAVNOST
This is an official U. S. Treasury advertisement— prepared under auspices of Treasury Department and Advertising Council.

ov Voranc:
PRVO PISMO
Men- •
% .J® roka zelo drgetala, ko te lepe materine be-'^Wi'n oienda ne zaradi njih ''^ti	zato, ker mi je
strogo gledala na ^^Vlf sem za pisanje tega potreboval mnogo več ^ 'rp ° pa bi ga potreboval v %ati je zapazila mojo " ^ato je vprašala:
2e napisal?"
dahnil na kratko, ^alje," je rekla mati in ^»Jevaia;
s "^oma je vse po sta-^ Teboj nam je vsem 2elo dolg čas, posebno
(Nadaljevanje)
meni, Tvoji materi. Tudi očetu je dolg čas za Teboj . . ."
"Tudi meni je dolg čas," sem se oglasil jaz. Govoril sem po resnici, zakaj tudi mene je bratov odhod tiščal pri srcu,, čeprav sva se skoraj vsak dan skregala ali stepla, dokler je bil pri hiši.
"Nama je tudi dolg čas," sta se tedaj oglasila bratca pri peči.
"Pa napiši to, kar si rekel," me je tedaj pozvala mati.
Jaz sem hotel koj napisati, kar sem bil prej rekel, toda tega ni bilo tako lahko storiti, ^e-ka tesnoba me je zgrabila pri srcu, da tega, kar sem čutil, niti zase niti za bratca nisem mo-
gel spraviti na papir. Tedaj mi je pomagala mati in je narekovala, :
"Tudi nam, Tvojim bratom, je dolgčas za Teboj ..."
Komaj sem te besede spravil na papir, mi je tesnoba že odlegla in pri srcu mi je postalo toplo in prijetno. Mati pa j^na-rekovala dalje:
"Na našem vrhu še sonce sije. Ozimiha je že zelena, bavha pa je imela lepega junca, škoda, da te ni zdaj doma . . ."
Jaz sem naglo pisal, ker mi je šlo od srca. Tedaj pa je nenadoma vzrojil oče, ki se je dotlej delal, ko da bi spal:
"Zakaj mu čenčarite take reči ? Pišite mu rajši, naj se dobro uči, da ne bomo zaman metali denarja skozi okno ..."
Očetove oči, ki so preletele sobo, so bile dokaz, da je stvar resno vzel. Letna šolnina v denarju je namreč res znašala čez dve sto kron, ki jih je moral oče
pridelati z golimi rokami.
Pri očetovih besedah je materin obraz spreletela lahna rdečica. Podoba je bila, da jo je očetov izbruh zabolel. Toda to je bilo le mimogrede opaziti, oče se je kmalu potopil v dremanje in si obraz pokril s svojim "Mirom." Sedaj smo bili sami. Mati je spet narekovala:
"Če Ti kaj rabiš, nam moraš pisati. Ako si lačen. Ti bomo poslali kruha in jabolk. Ali pri vas že kurijo, ker noči postajajo mrzle. Sedaj Ti moram še pisati, da se moraš dobro učiti, ker Ti bo prav prišlo v življenju in Ti ne bo treba tako trpeti kakor nam drugim. Zato smo Te dali v šolo. Oče tako hočejo in jaz tudi in bratje tudi..."
Naglo sem pisal in pismo se je bližalo koncu. Tedaj so se nenadoma odprla vrata in v sobo je stopila naša babica. -Obstala je sredi sobe, pogledala zdaj mater, zdaj očeta, zdaj mene in
nazadnje bratca pri peči ter rekla:
"Napišite še od mene, da ga pustim lepo pozdraviti. . ."
Ko je to spregovorila, se je po njenem obrazu razlilo tiho sočutje in, ko je nato odšla iz sobe, je med vrati še rekla:
"Ni lahko tako mlademu po svetu . . ."
Ko je odšla, je m»ti hitro rekla :
"Napiši, da ga tudi babica lepo pozdravlja . . ."
Babica je čakala, dokler smo vsi drugi družinski člani poye-dali bratu v Celovcu, kar smo mislili, potem je šele ona prišla na vrsto. To je bila njena skromnost, ki nas je grela skoraj četrt stoletja.
Ko je babica odšla nazaj v kuhinjo, je mati hitro rekla:
"Napiši hitro: Tudi babica Te pozdravljajo prav lepo . , ."
ko je bilo že vse to na papirju, se je mati naslonila na steno, ka-
kor da bi se hotela oddahniti. Jaz sem papir že enkrat obrnil. Medtem, ko sem skraja le zelo težko pisal, mi je proti koncu že kar šlo od rok. Tedaj je mati rekla:
"Ali je še kaj pisati... ?" Pogledala je po sobi, toda nihče ji ni odgovoril, zato je rekla: "Pa končaj!"
Jaz nisem znal končati, zato je končala ona sama:
"... zdaj pa izročim to pisemce drobni ptičici, da Ti ga bo v svojem kljunčku odnesla z našega vrha v daljno, tuje mesto in Ti ga položila na belo zglavje, kjer Tvoja glavica počiva . . . Tvoja mati in domači."
Globoko sem se oddahnil, pismo je bilo torej napisano. Toda zdaj se je zgodilo nekaj strašnega. Ko sem pisal zadnje besede, se je s peresa razlil na beli papir velik madež tinte in pokril skoraj pol vrste pisanja. Stra-homa sem vzdihnil. Mati je pri-
skočila, toda ugotovila je lahko le velik madež na papirju.
"Nesrečnež, kaj si pa napravil!" je kriknila nad menoj.
Meni je' zastala sapa od strahu, toda pomagati si nisem mogel, pismo je bilo pokvarjeno.
"Napisal bom drugo pismo," sem se začel proseče izgovarjati.
To je bilo laže reči, kakor pa storiti, zakaj mati je prinesla iz trgovine le en sam kos pisemskega papirja in eno kuverto. Več tega ni bilo pri hiši. Jaz sem izgubil glavo, mati pa ne.
(Dalje prihodnjič)
★ -k ift
jot yourse/f-'
STRAN 4
ENAKOPRAVNOSl
ANTON INGOLIČ:
IVAN IVANOVIČ SEMJONOV
NOVELE
(Nadaljevanje)
t
Presenečen sem ga gledal, toda on je nadaljeval odločno in prepričevalno. "Obljubili so, da se bomo, ko bo zavzeto večje ozemlje Rusije, emigranti takoj vrnili v svoje kraje, da prevzamemo upravo in popravimo, kar je uničila vojna. Toda niti en pošten emigrant se še ni vrnil, ustanavljati posebne ruske korpuse, ki bi naj bili poslani, kakor so govorili, na fronto proti bolj-ševikom, ali pa bi v zavzetih predelih Rusije vzdrževali red. Tudi jaz sem se že hotel prijaviti, a se nisem mogel zaradi bolne matere. In kaj se dogaja? Te čete so poslali na Poljsko, deloma jih porabljajo v Srbiji v borbi zoper partizane'. Vesel sem, da nisem mogel oditi v korpus, zdaj me za nič na svetu ne pridobe več. Kdor ni slep, je moral s%)revideti, da Nemci ne želijo močne nacio-nal Rusije. Videli ste: Besara-bijo, Odeso in velike dele Ukrajine so dali Romunom, Finci sanjajo o veliki Finski, seveda na račun Rusije, tudi Le tonsko, Estonsko in Litvo bi Nemci v našo škodo povečali. Nekaj bi dali še Madžarom in Slovakom, a ostalo razkosali. V Rusiji bi postavili nemške ali kirgijske, mongolske in bog ve kakšne kneze in na ta način ruski narod za vselej uničili. Vidite, to je njihov cilj. Tako bi si Nemci za večno zavarovali hrbet, poleg tega bi jim bila ruska ze!qjlja na razpo-izkoriščali. Toda tega he bodo lago, da bi jo lahko svobodno dosegli."
Prišla sva na pokopališče. Utihnil je. Tudi jaz nisem spregovoril. Tik ob živi meji, s katero je bilo obdano obsežno, a zanemarjeno pokopališče, je bil grob njegove matere. Preprost lesen križ, na katerem je bilo z okornimi črkami napisano njeno ime, se je komaj videl iz cvetja.
"Počakajte, da pomolim ob njenem grobu!" mi je dejal Ivan Ivanovič Semjonov s skoraj nežnim glasom in naglo stopil naprej.
Obstal sem ob enem izmed sosednih grobov. Sin je stopil k materinemu grobu, se pokrižal in poljubil križ, potem pa pokleknil in dolgo molil. Po opravljeni molitvi je vstal in pazljivo pregledoval cvetje in ga lepo na-ravnal. Slednjič je odprl torbo, ki jo je imel s seboj, vzel iz nje nekaj bršljana in ga nasadil ob robu groba. Potem se je zravnal in zastrmel v grob. Name je pozabil. Ker se dolgo ni niti ganil, sem odšel med grobove, čitajoč napise na lesenih križih in nagrobnih spomenikih. Od časa do časa sem se ozrl; Ivan Ivanovič Semjonov je Ves čas stal nepremično ob grobu. Postal sem nestrpen. Slednjič se je le zganil, pokleknil, se nekajkrat pokrižal, poljubil križ in vzel torbo.
Tiho sva se vračala med grobovi, nekaj ptičev je prepevalo v akacijah, sicer je bilo čudovito tiho.
Ko sva prišla na cesto, se je Ivan Ivanovič spet oglasil. Njegov glas je bil še temnejši kot poprej. "Prišel sem do spoznanja, da nima smisla živeti, posebno zame ne. Domovino bodo uničili, od svojih tudi nimam nikogar. V tem klanju je gotovo padel tudi Miša. Moje življenje nikomur ni potrebno, najmanj meni samemu."
Nisem vedel, kaj naj odgovorim. Dolgo sva molčala oba, Mrak je legal na polja, kmetje so se vračali z dela, vozovi so ropotali mimo naju in motili večerno tišino.
Med prvimi hišami se je Ivan Ivanovič Semjonov spet oglasil.
"Če bom imel dovolj poguma, si bom vzel življenje!" je dejal naglo, ne da bi se bil ozrl name, se okrenil in zavil na desno, v ozko, mračno ulico.
6
Od tistega večera sem bil nekaj dni več na ulicah kakor običajno. Nemiren sem bil, ako ni-s,em vsak dan vsaj za hip videl Ivana Ivanoviča Semjonova. Če sva se srečala, sem se mu javil. Odzdravil je tako hladno, da sem takoj čutil, da se ne želi spuščati v kakršen koli pogovor. V obraz je postajal vse bolj koščen, koža mu je vidno rumenela. Kot živ mrlič. Toda trde, temnorjave, na sencih že osivele lase je imel vselej skrbno počesane, obnošena obleka je bila vedno očiščena in hlače zlikane, slabi stari čevlji so se svetili.
Neki dan—bilo je proti koncu velikah počitnic— sva se tako srečala, da bi bilo nenaravno, če bi ne bila začela pogovora.
"Kako ste z zdravjem?" sem ga vprašal.
"Pustite to!" je odvrnil rezko, uganivši, kam merim. "Tudi to je minilo. Kaj trenutno čitate?"
Tedaj sem čital Konstantina Fedina, njegove 'Brate', o katerih mi je Ivan Ivanovič Semjonov na prvi straži tako navdušen govoril. Takoj se je razživel in mi podrobneje razlagal posamezne osebe in dogodke. Ono mesto, kjer opisuje Fedin srečanje obeh bratov, iz tujine vra-čajočega se mužika, ki o revoluciji ni imel pravega pojma, m poveljnika rdečih čet, je znal skoraj na pamet. Od 'Bratov' je prešel na 'Mesta in leta' in druga njegova dela. Naglo nama je minil popoldan, policijska ura naju je prehitro razdvojila.
"Hočete, da skupno čitava našo književnost v originalu ? Vidim, da se zanimate zanjo," se je ponudil ob slovesu.
Seveda sem njegovo ponudbo takoj sprejel.
Od tedaj sva se sestajala sko-
raj vsak dan; v senci visokih topolov na obali Morave sva sedela in čitala. Najprej on, potem jaz. Vsakikrat je prinesel drugo knjigo, zdaj klasike in spet sodobnike; bile so to lepe ure, čeprav me je pogosto bilo groza Ivanovega rumenega lica, ugašajočih oči in predvsem njegovega suhega kaslja, ki ga je vse pogosteje dušil.
Ko sem nekoč napeljal pogovor na dogodke na bojišču — Nemci so tedaj še vedno zaman napadali Stalingrad in tudi na Kavkazu je bilo njihovo prodiranje ustavljeno, v Afriki so se umikali z Italijani vred — me je takoj presekal, češ naj o tem ne govorim.
A kmalu je bilo konec najinih sestankov, ki so meni in — kakor sem čutil — tudi njemu postali duševna potreba v majhnem mestu, kjer ni bilo mogoče najti človeka, ki je bil zmožen govoriti pol ure o literaturi.
Nekej^a dne je izvlekel iz žepa namesto knjige polo papirja.
"Čitajte!"
Bil je dekret o njegovi upokojitvi.
"Zakaj so vas upokojili?" sem se zavzel.
"Ker sem Rus, pa se nisem javil v korpus," je trpko odgovoril.
Pogledal sem ga začudeno.
"Ponovno so me vabili, a jaz sem odklonil, čeprav me najbrž ne bi bili vzeli, ker bi na zdravniškem pregledu dognali, da nisem zdrav. Z upokojitvijo me hočejo prisiliti, da se javim. Saj veste, da traja tri, štiri mesece, preden je urejeno izplačevanje, poleg tega moja pokojnina ne bo znesla niti pol plače." Suho se je nasmejal. "To sem dobil za nagrado za petnajstletno prenatančno in pre-pošteno uradovanje."
"Kaj boste zdaj?"
"Še nevem. V korpus ne pb-jdem, a nekaj bom moral ukreniti, Za lakoto ne bi rad umrl." Pogledal me je pozorno. "Zdaj ne več!"
Povabil sem ga na večerjo, toda odklonil je. "Vi imate družino, čudež, kako jo preživljate s svojo plačo. Sicer pa," je nadaljeval čez čas, "moram trpeti tudi jaz, saj trpi vesoljni ruski narod. S trpljenjem si je treba zaslužiti lepše življenje."
Tega dne nisva čitala, toda Ivanovič Semjonov ni bil slabe volje. Ves čas mi je govoril o junaških naporih ruskega naroda
6. septembra 1950
Zakonska dvojica
išče stanovanje s 4 ali 6 neoprem U enimi sobami. Nimata otrok, Kdor ima stanovanje na pokliče KE 1-2986
LEDENICO IN PEČ
za gretje se proda poceni. Pokličite UT 1-9658
Mr. in Mrs. Anton Kebe
44
naznanjata, da
(Mismas)
STRAUSS NA ORGUAH
igra v njih
Welcome Tavern
vogal MILLER AVE. in E. 222nd ST.
VSAK PETEK IN SOBOTO.
Vsak petek se servira ribe in žabe.
imamo sobo na razpolago za vsakovrstne priredbe.
3 sobe se odda v najem
2 VELIKI SOBI IN KUHINJA. Vpraša se na 15016 CARDINAL AVE. v Collinwoodu
Uncle Sam Says
How time flies. Just a few years back you were thrilled with the "ole swlmmln' hole/' ready to take a plunge into its cool, flowing waters. Maybe ten years from now you'll want to take another plunge such as buying a new home, a new car, a long vacation trip. These take money and Where's it coming from. The smart people know the easy answer—€. S. Savings Bonds. Enroll now for the Payroll Savings Plan where you work, or if self-employed, the Bond-A-Month Plan at your bank. You then save automatically and In 1960 your Savings Bonds will produce 34 for every $3 invested today.
U. S. Treasury Dtpurtmem
in o zmagah, ki so tem naporom vselej sledile. Nekaj novega, svetlega je govorilo iz njega.
"Tudi iz tega strašnega klanja bo naš narod izšel kot zmagovalec. Naj Nemci porušijo mesta, naj uničijo tovarne, prekope in železniške proge, naj pobijejo na sto tisoče Rusov, našega naroda ne bodo mogli uničiti, vedno znova bo vstal, nov, prerojen in močan; nače svete zemlje ne bodo mogli upropasti-ti, ostala bo tam, kjer je, vedno pripravljena, da rodi, da daje kruha silnemu in nepremagljivemu Rusu, ki jo obdeluje in je z njo nk veke združen,."
Tisti teden sem ga videl še nekajkrat. Vselej se mu je kam mudilo, komaj da sva izmenjala nekaj besed. Slednjič mi je sporočil, da je dobil težaško delo v tovarni. "Ne bodo me spravili v uniformo. Toliko bo, da se bom preživljal, dokler ne dobim pokojnine," je rekel zmagoslavno
AKO ŽELITE
prodati vašo hišo, trgovino ali farmo, ali pa če želite kupiti posestvo, se obrnite na nas. Točna in poštena posluga.
Govorimo slovensko. BEACHLAND REALTY 767 E. 185 St.. IV 1-1012
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St__HE 143028
SOUND SYSTEM
INDOOR — OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno
V najem se odda sobo
.PREDNOST IMA ŽENSKA SREDNJE STAROSTI, KI DELA. Vpraša se med 4. in 6. uro zvečer na 15401 LUCKNOW AVE.
HIŠI NAPRODAJ
v collinwoodski slovenski- na selbini imam naprodaj sledeči, hiši: Blizu jezera in E. 140 ceste; za eno družino, 6 velikih sob, hrastovi podi, kurjava na vročo vodo, garaža. Cena samo $9,800.
Druga hiša, 7 sob, nov plinski grelec, garaža. Cena $8,900.
Obe hiši sta v jako dobrem stanju in zelo primerni za večjo družino ter se lahko takoj vselite. MATT PETROVICH KE 1 2641
PRODA SE
dobro obstoječa trgovina s
C 2 licenco.
Dobra priložnost za zakonca. Cena zmerna.
Vpraša se na
256 E. 156 St.

Pozneje sem ga le redko videl. .
V tem je nastopila zima" in zvrstili so se pomembni dogodki: sovjeti so prešli v ofenzivo in vrgli Nemce iz St?ilingrada, jih potiskali preko Dona in pregnali s kavkaških planin, tudi v Afriki so se Nemci umaknili, njihova zahodna mesta pa so se rušila pod angleškimi in ameriškimi bombniki.
Tedaj so Nemci v okupirani Srbiji znova uvedli civilno stražo, tokrat ob železnici. V resnici to ni bila nikakršna straža, saj ni imela orožja, marveč nov način jemanja talcev, ki naj s svojimi življenji preprečijo sabotaže. Naše mestece je mora; lo poslati vsak večer štirideset moških.
Neko soboto so tudi mene po-khcali. Na ^birališču, v zadim-Ijeni sobi zunaj mesta v nekdanji javni hiši, sem že našel znanca in pet, šest drugih civilistov. Ivan Ivanovič je imel oblečen
svoj debeli zimski plašč, na glavi pa nasajeno črno astrahan-sko kučmo, da skoraj ni bilo videti njegovega kosmatega, izsušenega obraza.
"Kakšen slučaj, da sva midva spet skupaj," je dejal z vidnim veseljem, ko me je zagledal.
Sedel sem k njemu na staro polomljeno klop. Toda kmalu mi je postalo prevroče, moral sem sleči plašč. Ivan Ivanovič si je svojega še tesneje zapenjal. Oba sva ogledovala svoje bodoče "kamarade". Kmetje, delavci in uradniki, od osemnajstega do petinštiridesetega leta, nekateri v debelih kožuhih, drugi v slabih čevljih in tankih suknjah, prvi z velikimi torbami jedil in pijače, drugi s praznični žepi. Posedli so za mizo ali se zbrali okoli peči. Cigaretni dim in dim iz majhne pločevinaste peči je napolnil sobo, da se ni videlo v drugi kot. Ivana Ivanoviča Semjonova je kmalu
popadel kašelj. Moral je na zrak. V tem je prišel "komandant", tudi civilist, in odredil stražo. Vsake pol ure bosta odšla po dva vzdolž proge, seveda brez puške; če opazita kaj sumljivega, se morata takoj vrniti. Treba je iti do prvega mostiča, štiri kilometre, in spet nazaj.
Midva z Ivanom Ivanovičem Semjonovim sva odšla ob pol dvanajstih.
Odleglo mi je, ko sem prišel iz zakajene sobe, čeprav je bilo zunaj mrzlo in je na odprtem polju ostro brilo. Sneg je škripal pod nogami in mesečina se je lesketala na poljanah, ki so se širile' levo in desno od proge. Stopala sva po gazi tik proge. Ivan Ivanovič prvi, jaz za njim. Vse naokoli je vladala tišina.
(Dalje prrhocJn|ič)
Naročajte, širite in čitajte 'Enakopravnost!"
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 1-3113
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicott 1-0583
Avtomobili in bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanhoo 1-3118
lustig
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo, da je umrl naš ljubljeni soprog in dragi brat
lOSEPH LUSTIG
Preminil je dne 4. avgusta 1950. Pogreb se je vriil 7. avgusta iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku.
Blagopokojnik je bil rojen 17. januarja 1888 v Ledeča vas, fara št. Jernej na Dolenjskem.
V dolžnost si štejemo, da sd prav iskreno zahvalimo Mrs. Mary Anžlo-var in smu ter Mr. in Mrs. Charles Terček za vso veliko pomoč in tolažbo v dneh smrti.
Hvala vsem, ki so položili tako*krasne vence cvetja k njegovi krsti. Ta dokaz vaše ljubezni in spoštovanja do pokojnega nam je bil v veliko tolažbo. Zahvalo naj sprejmejo: Mary in Carl Lustig, Mady in Chuck Keegan, družina Lustig iz Thompson, |0., Mr. in Mrs. Joseph Mah, Mr. in Mrs. Anton Strumble in družina, Mrs. Rose Miklavčič in družina, Mr. in Mrs. Matt Filipič, družina Klemenčič iz Penna., Mr. in Mrs. Al McGinnis in hčerka iz Penna., Mr. in Mrs. Tony Subic in družina iz Penna., Apex Electrical Co., delavci pri Varco Products, International Association of Machinists Local l^^O, društvo Vodnikov venec št. 147 SNPJ in društvo Blejsko jezero št. 27
Srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir njegovi duši, in sicer sledečim: Mrs. Mary Anziovar, Mrs. Matilda Thomas, družini Penca, Mr. in Mrs. Joseph Champa, družini Zust in Paulin, Mr. in Mrs. Henry Filipic, Mr. In Mrs. John Pešec, Mrs, Gerjevich, Jo Agie in Anne Lustig, Mr. Vincent Lustig iz Thompson, O., Mr. in Mrs. Thomas Robišon IZ Thompson, O., Mr. in Mrs. Frank Lustig iz Madison, O., Mr. in Mrs. Louis Hosta iz Thompson, O., Mr. in Mrs. Ted Mandel, Mr. in Mrs. Frank Sustar-šič, Mr. in Mrs. Steve Sustaršič, Mr. in Mrs. John Hudaklin, Mrs. Uršula Stermole, Mr. in Mrs. John Hosta iz Painesville, O., Mrs. Jennie Verhovec, Mr. in M^. Frank Zagorc, Mrs. Frances Krainz, Mr. in Mrs. Chas. Laurich, Mr. in Mrs. Metro Bezik, Mr. in Mrs. Thomas Zerovnik, Mr. in Mrs Louis Grmovsek, Mr. Urban Praznik, Mr. Anton Hosta, Mr. in Mrs. Anthony Opa-lek, Mr. in Mrs. Louis Resetic, Miss Stephanie Sedmak, Mrs. Mary Prime, Mr. in Mrs. Leo Ladiha, Mr. in Mrs. J. Rebolj, Mr. in Mrs. John Starman,' Mrs. Mary Smerdel in sinova, Mr. in Mrs. John Lustik, Mri Joseph Cvelbar, Mr. Frank Sivec in Mrs. Mary Berus.
Najlepšo zahvalo izrekamo vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu. Hvala pogrebcem, ki so nosili krsto.
Našo zahvalo naj sprejme pogrebni zavod Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo poslugo. Hvala čst. g. Rupert za podelitev sv. zakramenta za umirajoče in čst. g. Zimermanu za opravljene pogrebne obrede.
Ako se je izpustilo pomotoma katerega ime, ki je pomagal ali prispeval, grosimo oproščenja in naj isto sprejme globoko zahvalo.
Končana je Tvoja pot, ljubljeni. Odšel si tja, kjer ni križev in solz_tja,
kjer vlada večni mir. Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo v molitvi do konca naših dni.
Spavaj mirno—snivaj sladko!
ŽALUJOČI OSTALI;
MARY, soproga CARL, brat
V stari domovini zapušča brata JANEZA in sestro MARIJO
Cleveland, Ohio, dne 6. septembra 1950.