Posamezni Izvod 1.30 611., mesečna naročnina 5 šilingov.
f
V.h.bM
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenturt, Gasomctcrgasse 10, telefon 3t>-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XIV.
Olovee. petek. 13. februar 1959
Štev. 7 (874)
12. februar 1934
Morda se človeštvo vse premalo zaveda, koliko je dolžno zahvale in spoštovanja tistim žrtvam, ki so padle v boju za lepšo bodočnost človeštva. Kri, ki je tekla v preteklosti v boju proti raznim krvoločnim diktaturam kapitalističnega izkoriščevalskega razreda, nas obvezuje, da trdno stojimo na braniku svobode in pridobljenega blagostanja. Izkoriščanje človeka po človeku in zatiranje naroda po narodu se je vsled borbe delovnega ljudstva in njegovih žrtev že skrčilo na precejšen minimum. Socialne pridobitve so danes že velike. Delavca ščitijo danes zakoni in močni sindikati, postal je rekel bi gospodar socialnih in kulturnih pridobitev.
Tudi avstrijski proletariat je dal pred petindvajsetimi leti svoj veliki krvni delež za svobodo in demokracijo. Spomin na 12. februar 1934 bo ostal za avstrijsko delavstvo pa tudi za nas koroške Slovence, ki smo z njim usodno povezani, svetel opomin, da je treba biti vedno buden, da je treba biti vedno pripravljen, boriti se in žrtvovati za republiko in demokratične pridobitve. Lepo stavbo je vedno lažje podreti kot jo zgraditi. Zgodovina pa nam pove, da je ravno delavstvo vedno pripravljeno žrtvovati se, da ohrani demokracijo in socialne dobrine. Tudi februarski boji, ki so v Avstriji pred petindvajsetimi leti zahtevali na stotine mrtvih, so pokazali, da je delavstvo bilo pripravljeno doprinesti žrtve in se boriti. Koloman Wallisch, 'ž/eissel, Miinichreiter, to so imena, ki bodo 'Pečno zapisana v srcih tistih Avstrijcev, in **h je večina, ki žele pravično razdelitev gospodarskih dobrin in ki so proti socialnemu Ot narodnemu zatiranju.
Vsled pomanjkanja zaupanja naprednega Vodstva do svojih lastnih delavskih množic je avstrijski proletariat takrat doživel poraz. Nastopila je doba krvavega obračunavanja 1 delavskimi organizacijami, nastopila je doba krvavega fašizma. Tiste puške pa, ki februarja 1934 niso prišle do strela, so bile ohranjene in so predvsem na Koroškem zapokale leta 1942. Protifašistična borba je bila februarja 1934 zadušena v krvi, a nadaljevala se je osem let pozneje in se končno zaključila z zmago.
Nemški fašizem, kateremu je pripravil pot avstrijski klerofašizem februarja 1934, je bil vojaško sicer poražen. Vendar pa ne smemo pozabiti, da duh fašizma kljub temu še živi. Če ne bomo skrbno■ branili pridobitve protifašistične borbe in hranili v srcih spomin na junake februarske vstaje ter poznejšega boja proti nacifašizmu, se lahko zgodi, da temne sile iz neslavne preteklosti še enkrat zanetijo pokolj na naših tleh.
Petindvajset let je kratka doba v zgodovini. Vendar dovolj dolga, da se lahko mnogo ustvari ali pa unogo uniči. V dobi, ko je na naših tleh gospodaril fašizem, se je ogromno uničilo. Premnogo pa se je ustvarilo od tistega easa, ko je bil le-ta poražen in je spet zavladala demokracija.
Spomin na junaški Schutzbund in njegove srtve bo ostal tudi koroškim Slovencem drag. Saj posebno za nas se je, ko je prišel v Avstriji na oblast fašizem, začela trnjeva pot zaporov, vislic, izseljevanja in koncentracijskih taborišč. Zato se hočemo solidarni z vsemi delovnimi ljudmi naše skupne domovine zavest-n° spominjati slavnih dni v zgodovini avstrijskega delavskega razreda, ko so delavci-juna-ki ne oziraje se na nevarnosti in smrt zgrabili za puške ter šli v brezizgledni boj, zavedajoč se, da le z borbo morejo zmagati, da s° svoboda, pravica in demokracija veličastji ideali, ki so vredni tudi največjih žrtev, opominjati se hočemo dni, ko je avstrijsko flavstvo prestalo prvo krvavo preizkušnjo in s' kljub takratnemu neuspehu izoblikovalo fl°čno vero v zmago resnice in pravice. Utrdi-a Pa se je takrat tudi nezlomljiva življenjska V°[ia svobodoljubnih delovnih ljudi, ki je po-*ebno pri nas na Koroškem doživela svoj naj-nvnejši podvig v letih zmagovite protifaši-st'cne borbe, ko sta tudi naš slovenski in strijski delovni človek na strani velikih za-Jznikov pomagala rušiti temelje najhujšega 95tl ja — nacizma.
Takrat so nas družili skupni ideali, kateri n<lni morajo biti sveti tudi danes, ko so spet
Zahodna politika začasno blokirana
Kakor -smo zapisali že v: zadlnii številki, jej sovjetska iniciativnost glede nemškega vprašanja silno vznemirila politike na; Zahodu, ker je prišla ravno V najmanj primernem, trenutku, ko se je zahod,na politika vrtela v začaranem krogu in nihče ni vedel, kako in kje bi našli izhod. Iskati ga je začel ameriški zunanji minister Dul-les, ki je obiskal Anglijo, Francijo in Za-
hodna Nemčijo, vendar mu naporno potovanje očitno ni prilegla, kajti takoj po poi-Vratku v dlomcvino se je moral zateči v bolnišnico.
Na eni strani je začasna izločitev Dul-lesal iz aktivnega, delovanja močno blokirala zahodno politiko, ker se razen njega nihče ne upa samoiniciativno vzeti vajeti V roke, posebnlo še, kar tiče vprašanje
imel pravico vetai v‘ vprašanjih zunanje politike. Parlament naj bo tako urejen, da bodlo zagotovljene pravice obeh narodnosti na otoku.
Na podlagi sporazuma, grških in turških državnikov naj bi Britanci ohranili svoje postojanke na otoku, Turki in Grki pa bi ustanovili eno manjše skupno oporišče. Končno besedo pri izdelanemu osnutku rešitve ciprskega vprašanja pa bo imela še Velika Britanija. Pričakovati je, da bo tudi v interesu te države, da se koinčno reši kritična vprašanje na tem področju.
uradnega uporabljanja jezika, manjšin in etničnih skupin (pismeno in ustmene) \ upravnih organih in na sodiščih ter vprašanje dVojezičnih napisov na javnih mestih, naziv kraljev in ulic; 2. vprašanje manjšinskega šolstva; 3. preučevanje pritožb in vprašanj posameznikov in organizacij, pripadinikov manjšinskih in etničnih skupin. V sredb ge bilo na: dnevnem redu vprašanje dvojezičnosti.
Nemčije, na drugi strani pa je Dullesova bolezen, prišla, kar prav in res: v pravem trenutku, saj si zahodne sile šei vedno niso na jasnem, kako1 naj bi odgovorila na sovjetske predloge. Sicer se je 20-član-ski delovni odbor, v katerem so zastor,ruki Amerike, Anglije, Francije in, Zahodna Nemčije, že cel mesec trudil, dl* bi našel soglasno sprejemljivo formulacijo zahodnega odgovora, toda; do konkretnih sporazumov niso prišli in bo, v kolikor se je doslej izvedelo, zahodna, nota več ali manj le formalnega značaja.
V diplomatskih krogih poudarjajo, da nameravajo zahodne sile sr.viets.ka predloge v bistvu zavrniti, s svoiie Stranj pa predlagati konferenco zunaj1 i h ministrov, na kateri bi skušali doseči podlago za sklicanje mirovne konference z Nemčijo. Tudi V tem se zrcali trenutni zastoj v zahodih politiki im potrjuje pravilnost domneve, da bo amer;ška zunanja politika (ki je merodajna za Ve® Zahod) v času Dul-lesove bolezni bolj pasivna kot, kdaj kolt. Enako je treba, oceniti trmasto vztrajanje Zahoda, na brezpogojne- odklonilnem stališču dlo sovjetskih prizadevanji glede Berlina,, kajti prej, ali slej bo Sovjetska zveza postavila zahodne; sile pred kakršno koli gotovo dejstvo, s katerim, se bodal morale potem rade ali nerade konkretno baviti.
Trenutno zadržanje Zahoda Vsekakor .k. nočejo	Cvr.',, prldcVU
časa, ker se bojijo, dla bi vsak, najmanjši korak brez Dullesa lahko pomenil začetek! noVe usmeritve zahodne politike. To velja; posebno za zdaj najbolj aktualno nemška vprašanje, v katerem se sedanji začasni šef ameriškegai zunanjega ministrstva državni podtajnik Herter ne strinja popolnoma z Dullesovim mnenjem.
Ciper bo postal nova suverena republika
Več let so trajali krvavi dogodki na sredozemskem otoku Cipru, kjer prebiva 4C0.000 GrkoV in 100.000 Turkov, preden so spoznali, dla ciprskega vprašanja ni moč rešiti; s silo. Da se ustvarijo novi pogoji in se •uredi to pereče Vprašanje, sta se pretekli teden sestala v: Zurichu ministrska predsednika Grčije Karamanlis in, Turčije Menderes ter zunanja ministra Grčije Averoff in Ture j e Zorlu. Na, sestanku so se državniki sporazumeli, da postajne Ciper nova samostojna, in neodvisna republika, katere predsednik naj bo Grk, namestnik predsednika, pa Turek, ki naj bo
Italijansko-jugoslovanski mešani odbor razpravlja
o dvojezičnosti
Na podlagi londonskega sporazuma a rešitvi tržaškega vprašanja je bil kot. pomožni posvetovali organ, obeh vladi ustanovljen mešani jugo-slcVansko-italijanski odbor, ki proučuje vprašanja zaščite pravic manjšinskih etničnih skupin na področju bivšega STO. Tal mešani italijansko-jugoslovanski odbor jei v torek začel v Beogradu sVojei če tr to r edinci zasedan je, katerega dtoetvtti red! obsegal: 1. vprašanje
Po demaskiranju na vindišarski „pustni“'prireditvi na Dunaju:
Vindišarstvo služi zgolj ponemčevanju Slovencev!
Pal so so odpeljali prejšnji tedlenl trije koroški možje niai Dimaj (praznik sV. treh kraljev je sicer že davno; mimO; pa nič ne de, so si Verieitntol mislili, tudi pustni čas lahko izkoristimo), dla bi domačim in, tujim novinarjem skušali razvozlati niihoVe zamotane pojme o še boli zamotani vindli-šarsfci! teoriji!. Stvari okoli te; čudne narodnostne zmes) so namreč dbianskol tako skrotovičene, dla očitno niti njeni pred-staVniki ne Veldb, kaj praVzaroraV so. TO se je pokazalo tudi na; dunajski tiskovni konferenci, kier so bili vindišarski predstavniki dir. Valentin Einspieler (OVP-rio-slahec), Erich Sili,a fFPO-poslanec) in Albin Petschnllcr (bivši OVP-noslanec) središče igre, ki je res' zelo sli čila pustni prireditvi.
Sicer nj niaš namen, da bi razpravljali s temi! ljudmi, zabeležiti hočemo lei nekaj cvetk z dunlaijske komedije, na kateri sO vindišarski gospodje precej jasno izdali prave namene svojega prizadevanja1.
Že iz okrožnice, ki so jo zastopniki »Zvteze koroških VinldlšarjeV« delili novinarjem, je razvidno, na kako trhlih nogah je zgrajena vindišarska zgradba: pravijo, da slo vindišairji, želijo biti Nemci, zahtevajo pa,, dla bi soodločali pri reševanju problema Slovencev. Kakor je zgodovinska in filološka »dokumentacija,« njihove-
na delu sile, ki bi ponovno hotele zanesti razdor v vrste demokratičnih in svobodoljubnih ljudi v Avstriji. Če je to potem oživljanje nacistične miselnosti v kateri koli obliki ali pa na Koroškem hujskaška gonja nacionalističnih nestrpnežev proti koroškim Slovencem in njihovim pravicam — vedno je namen isti in isti je tudi naš skupni sovražnik. Zato moramo tudi danes skovati tisto nepremagljivo
ga porekla klavrna (Verjetno jle! dr. Einspieler zatoi skušal sramežljivo zatajiti svojo filološko izobrazbo! in je šele na konkretna vprašanja priznal, dia je študiral slavistiko in dal pozna ter priznava tudi pravilnost Ramovševih razprav o slovenskih narečjih, med katera! piač spadajo tudi narečia na Koroškem), toliko bolj jasno je prišlol db izraza njihovo nagibanje k nemštvu. Posebno odkritosrčen je bil Pefschnig iz Podlgorij, ki, ie; povedal, da je vindišar ini dla doma še govorijo ta, jezik. »vendar pa želimo, da bi mladina čim prej govorila le še nemško« in je na vprašanje, ali 9 tem misli, da jo je treba čim hitraie germanizirati,, neriVoummd odgovorih Če to takol mislite, dla!
Tudi dr. Eibspiieler sel je; vztrajno otepal sleherne skupniolsti vindišarjev in Slovencev. Pa! so; mu novinarji na podlagi njegovega lastnega življenjepisa osvežili spomin, kolikokrat je že menjal svojo narodnost in da V bistvu, ni nič drugega kol narodni odpadnik. Ker so bili tozadevni podatki le preveč točni in neizpodbitni, se je predsednik vindišarjev raje odločil za politiko najmanjšega odpora in, je molčal, kajti drugače bi lahko- prišle; ng dan še nadaljnje podlrobnOsti o njegovem pravem poreklu, kot na, primer dejstvo, da
solidarnost vseh, ki so proti socialnemu izkoriščanju človeka po človeku ter nacionalnemu zatiranju naroda po narodu. Kajti skupna vez vseh, ki si zase in za druge želijo svobodo, demokracijo, enakopravnost ter mirno sožitje in prijateljsko sodelovanje, bo tudi v bodoče najboljše jamstvo za zmago v skupni borbi.
Hkrati pa bo to tudi najbolj častna oddol-žitev spominu na junake 12. februarja 1934!
niegoVal mati. sol oh ne zna oovoriti nemška in. dla so njegovega nečaka ob svojet-časnem obisku kanclerja Raaba v Einspielerjevi rojstni vasi poslali, k sosedovim, h strahu, da ne bi vladni šef ugotovil, da je edini jezik, ki ga otrok razume in govori — slovensko narečje.
Ob takih razmerah bi seveda težko našli argumente za boj; proti Slovencem, zap to se vindišarii pmslužnieiO niač rifrueračme taktike: Najprej obdolžijo vse, ki se priznavajo- zal Slovence, da so komunisti in silijol V Jugoslavijo-, oni sami pa, so že od pamtivekal »heimattreu« in o-staneio zvesti Avstrijci. Kot taki »se v občevanju z nemškimi Korošci po-služuieio nemškena Jezika« (res edinstven dokaz, da so vindišar ji bolj sorodni Nemcem kot Slovencem!), slovenščino pa odklanjajo, »ker bi njena razširitev na južnem Koroškem lahko olajšala tudi širjenje komunistične miselnosti v deželi«.
In tako dalje- in, tako naprej. Vse skupaj, kar so vindišarski zastopniki Vedeli povedati, im tisto, kar so namenoma zamolčali, je- ena sama; Velika zmešnjava, iz katere je- možno izluščiti le eno todla zelo značilno- dejstvo: početje okoli vin-di s ar je v služi v bistvu ponemčevanju in je torej sredstvo za potujčevanje koroških Slovencev!
To pustno- komedijo, ki je brez običajnega dlemasklrarija jasno razkrinkala ponem-čevalne namene in cilje vindišarstva, pa so priredili, ravno v času, ko s,e- je uradna delegacija1 Južnih Tirolcev pri vladi na Dunaju pritožila, dla: italijanski šovinisti načrtne- potujčujejo njihovo domcVinoi in njeno- nemško govoreče prebivalstvo. Mislimo, da je tuka.j odveč vsak komentar . ..

Nemčija noče plačati odškodnine
Nemci obtožujejo Avstrijo sokrivde na nacističnih zločinih
Ko so lani napovedovali nove zakone, po katerih naj bi bila raznim skupinam avstrijskih državljanov popravljena škoda, ki so jo utrpeli vsled vojne in povoine zasedbe, vsled vojnega, ujetništva ali pa vsled političnega zas’edovanja v času od 1933 do 1945, je bilo mnogo govora o ši-rokogrudnosti Avs-triiie. Vendar je bila preran j enega navdušenja kmalu konec, kajti sprejeti zakoni so se žal izkazali za skrajno pomairkljive in takoj so se začele vrstiti pritožbe s strani vreh vrst oškodovancev. Enkrat so se oglasili ljudje, ki so svoie premoženje zgubili ob bombnih napadih; dlrugič spet so se pritoževali vojaški povratniki, ker ije zakon krog upravičencev iz njihovih vrst zelo zožil; pa tudi žrtve političnega zasledovanja niso mirovale, to še toliko manj, ker je ravno v njihovih vrstah največ takih, ki so odškodnine in podpore najbolj potrebni.
V to Vrsto oškodovancev spadajo tudi naši izseljenci, katere so že pri prejšmiih zakonih enostavno prešli. Takoj po sklenitvi novih zakonov je bilo zapisano, da slovenskim izseljencem tudi ta določila no bodo koristda; vedno spet in spet pa je bilo tudi poudarjeno, da so koroški Slovenci žc doslc j preveč sprejeU, dla jim ie Avstrija že prekomerno popravila škodo in da morajo biti sploh veseli in hvaležni, ker so smeli tri leta živeti na oddihu V Nemčiji. Na vse številne vloge in zahteve pa so na pristojnih mestih ali molčali ali pa odgovorili s tolažilnimi obljubami.
Sploh so obljube V zvezi z odškodninskimi zakoni in z odškodnino na splošno zelo priljubljeno sredstvo za pomiritev vznemirjenih duhov. Tega sredstva so se v zadnjem času poslužili na popolnoma
Spomin na 12. februar 1934
Bil sem za kurirja, med Zel. Kaplo in Lobnikom. Na skednju moje domačije je bilo zbranih pet fantov. Imeli smo nekaj lovskih in starih avstrijskih Vojaških pušk, kaTabinarjev. Mimicije smo imeli bore male!. Več smo imeli poguma, šel Več pa sovraštva do hajmatšiclerjev, katere je vodil grof. Seli sem 12. februarja: zvečer tri ali štirikrat v Železno Kaplo po, povelje. Moji tovariši so me Vsakokrat, ko sem se vrnil, že težko pričakovali. Ko sem se vrnil prvič, sem jim Vedel povedati samo to, da počakamo. Tudi drugič sem jim povedal isto. Postajali smo Vedno bolj ne-stipni. Radi bi že šli v Železno Kaplo, in razorožili tistih par grajskih hajmatšiclerjev, ki jih jel bilo tam samo: za dobro pest. Vse smo imetli že načrtovano. Vedeli smo, da je takih bojnih, grupic, ki sol bile ali organizirane v Schutzbundiu ali pal so z njim samo simpatizirale, povsod dovolj. V Beli jih ,je imel precejšnjo grupico Kor-diežaV FoM, V Tabrah je bil s sVojoi četico pripravljen n|a odločilen udar Jati Tevži. Pripravl jene so bile V Obirski, na Rebrci.
Šli smol V hišo, dia čujemo radijska poročila. Ta so bila' zmešana in nihče Več ni vedel, kaj se) dogaja. Zopet, in tol menda zadnjič, sem šel v Kaplo. Tam sem se sestal s socialdemokratičnim zaupnikom J. Imel je, dobre zveze s socialistom županom F. H. Zvedel sem naslednje povelje: .h žp prepozno. Odpovedalo je srce-Du-naj!
Ko sem tol povedal mojimi mladim borcem, so bili ogorčeni.
Še danes čutim ogorčenje, zakaj takrat nismo smeli udariti. Imeli bi lahkb delo, saj je bilo fašistov v Železni Kapli res komaj za eno pest. Ko smo pozneje zvedeli, da so na Dunaju, V Linzu, Brucku in Leobnu streljali na boreče se delavce, je bilo naše ogorčenje še Večje, a pomagati jim nismo mogli več. Še danes sem prepričan, saj poznal sem pripravljenost našega delavca, da bi bili zmagali, ko bi brezhibno delovale zVeze in bi bilo povelje enotno: udarite Vsi. in. povsod,
Leto na to sem srečal revolucionarne socialiste, Schutzbundlerje v Karlauu. Tudi v zaporu niso zgubili poguma in pozdravljali smo so s »Freiheit«!
nov način, ko so zapisali, da bo Avstrija na posebnih pogajanjih z Nemčijo skušala doseči odškodnino od Nemčije. Dejansko ije prišlo do tozadevnih razgovorov med zastopniki obeh držav, pri katerih so poleg vprašanja odškodnine polibčno zasledovanim obravnavali tudi problem pregnanih in presedenih oseb, bolj znanih pod imenom Volksdeutsche.
Toda tudi ta pogajanja so1 potekala brez vsakega usneha in so jih prekinili, ne da bi dosegli kakršen koli konkreten naore-dek. Doč'mi so Nemci glede preseljenih oseb prišli s predlogi, ki iih avstrijski zastopniki nikakor niso mogli sprejeti kot podlago za nadaljnja pogajanja, so na drugi strani avstrijske zahteve po odškodnini za politično zasledovane osebe enostavno odklonili in o tem vprašanju sploh nočejo razgovarjati. Čeprav so z avstrijske strani izrazili mnenje, da predstavlja tai-
Vojvodina Velja za, žitnico Jugoslavije in prav zaradi tega za razvoj in modernizacijo kmetijstva na teh ravninah mnogo prispevajo. V Vojvodini so največja kmetijska družbena posestva, ki meriio po več tisoč hektarov prvovrstne obdelovalne zemlje. V načrtu imajo, da donosnost zemlje in polja še mnogo izboljšajo. V primerjavi z lanskim letom bodo letos povečali donos za 20 %>, v primerjavi s po vprečjem V letih 1951/55 pa kar za 53 %.
Da bodo: to dosegli, bodo letos investirali V vojvodinsko kmetijstvo 31 milijard dinarjev ali 53 #/o več kakor so dali za kmetijstvo leta 1957. Mnogo bodo povišali število kmetijskih strojev — 650 kombajnov, številne traktorje in traktorskih priključkov. Število traktorjev bo naraslo v Vojvodini že na 12.000. Gnojil bodo v letošnjem letu porabili dvakrat Več kakor lani in sicer kar 76.000 vagonov. Na 200.000 ha bodo posejali hibridno koruzo (lani le nia 140.000 hektarih). Ustanovili bodo nadaljnjih 100 novih pripravljalnic krnil. Kmetijske organizacije pa bodo le-
ko ravnanje Nemčije diskriminacijo za Avstrijo (opozorili so na dejstvo, da je tozadevno stališče Nemčije napram drugim državam bistveno drugačno kot doi Avstrije), se temu odklonilnemu zadržanju Nemčije niti ni čuditi, če pomislimo, da se je Avstriia v državni poaodbi velikodušno odpovedala sleherni odškodnini s strani Nemčije.
Toliko1 bolj pa se je treba čuditi, da sku-šaio v Avstriji žrtve nacističnega zasledovanja kljub temu tolažiti z morebitnimi usnehi avstriiisko-nemških pogajanj, čeprav dobro vedd, da so taka pogajanja že v naprej obsojena: na neuspeh. Žrtve nacizma takega izbegavanja ne morejo razumeti, zato slej ko prej zahtevajo popolne odškodnino, in to od, lastne države Avstrije, ker jim je le-tal s svojo odpo-
(Nadaljevanje na S. strani)
to s kupile 20.000 plemenske govedi. Uredili bodo 800 strnjenih sadovnjakov in 400 ha, sodobnih Vinogradov.
Tak razvoj kmetijstva v Vojvodini bol za Jugoslavi jo ogromnega pomena,, ker bo s tem zagotovljeno, da bo na domačem, živilskem trgu na razpolago dovolj žita in drugih kmetijskih produktov, razen tega: pa bo tudi nekaj tovrstnih produktov Ostalo zal izvoz,.
Kmetijstvu V tem delu države, pa bo v Veliki meri služil tudi prekop1 Dornava — Tisa, — Donava s katerim bodo omogočene osuševalne in po drugi strani namakalne naprave. Letos bodlo pospešeno nadaljevali dela pri kopanju prekopa. Kopali bodo v dolžino 100 kilometrov in izkopali 11 milijonov kubičnih metrov zemlje. Opraviti pa bodo morali še mnogo dela do leta 1966, koi bi naj osuševali z omrežjem prekopov in jarkov 760.000 ha rodovitne zemlje, namakali pa je 360.000 ha Letošnji gradbeni stroški na tem projektu bodo znašali 5 milijard 750 milijonov dinarjev.
•hS' SVETU
Moskva. — Prvi sekretar KP Sovjetske zveze Nikita Hrašeev je ob koncu 21. kongresa KP SZ noudaril, dla je kongres dokazal vol;o Partije in željo vsega sovjetskega ljudstva da stori vse, da bi se ohranil mir in zagotovilo miro- ( ljubno sožitie med državami z različnimi družbenimi ureditvami. Omenil je še nedavno Eisenhoaverjevo izjavo, češ da ni govora ci obisku Hruščeva v ZDA, ter v tej zvezi dejal, da ne razume, zakaj mu ameriški predsednik odvzema možnost obiska v ZDA. Dejal je, da bi bil ameriški predsednik., če bi želel obiskati SZ, zelo prisrčno sprejet.
Lagos. — Predsednik noVe afriške dr žave Gane Nkrumah je izdavil, da upa, dla se bodo: vsi oohtični nrviaki v Zahodni Afriki v kratkem sestali, in proučili možnosti, da bi se njihove dežele združile. Nkrumah je prepričam, da bodo na tem sestanku sodelovali tudi predstavniki, zahoidhoafriških ozemelj, ki so še pod oblastjo dingih držav.
Beograd. — Jugoslovanski Rdeči križ bo poslal alžirskim beguncem V Tuniziji 6 ton sladkarija, 3 tone mila. Del te pošiljke so že poslali alžirskim beguncem V Maroku. Jugoslovanski Rdeči križ je že lani poslal alžirskim beguncem v Tuniziji. dva kamiona in 9 ton sladkorja.
New York. — Generalni sekretar OZN Hammarskjold je na sestanku z novinarji iziavil, da je delo OZN na mnogih področjih zelo: uspešno ne glede na splošni vpliv hladile voine. Ustavil sie je pri nedavni kritiki OZN, ki jo je izrekel zunanji minister ZDA Dulles in dejal, dia ima mednarodna organizacija pomna j ki j ivosti, ne glede na to pa bi morala vsaka, diruga, ki, bi jo nadomestila:, sloneti na enakih temeljih kakor OZN. Hammarskjold je poudaril, da je OZN zmeraj delala za cilje, kakor so ublažitev hladne Vojne.
Dortmund. — Pretekli teden jei v Dortmundu prišla do novih demonstracij proti britanskim atomskim oporiščem V bližini tega zahodinonemškega mesta. Kolona 300 avtomobilov je 3 ure krožila pio ulicah Dortmunda. Nosili so napise:	»Dortmund ne želi atomskega
orožja«. Zatem sei je kolona napotila proti britanskemu letališču.
Bonn. — Desničarska, Nemška stranka, ki je V koaliciji z Adenauer jeva Det-mokrščanskoi unijo, je predložila Zveznemu zboru osnutek resolucije o ponovni uvedbi smrtne: kazni. Ukinili so jo z ustavo iz leta, 1949. Da bi, jo ponovno uvedli, bi sei morali izreči za to dve tretjini V obeh zbornicah. Kaže, da bo Zvezni zbor razpravljal o tem proti koncu aprila.
Tunis. — Predsednik tuniške republike Burgiba je zahteval, naj Velikansko afriško puščavo Saharo' razdelijo med države, ki nanjo mejijo. Dal je tudi drugi predlog, naj bi, Sahara skupna upravljali njeni sosedi. Burgiba: je rekel, da se Tunis ne bo nikdar odrekel svojim legitimnim pravicam d:o dela; Sahare.
Bonn. — Zapadmotnetmška državna banka ima trenutno: 26 milijard mark rezerv v zlatu in V tujih devizah. S temi rezervami je n,a drugem mestu na svetu takoj za ZDA. Omenjene rezerve so za 10 milijardi mark Večje kot količina denarja, ki ije v obtoku. Na,stale so kot rezultat presežkov v zunanji trgovini. Zahodnonemšk.i gospodarski krogi pravijo, da; bodlo obilne rezerve tujih valut primorale Zahodno Nemčijo, da bo v večji meri kot doslej dajala kredite drugim državam in dia bo povečala izvoz svojega kapitala: v tujino.
New Delhi. — Indijski premier Nehru je na tiskovni konferenci izjavil, govoreč e mednarodnem položaju, »da je temperatura! popustila.« O MacMillano-Vem obisku v Moskvi je dejal, da je to dobra stvar, o povabilu, ki ga je Hruš-čev naslovil na Eisenhoiverja, pa je rekel: »To je prijateljska poteza, in vedno je dobro, kadar se ljudje sestanejo.«
Na veliki prelomnici
V	kmetijstvo vloženi kapital se počasi obrača in slabo donaša. Amortizacija investicij je zelo nizka. To in pa narava proizvodnje in dela na kmetiji, ko je račun na uspeh povezan s posebno velikim rizikom, je že vedno dajalo značaju kmečkih ljudi poseben pečat. Počasnost in okornost pri odločitvah sta kmečkemu človeku prirojeni. V sedanjem tempu naglega razvoja pa ga to posebno muči. V razburkanem toku časa, ki je poln preštevajočih sc dognanj znanosti in izsledkov tehnike, postaja kmečki človek vedno bolj nezaupljiv in često ne vč več, kaj je prav in kaj je narobe. Ni že docela uvidel potrebo po dv gu produktivnosti svoje zemlje in svojega dela in ni že prižel docela na jasno, da zahtevajo traktor in stroji povečanje donosov in dohodkov kmetije, torej več mleka, mesa in žita za trg, že je postavljen pred mnogo težje in dalekosežnejže odločitve, s katerimi sc bo kakor vedno moral — hočež nočeš — sprijazniti. Vse namreč kaže, da stojimo v gospodarstvu pred dalekosežnimi odločitvami, ki bodo tudi od kmetovalca terjale vse hitrejših in dalekosežnejžih odločitev.
V	pričujočem sestavku si hočemo razvoj in tendence gospodarstva v svetu, ki nas obdaja, nekoliko bliže ogledati. Poskusih pa tudi bomo iz celote izluščiti probleme bodočega kmetovanja z namenom, da bi lažje spoznali odločitve, pred katere nas bo morebiti postavila že bližnja bodočnost.
Tukaj preveč, tam premalo
Medtem ko je agrarna politika evropskih držav osredotočena na povečanje produkcije živil, že dobro leto opažamo, da navzlic izredni gospodarski konjunkturi in visoki življenjski ravni konzum ni več v stanju, da bi prevzel in potrošil sedanje količine mleka, krompirja, sadja in zelenjave. Takemu videzu nismo pr ča le na domačih tržiščih, temveč bi ga srečali v večini sosednih držav, predvsem pa v Združenih državah Amerike.
Združene države Amerike že nekaj let omejujejo svojo kmetijsko proizvodnjo. Vlada plačuje farmerjem posebno odškodnino za to, da ne sejejo in pridelujejo pšence, riža, bombaža, klokočka in tobaka. V letu 1956, ko je v ZDA ležalo neobdelanih 4,3 milijona hektarjev njiv, je vlada farmarjem plačala 224 milijonov dolarjev odškodnine. V letu 1957 pa sc je površina neobdelanih njiv v Ameriki povečala na 7 milijonov hektarjev.
Kakor ZDA ne vedo, kam s svojo pšenico, z rižem, bombažem itd., tako marsikatera država srednje in zapadne Evrope ne ve, kam s krompirjem, z mlekom, mesom in sadjem. Zelo kritičen postaja problem vnovjfenja mleka in mlečnih izdelkov. Mnoge države ne vedo, kam z mlekom, predvsem pa kam z maslom. Vzdušje med državami, k’ so maslo in druge mlečne izdelke že vedno izvažale, in državami, ki kot novinke iččejo inozemska tržišča, je postalo tako napeto, da je bilo mleko predmet razpravljanj na lanskoletnem zajedanju ministrskega sveta Orgamzacije za gospodarsko sodelovanje Evrope (OEEC). Kakšen obseg zajema kriza v mlečnem gospodarstvu v Evropi, je razvidno iz tega, da je izvoz masla iz države mleka — Danske v teku enega leta padel z?. 30 °/o, čeprav so ceno maslu znižali na ceno, kakršna je bila pred 32 leti. Menda plačujeio na Danskem kilogram masla le še po 3,5 krone, medtem ko so ga prej plačevali po 7 kron.
(Sc nadaljuje)
Velikanske investicije za kmetijstvo v Vojvodini
rfvUe
UMRL JE KOROŠKI PISATELJ
Q-uipdiiek ^pef k&nig-
7.a mnoge nepričakovano se je zadnjo nedeljo razširila vest, da je v celovški bolnišnici umrl veliki koroški pisatelj in kulturni delavec prof. Josef Friedrich Perkonig. Kajti bil je do zadnjega — ko mu je zahrbtna bolezen pred meseci iztrgala pero iz roke — poln ustvarjalne sile, poln načrtov za novo delo; pa tudi star je bil šele 68 in pol leta.
S pokojnim Perkonigom je Koroška mnogo zgubila. Ni bil samo početnik novejše koroške literature, ki ji je uspešno utrl pot do priznanja v državnem merilu (za njegov prispevek mu je bila priznana velika avstrijska državna nagrada) pa tudi v vsem nemškem kulturnem krogu; bil je tudi pionir koroškega tujskega prometa in je svojo koroško domovino s svojimi domovinskimi spisi, v zadnjih letih pa tudi potom filma v vseh njenih lepotah in privlačnostih dostojno prikazoval daleč po svetu. Poleg vsega drugega pa je bil Perkonig kot otrok dvojezičnega ozemlji tudi pesnik sporazumevanja med obema narodoma v deželi, pesnik z.bliž.ania med narodi in ljudmi sploh.
Kot že povedano, Perkonig je bil doma z ozemlja, na katerem se prepletata dva naroda: dne 3. avgusta 1890 se je v Borovljah rodil kot sin graverja-domačina, ki ie bil slovenskega porekla, ter kmetice-priseljenke, po rodu Nemke. Socialno in nacionalno poreklo je tudi odločilno vplivalo na njegovo življenjsko pot in na njegovo ustvarjanje. Če je po očetu podedoval smisel za lepoto in prefi-
njenost, potem mn je mati posredovala ljubezen do zemlje, narave in podeželjskega človeka; postal je velik kot nemški pisatelj, to-
da čutil se je povezanega tudi s slovanskim jugom in je v besedi in dejanju kazal razumevanje za slovenskega sodeželana.
O vsem tem govorijo njegova dela tako s področja samostojnega ustvarjanja kakor tudi njegova skrb za vrsto prevodov iz slovenske književnosti, ki jo je posredoval nemškemu bralcu, dočim bo v slovenskem prevodu izšel njegov roman ,,Ukradena strd". Še bolj zgovorno pa o tem pričajo njegove lastne besede, zlasti v eseju ,,Koroški Slovenec“ (ki ga v odlomkih objavljamo na 7. strani) ter v njegovi knjigi „V jutranji zarji", kjer se spominja svoje mladosti in obžaluje žaljivi odnos nemških nacionalistov napram koroškim Slovencem in pravi: „Kot otrok sem moral slišati slovenske pesmi, znal pa nisem nobene, in danes mi je, kakor da sem v svojem življenju nekaj zamudil. Tako sem se po svojih zmotah, ki so seveda izhajale tudi od lažnih prerokov in sploh po tuji krivdi, odtujil drugi nič manj lepi duši moje domovine..." Iz tega spoznanja je tudi razvil svoie razumevanje za koroškega Slovenca in njegov boj za obstanek ter je na svoje nemške rojake naslovil besede: Dajte mu prostor pri vaši mizi, dragi rojaki, in ponovite njegov lepi običaj: Položite predenj hleb kruha in postavite zraven Poln vrč!
Besede, ki pričajo o pesnikovem spoštovanju do drugega naroda, za katerega prav tako zahteva pravice in enakopravnost. Slovenska prosvetna zveza mu je zato kot osrednja kulturna organizacija koroških Slovencev podarila venec z napisom
Pesniku sporazumevanja!
Na pravilni poti prosvetnega dela
Plehki in kričeči, šlagerji iz glasbenih avtomatov, pa tudi radijskih sprejemnikov, na pol diivji, plesi, kavbojski in dragi tolovajski filmi — Vse produkti na profite usmeri ene zabavne industrije — so v Zadinjih letih tudi med nami močno dušili smisel in Veselje zal prosvetno dleto. To in Pa kopičenje gospodarskih skrbi, ki jih le prinesla tehnična revolucija!, sta glaV-to Vzroka!, da šol postali prosVetaši malo-^dni, dla, so prosvetna društva pričela1 opuščati dtelo in, naloge, ki soi ith deset-le+iai z veseljem in v obče zadovoljstvo Vršila. Kakor marsikje drugod jei tudi pri Pas 1 iudSkoproisVeitno dtelo prišlo v krize. Zaskrbljen nad tem razvojem,, ki nas je Sajel, z viharskci naglico, je marsikdo spraševal : »Kam ploVemoi in kaj bo z našo trdadlimoi?« —
Poi prvem viharju, ki nate, je presenetil, pričenjamo! zavedati potreb časa, V katerem smo. Prosvetna društva stopajo, spet v življenje. Oživljajo se* društvene prireditve. pevski zbori sle množijo! z mladimi Pevci, k starim sei pridružujejo! novi zbori. Na občnih zborih prosvetnih društev je biladinal ponekod zelo* živahna! ini brez Ugovora prevzema društvene naloge, ki Ujetj pripadajo.. Na občnem zboru SPD “Drava.« V Glinjah n. pr. se je pred kratkim zbralo okoli 20 mladih podjetnih fan-
tov. Njihova resnost pri. obravnavanju društvenih nalog n,i bilai nič manjša ka,-kcir piri pozne!ši pevski vaji. Vzoren je V Glinjah red pri nloltah, pesmarice so skrbno povite. Tol gornjo' trditev prav tako. potrjuje, kakor veselje mladih fantov nad darilom; knjig, ki ga je društvu, dala Slovenska prosVetnai zveza in, s katerimi so že dlrugi dlan nanovo' uredili društvena knjižnice. Da sel ob tem navdušenju mladeniško! zaživeli tudi stari prosvetaši, se razume' samo. ob sebi.
In v Kotmari Vasi. — tri ure1 je trajal občni zbor. da; srno se pogovorili o vsem, kar je v' društvenem delu potrebno in mo-gočei. Morebiti še bol ji kot v1 Glinjah so mladi pokazali razumevanje in spoštovanje. izkušenj; starih prosvetašev, posebno pa je razveseljiva; pripravljenost osivelih očancev, da pomagajoi mladim, V njihot-vem hotenju, za; zboljšanje; društvenega dela. Kljub veliki razliki V problemih sita dui občna) zbora pokazala v strajenost in odločnost starih in mladih prosVetašeV, da tudi organizacijsko dvignejo' društvo na višino' aktivnosti, k,i bo' odgovarjala sedanjosti in bodočnosti.
Ta, dva primera nista osamljena. Še. več podobnih primerov poznamo;, ki ka.žejoi, da spet, pričenjamo, ceniti naše ljudteko-
prosVetno' dieloi in da so njegov' pomen na vasi postavljal v pravilno* luč. Vidimo in opažamo., dai plahni jo predsodki,, ki smo jih V zadnjih letih tolikokrat srečali, da prosveta in; dielo v prosvetnih društvih ni stvar starih, temveč' mladih, mladi pa. da nimajo! razumevanja za. organizirano, prosvetno dele.. Namesto, teh predsodkov so pričenja med nami udomačevati edino p r al V i 1 n, o. spoznanje,
• da so prosvetna društva — dane« nič
manj kot včasih — življenjska, nujnost starih in mladih;
•	da bo prosvetno delo plodno In prosvetno društvo aktivno le če mu bodo dali živi j en Iško vsebino stari s. svetimi izkušnlnml in znaniem, mladi pa s svojim hoteniem, in delom;
•	če bomo vsi skunat noten zabave in razvedrila v prosvetnih društvih kovali in prill svoje snosobnosti in znanle v svoj prid in v dobro naše skunnosti, v kateri se borimo za svoj obstoj, za ohrat-nitev naših narodnih svolstvenosti in za polno prlznanie enakopravnosti našega jezika in naše pesmi kot nrednogo jev mirnega sožitja na koroških tleh. Če se bo k temu med nami na široko
razmahnile! šei spoznanj e, dla je p*oi svojih stoletnih koreninah, po slovenski kulturni zgodovini in po zgodovini naših naprednih stremljenj naše Ijuidteiko prosvetno dielo za nas nailenša im naibogatelša zakladnica Idealov, ki sl jih mora človek osvojiti, da postan e in ostane po miselnosti in dejanju samozavesten In neodvisen, potem bomo kmalu v vsakem društvu našli primerno torišče za njegov' ploden razvoj in za pestro dejavnost, ki jo čas zahteva:.
Kakor izgleda, je po letu, ko smo praznovali zlati jubilej Slovenske prosvetne zveize in organiziranega prosvetnega življenja' koroških Slovencev, podi pepelom prosvetno brezVsebinsfcih zabav' in plehkih izživljanj1, ki, jih Vsiljuje zabavna iri-dustriia' medi nami spet pričela kleti žerjaf-vica ljubezni dlci naše skupnosti, do srčne! kulture, do izobraževanja in db dlružabno-sti v prosvetnih dlruštvih. Razgreibimo' ta žerjavico!, stopimo medi mladino in popeljimo' jd vi prosvetna dlrulštVa! Iščimo vsi skupaj — ne g’edie' na, starost in poklic — poleg sedanjih tudi nove obliko; pretevet-negal izživljanja;! Od; dosedanjih proteve-tašeV — ogrodja, naših društev — je predvsem! Odvisno!, dai se bo žerjavica, pod pepelom spet vnela in prerasla! povsod1 v svetlo plamenčke aktivnih prosvetnih društev, ki bodo rasli in nikoli Več ugasnili.
Blaž
Podelitev Prešernovih nagrad ob kulturnem prazniku
Po vsej Sloveniji, so pretekle dni: prirejali svečane akademije ob 110-letnici smrti! Franceta Prešerna. Proslave; ob obletnici smrti Velikega poeta so postale' tradicionalne in za) Vse Slovence jei to kulturni praznik. Nai letošnji slavnostni aka1-demiji v1 Ljubljani je govoril slovenski pisatelj Miško Kranjec.
Vsako! leto, ob tej priliki podelijo! tudi Prešernove nagradle in, tol osebam, ki delajo na literarnem, kulturnem, in znanstvenem področju. Za umetniška udejstvovanje v književnosti sta; letos prejela nagrade pisatelja Miško' Kranjec in dV. Danila Lokar, dalje so PrešemovO' nagrade
prejeli:	slikar Slavko Pengov, kiparja
Zdenko! Kalin in Karel Putrih, operni pevec Laldko Korošec, dirigent Anton Hu-dfrin, igralka Milevai Zakrajšek in igralec Stane Sever. Medi letošnjimi nagrajenci je tudi skuoina. Osmih arhitektov in inženirjev, ki so prejeli nagrado za novo stavbo »Gospodarskega razstavišča« v Ljubljani.
Posebno, številno so bili letos nagrajeni študentje ljubljanske univerze. Med: nagrajenimi soi bili študentje z Vseh fakultet in sicer tisti, ki soi napisali najboljša seminarska ali diplomska dela v preteklem letu.
Dr. MIRT Z W I T T E R
lužna Tirolska —manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici itaHiansko-avstrijskega sporazuma v Parizu)
Ni namen tega poglavja, da bij dlaiali izčrpen in popoln pregledi podpore in, po-Doči, ki jb nudijo Nemci Avte,trije! in Nemčije. svojim rojakom; južno Brennenjal. To ho bi bilo niti mogoče, ker jel tal pomoč Sfbno delno poznana javnosti tako po, oblikah kakor predvteem po obsegu. Naše Vštevanje! more zato' služiti samoi kot približni prikaz izredno bogatih o b 1 i k t,e Vsestranske podpore, Vsaj do neke mere Pa omogoči mordiai tudi Vpogled v' obsežnost in temeljitost nacionalnega podlpor-bega, delovanja: Nemcev.
Zaradi večje preglednosti hočemo nadevati to delovanje po posameznih pednjih narodnega življenja.
Na; prVem mestu naj bo- navedena! nebo sl r e d n a) in! p o s: r e d! n a politična b°dpora Južnim Tirolcem s strani NemceV T matičnih državah. Pri: tem razlikovanju stejemo! med) neposredno! podiporol politične ^oije oficielnih predstavništev in pradavni kov države, dežel in strank, kot potrdila politično, podlporo pa Vrednotimo h/c'je in delovanje najraznavrstnejših lhožnih političnih organizacij. Takšno! fclikovanja je kajpak samoi površno, ker Pogosto baš zal akcijami takšnih »po-
možnih organizacij« skriva resnična ofi,-cielhai politika), kadar noče na dlan si svojimi pravitai cilji ali kadlar se poslužuje dvojnei taktike).
Stvarno je treba priznati, dai se je po letu 1945 oficielna Nemčija strogo izogibala Vsakemu vplivanju na politiko Italije do Južnih Tirolcev ter Vmešavanju V notranji politični razvoj nemške manjšine. To vetij,a v celoti za Nemško demokratično republiko (Vzhodno. Nemčijo), z malimi izjemami pa tudi za Zvezno, republiko Nemčijo (Zapaidho Nemičjo. Medi te izieme spada, na primer prijateljski obisk; 40 deželnih poslancev CSU108) Bavarske začetkom aprila 1957 na Južnem* Tirolskem z namenom:, da se »seznanijo, si položajem v tej južni nemški pokrajini.«
Šele s stopnjevano nacionalistično propagando, ter zaostritvijo! taktike SVP se pojavi tudi pirval oficielna »zaskrbljenost« V Zapadhi Nemčiji. Tako objavi podi vplivom masovnega zborovanja Južnih Tirol-
cev v Sigmundškronu dhei 17. novembra 1957 za,p.adno,nemška FDP189) posebno izjavo, v kateri, očita italijanski vladi, dal predstavlja njena narodnostna politika močno politično in moralno; obremenitev evropske misli.
Še mnogo bolj izrazita: politična akcija pa je bil obisk Južne Tirolske po poslancih nemškega zveznega parlamenta Wenzlu Jalkschu, (SPD)170) ter dr. Ewaldu Bucherju (FDP) sredi aprila 1958. Veljal je spoznavanju položaja nemške manjšine na splošno, predvsem pai še vasici! Pfundters, rodnemu kraju v že zgoraj omenjenem procesu) zaradi' umora italijanskega carinika dne 15. 8. 1956 obsojenih nemških fantov. Wenzel Jaksch je poznan kot nekdanji Voditelj nemških socialdemokratov' V predVojni Češkoslovaški.
Omenjena, nemška politika sta na! posebna tiskovni konferenci dne 12. aprila: 1958 V Innsbrucku izpovedala svoje splošne
i88) Pripomba:	„Christlichsoziale
Union" je deželna označba konzervativne stranke kanclerja Adenauerja na Bavarskem.
io») Pripomba: „Freie Demokratische Partei", liberalno-nacionalistična politična grupacija zapadnonemškega meščanstva.
I70) Pripomba:	„Sozialdemokratische
Partei Deutschlands", socialistična stranka Zapadne Nemčije, danes najodločilneje politični faktor opozicije proti Adenauerjevi konservativni koncepciji.
vtise o! položaju v Južni Tirolski ter svoje mnenje k obsodbi v omenjenem procesu. Njihova sodbal o položaju nemške manjšine' je bila; izredno ostra,. Označila sta razmere n,a Južnem Tirolskem kot »ozračje policijske države, v kateri ne Vladajo demokratične razmere«. ' Wenzet Jaksch je izjavil, d!a takšnega vzdušja ni niti za »železno zaveso.«, kar za zapadno-nemškega politika pregnanih sudetskih Nerolcev Vsekakor mnogo pomeni. Proces, v katerem je bila izrečena obsodba, Nemcev ravno v onih dneh, pa sta nemška politika označila) kot »kršenje, najbolj elementarnih načel kazenskega postopka!«
Italijanski tisk je na, te izjave, silno ostro odgovoril ter očital poslancema, da st< nasedla; ščuvanju avstrijskih šovinistov. Že dlejstvo, da sta nemška poslanica poročala o sVOljih vtisih v Avstriji, delno potrjuje upravičenost te italijanske trditve. Dokončno! potrditev pa je dal avstrijski nacionalistični tisk, ki je vse prehrupno napovedal, spremljal in izkoriščal vteiak korak in Vsako besedlo tega obiska V svoje! namene. Odziv oficielne Nemčije jei bil nasprotno popolnoma trezen in hladten.
(Nadaljevanje)
4 — ŠteV. 7 (874)
jmnssnaaK,
Slovenska prosvetna zveza naznanja:
V nedeljo 15. februarja 1959:
Loga vas
Slovensko prosvetno društvo »Svoboda« V Logi vasi priredi ob 14.30 uri
PEVSKI KONCERT
v gostilni Marica. Sodelujeta moški pevski zbor SPD »Svoboda« v Logi vasi in mešani pevski zbor SPD »Edinost« v Ško-fičah.
Bllčovs
Slovensko prosvetno društvo »Bilka« v Bilčovsu priredi ob 19.30 uri
VESELO IGRO
pri Miklavžu. Sodelovali bodo tudi mladi pevci in tamburaši.
KTir Ofi'.'1
/i tara vas
Slovensko prosvetno društvo »Danica« v Št. V'du v Podjuni gostuje ob 19.00 uri V Prosvetnem domu v Žitari vasi in poi-novi igro
Z LASTOVKAMI
Povsod srčno vabljeni k številni udeležbi!
Potujoči kino SPZ oredvaja
Slovenski umetniški film TRI ZGODBE
V	petek, 20. februarja ob 20.30 uri v Glo-
basnici pri Soštarju;
V	soboto, 21. februarja ob 20.30 uri v Šmi-
helu pri Šerceriju;
V	nedeljo, 22. februarja ob 20.30 uri v
Bilčovsu pri Miklavžu.
iidEMiojnnM
Petek, 13. februar: Gregorij Sobota, 14. februar: Valentin Nedelja, 15. februar: Jordan Ponedeljek, 16. februar: Julijana Torek, 17. februar: Frančišek Sreda, 18. februar: Simeon Četrtek, 19. februar: Konrad
-----------------____________________________
Šolski ravnatelj Franc Aichfiolcer — 75 letnik
Nihče ne bi prisodil zaslužnemu koroškemu slovenskemu šolniku, ravnatelju Francu Aicbholrerlii, da te v sredo, 12. t. m., dopolnil 75. le,to svotooa žlv-1 lenta, nenehno posvečenena nedonosnemu d^iu na šolskem, kidtumo-nrosvefnem, političnem In gospodarskem nodročlu koroških Slovencev. Nieoovo Ime le tesno noverano z dooalanlem In stremUenlem knmlirih Slovencev za svo*e nravtre in enakem ravnost v zadnMb netlh šestih de-setletMh. Vse nleoove številne znance In sodelavce srčno veseli, da lub<l=>nt tudi danes z nezmanjšano votlo ln neutrudno posveča svote znanle ln honate Izkušnje v nrlzadevanllh za naše skunue koristi.
Ravnate!! Aicbbolcer le nr»tiodl,l teško not koreškeoa slovenskega učiteHa, ko le kot, odličen nedaooo utirat učeči co mladini poti v skunno narodno živllenle In lo vmaial v zvestobi do lastneoa lludstva. Kot tak je hotel organizirati pred nrvo svetovno volno tudi koroške slovenske iičttetle. zaradi česar so na šolske oblasti prestavile tudi na kazensko mesto.
Po plebiscitu Je ostal na Koroškem, da še nadalie koristi svojemu ogroženemu ljudstvu, štiri leta kot slovenski učitelj ni dobil zaposlitve. Seto potem so ga namestili v visokogorskem predelu dežele v Elsentratten. Helmatbund ln šovinistično nastroleno učltellstvo je protestiralo proti n leno vi namestitvi na slovenski zrmlll. Po hudih nevšečnostih, ki lih !e moral nrestatl za časa nacizma, le no volni končno dobil namestitev v Ločah ob Baškem lezeru.
Povuate.il Franc AtoMiolcer le z velikim usoehnui ln nredanosHo sndoloval ter Se sodeluje nr| vs°h slovenskih organlzaci-iab ter uri našem tiskii. Vpltlr* /.iclimn Ima žadu ta leta za mladinski list »Mladi rod«, kt na zaradi pestre vsebine ne bere reda samo mladina temveč tudi odrasli.
Oh žlvPeotskem. lubtlelu Franca Alch-holcerla hkrati s nrisrčnlmi čestitkami že-ltmoi. da M še dolno deloval med nami tako čil, prožen ln duševno mladosten!
Izpod sončnega Turja
Ni zlahka; naiti tako lenega kraila, kakor je naš in to* ne trdimo samo mi, temveč tudi številni tujci, ki prihajajo k nam na oddih, da se naužijeijo; pokrajinskih krasot. Okoli 800 metrov visoko smo in ie razgledi odi nas čudtovit. Zadiivi nas pogled na pobočje in, skalnate vrhove Karavank, Dobrač nais zamika im pogled na Rož in srebrno-čisto Dravo nas očara. Zares je prekrasno. Leto za letom prihaja k nam več letoviščarjev in ni čudo, da pripisujejo našemu kraju pomemben tujsko-pro-rnetni značaj.
Na nas pa je, da tujsko-promefne možnosti še izboljšamo in olepšamo*. Blagodat elektrike že imamo in tudi vodovod že napeli juijemo. Potrebovali bi še telefonsko zvezo in seve še marsikaj drugega,. Toda upamo, da bomo tudi tem potrebam ustregli. -
Pust ie tudi minil. V 1 enem sioomlnu ga bo gotovo ohranila Kamnikova Frida, saj se ie v tem času omožila. Moža ie dobila iz kotmirškega, kraja, veselo svatbo pa so omravliali uri Kosarju na Gori. Želimo obema, mnogo sreče na novi življenjski poti! Le skrbno in previdno1 Vozita, pa bo vse dobro!
Pri Bošt.elcu pa se; je družina pomnožila za tretiega otroka. Dobili so fantka, in mu dali ime Hanzek. Prav krepak je in iz srca želimo, da bi se dalje tako razvijal.
Imeli pa smo tudi smtmi primer. Pred nekaj tedni je umrla LapušoVa mati v! Vesci v starosti 81 let. Ob lepi udeležbi pogrebcev smo rajno mater spremili V Št lij k zadnjemu počitku. Naj počival V miru, vsem ostalim pa naše sožalje!
Smrt med rojaki onkraj meje
Mafija Močilnik
Pri kmetu Škofu na Lokavici, tik za držaVnoi mejo pri Pliberku, so imeli minuli teden žalosten družinski dogodek. Umrl je oče Matija Močilnik, ki je starejšim članom pliberškega prosvetnega društva v prav dobrem in častnem spominu. Niegov starejši brat Rok je bil med ustanovitelji društva, sodeloval je tudi njegov brat Franc, katera pa je na žalost oba vzela prva svetovna Vojna,
Ob smrti Matije Močilnika, kmeta p. d. Škofa na Lokovici, piše njegov sošolec Janez Skuk, ugleden kmet v Senčnem kraju pri Pliberku, še naslednje:
Dohitela nas je žalostna Vest, dia je dne 1. t. m. Matiia Močilnik, posestnik p. d. Škof na Lokovici, preminul v bolnišnici v Črni. Do razmejitve leta 1920 je bil tudi naš občan in s;cer edien izmed takšnih, ki je Veliko; koristil pri naših skupnih prizadevanjih. Tudi po plebiscitu je kazal za nas veliko zanimanje, zato smatram za svojo dolžnost, da; se tem potom tudi V našem listu poslovimo odi njega.
Njegov oiče Florijan Močilnik inl njegov sosed KuštroV oče sta bila, tudi med ustanovitelji pliberškega prosvetnega driištVa. Kot preprosta kmeta, prežeta globokega idealizma in narodne zavesti, sta orala ledino naše ljudiske prosvete. Kuštrov oče je imel tudi pesniško žilico in je ob obrobju brazd-svojih njiv zapisoval tudi verze, ki so se mu porodili, ko, je složno z Volmi obračal domačo plodno grudo. Oba samouka, sta dopisovala tudi v takratni koroški slovenski list »Mir«. Kakršna; sta bila sama;, tako sta vzgojila tudi svoje otroke. Matija je bil četrti siin, Škofove družine.
Spominjam se lepih mladostnih dlni, ko smo kot otroci tekali po vrtu v šoli Tunel, kier sta nam učitelj Feinik in katehet Hornbock kazala prave smernice na pot v življenje ter nam oba kot zaVedlna, slovenska Rezana sadila v mlada, srca tudi spoštovanje in ljubezen do lastnega narodi, ter zvestobo materinski besedi. Učitelj Feinik še živi v Mariboru, mežiškega žup-
nika Hombocka pa so nacisti odgnali V koncentracijsko taborišče Dachau, kjer so ga končali in sežgali v krematoriju.
Značilna je vzgoja dobrih učiteljev. Vsi, ki so takrat obiskovali šolo V Tunelu, so ohranili zvestobo svojemu narodu in izročilom svojih staršev. Nad 80 učencev je imel učitelj Feiniik na enorazredni ljudski šoli, toda1 jih je ogromnor naučil. Nobeden izmed; otrok ni znal odi dotma nemščine. Na podlagi materinskega jezika, ki mu je učitelj V danih možnostih utrakvistične šole posvečal z ljubeznijo in razumevanjem pozornost, simoi se, Vsi tudi dodobra naučili nemškega jezika. Bil je! prim,er, ko je okrajni šolski nadzornik, ki nikakor ni bil Slovenec ali sploh Slovencem naklonjen, pobral zvezke najboljših učencev ter jih pokazal zai zgled v pliberški šoli, kjer soi imeli učitelji v posameznih razredih neprimerno manij šolarjev.
Po prvi svetovni vojni je bila: naša občina razmejena po državni meji;. Del občine je pripadel Jugoslaviji, takol tudi Škofova domačija, tik za, mejo. Mene in mnoge druge sošolce pa je stalna Vezalo mladostno prijateljstvo in Obiskovali smo se vse do danes;, ko je tega ugledlnegai in spoštovanega očeta v 59. letu starosti prekmalu pobrala! smrt. Začasa nacistične okupacije je moral Veliko prestati. Njegovega bratai, župnika na Prevaljah, so; tirali v pregnanstvo in tudi on ni bil varen niti dneva ali noči. Ko; sem gai v' tistih temnih časih obiskal, sVa si zaupala marsikaj, kar takrat ni bilo namenjeno javnosti.
*
Ogromna množica žalnih gostov je spremila pokojnega Matijo Močilnika, na njegovi zadnji poti k večnemu počitku na mežiškem pokopališču. Ljudje iz bližnje in daljnje okolice, precej tudii iz avstrijske strani, soi s svojo udeležbo na pogrebnem sprevodu, in ob pogrebnih svečanostih izi-kazali, kako je bil pokojni spoštovan in priljubljen. Ob posmrtnih nagovorih so dali govorniki izraz in zahvalo njegovi
dejavnosti in sodelovanju v različnih funkcijah družabnega življenja za; splošno blaginjo. Skratka;, pokojni Matija; Močilnik je lahko zgled Vsem. Zapustil je ženo in osem otrok. Ne dvomimo, dia bc naslednik Škofove kmetije tudi korakal po Vzorih očeta. Vsem žalujočim svojcem pa V imenu nekdanjih sošolcev' tostran meje iskreno in globoko, sožalje!
Dr. Fran Svetina
Nepregledna množica je ob koncu minulega leta spremila koroškega rojaka, zdravnika dr. Frana Svetino k zadnjemu počitku na pokopališče v Št. J ur ju pri Celju.
Pokojni dr. Fran Svetina se je rodil 2. aprila 1894 v Pliberku. Njegov oče je bil obče spoštovani slovenski notar Anton Svetina, ki je starejši generaciji še v zelo dobrem spominu. Svoje notarske posle je izvajal v zadovoljstvo vseh od leta 1897 do svoje smrti v Pliberku. Prej je služboval kot notar v Železni Kapli in na Vranskem ter v Gornjem gradu.
V Pliberku je preživel pred nedavnim umrli dr. Fran Svetina svoja mladostna leta. Tam je obiskoval ljudsko šolo, ki se je takrat imenovala utrakvistična. Pila pa je kakor mnogo drugih podobnih šol na Koroškem v bistvu nemška ter je služila ponemčevanju slovenske mladine.
Pokojni dr. Fran Svetina je vstopil v gimnazijo v Mariboru, kjer je leta 1912 tudi maturiral. Po maturi se je vpisal na medicinsko fakulteto v Grazu. Svoje študije pa je moral v prvi svetovni vojni prekiniti in služiti kot sanitetni oficir na raznih frontah.
Po vojni je na graški univerzi zavladal skrajni nemški nacionalizem. Zaradi tega je Svetina odšel v Prago in se vpisal na tamkajšnji medicinski fakulteti. Leta 1921 je promoviral za zdravnika in nato najprej služboval dve leti na državni bolnišnici v Ljubljani. Leta 1923 pa je nastopil službo zdravstvene občine v Št. Jurju pri Celju, kjer je deloval skoro 35 let. Poleg zdravniškega poklica, ki ga je izvajal z vso vestnostjo, sc je požrtvovalno uveljavljal tudi na drugih področjih kot javni delavec. Več let je bil med drugim tudi župan v občini Št. Jur.
Mnogo let je bil pokojni tudi član Kluba
Rileovs
Prvi dan v tem mesecu smo imeli pri nas poroko in je bilo kakor vedno ob takih priložnostih pri Miklavžu tudi tokrat nadvse veselo in razgibano.
Med številnimi gosti in sorodniki sta obhajala ženitovanjski dan Angela Einspieler, p. d. Si^msičnikova v Zgornji Vesci in Gašper Ogris- Martič, p. d. Plave v Bilčovsu. Ženin je sin Janka Ogrisa, p. d. Miklavža, ki je doraščal v Plavčevi hiši, kjer je bil adaptiran.. Sinu so; dodali k priimku Ogris tudi ime Martič, da se je staro družinsko; ime pri Plavčevi hiši ohranilo. Nevesto in ženina odlikuje trdna narodna zavest ter zvestoba svojemu ljudstvu, vrline, ki so uspeh dobre vzgoje v zavednih družinah. Družini sta bili v čar su nacistične strahovlade tudi izselieni in sta s številnimi drugimi izseljeniškimi koroškimi slovenskimi družinami delili trpko usodo pregnanstva.
Nevesta Angela in ženin Gašper sta vneta sodelavca v našem prosvetnem društvu »Bilka«. Pogosto smo iu slišali in videli pri pevskih nastopih in uprizoritvah’ iger na našem društvenem odru, kjeT sta najboljše doprinašala k našemu kulturnemu prizadevanju na področju pevske in amatersko-igralne umetnosti V Veliko zadovoljstvo občinstva, ki vedno radio poso-ča naše prireditve. Zato je bilo lepo ih samoumevno, da so naši prosvetaši in pevci prihiteli na ženitovanjsko; slavje ter no-Voporočencema čestitali s pesmijo, hkrati pa jima je predsednik društva podaril v imenu društva lepo spominska darilo.
Do; poznih jutranjih ur je trajalo veise-lo ženitovanjsko razpoloženje, ki bo vsem ostalo še dolgo v prijetnem spominu. Mladi zakonski par se je potem podal na vzorno prezidan in obnovljen Plavčev dom, kjer bosta, nai skupni življenjski poti delila radosti in tudi skrbi, ki jih prinaša Vsakdanje življenje. Prepričani smo, da bosta lepim; vzorom svojih staršev ostala vsekdar zvesta in V takem duhu vzgajala, tudi svoj naraščaj. Angeli in Gašparju iskreno čestitamo in želimo mnogo let neskaljene družinske sreče!
Dvor pri Pliberkn
Pred nedavnim je v bolnišnici v Celovcu umrl Janez Peruzzi, bivši Šumik v Dvoru. Po različnih okoliščinah, ki so nastale, je zapustil Šumikevo; domačijo in moral iskati zavetišče V starostnem domu. Nekaj časa je bil v Podvezu pri Suhi, nazadnje pa, V Podljubelju.
Pokojni je imel čut za krivico in pravico, zato je po prihodu Hitlerja odklanjal nasilni nacizem ter po svojih močeh podpiral borce za svobodo in zopetna vzpostavitev demokratične Avstrije.
koroških Slovencev v Celju. Z veseljem in z veliko dobrodušnostjo je rad pomagal svojim koroškim slovenskim rojakom. Kot srčno dober zdravnik in nadvse socialno čuteč, zares pravi ljudski zdravnik, je bil med prebivalstvom zelo priljubljen. Veličastni pogreb je bil temu tudi zgovoren dokaz, ko ga je na njegovi zadnji poti spremljala več kot tisoč-glava množica. Vse življenje je ohranil čustva povezanosti s svojo Koroško. Živo se je zanimal za življenje in usodo koroških Slovencev.
Predniki pokojnega dr. Frana Svetine izvirajo iz Borovelj. Eden izmed njih je bil kanonik pri Gospi Sveti. Pokojnikov brat dr. Anton Svetina je bil več let komisar pri okrajnem glavarstvu v Velikovcu, sestra Ida, poročena Oset, pa je bila učiteljica, dve sestri, Poldica in Pija, pa sta še vedno tesno povezani s Pliberkom, Žena mu ie umrla že leta 1944 in pokojni zapušča sinova Antija in Aciia, od katerih prvi je lani promoviral za doktorja medicine, drugi pa je ahsolviral Pravo. Vsem žalujočim svojcem naše globoko sožalje!
Matel Kakel
Dne 24. januarja je v Ljubljani umrl drug zaslužni koroški rojak! Maitelj K a -k e 1, višji svetnik v pokoju. Pokojni je bil rojen: v Logi vasi in je številnim1 koroškim Slovencem,, najbolj iz velikovške-ga okraja, v dobrem spominu kot bivši okrajni glavar V Velikovcu. Pozneje je bil okrajni glavar na Prevaljah, nato pa višji banski svetnik v Ljubljani. Ob veliki udeležbi žalnih gostov, med temi članov Kluba koroških Slovencev, so spoštovanega! pokojnika dne 27. januarja položili k zadnjemu počitku na Žalah. Več o življenju! in delu pokojnega višjega svetnika Malte j a Kaki a prinesemo v prihodnji številki-
Štev. 7 (874) — 5
200 let stare sanje se bodo uresničile
Pod Mont Blancom so začeli graditi največji cestni predor na svetu
l6, decembra lanskega leta so sprožili v poletju 1961. ItaMjansko podijetje se je ^resorje in svedri so zavrtali v živo celo obvezalo, da bo v nasprotnem, primeru plačalo 150 miFjonov lir odškodnine in še poldrug milijon za vsak zamujeni dan.
—---------so zavrtali v__________
s*ialo. Stisnjeni zrak je grmel in se mešal v oglušujoč hrup. 6 kg pritiska na kvadrat-centimeter.
To ije bil začetek Velikih del pri gradnji največjega cestnega predora na svetu. “rez vsakih ceremonij, govorov. Spregovorili so le vrtalni stroji. In imeli bodo ^ar dosti dela. Izkopati bo treba 600.000 m3 ska’ei, zabetonirati 100.000 ton cementa in Porabiti blizu en milijon kg razstreliva, ^sak kilometer predora: bo stal 2,5 mi-ajarde frankov.
200 let že govore oi tem predoru pod avTopsko »streho sveta,«, pod belim očakom. Mont Blancom in po 12 1. temeljitih Priprav so se sedaj dela končno vendar začela. Doslej so imeli najdaljši cestni predor Japonci. (Honšu-Kiušu: 8 km,). Predor Podi Mont Blancom pa bo meril 11.600 mei-tr°v. Na francoski strani ga bo 7.200 mei-hov in, na italijanski 4.700. Na italijanski ®frani se bo pričel v višini 1.381 metrov se spuščal v lahnem padcu proti Italiji aa dlan v' višini 1.274 metrov.
Kljub moderni tehniki delo ne bol rav-
30 užitek. Temperatura v rovu bo znašala Sft«
■ Treba, ijei računati tudi z možnostmi, aa v rov vdere voda s pritiskom, 100 atmo-^er in ta bi lahko v nekaj sekundah prebavila vse delovišče. Pri gradnji simplon-skega predora pred 52 leti je tako prišlo življenje 58 delavcev in inženirjev.
Predor bodoi vrtali hkrati z obeh strani Alp. Geodetska pripravljalna dela so
da tako natančna,, da računajo na mož-d° pomoto največ 5 milimetrov. Ob tej bdikj, se spomnimo, da se je pri simplon-predoru inženir zmotil za pičlih in1 sei je, vendar od sramu ustrelil.
r dan bodlo izkopali 6 dio, 7 metrov 3 ih gradbena dela morajo biti končana
Predor boi visok 4.7 metrov in širok 7 metrov. Vsako, leto bo lahko vozi1 o skozenj 264 000 avtomobilov, 24.000 avtobusov, 50.000 motociklov in 150,000 tovornjakov. Vsa dela bodo veljala približno 30 milijard frankov. Sredstva sta prispevali deloma državni blagajni Italije in Francije, nekaj privatni kapital in ženevska družba za izkoriščanje. Ta je dobila tudi pravico, da bo lahka 70 let pobirala
pristojbino z,a vsako vozilo, ki bo, hotela skozi predor. Štirsedežni avto bo, moral na primer plačati takso 2.700 frankov za prehod.
Rim in Pariz bosta tako zvezana vse lei-to in pot bo za 200 km krajša kot do sedaj. Poleg tega bo, imel ta cestni predor tudi svoj nesporni moralni, gospodarski in politični pomen, ker boi obe deželi prometno bistveno zbližal.
Alpski gorjanci sicer z nejeVoljoi glet-dia.jo na gradnjo, saj bo s tem odpadlo mnogo romantike in seveda tudi zaslužka zanje, toda napredek je vedno trčil in tudi premagal predsodke sentimentalnosti.
Poslužujte se čim več medu
Da: je med zdrava in krepilna hrana, o tem ni več dvoma. Zdaj pa sta francoska zdravnika Bertholet in Čargi objavila prei-prost recept proti utrujenosti zaradi neprespane noči ali zaradi »mačka«. Recept sita temeljito preizkušala dve leti na svojih bolnikih in vedno z odličnim uspehom. »Zdravilo je preprosto: tri kavne žličke medu v kozarec vode!«
, Mladini priporočata uživalnje tega sredstva po tekmah, po napornih treningih, po
Zmaji še zmeraj živijo
Zmaji: soi pravljična bitja in taikšni, kai-kršne opisujejo pravljice, nedVomno niso nikdar živeli, n. pr. da bi imeli po sedem glav in bruhali ogenj... Še pred leti bi bilo popolnoma neznanstveno trditi, da bi dandanes, utegnila še kje živeti katera, izmed živalskih vrst, ki jih poznamo samo iz okamenin ali po posameznih kosteh.
„Tako staromodno .
^ekl slikar iz newyorškega umetniške-hotela je ob neki priliki javil policiji ^hdno draguljev in drugih dragocenosti Vrednosti 500 tisoč dolarjev. Detektivi j. ®e sprva zeloi čudili, kako bi mogel ime-freprost človek, ki je živel v navadnem J^tišču, takšne dragocenosti, zato jim je 'Kar razložil vso reč.
Okradeni dragulji so bili nekoč rodbin-* 9 lastnina avstrijskih cesarjev, nosila f? Jih je Charlotte, žena Maksimilijana, 1 J0 tragično končal kot vsiljeni mehiški cesar. Slikar je povedal, da so prišli dra-^Iji takrat v last njegovih prednikov.
se je dejal,
Nekaj dni po prijavljeni tatvini Oglasil pri policiji draguljar, ki je da mu je dan pred tem ponudil neznanec prav take dragulje, zapestnica in druge reči. Po opisu s,e je izkazalo,, dla se je prt trgovcu oglasil tat z ukradenimi dragocei-nostmi.
»No, in koliko ste, mu ponudili za okrasje?« soi bili detektivi radovedni. »Sto dolarjev,« je odgovoril trgovec, »toda tujec jih ni maral dlati. Namrdnil se jei in šel. Veste, vse tisto okrasje je bilo tako staromodno1, dai bi ga prav gotovo, nihče ne maral kupiti...« Tako ja končal trgovec svoja izpovedi.
Ni res da . . .
Navade čebel so, bile doslej že tako natanko opazovane in opisane, da so imeli podatki o, njih življenju že kar znanstveno vrednost. Matica, baje zaplava po zraku, zasleduje jo cel roj trotov in eidien od njih jo pri tem oplodi.
Toda toi mnenje se je V zadnjem času izkaza1© le kot utvara. Ameriški, poljski in ruski učenjaki so skoro hkrati dognali, da matica doživi troje ali celo četvero takih poletov in da vsako pot pokaže svojo naklontonost dvema, ali trem trotom. Kateri trot je bil pri tem najuspešnejši, ne bo čebelar nikoli izvedel.
dolgem učenju in pred: izpiti, tudi neposredno pred njimi. Zdravnika sta poročala: svoje ugotovitve na zboru pariških zdravnikov ter dejala,, da učinkuie to sredstvo1 izredno hitro. Popolna telesna in duševna osvežitev sei čuti takoj ne glede na stopnjo utrujenosti, drži. pa več ur. Torej, kadar bo naneslo, da boste zelo utrujeni in ne: boste imeli priložnosti, da se spočijete, si napravite osvežilno pijačo, iz treh kavnih žličk medu in enega kozarca Vode,.
Reke brez bregov
Med Vsemi rekami na svetu so naljVečje tiste, ki sploh nimajo bregov, krjti tečejo sredi oceanov. Te »reke« proučujejo strokovnjaki že sto let. Največja medi nj;mi je Zalivski tok, ki doseže brzino do 11 km1 in nese s seboj vsako sekundo 25 do 50 milijonov ton vode,. Na poti preko Atlantika se razdeli v’ dva rokava: eden se usmeri proti Kanarskim otokom, drugi pa na sever in se potem počasi vrača V Atlantik.
Ob tem moramo tudi pripomniti, da sev. Atlantiku vedno zmanjkuje vode, ker mora z ni o napajati Sredozemsko mori j e, kjer je izhlapevanje zelo Veliko. Zato, morajo neprestano dotekati iz južnega Atlantika nove zaloge. Vsako sekundo priteče preko ekvatorja, 6 milijonov ton vode1, dla se obdrži ravnotežje.
Prav radi Verjamemo, raziskovalcem, živalstva, da predpotopne pošasti že dolgo ne živel. Toda: dandanes moramo biti pripravljeni tudi na, takšna presenečenja, kakršno je pripravil znanstvenemu svetu nizozemski strokovnjak za živalstvo Bernard He-velmanes, ki je nedavno, napisal zanimivo kniigo1 »Po sledovih neznanih živali«.
Nizozemski učenjak dokazuje, da še zmeraj živijo mnoge vrste živali, o katerih smo doslej mislili, da so žei zdavnaj izumrle. Na Zemlji je namreč še precej neraziskanih delov, kjer še ni bilo na delu učenjakov. Tam pa živi še nešteto n,eh znanih vrst živali. Število znanih vrst živali namreč še zmeraj narašča. V dobi francoskega učenjaka Georga CuVierja V prejšnjem stoletju so mislili, da je na sveh tu le 386 vrst živali, medtem ko jih je dandanes znanih okrog 17.000. Po mnenju nizozemskega učenjaka je zlasti mnogo več vrst plazilcev in ptic, kakor jih znanost upošteva ali o katerih mislijo, da so izumrle. Prepričan je, da bi znanstvene odprave odkrile zastopnike živalskih vrst, ki veljajo, da so izumrle. Učenjak celo našteva nekatere vrste živali, ki po njegovem mnenju še živijo.
New York
Zaradi pijančevanja izgubi ameriška in-dustriia 35 miliionov delovnih dni na leto, kaT pomeni veliko škodo.
Najslavnejši ameriški arhitekt je rekel: »Televizija je žvečilni gumij za oči.«
„Vozi brez bencina ..
V Ameriki zdaj tudi že vozijo nOVe Vrste avtomobilov brez bencina. To ni šala1 uvedli so električni avtomobil, ki pa nikakor ni le igračka,, marveč vsega upoštevanja vredna prometno sredstvo. Tako imenovani električni avtomobili so bili znani sicer že prej, toda niso jim napovedovali prihodnosti. Niso mogli tekmovati z avtomobili z bencinskimi motorji.
Nova Vrsta električnega avtomobila pa se bo najbrž hitro razširila;, zlasti V mestih. Motor poganja električni tok iz akumulatorja. Akumulator je zelo lahko napolniti — treba ga, je le priključiti na električno1 omrežje. Električni avtomobili so sicer malo manjši od razkošnih dandanašnjih osebnih avtomobilov, so pa lični, zelo okretni in dosežejo hitrost 90 km na uro. Slaba stran je le, da se akumulator izprazni že po 120 km vožnje, toda v Ameriki ga lahko: napolnijo kjerkoli.
""iiijjjjj
'i!

, pr	'---------------
K/e ste,
£>amulovi?
19 I Amon lng°lR
---------------_l!i!lii!!i!i,..!!!lllii!!i!i«. !'
^ Od vseh strani so prihajali. Polčasi, tež-molče. PraV takoi upognjeni kot mi prav takoi umazani, pc rokah in v raz. Osem, ur smo rili v premog, soi mi Cf* P10^3®1 oživljale, s svedri, krampi in . Patam.i smo, ga kopali, v huntih cdlva-IjjT Koliko znoja se je, scedilo z nas, ko-kletev je padlo, koliko, misli ugas-
to, truščem se je dvigalo zagnalo po IjJ^1 navzgor. Utrujen od, dlela in omamen*: °Kl sončne luči sem se opotekel na 0), 7 Kak o? Ali je še dian? Iznad zeleno Učenega hriba je z brezob! a&nega ne-Pj^jalo žareče sonce, iz gozda pa pihljal jj^aa hladlen vetrič.
*v4le ko sem nekajkrat globoko zajel p^<e*lai zraka, sem se zavedel, da sem hgj junija prebil noč, zato je zdaj tu zu-ro^]11tr0, lepo sončno jutro. Razpel sem vjj^^ravnal hrbet in še enkrat globoko
tW.',arji »o me prehitevali. Nihče se ni Sc j ,Zam°, ki sem. najbrž hodil, kot da učim hoditi. Nisem vedel, kako
naj pridem do hiše, kjer sem imel ležišče v skupni spalnici. Tudi mi ni takoj prišlo na misel, da bi koga vprašal za pot. Opotekal sem: se po cesti naprej. Šele čez dolgo sem. se zavedel, da vendar imam določen cilj: treba je1 najti posteljo, treba je leči in se odločiti, kajti ob dlesetih zvečer spet moram V jamo. Zbral sem se ih nagovoril postarano ženico. Pokazala mi je na: drugi konec mesta. Še trikrat s Srn Vprašal, preden sem: prišel do si Ve dvot-nadstropne, hiše s številnimi okni in, hudo nasmetenim dvoriščem, kjer so se sušile zaprane rudarske srajce in spodnje hlače. Dolgo sem taval po hiši, preden sem prišel v sobo, kjer sem prejšnjega dine odložil nahrbtnik. Potem sem, šel v! umivalnico. Tam ni bilol nikogair Več. Umil sem se najprej dtol pasu, potem sem se slekel do golega in stopil pod prho. Mrzli vodni curek me je bolj in bolj oživljal. Moram zdržati! Zmaj ti postavi prvo, vprašanje, če ne odgovoriš nanj pravilno, s,i opravil. Tudi v1 rudniku je najbrž tako1; če ne zdržiš prvi: dan, sii opravil zai zmerom,. Odbiranje kamnov V pod,loški, separaciji je bilo igračkanje v primeri z delom,, ki sem ga opravil to, noč. 2e tedaj mi je rekla, Martiča: »Srečna, rudar Marko!« Tedaj še nisem bil rudar. Kje je Martiča,, d!a bi me videla z rudarska svetilko1 in bi zaokrožila ustnice pa zagost olelai: »Srečno,, rudar Marko!«
Misel na Marticoi, ki se je utrnila, kan
kor se utrne ma avgustovskem nebu zvezda, je zbudila, drugo misel. Malo ležem, za kako uro, potem grem na ravnateljstvo in povprašam po očetu. To sem si govoril Ves, čas:, ko sem se oblačil, in še potem, ko sem prišel v prostorno, a pusto in umazano spalnico; kjer je na vsaki strani stalo kakih deset postelj. Ob nekaterih so se rudarji slačili, večina pa je bila praznih. Peta od vrat na levi je bila moja. Prišel sem do nje, se slekel in legel. Ko sem se pokrival z rjuho, sem še mislil na te; da se moram zbuditi pred poldnevom in oditi na ravnateljstvo, nenadoma pa se je vse pogreznilo nekam pod zemljo.
Bil sem v dvigalu. Zdrvelo, je1 mimo prvega in zdrknilo mimo1 drugega, našega obzorja. Zakaj se ni ustavilo? In zakaj sem v dvigalu sam? Torej sem zamudil. Če ne pridem pravočasno,, me bodoi odslovili. Kako naj ustavim dvigalo? Kje je, kak gumb, kaka, ročica? Dvidalo je drvelo V prepadi. »Ljudje, ljudje! Na pomoči« Moj, glas se je: izgubljal v gluhi tišini. Jekleni obroč, ki sem ga začutil, koi sem se prvič spustil v jamo; mi je oklepal srce vse silneje in ga stiskal. Ali bom umrl, ker mi boi oklepi zdrobil srce, ali pa bo dvigalo Vsak časi treščilo na dno. Kdo je že rekel, dla je jama: samo za mrliče? Ali ni bil to boter Amon? Prav je imel, tudi dedlek ie imel prav. In prav je imela mati. »Nesreča bo; nesreča!« Da, da, vsi so imeli prav. »Joj! Joj!«
Ko sem prestrašen odprl oči, sem zagledal nad seboj umazan strop, ob sebi P® na Vsaki strani železna postelja.
»O, tam1 e se je nekdo z dvigalom zapeljal pod, posteljo! Glejte ga, glejte!« je s krohotom prišlo od nekod!. Zmeden in osramočen sem se spravil na noge.
»Fant, še nekajkrat boš imel takšne sanje,« mi je zaklical s prizanesljivim nasmehom rudar s tretje ali četrte postelje.
»Koliko je ura?«
»Osem je minilo.«
»Osem? Zjutraj ali zvečer?«
»Norec, zvečer vendar! Ali imaš nočni šiht?«
Samo zazijal sem.
Tak kot prvi šiht jih je bilo še nekaj. Noč pod zemlja, dan v postelji. Še nekajkrat sem se zbudil tako, da sem z dvigalom treščil na dno, jame ali pa se je zgodilo kaj drugega, nič manj strašnega, le da s postelje nisem Več padel. Hrbet sem imel krvav, bil sem, kot bi me biriči vsak’ dan znova: pretepli. Jedel sem malo, nisem imel denarja in ni mi dišalo, pil pa sem kot žolna, spodaj v jami in zunaj. V eni izmed umivalnic je bilo ogledalo. Nisem se rad ustavljal pred njim. Kje ja tisti šolar s polnimi lici in nekolika nakodranimi kostanjevimi lasmi? Iz ogledala je gledal dolgin upadlega lica! in udrtih oči pa razmršenih las, kot da je pobegnil iz bolnišnice ali zaporov. Rudarji številke devet pa so bili zadovoljni1 z menoj,
Na ICC kg pitana teleta ~ja ali ne?
Vprašanje podaljšanega pitanja telet, dokler ne dosežejo težo 100 do 110 kg, je predmet živahnega razpravljanja, tako v kmetijskih, kakor tudii V mesarskih krogih. Glavno besedo ima: seveda tudii pri tetrn vprašanju konzument. Le-ta pa kakor pri nas, tako tudi v večini sosedinih držav zahteva Več' teletine, kakor je je zahteval pred par leti, predvsem pa teletino visoke kvalitete. Kolikor bolj je neki« razvit tujski promet, toliko Večja ie zahtel-Va po kvalitetni teletini, ki jo dajejo 100 do 110 kg težka in z mlekom opitanai teleta.
Ker živimo v predelu, kjer je tujski promet izredno močno razvit in ker pri nas v po’etnem času običaiimo manjka telet in zaradi tega naraste njihova cena, po drugi strani pa V pričakovanju naraščajočih težav pri vnovčemju mleka, si hočemo tudi mi ta problem podaljšanega pitanja telet nekoliko pobliže ogledati.
Najprej vprašanje: Kako v na,'krajšem času dosežem 100 do 110 kg težko klavno tele s kvalitetnim mesom?
To težo teleta boš dosegel v 8 d'o 10 tednih, če boš tele od rojstva naprej pital s samim mlekom — bo odgovor Vsakega strokovnjaka na to vprašanje). Kvalitetno meso lepe svetle barve s popolnoma zamaščenimi ledvičkami pa boš po mnenju dr. Obritzhauserja od Zveznega poskusnega zavoda za alpsko kmetijstvo v Gum-petnsteinu dosegel, če boš za pitanje izbiral zdrava in močna, teleta, ki SOI Vesel o-rastnal in če boš z nagobčnikom preprečil, da bi pobirala seno ali nastilj in druge odtpaldke V hlevu. Teleta, ki jih pitaš, mo raš od prvega, dne naprej ločiti vsakega zase v primemo Velike, vendar pa ne prevelike koče, da se med: seboj ne igrajo in da ne letajo in ne skačejo. Pitati jih moraš izrecno z mlekom, če ije le mogoče s polnim. Če pa tega nimaš dbvolj, dajaj k dnevnemu obroku 3 1 polnega mleka od 2. do 6. tedna pitanja stopnjujoče se 3 do 11 1 posnetega mleka, odi sedmega tedna naprej pa povečaj dneVni, obrok, posnetega mleka tedensko za 1 liter. Teleta načelno napajaj od prvega dne naprej in sicer je po dosedanjih izkušnjah najbolje, če napajaš trikrat dnevno, vedno enako količino mleka.
Taka daleč strokovna plat vprašanja, ki nikakor ni težka. Sedaj pa. čisto na grobo še gospodarsko plat ali vprašanje, če se tako pitanje izplača im ketmu se izplača? Tudi v tem pogledu bomo Vzeli za osnova podatke dr. Obritzhauserja, On po treh skupinskih poskusih, kjer so vt Vsaki skupini pitali 8 do 10 telet, prihaja do zaključka, da znašajo stroški pitanja pri podaljšanem pitanju pri skupini, ki je bila
pitana, s polnim mlekom, 15,63 šil. na kg pridobljene teže. V ostalih dveh skupinah, kier so teleta dobila okoli 3 1 polnega in odgoVariaiočo količino nosueteoa mleka, pa znašajo proizvodni stroški okoli 12 šil. na kg pridobljene teža V teh dveh primerih je pitanje trajalo 10 tednov, v prvem primeru1 pa je te’e odgovarjajočo težo doseglo že v 8 tednih.
Iz tega zaključujemo, dla je V naših tuj-skoprometnih krajih podaljšamo pitanje telet, ki v 8 do 10 tednih dosežejo teža 100 do 110 kg, V poletnem času, ko povpraševanje za teleti in z mim tudi cenia naraščata, rentabilno. Vprašanje, ali naj
se lotimo pitanja s polnim mlekom ali pa pitanja z dodatkom posnetega mleka k polnemu mleku, pa ie vnrašanie možnosti neposrednega vnovčen j a mleka. Od zbiralnice oddaljenim kmetom se bo« pri poletni’ ceni telet brez dvoma splačalo pitati s polnim mlekom, ker bo tele liter mleka še vedno plačalo z 1.70 šil. Ostali kmetje pai bodlo morali ali dodajati posneto mleko ali pa Vzeti za pitanje prVe dve tretjini od krave namolzenega mleka, zadnjo tretiino pa oddati mlekarni. Takoi bodo skupno količino mleka dobili Verjetno plačano po najboljši ceni, ki jo sploh doseči morejo.
Še en venlabilncstni račun pl lan fa letel z mZebom
Živinorejski inšpektor G. Summer iz Bregenza pravi, da stane pitanje telet na 110 kg žive težei
a)	pri pitanju s polnim mlekom (600 litrov) S 1.050.—
b)	pri pitanju s posnetim mlekom in polnim mlekom (170 litrov polnega in 600 litrov posnetega mleka) S 672.50. /
Po njegovih računih stane kg prirastka \ pri 110 kg težkemu teletu (prirastek je računan, od začetne teže 50 kg na 110 kg) pri pitanju s polnim mlekom S 17.50, pri dodajanju posnetega k polnem mleku pa S 11.21. PrVi. teden, ko napajamo z mleZ-Vom ali kolostralniim mlekom, med proizvodne stroške ni vračunan.
Kvnefzjfsfvo norab? vedno več eleltžrzlte
„a-b-c uspešnega pevutni~ narslva** in „Več jagodičevja v kmečki vrl“
V	obdobiu med štetjem kmetijskih strojev leta 1951 in 1957 je bil V dlržavi zaznamovan precejšen napredek: V elektrifikaciji kmetijstva. Leta 1951 je bilo elektrificiranih okroglo 81 %> kmetiiskih obratov, leta 1957 pa 93 °/o. Okroglo 272.000 kmetij je bilo 1957 polnoelektrificiranih in so imele električni tok tako za razsvetljavo kakor tudi za pogon strojev; 111.500 kmetij pa je bilo le de'no oskrbljenih z električno energijo. Lastne elektrarne je posedovala 4.600 kmetij:.
V	tej dobi, ki ja lahka imenujemo dobo tehnične revolucije na vasi, se ni povečalo le število traktoriev za blizu 1000 °/o, temveč se je tudi ogromno povečala poraba električne energije v kmetijstvu, predvsem pa v kmečkem gospodinjstvu. Že pri. štetju kmetijskih stroiev v juniju 1957 so ugotovili, da ife imela vsaka sedma kmetija pralni stroj, vsaka 10 kmetija eno izmed: Vrst hladilnih naprav, vsaka 14 kmetija pa električni štedilnik. Stalno toplo Vodo s pomočm ogrevanja: z električno energijo je imela vsaka 40 kmetija. Prav tako je vsaka, 40 kmetija uporabljala električni brzoparilnik, molzni stroj pa je bil na vsaki 23 kmetiji.
Porast števila teh Vrst gospodinjskih strojev in naprav med letom, 1951 in letom 1957 pa jel okroglo vZeto naslednji:
ŠteVilO' pralnih stroieV se jei povečalo za 1480 %, število raznih hladilnih naprav za 1150 %>, število električnih šte-dilnikoV za 690 °/o, število električnih brzcparilnikov za 540 °/o, število naprav za stalno električno ogrevanje Vode za 430 °/o in ŠteVilO molznih strojev za 320 °/o.
Od tega časa, naprej, torej odi zadnjega štetja kmetijskih strojev v juniju 1957, je poteklo poldrugo, leto. V tem poldrugem letu mehanizacija kmečkega gospodinjstva nikakor ni padala, temveč je le še hitreje napredovala.
Iz te primerjave stanja, mehanizacije kmečkega gospodinjstva Vidimo, kako visoke zneske avstrijski kmetje investirajo za olajšanje kmečkega dela. Da teh investicij nei zmorejo zgolj iz zaslužka pri svoji proizvodnji,, temveč predvsem le s pomočioi prekomernih sečenj v gozdu in na1 račun zelo nizkih mezd za delo kmečke družine, potrjuje dejstvo«, da Vsi ti poskusi olajšanja kmečkega dieta niti malo niso zajezili bega kmečke mladine v druge po-klice, temveč se število kmečkih otrok, ki zapuščajo kmetija, iz leita v leto Veča in morajo preostali ljudje na kmetiji še več in težje delati, kakor so dielalli pred leti.
Sekretariat Slovenske kmečke zveze V Celovcu, Gasometergasse 10, ima nai zalogi še nekaj svojih brošur »a-bte uspešnega perutninarstva«, ki jo je napisal ing France Ločniškar, in »Več jagodičevja v kmečki vrt«, ki jo je napisal ing. Marko Polzer. Brošuri naročite1, preden zaloga poide. Cena šil. 5.— za brošuro.
2*©cenjene sadike jagodičevja
Oddelek za sadjarstvo In Vrtnarstvo kmetijske zbornice tudi letos oddaja počen lene sadike ribeza in malin. Ribezov® sadike stanejo šil. 4.—, malinove pa šil-2.— za komad. Sadike je treba naročiti najkasneje dla 28'. februarja t,. 1.
Nav očime piščance . .
Cel hočemo, da bodo jarkice pričele nesti že V septembru in da bomo prišli s prvimi opitanimi piščanci na, trg še v pred-binkeštnem času, moramo enodnevne piščance kupiti, najpozneje konec februarja ali začetkom marca,, Ker pa je v temi času povpraševanje za enodnevnimi piščanci V valilnicah veliko, jih je treba pravočasno naročiti. Piščance bomo naročili le V priznanih vzreja,liščih perutnine in Valilnicah.
Z rodovniškim izkazom dobimo piščance pasme Leghoim (izrazite nesnicei) V Vzre-jališču A. u. W. Rittershaus: v Sekiri, p. Ribnica.
Piščance iz lastnih priznanih razmnoževalnih vzrejališč pa imajo v Celovcu: v. Boehm — Bezing, Farchenhof, in Fr. u. J. Zuber, Elblhoif, Auer v. Welsfoachstr. 17 (Earred! Rocks), Thomas Wolin, Feschnig-strassie 108 (Leghoim) ter Otto< Koibentar, Luipoldv/eg 4 (New Hamshire). Pci deželi pa obstojajo priznana vzrejališča na Žih-poljah (Hanko Ferdinand — Rhodeilander),
in na Polani pri Bistrici V Rožu (I. u. B-Prskawetz — Neiw-Hampshirej.
Nadalje imajo priznane« valilnice š® Wilma Breuer na Cajni, Agi HattenbergoT v Podrožčici, Paul Pfeiffer na Suhi pri Beljaku, Terezija Weiidlich v Tinjah, EngaC bert Reinprecht v Sinči vasi i,n dir. Walt®r Mory V Pliberku.
Cene enodnevnih paščancev so letos »ar slednje:
nesortirani enodnevni piščanci S 5.50 sortirane piske	S 10.—
sortirani petelinčki	S 2.-----3.
Jarčke v starosti, 8 do 12 tednov stanej0 letos S 30.— do 40.—.
... in gozdne sadike
Zal letošnje pogozdovanje imajo zvezo*’ gozdne: drevesnice na Koroškem 9 milijo nov sadik, na razpolago. Zadnji rok za. na' ročila je določen z 28. februarjem 1959 Naročila: sprejemajo okrajne gozdne tv š peke ije, in gozdne nadzorne postaje. K& bo potreba pol sadikah večja od zalog« pohitimo z naročilom.
seveda niso Vedeli, s kako muko sem potiskal polne vagomčke na križišče in kako sem se moral premagovati, dla se nisem proti koncu šihta naslonil na podpornik in mimogrede zadremal. Ali pai so morda vedeli. Zgodilo se je, da mi je zdaj ta, zdaj orni priskočil na pomoč, dia sem laže izvozil. Vsak dan sem mislil na, to, da bo treba poiskati očeta,, toda storil nisem nič drugega, kot Vpraševal po njem rudiarie pred vhodom v jamo« in sosede v spalnici: in kantini. Nihče ni Vedel zanj. Spoznal sem, da bom res moral nai ravnateljstvo. Vsako jutro sem znova sklenil, da tega dne ne bom spal Ves dlan, toda Vselej sem se zbudil šele proti večeru. Tudi na Strmec sem mislil. Kaj bi dejala, mati, ko bi me videla spodaj V jami ali zjutraj, ko sem se Ves umazan in matast opotekal med počrnelimi hišami in tujimi ljudmi? Ali me ne bi zgrabila za roko in odvlekla domov? »Marko, ni nam potreben denar, ki nam ga pošiljata,, ne, pridi domov, tudi oče mora takoj domov! To ni življenje, to je ubijanje samega sebe, to pa. je greh, praV takšen, kakor če bi ubil drugega človeka, še večji, tisti človek ti je morda storil kaj hudega, ubil sii ga v jezi, toda kaij so ti storile roke, kaj ti je storil hrbet, kaj so zakrivile tvoje noge in kako se je pregrešilo tvoje srce?« Štefka bi se jokala. Ce je tako, mi ni treba, poslati nobene svilene rute: več, najmanj pa rdriče, mislila bi si, da je krvaVa
od tvojega hrbta!« Sreča, da ne vedo, kako je tu. Vendar jim bom moral pisati, da nisem več pri stricu. Toda ne prej, preden ne najdem očeta!
Šele konec drugega tedna sem odšel na ravnateljstvo.
Nič ni pomagalo', da sem si predi Vstopom V velikol, bahaško stavbo govoril, koliko sto in sto VagomčkoV premoga sem že prepeljal od odkopa do križišča, tudii ni pomagalo priznanje, mojih treh rudarjev; boječe, kot šolarček prVegal razreda, sem stopil k okencu, za katerimi jel sedel suhljat gospod z Velikimi naočniki. Ni bil videti prijazen, vendar sem rajši stopil k njegovemu okencu, kot k okencu, za katerim je sedlela obilna; in hudo1 na-lišpanal gospa. Že doma sem poiskal besede, s katerimi bom vprašal, če dela v' rudniku Luka Lamut, ki je moj oče. Nekoli-kokrat sem medi potjo ponovil ta stavek, a vselej mi je zmanjkala, kakšna beseda. Žal mi je bilo, da nisem Vzel si seboj soseda iz spalnice, starega rudarja Zepla. Sploh sem se jezil nase1, čemu sem' tako boječ. Ni dovolj, dla hitro in, spretno' porivam napolnjene vagončke, trebai je tudii znati postaviti besedo', sploh se je treba znati postaviti. Kaj je tale gospodi druge-ga kot uradnik? Njegova dolžnost je, da svoie delo opravlja prav tako v redu kot vsak rudar, Vsak začetnik v jami. Vendar, ko sem pristopil in odprl usta;, se mi je zapletlo; šei tiste besede, ki sem jih v mi-
slih že zbral, so se izgubile kot voda V pesku. Kakor sem pričakoval, met je uradnik poslušal trenutek, dva z namršenimi obrvmi, potem pa zaničljivo zaklical: »Kaj hočeš? Ne razumem te!«
»Mein Vater .. . moj oče . . .«
»Kaj je si tvojim očetom?«
»Ali je tu, ali dela tu Luka Lamut s Stfmca?«
»Kako naj jaz vem, če1 dela tu tvoj oče?«
Obrnil se je k mladi ženski, ki je stala za menoj. Torej sem opravil? Sebe in tega bledega gospoda bi bil kresnil po glavi, sebe, ker sem neroda, njegal, ker je tak oholež. Nič drugega m,i ni preostalo, kot d,a sem stopil k naslednjemu okencu. Trije so bili pred menoj, ne vem, kaj so« želeli od nališpane debeluške, ki je bila pravo nasprotje oholežu, Ves čaš se je namreč prijazno nasmihala. Varil in, kotva! sem stavek, pri tem pa se hujei potil kot pri desetem huntu. Jezil sem sle na očeta, čemu počenja take stvari, in na Mo-lanko, ki bi očeta vendar lahko' pustila V miru, samo olmal je kriva, da je oče tako rekoč pobegnil s Strmca, zapustil mater in da zdaj gotovo pošilja njej vse svoje prihranke. Celo na Martico sem se jezil. Ali res ne Vei, da je »stric« moij oče, da ima mojo mater za, ženo«, da... ? Dobro sel jim godi, mati pa je sama na Strmcu in jaz: ji še Vedno1 lažem, d!a delava
skupaj z očetom, da . . . Ne, nikoli Več j® ne pogledam!
Toda, me je nenadoma obšlo, kaj, če j® oče pisal po Molanko, če živi z njo pa z Nejčkom in Martico V Avstriji, morda celo tu. v Koflachu?
Ta misel me je vsega: prevzela;. Severi®; , kaj bi imel oče od tega, če bi Molankj pošiljal denar? Ali je prišla orna sem a*1 pa se je on vrnil v Jugoslavijo! Ne, on s® ni Vrnil, doma, ne bi dobil delal, tudi ne bi mogel kar tako živeti s tujo ženska y Torej je Molanka prišla sem! Tu so, pra* tu! sem; sl že govoril s prepričanj etn.
Moram skovati sta Vek, ki bo tejle n®' lišpani gospe povedal, da moram naj*1 očeta!
»Bitte, jungeT Bursch!«
Kar siem izblebetal, je bilo najbrž tak0 zmedeno in tako slabo povedano!, da ie gospa bušnila v glasen smeh. Njen san®*1 me je še bolj zmedel kot, oholost bleda*!3 gospoda. Stisnil sem pesti. Tako torej, n*#' ca se dlela iz mene? Vročina mi je udar**8 V lica in pot me je oblil po vsemi tele«11 Dvignil sem piest. Sam ne Vem,, ali »eri1 hotel udariti po okencu ali po pultu, g,c&Pe je pri priči zamrl smeh, umaknila sel c od okenca in zajecljala v strahu: »Kaj tP lite, prosim?«
(Nadaljevanje sledi)
V
£
e vidim postave, ki so iz Karavank pri-
^0r“kale ali se pripeljale v mojo mladost, in d' samo pripnem oko, pa že opazim na njih ,nt poteze, ki njihovo sliko šele izpopolnijo ?! j> dajo pravo življenje. Bili so kmetje iz jovenjega Plajberka in drvarji izpod Ljube-bili so ljudje iz Sel, Šmarjete in vseh vasi ?°ža, ki so prihajali v Borovlje na sodnijo 'n davkarijo, k zdravniku in v prodajalno.
Pričali so, ne da bi hoteli, s samoumevnim ?eprisiljenim dostojanstvom, za vse druge nji-hovega roda in pokolenja; vsak izmed njih ■e bil v svojem! bistvu popolna slika svojega n<troda na Koroškem, ki ni velik, je pa iz-r*dno stanovitnega in zvestega značaja.
Prav vsi so govorili isto slovensko narečje, Vendar je že uho otroka začutilo marsikdaj *°maj zaznavne odtenke v melodiji njihove govorice. V njej se je izražala duša naroda, ''“ta, ki niti v enem svojem kotičku ni oko-'teriela, ampak se voljno oblikovala v vseh klikah življenja in se še zdaj oblikuje.
Če se dajo ljudje iz med seboj nedosti od-“djenih vasi in naselij že lahko razpoznati P° takih komaj zaznavnih jezikovnih razli-^h, koliko laže se da ločiti Slovenec iz Zilj-'*e doline od onega iz Roža in oba ta dva ZoPet od Podjunčana.
In vendar pri taki razdelitvi Slovencev na boškem v tri velike skupine ni moči pre-*ret‘ in preslišati, kako se te rahle razlike ??edsebojno prešinjajo in prepletajo in dajejo
ženskemu jeziku močno razgibano barvitost.
.Ožiljan
, Klic tujega sveta, prirojena domišljija in repenenje človeka po spremembi, ki nikoli Popolnoma ne zamre, so bržkone zanetili v ,°Vencu iz Zilje in celo tudi v kmetu, ki se ',fvcr trdovratno oklepa domače grude, vro-Ietl nemir, ki se deduje iz roda v rod in se j.\ fea^or v dolgih presledkih redno se vratipljusk valov iz daljnjega, daljnjega r<?ga.
v v Wisconsinu, Ohiju in Illinoisu go-Te Vedrih svoje slovensko narečje, v tem ’e stanoviten, v tem si je ostal zvest. Svojo Pravo domovino na Koroškem je moral zapustiti in zdaj je slovenska govorica njegova 0rr>ovina, v njej sliši curljanje studenčkov Koroškem, v njej mu šumijo koroški goz-0t,J in se mu prikazujejo sinji pasovi neba e“ visokimi domačimi gorami.
<12&žan.
, Prijazne rojenice so sedele ob zibelki Slo-, ('nca iz Roža in mu sprostile jezik; njegovo ^“ričje ni tako trdo kakor ono Ziljana, saj ' eni kakor pridušeno petje. Bržkone pa se . Pa niti ne zaveda, preprost človek je, ki rad 11Poje in se ne da motiti od premišljevanj n Predsodkov.
^ega človeka sem srečal od otroških let v l*°&h oblikah in sem že zgodaj zaslutil, da i Pod robato, revno obleko skriva nekaj, •j(T d' vredno ljubezni in čemur šele zdaj >11* Pravo ime- To je preizkušen pogum voz-u.°v in drvarjev v grapah Karavank, je ^bovalna, a značajna trma Selanov, vedra :^°rnnost boroveljskih žičarjev in puškarjev r Poroda malo sanjava, a vendar le iz pri-l, ,enf delavnosti izvirajoča zamišljenost *"kih ljudi. Še danes se mi zdi, kakor da da Pa zc^ai prisluhnili sami vase, kakor ^ So zaslutili v sebi moč, ki je sredi tolike-l Propadanja obvarovala njihov rod in ga TePl tudi še danes.
^/)odfuju'an.
Ujt.kjer v ravnini ali le nekoliko hribo-i%) Pokrajini življenje vse bolj na široko in č, b°dnejc zajema sapo in ga gorovje ne mra-ra. ^ojo senco, morejo ljudje prav do kraja duhU' vse svoie rile, vse darove telesa in a>' in tu lahko tudi vsak vidi, kako so ol'°„ nalogo izvršili. Podjunski Slovenec se ne boji. Obdelal je svojo grudo, ka-Pr(J(l more obdelati samo človek, ki se ne-pa ehorrta trudi od zore do mraka; gruda že od nekdaj donaša stoteren sad, ki zasluži. In ob mizi, ki bi jo lahko z razkošnimi jedili, je Podjunčan ostal
k
:
je pač z narodom, ki je bil že od ta-
rat, l 1 .
tov j*0 ,e vstopil v zgodovino, narod kme-zern .. Pastirjev. Kakor je razvil vse načine ,s*e obdelave v teku stoletij v globok

JOSEF FRIEDRICH PERKONIG:
JC&nnki Sbimteii
(ODLOMKI)
življenjski smisel in ga sčasoma pretopil v lastno naravo, tako ga je tudi zemlja sama s svojo skrivnostno dediščino preobraževala, da je šele v čaru njenih magičnih, neminljivih utripov postal njegov lik popoln. Če ne bi bilo tako, zakaj potem dih podeželjskega življenja Slovenca nikoli ne zapusti, kjerkoli in karkoli je. Nemec s Koroškega se ga hitro iznebi, ko postane meščan, Slovenec pa je v mestu vedno le kakor mimogrede, njegovo srce si želi od tam v tišino svojega kmečkega doma. Odkod bi prišlo, da se zunaj v svetu tako kmalu spoznajo med seboj in si tovariško pomagajo vsi tisti, ki so doma z istih slovenskih kmečkih tal? Odkod naj bi vznikla skoraj kot vera iskrena gorečnost, ki priklepa koroškega Slovenca na domačo grudo? Res je podeželjski človek v splošnem zemlji v zagonetno večji meri naklonjen kakor pa tržan, meščan, koroški Slovenec pa ji je naravnost zapadel.
Ta divja, vroča ljubezen, ki ni podnetena, ampak vre iz najglobljih virov njegove bit-nosti, je dajala koroškemu Slovencu moč, da tudi v najtežjem času ni podlegel, in da je z vero v poslanstvo tudi svojega naroda živel in še živi po zgledu očetov, in žilavo in poln potrpežljivega upanja ohranja njihov jezik in njihove običaje.
Kjer so koroški Slovenci mejili na Nemca in se dotikali njegovega prostora in duha, so v stoletjih izgubili marsikoga in marsikaj. Pa tudi preko mejnih krajev je silil neprestano nemški duh v narodovo telo, odtujeval je
mlačneže in omahljivce slovenstvu in ni dal, da bi se zopet drugi svojega slovenskega porekla zavedli. Dogajanju v prirodi, ki daje prednost močnejšemu, se je pridružilo še ropanje duš. Tako se je zabloda napuhnjenega časa pregrešila nad malim narodom. Ta pa je zbudil sile, ki jih čuti v sebi vsako zasledovano bitjet dokler ga še ne objema mrak pogina, razpostavil je svoje ustvarjalne silake po nevidnih okopih v boju za narodnost in jih tam tudi izgubil, in čakal svojega zgodovinskega dne, ki ga enkrat dočaka vsak narod, da si takrat vzame, kar je bilo od nekdaj njegovega, njegova pravica je osnovna pravica človeštva, ki se bo morala nekega dne zdaniti, da jo poišče tudi za Slovence na Koroškem. Tako imajo Slovenci res prav vzvišenega zagovornika.
*
Stoteri in stoteri tega naroda, ki so jih leta 1942 čez noč odgnali iz domovine in jih brez usmiljenja odtrgali od vsega, kar jim je do tedaj pomenilo njihovo tiho, skromno življenje, so v peklu nesmiselnega pregnanstva pokazali, kje se v življenjski stvarnosti koroškega Slovenca poraja duševna sila. V taborišču Hesselberg, na sveti gori Frankov, si je kljubovalno domotožje izbralo dva pomočnika. Po pričevanju domoljuba, ki se je skozi tisoč nevarnosti pretihotapil k svojim mučenim rojakom in preživel skupaj z njimi božični večer, sta jim venomer dajala pogum — pesem in molitev. Srce teh brezdomcev je bilo nepremagljivo, ker so se umeli zasanjati
daleč proč od vsega gorja; nekaj se jih je zateklo celo k pesnikovanju. Ti stihi so seveda nebogljeni, nerodni, porojeni iz bolečine in hrepenenja in so ob belem dnevu izgubili ves svoj iskriv blesk, toda kako prodiren je moral biti njihov pritajen krik za bodečo žico, če še danes s pobožno ganjenostjo govori o njih vsak, kdor jih je na Hesselbergu tudi samo enkrat slišal.
*
Dolgo časa moja duša in moje uho nista bila zmožna, da bi slišala skrivne zvoke drugega jezika v deželi, in da bi slutila vso toplino in razgibanost, ki ju izžareva slovenska narodnost. A zdaj sem v spominu na mnogotere ljudi in dogodke prisluhnil; to doživetje me je tako prevzelo, da je postalo trajno in mi narekuje, da izpovem: Brez koroškega Slovenca bi bila Koroška revnejša; to lahkp trdim, ker vem, da bi brez njega tudi moje življenje bilo bolj siromašno. Če zaprem oči in prikličem nje, ki so vtisnili svoje sledove v mehki vosek mlade duše in jo v marsičem izoblikovali, potem romajo mimo mene sošolci in sosedje, ljudje, kakršni morajo biti in posebneži, puškarji, žičarji, kmetje in vozniki, pevci in pretepači, bahači in skopuhi, nesrečniki in nepridipravi, spodobneži in neugnan-ci. Dosti jih je bilo med njimi, ki so govorili slovenski in so v slikanico mojega življenja nakapali mnogo barv. Slišim jih pripovedovati in peti. Bil je prijeten čas, ko se je to godilo, ker ga je v nemali meri vedrilo njihovo mladostno razpoloženje, ki ga še niso skrivale mračne sile počasi razkrajajočega sveta. Tudi duha dežele bo koroški Slovenec prepojil s svojimi čistimi izvirki in ga prevel s šumenjem svojih temnih lip.
Dajte mu prostor pri vaši mizi, dragi rojaki, in ponovite njegov lepi običaj: Položite predenj hleb kruha in postavite zraven poln vrč!
MIKLAVŽ KOVINA:
POTOKU
S šumotom, sei preliva voda v! kameniti strugi, lahek Veter veje, bukova listje frči pa zraku. Dalgoi že staji Hanzej oib bregu; v valiove upira svoje oči. Zdaj se zgane, gibka riba se ja speljala izpod! kamna; morda hrepeni po soncu, ki v tenkih nitih seva skozi vejevje,- skrit prostor si je izbral fant za ribarjenje. SeVedla, ne bi rad, da bi ga danes zalotili; mnogokrat so ga že, a fant ne odneha. — Močneje se za,-žene veter m,od! drevje, listje zasumi, riba se zaziblje pod1 izpodjedena korenite, tam je vama...
»Daj mi kamen, Vida!« ukaže mali ribič. Ne oibma oči od Vode, kaj, če žival splava drugam? Stožila bi se fantu, škoda takšnega plena. Hanzej je previden.
»Pusti ja, naj živi. .. !« prosi deklica in ga živa gleda. Vendar poklekne' v pesek in odgrefoe kamen, oster je in težak, potisne mu ga med prstei; pa Hanzej ne bo zadel, da, bi le ne...
»Pusti jo živeti... ! Smili se mi!«
»Ta bo zate. Vidia, če zadenem... !«
Ves v življenju jel fant in neizprosen je, naj vidi deklica,, da je korajžen in pogumen dečko; oj, ponosna bo nanj, če bo zadel, čisto gotovo! — Saj res, nič posebnega še ni storil zanjo, pa mu je šivala krpe na hlače, ko je lezel po sosedovem vrtu in kradel češnje, pa si razdrapal obleko, in tople nogavice mu je spletla, kakor sestrica je skrbela zanj, Hanzej ni pozabil. —
Tedaj vidi. Vida, kako fant dvigne- roko, kako jo zavihti, kakol pljuskne1 voda na Vse strani. Vida! ne more gledati tega prizora, z rokama, si zakrije obraz, proč se obme:
» Nikari, Hanzej!«
Hanzej ne sliši, Vsaka mišica je napeta; ali je zadel? — Valovanje se, poleže, riba, se polagoma obme na hrbet, voda jo prinese na površje, fant žari, že jo drži v rokah,. —
»Strašno neusmiljen si, Hanzej!«
»Samo radi tebe! Vse polovim, če, so ti všeč!« — Dobro de Hanzeju, dal se Vida brani!, Vsaj ve, kakoi draga mu je, Vse hoi-če storiti zanjo. — Mudi se mu, v naglici nadrska skupaj nekaj Suhih Vej, skrbno sklada drobilj na grmado, vžigalice ima s seboj1, vse je preskrbljeno; zvesto ga opazuje Vida, življenje je v njem, zdaj prisluhne, nekaj se ji zdi1, da je slišala, pa je Vse mimo, tedaj pove pikro:
»Ni treba! ubijati radi mene, Halnlzej! To ti povem,! — Rib ne maram jesti!« — Fant je zaverovan v delo, skoraj presliši njeno ugotovitev; resno, in uporno zazveni in ne preneha z uravnavanjem kuriva, ko odvrne:
»Pa si rekla, d|a jih imaš rada! Pa pokusila boš!«
»Ne morem... ! Ne bom!«
Tol dlani odločno in predrzno obenem! Zmede' ga, ne ve, kaj bi rekel; v zadregi ogleduje žival v svojih rokah, Vsa mokra je še in spolzka, kako lepa je bila prej, še sedaj je; pustiti je morala življenje — radi nje, natanko se pozna rana, kamen je dobro zadel, kaj jo je ubil, če ne radi Vide? Zdaj je brez pomena! Potrto in razočarano pove:
»Če bi vedel, dla je ne maraš, je ne bi ubil!. Samo tebi na ljubo sem, pa sem mislil ... !«
»Kaj si mislil?«
»Da je boš Vesela, sem mislil! Potem ne zameri!«
»Kdo bi jedel takšno gnusoba? Fej!«
»Resi ne boš... ?«
»Sem že rekla!... !«
Tedaj jo je zalučal nazaj v vodo, izginila je med Valovi, sonce je tonilo za vrhom. Nekaj silno težkega in grenkega se je ovilo dečku krog srca: kakor storjen smrten greh mu je leglo na dušo. Prvič v življenju se je sramoval pred Vidin, ni ji upal več pogledati v oči; očital si je, da jo je: povabil danes, sem, tepec bedasti! Uh, vse lase bi si lahko populil. Seveda, posloviti se je hotel, niti povedal ji še ni, da se1 zjutraj odlpeljei; mestno šolo bo obiskoval , čez noč so gal sprejeli. Pa saj bi ji lahko mimogrede omenil: Vidia, poslušaj, jutri grem! Potem bi ji povedal, kaj in kako-; Vsei drugo- bi bilol odveč! —
Vida čuti, da je fantu težko; lahko bi jedla po sili, zagabilo bi se ji, streslo bi jo pred slinasto živaljo; že bi prenesla, pa nalašč ni, namreč zbadljivo reče:
»No, pa jo speči!«
»Norčuješ se z menoj, Vida!«
»Nisem tako mislila... !«
»Vem, da nisi... ! Pa zdaj moram iti. Samo slovo sem hotel vzeti od tebe! Jutri odidlem! Servusl«
»Čakaj no, d!a ti podam roko... !«
Tedaj se začuje v hosti pokanje vej; nekaj se plazi proti vodi, od ceste sem prihaja; v vejevju se zamaje, potem se
razgane grmovje: gozdar obstoji pred njima,, hrbet mu je upognjen kakor mački, puško stiska v rokah-, sovražno škili izpod košatih obrvi:
»Kaj delata spet tukaj, a?«
»Zebe naju...!« reče Vida in se na-kremži; saj ni hotela lagati, kar tako pove, še roke si pomane; škodai, dla Hanzej ni utegnil zakresiti ognja. Fant je brez besed; spet je šlo po strani, smola, sama smola! Tekel bi, radi Vida ne more!
»Smrkavec! Veš, kaj te čaka, a? Kje imata ... ?« — Strupeno sika logar; ne izreče Vsega, Hanzej ve, dia misli ribo, ni prvič; gozdar ne čaka na odgovor, upogne se in brska s puško po tleh, dolgo išče, Vidia pomežika in se nasmiha. —
»Tvoja sreča danes, tvoja največja, sreča, ti škraček ribji!« se hvalisa lovec; zdaj neha s preiskavo-, počasi odšeta mimo debel nazaj na pot.
Zopet sta sama; dolgo molčita, zdaj ja fantu veliko topleje pri srcu, čuti, da je on na Vrsti, da nekaj pove, mala ni napačno dekle; sunkovito se obme1, ujame jo za roke in zažvrgoli v njene oči:
»Vida, ti si ga videla?«
»Kar od začetka že, dolgo se je skrival za smreko, čakal je na tvojo ribjo pečenko!«
»Pai je ni dbibil, kako sem ti hvaležen; pa mi odpustiš?«
»Kaj?«
»Grdo sem mislil o tebi, zelo grdb! Zdaj ne bom Več! Tudi rib ti ne bom Več lovil!«
»Nobene- več... ?«
»Nobene več in nikoli Več!«
»Priden si, Hanzej! Pojdi, grevta!« — •
Sonce je zlezlo izza oblakov. — Toplota se Vsuje na košček zemlje, zadnjič pred večerom', penaste grive se zableščijo; tam, med dvema kamnoma, se igra Voda z mrtvo ribico. —
ža dcbrc voljo-------------------------1
Jurčkov samogovor
»Ko odrastem,« reče Jurček, ki se strašno boji vode, »bom vso noč prebedel — potem pa mi zjutraj ne bo treba vratu umivati.«
Ni potrebno
Učitelj pokliče Marka pred tablo.
»No, Marko, zdaj mi pa dbkaži, da je zemlja: res okrogla!«
»Oprostite,« zajeclja Marko, »saj tega nikoli nisem trdil!«
Nemci obtožujejo Avstrijo
sokrivde na nacističnih zločinih
(Nadaljevanje z 2. strani)
vedjjo napram Nemčiji vzela možnost, da bi pravico in popravo škode iskale drugodl.
V tej zvezi pa je prišlo tudli dio ostrih napadloV niemškega tiska na Avstrijo, kai-teio obtožujejo sokrivde na političnem, zasledovanju v diobi nacizma in pravijo, da so v tistem času tudi Avstrijci aktivno sodelovali pri političnih izgredih. Nemci zastopajo mnenje, da Avstrije nikdar niso smatrali za sovražno državo in jim je da-
nes žal, če ijih je avstrijsko zadržanje prisilila do te načelne ugotovitve, ki »pomeni hud udarec za celotno povojno politika Avstrije, katera je bila zgrajena na tezi, da je bila Avstrija prva žrtev Hitlerjeve agresije!« Zato neki list ugotavlja, dat se od Nemčije kliub Vsemu interesu na; prijateljskih odnosih z Avstrijo net more pričakovati, da bi deželo, ki nikdar ni bila njen sovražnik, spremenila v sovražnika in za to spremembo celo plačala pol milijarde mark.
0
Italijanski neofašisti so ovadili Južne Tirolce
Že v prejšnji številki našega lista smo obširno pisali o bivanju delegacije avstrijske narodne manjšine z Južne Tirolske na Dunaju, kjer jo je avstrijska vlada takoj sprejela na razgovore. Južni Tirolci so ob tej priliki pozvali avstriisko vlado, naj posreduje pri rimski vladi, da bo izvajala pariške sporazume in končno dala Južnim Tirolcem avtonomno. Nenadni korak vodstva južnotirolskih Nemcev ie zlasti V Italiji izzval začudienie in presenečenje. Posebno ogorčenti nad temi korakom na so bili italijanski neofašisti, ki so delegacijo ovadili držarVnemm nraVdništ.vu v Bazenu in ja obtožili protidržavnega' delovanja.
precejšnjo finančno pomoč ter V ta namen določila znesek 211000 šilingov Vsekakor je taka izdatna pomoč narodni manjšini S strani matične države upravičena in dobrodošla, Vendar moraio za take ukrepe V vsakem, primeru veli ati iste mere. Koroški Slovenci smo namreč že Večkrat doživeli, da se pri nas vsako pomcč s strani Jurmslavije zlobno označili e kot ti-tokamunistično pronaoaPdVto delovanje. Vsekakor nam ie nerazumljiva taka dvoličnost V primerih, ko gre tako tu kakor tam za narodno manišina, ki se bori za svoje osnovne manjšinske pravice, da si tako zagotovi svoj narodni obstoj •
Zaskrbljenost za prehrano svetovnega prebivalstva
Svetovno prebivalstvo narašča s silno
naglico. d'a so gosnmdarstveniki resno zas-cjikrblienl, kako mu bo	ustreči! nre-
hrambena proizvodnia. Publikacija ameriških organizacij za sni osno korist ugotaV-lia, da sta dve tretjini svetovnega grebi,-valstva že danes nezadostno prehralnieni. Izračunali so. da je prišlo od ameriške razdelitve živilskih presežkov leta 1957 na 1,8 milijarde gladuiočih ljudi na vsakega vsak 17. djan povprečno dve čajni skodelici živilskih protrebščin1.
Proizvodnja prehrambenih potrebščin iie dosegla leta 1956 800 milijonov ton,. Pri' enakomerni razdelitvi teh dobrin bi moralo vse človeštvo qladoVati. Zaradli tega; bd treba uspešnih ukrenoV. da se proizvodnja živilskih potrebščin, dvigne z okorišča-niemi Vseh tehniških pripomočkov, z dviganjem! žetvene dbndsnosti z ustreznim gnoieniem ter s kultivaciio1 doslej gospodarsko neizkoriščenih zemljin ter s pridobivanjem prehrambenih virov iz morja.
Z razVoiem zdravstva, in napredkom lugi i ene, kakor tudi z uspešno' borbo' proti nalezljivim boleznim in njenim povzročiteljem je umrljivost predvsem v nerazvitih kraiih Azile, Afrike in Južne Amerike zelo padla, število rojstev pa se je dvi-
gnilo. Po tem razvoju bo v prihodnjih dveh letih svetovna prebivalstvo naraslo za 100 milijonov ljudi. Danes cenijo stanje svetovnega prebivalstva na 2,75 milijarde ljudi, leta 1962 jih utegne biti & 3 milijarde, leta 2000 pa 6 milijardi
Vinska razstava v Langenloisu
Od 16. db 21. mala 1959 boi V LangeW lcisu avstrijska Vinska razstava. Udeležilo se je bo 60 tvrdk z okoli 200 sortami vm. V Langenloisu je znana vinarska šola. Letos bo razstaVal V primeri, s nzplšnii' 1 mi' leti pokazala! Več noVoteti. Prvič bodi na razstavi zastomiam tudi inozemski vinski nroižvaiia.lci. Na parniku na Donavi b<J velika vinska noskušnja, priredili pa; bodo tudi Več izletov v priznane vinorodni kraiei. Najboljša vina! bodo nagradili * državnimi zlatimi, srebrnimi in bronastimi medaljami,.
Dunajski pomladanski velesejem ho močno zaseden
Na dunajskem pomladanskem Velesejmu od 8. db 15. marca 1959 bo udbležen.il> 2700 razstavi jalcev. Med temi bo 160 razstavljavcev iz 17 držav, ki! bodo zastopali 1762 inozemskih podjetij.
65 dni neprestanega letenja
Dva ameriška pilota stal z enOmotoirnim letalom »Cessna; 172« postavila noV svet-tovni rekord V Vztrajnem letenju. V soboto stal poi 65 dneh neprestanega! letenja srečno pristala na letališču V Las VegasU v ZDA. Dosedanji svetovni rekord V vztrajnem; letenju sta imela prav tako dva Američana!, ki sta neprestano letela 50 dni in 80 minut.
Oba ameriška letalca, Bob Timm in John
Cook, sta vzletela 4. decembra! lani in d° 7. februarja letos bila neprestano V zrak.it Pri upravljanju letala sta1 se menjaval* Vsake štiri ure. Bencin za! letalo sta spit jemala kar med letenjem, prav tako s$ med letenjem' v posebni pripravi sprejemala toplo hrano in poštol S pomočjo radijske naprave sta bila stalno seznanjena s tekočimi problemi.
Dunajska vlada je Južnim Tirolcem obljubila, da bo ukrenila vse' potrebno pri rimskih oblasteh, da bodo unošteVale zahteve avstriisko manjšine. Tudli sicer v Avstriji nadlaljujeio z akciiami zal pomoč Južnim Tirolcem. Tako ie na primer v ponedeljek sklenila štajerska deželna vlada, da bo nudila južnotirclskim študentom
Dosmrtna ječa za hitlerjevska zločinca
Pred dobrimi tremi' meseci, 20. oktobra leni, se ie pred! porotnim, sodiščem V Bonnu začet velikanski pToces proti SS-ovskima stražnikoma Gustavu Sorge in Wilhelmu Schubertu, ki sta bila obdolžena krivde za smrt 11.800 ruskih ujetnikov in 198 zapornikov V koncentracijskem taborišču.
Obtožnica je obsegala 500 strani, zaslišanih pa je bilo kakih 160 prič, ki so bile Vabljene V Bonn z vseh delov sveta. Obsojen bi moral biti tudi stražar koncentracijskega taborišča Martin Knittler, a ta se je nekaj tedtiov pred obravnavo obesil V svoji celici. Schubert in Sorge sta bila v letih 1935 do 1942 neomeiena gospodarja v koncentracijskem taborišču Sachsen-hausen in razpolagala z življeniem, zapornikov. Ruske ujetnike sta V taborišču uničevala s posebno avtomatično pripravo za strel v tilnik.. Politične jetnike pa sta, mučila in teptala, nato pa, ustrelila. V taborišču sta: bila znana podi imenom »železni-GuStl« in! »pištolen-Schubert«.
Oba zločinca je že sovjetsko sodišče leta 1947 v Berlinu obsodilo na; dosmrtno iječO. V Nemčijo sta se Vrnila šele 1956, ko so ju sovjetske oblasti predale zahod-non,eniškim, oblastem, ki so takoj začele z raziskavami O njunih zločinih. DVe leti so zbirali material. Po treh mesecih trajanja je bil zaključen proces. Oba hitlerjevska zločinca SS-ovca! Wilhelm Schubert in Gustav Sorge sta bila obsojen« n)a dosmrtno ječo.
Proces proti omenjenima zločincema je bil eden niajgrozorviteiših v dolgi vrsti procesov proti nacističnim zločincem V Nemčiji. Bilo je govora o najgrozovitejših načinih uničevanja ljudi, predvsem Židov. Značilno je, da sta zločinca govorila o svojih zločinih povsem brez občutkov iin se medsebojno pozdravljala še Vedno z hitlerjevskim pozdravom. To jasno dokazuje, kako surove in krvoločne bestlje so začasa Hitlerja vladale nad življenjem in smrtjo ljudi, ki so jih nedolžne uničivali.
RIA Pil Q| IP RlOlG RAM
R A DIO CTLOVFC
Poročila dnevno: I. program : — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00', 22.00. II. program; — 6.00, 7.00, 8.00, 13 00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program: — 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki ■—
7.00	Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magazn
—	11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Penro mešano — 13.00 Opoldanski koncert.
Sobota, 14. februar:
I.	program: 8 00 Lepo obnašanje in popevke — 8.45 Širni pisani svet — 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) —
14.00	Pozdrav nate — 16.20 Oddaia za mladino — 16.45 Iz. parlamenta — 18.15 Glejte že sonce zahaja (slov.) — 20 15 Zabavni koncert — 21.00 Quiz za 100 000 šilingov.
II.	program: 8.20 Zabavne melodije —
11.00	Ljudske melodije — 15.00 Mladincki koncert — 1935 Operni koncert — 21.00 Operetni koncert.
Nedelja, 15. februar:
L program: 6.10 Vesele melodije —
7.30	S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 9.00 Jutranje melodije —
11.30	Veselo petje, veselo igranje — 14.30 Pozdrav nate — 19.00 Šport — 20.10 Ponoči na cestah — igra.
II. program - 7.05 Godba na pihala —
11.00	Orkestralni koncert — 15.00 Operetni koncert — 19.45 Oddaja zveznega kanclerja
—	20.00 „Se te je dotaknila ljubezen .. .“
Ponedeljek, 16. februar:
I.	program: 8.00 Operni koncert —
8.45	Zapiski iz domovine — 14.00 Poročila, objave. Kdo ve? (riov.) — 17.10 Popoldanski koncert — 17.55 Poje Slovenski oktet (slov.)
—	20.15 Fatty George s svojimi sobsti.
II.	program: 8.20 Zabavne melodije —
15.30	Slovanska glasba — 16.30 Zabavna glasba — 17.15 Znanje za vse — 17.55 Glasbeno potovanje za zaljubljene — 19.30 Orkestralni koncert.
Torek, 17. februar:
I.	program: 8.00 Ljudska glasba —
8.45	Domači zdravnik — 14.00 Poročila, objave. Zdravniški vedež (slov.) — 16.00 Za vesel popoldan — 17.10 Popoldanski koncert
—	17.55 En mesec deželne politike — 20.15 „Daphne“, tragedija.
II.	program: 8.20 Glasba na tekočem traku — 16.00 Oddaja za žene — 16.30 Avstrijska zabavna glasba — 17.55 Samo za vas — 20.00 Melodije velemesta.
Sreda, 18. februar:
I.	program: 8.00 Pesnr in povesti s Koroške — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila, objave. Kar želite, zaigramo (slov.)
—	14.45 Glasba za mladino — 17.10 Glasba, ki se nam dopade — 20.15 Življenje polno glasbe — Wilhelm Dunka.
II.	program: 8.20 Zabavne melodije —
15.30	Valčki — 17.55 Glasba za delopust —
19.30	..Pismo neznake" — Stefan Zweig —
21.00	Zaupne melodije.
Četrtek, 19. februar:
L program: 8.00 Filmska glasba in anekdote — 14.00 Poročila, objave. Emanuel Kant: Ob 155-letn:ci smrti (slov.) — 16.00 Popevke —	17.10 Italijanska serenada —
20.15 Zima na Turacherhbhc — 21.00 Zveneča alpska dežela.
II. program: 8.10 Lahka glasba —
16.00	Oddaja za žene — 17.55 Ritmi in melodije — 19.30 Glasba je v zraku — 21.00 Operni koncert.
Petek, 20. februar:
I.	program: 8.00 Orkestralni koncert
—	8.45 Pesmi in narečje s Koroške — 14.00 Poročila, objave. Otroci, poslušajte! „Slepa grofična" (slov.) — 17.10 Zgodbe za male ljudi — 19.00 Zgrabi srečo — 20.15 „Norec iz Solferina".
II.	program: 8.20 Zabavne melodije —
15.30	Dobro razpoloženi — 17.15 Znanie za vse — 19.45 Za ljubitelje gora — 20 00 Pozdrav z. Dunaja — 21.15 Lepe melodije, lepi glasovi.
Televizijski program:
Stalna oddaja: 20.00 Čas v sliki. Sobota, 14. 2.: 19.30 Čuda živalskega sveta — 20.15 Sedem na en mah.
Nedelja, 15. 2.: 17.00 Kasperlnove pustolovščine —	17.45 Pustolovščine konja —
20.00	„Brilanti iz Dunaja".
Ponede^ek, 16. 2.: 20.15 Šport — 21.10 .,Mož v temi", f;lm.
Torek, 17. 2.: 19.45 Direktni prenos rokometne tekme Avstrija — Švedska.
Sreda, 18. 2.: 17.30 Beli orel — film — 20.15 Škandal v dekliškem penzionatu — komedija.
Četrtek, 19. 2.: 20.15 „Obisk stare dame"
—	tragikomedija.
Petek, 20. 2.: 19.30 Quiz za vre — 20.15 Direktni prenos z Low:nger-odra.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05. 6 00. 7.00. 13.00. 15 00 17.00. 22.00
Sobota, 14. februar:
5.00	Jutranje melodije — 8.05 Mladina poje — 9.30 Slavni pianisti — 10.10 Pesmi tujih narodov — 12.15 Kmečka univerza —
12.20 Domači napevi izpod zelenega Pohorja
—	14.30 Voščila — 15.40 S knjižnega trg3.
—	16.45 Poskočni ritmi — 18.00 Jezikovn' pogovori — 18.15 Pesmi in poskočnice "L 18.45 Okno v svet — 20.00 Veseli zvoki "l
20.30	Spoznavajmo svet in domovino.
Nedelja, 15. februar:
6.00	Veder pozdrav — 7.35 Vedri zvok' — 8.00 ..Povesti o medvedu Puju", igra ''
10.30	Priljubljeni zbori in -amospevi — 12.0® Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.15 Voš$' la — 17.00 Popevke, ki jih radi poslušate ^
20.00	Nedeljska revija zabavne glasbe.
Ponedeljek, 16. februar:
5.00	Jutranji glasbeni spored — 9.00 Pis3' ni zvpki z Dravskega polja — 10.10 Simf3' nična matineja — 12.15 Kmetijski nasveti y
12.45	Vereli planšarji — 13.30 Poje Slovč ski oktet — 13.45 Zabavni ritmi — 16.00^ svetu opern b melodij — 18.30 Šport — 20.$ Zabavna glasba — 21.10 S festivala v Edi*1' burgu.
Torek, 17. februar:
5.00	Pisan spored — 8.05 Pevci domači pesmi — 9.15 Iz opere — 10.25 Popevk* na tekočem traku — 10.45 Za dom in žen*
—	11.30 Oddaja za otroke — 12.00 Narodn* pesmi — 12.15 Kmečka univerza — 14.l‘ Iz znanosti in tehnike — 14.30 Voščila ■< 17.10 Zabavni potpourri — 18.00 Druž:nsk> pogovori — 20.30 Številko sporoči cent tab
—	igra.
Sreda, 18. februar:
5.00	Pisan spored — 8.05 Jutranje glasben3 potovanje — 9 00 Jezikovni pogovori — 9-> Operetni zvoki — 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Iz oper —- 13.30 Poskočmce — l5d S knjižne police — 16.00 Koncert po želj^ — 18.00 Kulturna kronika — 20.30 Prodaj nevesta — opera 1. in 2. dej.
Četrtek, 19. februar:
5.00	Jutranje melodije — 8.05 Poje ljanski komorni zbor — 10.10 Iz operni sveta — 11.00 Iz filmov in glasbenih revij ^
11.30	Za cicibane — 12.15 Kmečka univef*
—	12.25 Zabavne melodije — 13.56 Slove3 skt' narodne — 16.00 Zabavna glasba — 20-°^ Četrtkov večer domač:h pesmi in napevov-
Petek, 20. februar:
5.00	Pisan glasbeni spored
na glasba — 11.00 Za dom ... -------- .
Melodije a la carte — 12.15 Kmetijski nas^e
—	12.40 Španija v pesmi in plesu — }■+'■«-Šopek narodnih — 15.40 Iz svetovne knji^ nosti — 16.00 Petkovo glasbeno popoldne 17.10 Za mlade 1 jubrtelje glasbe — 18.00 R, dijski leksikon — 18.10 Poje zbor Slovel15 filharmonije — 20.30 Mojstrska dela ■**> certne literature.
- 8.05 Soliš«/'
žene - H-1!