Št. 19 (2646), leto LI*Novo mesto, četrtek, 11. maja2000»Cena: 220 tolarjev
224000
y//
o
&
-.
•S (07) 30 81 118 fe
Šmarje i3a, Šentjernej, e-maif kubra.team®!
mobitel
debitel
08M . NMI
prodaja
montoin
sorvi«
ISTA OSEBNA ŠTEVILKA
031...... KOT	041	...
REZERVIRANA LE ŠE DO KONCA MAJA
VRŠČAJ NA VRHNIKI IN V CELOVCU
VRHNIKA - V Mali dvorani Cankarjevega doma so včeraj, 10. maja, odprli samostojno razstavo Mirne skulpture akademskega kiparja Jožeta Vrščaja. Umetnik, ki je po rodu iz Črnomlja, živi pa v Ljubljani, sodeluje kot edini likovnik iz Slovenije tudi na skupinski mednarodni likovni razstavi devetih ustvarjalcev, ki sojo odprli v začetku tega tedna v Celovcu v Avstriji.
ZLATA ANJA PAPEŽ
KOROŠKA BELA - Na bienalni razstavi barvnih in črno-be-lih fotografij Pokrajina 2000 za mlade fotografe, ki sojo v Koroški Beli odprli konec aprila, je sodelovalo okoli 100 mladih ustvarjalcev. V skupini od 16 do 21 let je ponovno izstopala mlada fotografinja Anja Papež, članica fotografskega društva Grča iz Kočevja, ki je za barvno fotografijo Zimska impresija prejela zlato medaljo. Uspeh kočevske fotografinje je dopolnila njena someščanka Jana Šubic, ki je za svojo fotografijo Mlakuža prejela srebrno medaljo. Mladi ustvarjalci, ki so tekmovali v dveh starostnih skupinah, in sicer: do 16 ter od 16 do 21 let, so bili v glavnem člani foto krožkov osnovnih šol ali pa fotografskih društev in klubov.
Prodaja in servis, Avto-hit,d.o.o.
Kandijska 53, Novo mesto, telefon 068/376-490
ISSN 0416-2242
9 770416
Berite danes
stran 4:
• Cestarji vsejali seme nezaupanja
stran 8.
• Vinogradniki sadijo, a ne na veliko
stran 11:
•Služila z nakupom tujih “plesalk”?
stran 18:
•S hrano in gibanjem proti raku in infarktu
stran 21:
•Glasbeniki in glasbila so, ni pa dirigenta
stran 22:
•Kmečka gostilna z vrhunskimi vini
LJUBLJANA - V ponedeljek so slovenski srednješolci pisali prvo izpitno polo - esej iz materinega jezika. Drugi del pisnega izpita iz maternega jezika bodo opravljali 7. junija. Matura pri drugih pred-nietij se bo začela 3. junija s pisnimi izpiti iz tujih jezikov. Vse pisne izpite bodo kandidati opravili med 3. in 12. junijem, ustni maturitetni izpiti iz vseh predmetov bodo potekali med 24. in 30. junijem. O uspehu na letošnji maturi bodo dijaki izvedeli 14. julija.
Maturo bo letos oprtavljalo 10.063 kandidatov, kar govori o tem, da se zanjo iz leta v leto odloča več srednješolcev. Maturo v spomladanskem roku uspešno opravi okrog 85 odstotkov, letno pa 88 do 90 odst. kandidatov.
BfcVBEME
Nadaljevalo se bo toplo vreme, ob popoldnevih pa so možne krajevne plohe ali nevihte.
DOLENJKA Vas vabi 11., 12. in 13. maja 2000 v prodajalno MURA na Glavnem trgu 28 v Novem mestu na DNEVE MURE.
Za gotovinsko plačilo nudimo 20% popusta. Za obročno odplačilo nudimo 15% popusta. DOLENJKA se priporoča za nakup!
Brez dela ostalo 84 zaposlenih - Prisilna poravnava ni uspela - Največji upniki dobavitelji, banke, država in delavci - Bodo obnovili proizvodnjo za domači trg?
Jagode čakajo obiralce
^ Tronu jih bodo potrebovali od 300 do 400
KRŠKO - V teh dneh začenjajo °b'rati jagode tudi v posavskih na-yih. Na obiralce čaka med drugi-27 hektarov jagod krškega pod-Jbtja Tron. V njegovem nasadu v Vrbini pri Brežicah bi potrebovali Za spravilo tokratne letine v mesecu v,|300.do 400 obiralcev. Kot je po-edal direktor Peter Jankovič, se je Podjetje obrnilo tudi na zavode za aPj>slovanje, da bi skupaj z njimi aslo ljudi, ki bi bili pripravljeni J1™JD. majem in 15. junijem po-p.beno obirati jagode. “Predvsem J (a(K vključili čimveč Slovencev, oelovni čas je od 5. do 12. ure, lah-ivh ot* '2., in po dogovoru d 16. do 20. ure. Letos bomo plavali 500 tolarjev na uro, seveda je Povezano z učinkom, tako da lah-o dobijo 60 tolarjev za kilogram branih jagod. Deloma bo podjetje pacalo tedensko, končno plačilo odo delavci prejeli v 20 dneh po
kovič Cm ol’iraniu’” Prav' Ja11'
Po Jankovičevih besedah bodo rganizirali prevoz obiralcev z , ezniške postaje v Brežicah in azaj, dogovorili pa bi sc lahko tudi 0 nastanitvi.
Nasad v Vrbini je leta 1988 moč-« Prizadela poplava. Kot pravi rektor, so plantažo po tej ujmi do aJ uspeli večinoma popraviti.
M. L.
PRODAJNI CENTER ŽELEZNINA
tel./fax: 068/323-836
V stečaju končal topliški Bor
DOLENJSKE TOPLICE - Malo pred velikonočnimi prazniki, 17. aprila, je sodišče izdalo sklep o začetku stečajnega postopka v Tovarni čevljev Bor iz Dolenjskih Toplic. Podjetje, ki se je že pet let zapored otepalo izgube, seje lansko jesen poskušalo rešiti s prisilno poravnavo. Ta ni bila uspešna, zato se je januarja in februarja letos znašlo v tako veliki nelikvidnosti, da je uprava morala predlagati stečaj, 84 zaposlenih pa je ostalo brez dela.
Račun podjetja je bil v letošnjem letu večinoma blokiran. Ob uvedbi prisilne poravnave v septembru lani je imel Bor za 154 milijonov tolarjev izgube, od tega 93 milijonov iz poslovanja. V začetku leta se je izguba spet povečala, tako da, kot ocenjuje nekdanji v. d. direktorja tovarne Bor Domine Zupančič, zadolženost presega vrednost zalog in premoženja. Bor v stečaju je največ dolžan dobaviteljem materialov (okrog polovico vseh terjatev), bankam, ki imajo terjatve zavarovane s hipotekami na premoženje, državi (ministrstvu za gospodarstvo in za delo za prejete državne pomoči) ter okrog 10 milijonov tolarjev tudi delavcem za neizplačane regrese za leto 1999 in stimulacije.
V tovarni Bor so dosegali okrog 500 milijonov tolarjev letnega pri-
hodka in lani izdelali skupaj 96.000 parov čevljev. Poskusi za izboljšanje poslovanja družbe niso bili uspešni, saj ni bilo denarja za temeljito posodobitev močno zastarelih strojev in tudi tehnologije. Kot je povedal direktor Zupančič, je bil kolektiv tudi precej star in je bilo dnevno odsotnih 10 do 15 odst. delavcev. Da so ohranjali število zaposlenih, so morali že 70 odst. izdelkov delati za cenovno neugodni tuji trg.
Ko so 23. septembra lani oklicali prisilno poravnavo v podjetju, so bili upniki pripravljeni 70 odst. terjatev spremeniti v deleže. Banke in ministrstvo za delo so že dali soglasje za državna poroštva za nove kredite, ki bi bili nujni za posodobitev, dobili so soglasje za
S KOLESOM ZA ZGLED - Takole se je 13 delavcev novomeške občinske uprave s podžupanoma Adolfom Zupanom in Marjanom Somrakom ter v družbi direktorjev občinskih javnih podjetij in zavodov v soboto dopoldne s kolesi someščanom za zgled podalo skozi središče Novega mesta. V Novem mestu je med večjimi slovenskimi mesti verjetno najmanj ljudi, ki bi se po vsakodnevnih opravkih in v službo vozili s kolesom, kljub sobotnemu podvigu Občinarjev pa je kaj malo verjetno, da se bodo na zidovih mestnih stavb kaj kmalu pojavili napisi “Prepovedano naslanjanje koles na zid”, ki jih je videti v mestih, kjer prebivalci množičneje uporabljajo kolesa. Morda tudi zato ne, ker je novomeška občina dala po vsem mestu postaviti lična stojala za kolesa, ki jih je bilo včasih v Novem mestu dovolj, a sojih pred leti pospravili, ker jih ni nihče uporabljal. (Foto: I. V.)
UGLEDNA IMENA NA FORUMU ODLIČNOSTI
OTOČEC - V hotelu Šport na Otočcu bo 18. maja potekal že 12. forum odličnosti in mojstrstva, ki ga pripravlja Društvo ekonomistov Dolenjske in Bele krajine v sodelovanju z ministrstvom za znanost, uradom za standardizacijo in območno gospodarsko zbornico. Delovni naslov foruma je Kako do odličnosti 24 ur na dan. Dopoldne bodo podelili veliko nagrado odličnosti in mojstrstva za letošnje leto, ki jo bo prejel prof. dr. France Bučar. Na slovesni podelitvi, ki jo bosta požlahtnila operna umetnica Ana Pusar Jerič in pianist Andrej Jarc, bodo prisotni tudi: predsednik državnega zbora Janez Podobnik, predsednik SAZU dr. France Bernik in rektor ljubljanske univerze dr. Jože Mencinger. O globalizaciji in slovenskem gosporastvu bo govoril dr. France Arhar, o odličnosti pa še številna znana imena, kot so dr. Jože Krašovec, dr. Aleksandra Kornhauser, dr. Ivan Turk. dr. Pavel Poredoš, dr. Jože Gričar in drugi. Svoje izkušnje na poti k odličnosti bodo podali tudi direktorji družb: Hermes Softlab, Trimo, Gorenje in Iskra Avtoelektrika. Popoldanski del foruma se bo začel s podelitvijo nagrade podjetju, kije lani na območju Dolenjske in Bele krajine zaposlilo največ delavcev. Govornik bo predsednik državnega sveta Tone Hrovat. Prijave za udeležbo na forumu zbirajo še do jutri, 12. maja.
^Rastlinjaku - V rastlinjakih Srednje kmetijske šole Grm v Sevnem pod ‘ ° Soro vzgajajo sadike zelenjave in okrasnih rastlin za svoje potrebe in k k'h^°' ^a*co so ^etos vzS°jR‘ okoli 120.000 sadik paprike, od tega jih okr ^	Posadijo na šolske njive v Srebrničah, 20.000 sadik paradižnika,
0o 3.000 spdik zelja, cvetače in brokolija, kar 70.000 sadik poznega zelja sojenje po zgodnjem krompirju pa še solatnice, okrasne rastline, balkon-0 cvetje. Dela in kupcev jim nikoli ne zmanjka. (Foto: A. B.)
PREVEČ HRANE UBIJA
Zdravje gre s
Starejši se verjetno še spomnite časov, ko marsikatera mati ni imela toliko, da hi otroke nahranila s cenenim črnim kruhom, danes pa je hrane v preobilju, vsaj pri nas. Revščina se ne meri več po tem, ali je družina lačna ali pa kolikokrat na leto je na mizi meso. Če so še med obema vojnama in v letih po drugi svetovni vojni ljudje obolevali zaradi nezadostne in slabe prehranjenosti, se naša družba danes otepa tudi s smrtonosnimi boleznimi, ki jih povzrpča preobilna in premočna hrana.
Vodilni slovenski strokovnjak za področje prehrane dr. Dražigost Pokorn ugotavlja, da se ljudje v preobilju hrane ne znajdejo najbolje, jedo preveč in in z zdravstvenega vidika neustrezno hrano. Posledica tega je debelost, s katero nimajo težav le najstnice, ki bi bile rade podobne pretirano suhim manekenkam, ampak tudi majhni otroci, predvsem pa ljudje srednjih let in starejši. “Naše prehrambene navade so neprimerne, saj naša hrana vsebuje bistveno preveč maščob pa premalo sadja in zelenjave, ” opozarja dr. Dražigost Pokorn in dodaja, da se poleg tega naš človek premalo giblje, da bi “pokuril" vse, kar naloži vase.
Zdrava prehrana, ki nas varuje pred številnimi boleznimi sodobnega časa, ni dražja. Cena pri tem nima nobene vloge, saj je po hranilni vrednosti kljub velikanski cenovni razliki govedina enakovredna jastogu in postrv iz bližnje ribogojnice lososu, zelenjava pa je cenovno dostopna vsakomur in celo leto.
IGOR VIDMAR
Več kot 10.000 dijakov
23. DOLENJSKI KNJIŽNI SEJEM ODPRT - V Galeriji Krka v Novem mestu se je z otvoritveno slovesnostjo v ponedeljek, 8. maja, zvečer začel tradicionalni 23. dolenjski knjižni sejem. Na otvoritvenem večeru je nastopil kvartet violinistke Petre Božič, gost večera pa je bil najuspešnejši slovenski aforist Žarko Petan, ki se je v zanimivem razgovoru z Dnevnikovo kulturno urednico Majdo Hostnik razgovoril o svojem življenju in delu. Več o sejmu na kulturni strani. (Foto: M. Markelj)
V ponedeljek se je začela matura
Domine Zupančič
ustanovitev invalidskega podjetja in tudi skupščina družbe je soglašala s potrebnimi spremembami. Ker pa bi 30 presežnim delavcem morali izplačati preko 30 milijonov tolarjev odpravnin, so imeli skupaj s 33 milijonih tolarjev ne-konvertiranih terjatev še preveč obveznosti, da bi se pobrali. Tako je konec marca direktor predlagal ustavitev prisilne poravnave in v začetku aprila vložil predlog za stečaj.
I. narok za preskus terjatev je razpisan za 16. avgust. Stečajni upravitelj Martin Drgan napoveduje, da bodo do konca maja ocenili premoženje, opremo in objekte. Kot smo izvedeli, je kar nekaj zanimanja za obnovitev manjšega dela proizvodnje. Oglašajo se nekateri manjši podjetniki in menda tudi tržiški Peko. Ta bi po vsej verjetnosti želel, da bi novi lastnik ali najemnik delal nekaj tudi zanj.
“Borovi čevlji so iskani, dobri in imajo 53-letno tradicijo, zato iščemo možnosti in partnerja, s katerim bi obnovili proizvodnjo za domači trg, kjer smo lani prodali 10.000 parov zaščitne in 40.000 parov modne obutve. Taka prodaja bi lahko zaposlila do 40 delavcev. Računamo na povečanje deleža zaščitne obutve, kot kaže, pa imamo kar nekaj možnosti, da bi lahko pridobili status invalidskega podjetja. Čeprav že teče stečajni postopek, so naši potniki ta čas že prodali 16.000 parov čevljev nove kolekcije jesen-zima,” pravi Zupančič.
B. DUŠIČ GORNIK
H A S A,
A /\ l< E T A
Kako zdravo hrano jeste?
Najbrž vcrjarrtcte, daje nekatera hrana bolj zdrava od druge? Kakšno skrb posvečate zdravi hrani, strogo načrtujete jedilnik, ali vam je vseeno, kaj pride pod zob? Vaš odnos do zdrave hrane ugotavlja tudi tokratna anketa. Ob tej se boste mogoče vprašali, kako deluje na vaš želodec preizkušena slovenska domača kuhinja in kako kateri od tujih kuharskih dosežkov. Mogoče boste pomislili, ali ste med tistimi, ki redno v trgovinah gledajo, ah je jogurtu pretekel rok trajanja. Če se mogoče zdrznete ob pogledu na vabljivo dimljeno in posušeno mesnino, ni nič narobe z vami, ampak le dokazujete, da so vam znane polemike o škodljivosti tovrstnih darov Krasa in drugih slovenskih in evropskih pokrajin. Zdrava hrana je nekaj, o čemer človeštvo toliko govori, da bi od tega skoraj zbolelo. “Zdrava hrana” je geslo, Tei prinaša zaslužkarjem milijone, tudi denar tistih lahkovernih ljudi, ki verjamejo, da je vsako tretjerazredno grčavo jabolko res bio sadje. “Zdrava hrana” je lahko znas-tveno potrjen nasvet, obrabljena fraza, moda. In tudi nekaj nedosegljivega, če zasukamo malce na socialno plat. Se enkrat: ali jeste zdravo hrano? Ko boste odgovorili, poslušajte, kaj bosta na to rekla vaša stara mama in kaj vaš malček, ki ste ga pravkar pripeljali iz ameriške restavracije s hitro pripravljeno nrano.
MARJAN MARIČIČ, ekonomist, iz Brežic: “Slovenci dozdaj verjetno niso posvečali pozornosti zdravi hrani. Mislim, da se je začelo zdaj spreminjati in da izbiramo vse bolj zdravo hrano. Zadnje čase rad pravim, kar sem slišal, to je, da mora v prehrani obstajati zmernost. Zdrava prehrana je na žalost danes draga. Zato je za povprečnega Slovenca težko dosegljiva.”
STANE TOMAZIN, dipl. inž. agronomije, iz Kostanjevice na Krki: “Teorijo o zdravi prehrani več ali manj poznam. Je pa razkorak med teorijo in prakso. Hrane ne izbiram posebej, malo se izogibam tistim stvarem, kijih ne smem jesti. Pri hrani nekateri pretiravajo v eno, drugi v drugo smer. Manjka predvsem gibanja, da bi se hrana porabila. Zdravju bolj škodi stres kot hrana.”
JOLANDA JARC, prodajalka sadja in zelenjave v kiosku KZ Krka na novomeški tržnici: “Vidi se, da so nekateri ljudje glede prehrane bolj osveščeni, sprašujejo za doma pridelano sadje in zelenjavo oziroma za manj škropljeno, nekaterim pa je to vseeno. Pri nas doma v Žužemberku sami pridelamo zelenjavo in tudi nasploh zadnje čase bolj gledamo, kaj jemo in kako hrano pripravimo.”
MILOŠ OMERZEL, upokojenec iz Metlike: “Zelo pazim, kaj, kdaj in koliko jem. Naučil sem se celo kuhati, in to zdravo hrano. Predvsem uživam veliko sadja in zelenjave, vzgojene doma. Tako vem, kaj pojem, saj škropim le z naravnim škropivom, narejenim iz kopriv. Nasploh dajem zelenjavi in sadju prednost pred mesom. Povem pa lahko, da se po takšni hrani zelo dobro počutim.”
JULIJA ŽUNIČ, bolničarka v črnomaljskem Domu starejših občanov: “Ni mi vseeno, kaj jem. Raje imam sadje in zelenjavo pa bolj pusto in ne premastno meso. Zdi se mi, da zadnja leta ljudje posvečajo veliko pozornost zdravemu prehranjevanju. Najbrž tudi zato, ker so bolj osveščeni, saj je o tem veliko literature. Marsikdo se ne ozira na ceno, samo da je hrana zdrava.”
FANI PLANTAR1Č, kuharica v osnovni šoli dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu, iz Mokronoga: “Podobno, kot skušamo kuhati čim bolj zdravo hrano otrokom v šoli, si seveda prizadevam za tem tudi doma. Vedno se to ne da, kajti zdrava prehrana je precej odvisna tudi od tega, koliko denarja namenjamo zanjo. Rada jem polnozrnat kruh, sadje in zelenjavo, mesa pojem malo, in še to puranje.”
JOŽE IMPERL, direktor programskega sektorja Sveži program pri Mercatorju Dolenjska, z Razborja: “Pripravljamo, da bomo varovalnim živilom, ki jih je vse več, namenili v naših prodajalnah posebne police oz. kotičke, da jih bodo kupci lažje našli. Sum rad jem sire in imam rajši npr. pleterski brie, ki ima rok trajnosti le 21 dni, kot pa podobne tuje sire z večmesečno veljavnostjo.”
BOŠTJAN KOJEK, gozdarski inženir iz Ribnice: “S hrano se ne obremenjujem in ji ne posvečam posebne skrbi. Čas je tisti, ki nas sili v hitro pripravo hrane in takšen način prehranjevanja, čeprav bi bilo dobro, da bi več storili za zdravo prehrano. Kljub temu mislim, da uživam dovolj raznovrstno in tudi zdravo hrano. Bolj se temu posvečajo starejši ljudje.”
BOŠTJAN JANEŽ, inženir goz darstva, iz Kočevja: "Kolikor se da, se skušam odrekati tistim rečem, za katere vem, da so slabe. Prehrano bi se dalo še izboljšati, vendar to vzame veliko časa. Mislim, da je večji prob lem, da se preveč je, in to predvsem v večernem Času. Glede na to, kakšno je zdravstveno stanje starejših ljudi, bi morali zdravi prehrani posvečati več pozornosti.”
Obdobje, ki je zaznamovalo Kočevsko
V Kočevju so predstavili doktorsko disertacijo dr. Mitje Ferenca, ki odstrira pogled na medvojne in povojne dogodke
KOČEVJE - V Pokrajinskem muzeju v Kočevju so v četrtek predstavili doktorsko disertacijo z naslovom “Nemško jezikovno območje na Kočevskem po odselitvi kočevskih Nemcev 1942-1956”. Disertacijo je na povabilo muzeja predstavil avtor dr. Mitja Ferenc, svetovalec direktorja za varstvo zgodovinske dediščine na Upravi RS za kulturno dediščino.
Dr. Ferenc se je s Kočevsko prvič pobliže srečal pred 10 leti.
Ko je raziskoval zgodovino partizanskih bolnišnic, je v Kočevskem Rogu naletel na številne pomnike večstoletnega življenja ljudi. Videti razdejana, zaraščena pokopališča in ostanke celih vasi, ki jih je prerasel gozd, je bilo nekaj povsem drugega, kot o tem brati.
“Kot zgodovinar sem poznal dogodke na Kočevskem, vendar pa sem pri delu v teh krajih odkril, da samo iz knjig Kočevske ne moreš doživeti,” je ob predstavitvi disertacije povedal dr. Ferenc. Kot rezultat večletnega topografskega dela in zbiranja dokumentacije o Kočevski, ki gaje pritegnila s svo-jo.tragično usodo, je leta 1993 pripravil razstavo “Kočevska: Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev”, ki je od leta 1997 nekoliko spremenjena na ogled v Pokrajinskem muzeju Kočevje.
Za topografijo in razstavo je dr.
Ferenc leta 1994 prejel Steletovo priznanje kot najvišji prispevek konservatorske stroke na področju promocije kulturne dediščine v Sloveniji v preteklih letih, na temo Kočevske in njene preteklosti pa je v začetku lanskega leta tudi doktoriral.
Dr. Ferenc v disertaciji obravnava obdobje, ki je na eni strani omejeno z odselitvijo okoli 12 ti-
dr. Mitja Ferenc
soč kočevskih Nemcev na Spodnje Štajersko in v Nemčijo, ko je obsežno območje Kočevske ostalo skoraj brez prebivalcev. Na drugi strani je omejeno z letom 1956, ko se na Kočevskem končajo množična rušenja sakralnih objektov. “V tem obdobju 14 let seje na nekdanjem nemškem jezikovnem območju zgodilo vse, kar označuje to območje danes: več kot polovica porušenih vasi, ki jih prerašča gozd, porušena večina sakralnih objektov, spremenjena narodnostna podoba in zemljiška sestava območja, spremenjene gospodarske in lastninske razmere,” je povedal dr. Ferenc. V nadaljevanju predstavitve je navedel podatke v dokaz trditvi, da težka povojna leta obnovi Kočevske niso bila naklonjena. Ob tem je poudaril, da je posebnost položaja Kočevske v vojnem in povojnem času prispevala tudi k nastanku množičnih morišč in grobišč, kazenskih in delovnih taborišč in tudi obsežnega, kot je dejal, še danes ne povsem dostopnega zaprtega območja. ■
M. L.-S.
Največ presežnih delavcev v Sevnici
Z novinarske konference sevniške območne službe republiškega zavoda za zaposlovanje - Primanjkuje sezonskih delavcev
BREŽICE - Anketirani posavski delodajalci (od 448 jih je na anketo sevniške območne službe republiškega zavoda za zaposlovanje odgovorila le dobra polovica, ki pa zaposluje 90 odstotkov od skupno 16.070 zaposlenih v Posavju) so za letos napovedali 382 presežnih delavcev, kar je po besedah direktorja službe Antona Korena 69 manj kot lani. Koren meni, da se bodo gotovo tudi letos soočali z vprašanjem, kako zagotoviti več kot 800 delavcev za sezonska dela v gradbeništvu in kmetijstvu.
Presežke je za letos napovedalo 19 podjetij s 3.247 zaposlenimi, kot pravi Saša Mohorko, vodja
ŠOLARJI IZ KRMELJA NASTOPILI V MAUTHAUSNU
LJUBLJANA - Učenci osnovne šole Krmelj so skupaj z vrstniki iz Škofje Loke pripravili kulturni program na spominski svečanosti pred slovenskim spomenikom v taboriščnem parku v Mauthausnu v Avstriji. Program je bil del komemora-tivne slovesnosti, s katerimi obeležujejo 55-letnico osvoboditve nacističnih koncentracijskih taborišč.
analitike pri območni službi, pretežno spričo zmanjšanega obsega proizvodnje in storitev. Petina podjetij navaja razloge v prestrukturiranju delovnega procesa in proizvodnje, dobra četriina pa iz drugih razlogov. Največje presežke - kar 199 predvidevajo sevniški delodajalci! Ker uradnih podatkov o tem ni, lahko le domnevamo, da gre za tekstilno industrijo. Med temi sevniškimi presežnimi delavci je 130 takšnih, za katere ne bodo našli rešitev in bodo prišli v evidence že letos. Posavska podjetja napovedujejo, da bo letos v odprto brezposelnost prešlo 145 presežkov, 53 pa naj bi jim 6-mesečni odpovedni rok potekel v letu 2001. V odprto brezposelnost bodo prešli zlasti delavci tekstilne industrije (129 presežkov). Z letošnjim pričakovanim odlivom irescžnih delavcev naj bi se neko-iko izboljšala struktura zaposlenih v Posavju.
Vodja poklicnega svetovanja
K
šolsko leto 21 risanih le 49 šti
1/01 v Posavju raz-I (le 4 v
Andrej Mihelin je povedal, daje za
 	7000/f	'	~
ipendij ( občini in 8 v sevniški!) in da se z upadom kadrovskih štipendij srečujejo tudi v drugih regijah.
P. P.
MEDNARODNI DAN DRUŽINE
Kaj je to idealna družina?
O družini lahko razmišljamo v okviru različnih področij; sociologije, psihologije, filozofije, zgodovine, pedagogike... Lahko pa se je lotimo tudi popolnoma preprosto, neodvisno od vseh teh strokovnih vidikov - kot človek, nabit s čustvi ih vsakdanjimi izkušnjami. In prav ta čustva, pa čeprav vrejo iz še tako preprostega človeka, so ponavadi najbolj iskrena, globoka, neodvisna.
Leto 1994je OZN razglasila za mednarodno leto družine, 15. maj pa za mednarodni dan družin. A zdi se, da ta dan in pomen, ki ga nosi, iz leta v leto vzide in zaide brez razmišljanj in besed, namenjenih družini, brez omembe vrednega početja v korist družine. Danes, ko nekaj šteje le karierizem (vključno z materialnim (pre)udobjem), pomen družine vse bolj vodeni. Sodobna družba je namreč izrazito prido-bitniška, stremuška in hladna.
Idealna družina ima veliko pozitivnih lastnosti. Grajena je
na temeljih medgeneracijskega razumevanja, ki je sestavljeno iz dvosmerne komunikacije. Cilji družinske vzgoje so jasni: vsestransko razvita osebnost (intelektualno, čustveno, socialno, estetsko, telesno in psihološko). Vanjo poskuša vdreti t.i. kriza vrednot (predvsem pri mladostnikih), saj je tudi za vrednote potrebno vzgajati in pravilno živeti. Le pravo, zdravo družinsko življenje je namreč zagotovilo za zaupanje, ponos, poštenost, ljubezen in še kaj. Pravijo, da je starševstvo najtežji poklic v življenju, ki pa nudi tudi neizmerne užitke, in če starši ne znajo ob pravem trenutku ponuditi roke svojemu otroku, se lahko prepad med njimi pojavi zelo hitro, težko pa ga je odpraviti. Če so starši gluhi za otrokove klice na pomoč in so le stremuhi, karieristi in de-loholiki, je to ideal, ki si ga nehote v svoji glavi ustvarijo njihovi otroci. Takšna identifikacija pa je lahko usodna, saj je začarani krog sklenjen. Zato naj bo čas, ki ga družinski člani preživljajo skupaj, čimbolj kakovosten in aktiven, njihovi odnosi pa pristni, globoki in polni ljubezni. Poskušajmo obnoviti mit o idealni družini, če je ta sploh kdaj obstajal.
IRENA POTOČAR PAPEŽ
MEDOBMOCNA REVIJA OTROŠKIH ZBOROV
ČRNOMELJ - Črnomaljska območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti je včeraj, 10. maja, pripravila v tukajšnjem kulturnem domu med-območno revijo otroških pevskih zborov Bele krajine in Dolenjske. Na njej je zapelo sedem zborov in sicer iz osnovnih šol Šmihel iz Novega mesta (zborovodkinja Diana Dronjak), Semič (Anica Butala), Mokronog (Lorena Mihelač), Vinica (Ani Jankovič-Šober), Trebnje (Jožica Stanič), Vavta vas (Cvetka Krampelj) in otroški pevski zbor Glasbene šole Trebnje (Barbara Lotrič).
RUDISOVE IZKUŠNJE ZA ELEKTRARNE
TRBOVLJE - Župan sevnišk( občine Kristijan Janc se je skupaj z vodjo pogajalske skupine z* izgradnjo hidroelektrarn na spo« nji Savi Nikom Galešo v Trbovlja*1 srečal z generalnim direktorje®) Rudisa Ludvikom Hribarjem. Ru' disovi pogledi na pričakovano iz' gradnjo HE Boštanj in ostalih * verigi so dobrodošli pri nadaljuj® postopkih. Skupno so pregleda1' tudi osnutek zakona o pogoji*1 koncesije za izkoriščanje energe*; skega potenciala spodnje Save, j®, je v parlamentarni proceduri, 1,1 zavzeli stališče do pripomb, veza-nih na odnos koncesionar - konce dent in lokalna skupnost.
JOŽICA ZUPANČIČ PRI ROMANU PRODIJU - Bruselj, 5. maja - Predsednik Evropske komisije Romano Prodi je 5. maja v Bruslju sprejel evropske zmagovalce nagradnega programa Vizionarji novega tisočletja, ki sta ga v sodelovanju z UNESCO-m pripravili korporacija McDonald's in družba Walt Disney. Med desetimi Prodijevimi gosti je bila tudi 12-letna Jožica Zupančič iz Pišec. Mladim vizionarjem je Prodi zaželel obilo sreče na potovanju na Florido, kjer se med 8. in II. majem letos udeležujejo srečanja 2000 otrok iz več kot 90 držav, zaslužnih za izjemne dosežke v svojih lokalnih skupnostih. Moja velika želja je, da v letu 2001 v Evropi ne bo nobene vojne več in da bodo ljudje živeli v miru in blagostanju, "je na sprejemu povedala Jožica Zupančič.
Ljubljansko pismo
Prevetritev pisarn?
Vedno več državnih uradnikov
LJUBLJANA - Naš parlament je končno izvolil novega mandatarja vlade, nove vlade pa še ne. Ne ve se še, kateri izmed (do)sedanjih ministrov bo moral oditi, kateri bo še ostal, kakšne nove bomo dobili. In kaj bo z dosedanjimi visokimi državnimi uradniki v različnih ministrskih “resorjih”?
Vsak novi minister, kot vemo, praviloma zaposli vsaj nekaj svojih ljudi. Če jih njegov naslednik postavi na cesto ali stranski tir, je v javnosti slišati o čistkah, če jih obdrži, smo bogatejši za nove državne uradnike. Kako je v teh primerih mogoče nasititi volka in ohraniti kozo celo? Tako imenovano politično zaposlovanje je nedvomno huda bolezen naše državne uprave. Da bi ga vsaj omejili, smo v Sloveniji - ob spoznanju, da zakona o javnih uslužbencih še nekaj časa ne bo - spremenili zakon o delavcih v državnih organih. Po zgledu tujih ureditev smo vanj vgradili idejo o političnem kabinetu. Kaj to pomeni? To, da ministri lahko v službo vzamejo svoje ljudi, toda le kot politične svetovalce, kar pomeni, da morajo iz ministrstva oditi skupaj z ministrom. Vendar se to (še) ne dogaja, zato število uradnikov v Sloveniji naglo narašča.
Na Poljskem je državni uradnik vsak 351. prebivalec, pri nas kar vsak 66. ali 67. In vendar naj bi samo letos zaposlili še 400 do 500 novih ljudi, zlasti visoko usposobljenih strokovnjakov. Te najbrž res potrebujemo, toda kakšna zagotovila neki ponuja novi zakon o javnih uslužbencih, da se državna uprava ne bo le bohotila, temveč da bo kakšnega uslužbenca, ki hodi v službo predvsem zalivat fikus in gret stol, mogoče tudi odpustiti. Nikakršnih. Tako smo leta 1997 - po reorganizaciji državne uprave - našteli po različnih
uradih 23.000 ljudi, leta 2000 pa že 29.000. Zgovoren je še podatek, da smo leta 1991 imeli 15 ministrstev, 15 organov v njihovi sestavi in 8 vladnih služb, leta 2000 pa že 16 ministrstev, 58 organov v njihovi sestavi in 18 vladnih služb. Nekateri novi državni organi so bili nedvomno nujni, denimo razvojne, kmetijske agencije in še kakšen podoben organ, njihovo ustanovitev je narekovalo pridruževanje EU. Mnogi pa ne.
Dejstvo je in ostaja: državna uprava se je vse preveč razbohotila, plačni sistem v javnem sektorju pa je tako razsut, da se ga niti prvi možje vlade doslej niso upali ali pa niso znali lotiti. Zdaj, ko prihaja na oblast nova vlada, se velja vprašati, kaj je prejšnja postorila za izboljšanje plačnega sistema od leta 1994 naprej, ko je bil sprejet še vedno sporni in “začasni” zakon o razmerjih plač. Odgovorna delodajalka ni bila niti do lastnih uslužbencev in drugih izvajalcev programov, financiranih iz javnih sredstev. Popuščala je zdaj temu, zdaj onemu poklicnemu sindikatu: zdravnikov in medicinskih sester; sodnikov in sodnega osebja; učiteljev in vzgojiteljev, če omenimo le osnovne. Pravih razmerij med primerljivimi poklici po izobrazbi in delovni odgovornosti še vedno ni. In to zato, ker je vse slonelo na resornih ministrih, ki niso zmogli strokovnega in dogovornega prijema, s katerim bi učinkovito pričel* urejati razsulo plačnega sistema. Posledice so vidne v vse večjem drobljenju sindikalnih moči: ustanavljajo se novi, številčno majhni in gmotno šibki poklicni sindikati, ki naj bi skrbeli za peščico ponižanih in užaljenih, in to v času, ko največji, reprezentativni, že tako premorejo močne in enotne strokovne službe.
V tako zatohlih razmerah n* moč pričakovati drugega kot vse hujše grožnje s stavkam* zdaj tu, zdaj tam. Za temeljim in trajne rešitve naj bi torej končno poskrbela nova vladna posadka, kar pa ne bo lahka naloga. Čaka nas soparno politično poletje in hudo razgreta predvolilna jesen.
VINKO BLATNIK
[Novomeška kronika
Pomlad prišla je v deželo Kranjsko ^ razkrila svinjarijo ionsko
Na koncu letatišča Prečna
e med Mrasevim in Petani
d Lakencami in Jurno
ov° pn Orehovici
S
Ena gospa je rekla, da bi fajlepše oblečenemu Slovencu ‘z usmiljenja dala oblačila Pokojnega moža, ki jih je dobil "a Karitas.
dnevi madžarskih
JEDI V GOSTILNI ROG
dolenjske toplice -
danes do nedelje, 21. maja. Potekajo v znani gurmanski gostilni Rog v Dolenjskih Toplico dnevi madžarskih jedi.
adzarska kuhinja je ena naj-, °lj specifičnih nacionalnih mj, znana in priljubljena po elem svetu. Najznačilnejša Posebnost te kuhinje je pripra-,.Jedi s plemenito sladko bolj 'manj pekočo papriko, t ^dilmk je bogat in pester, l, ® za predjed ponujajo zajčjo adetino, piščančjo pašteto, esno štruco z gorčično oma-> brez golaževe juhe skoraj ne o e> za glavno jed pa so različni [-Pnkaši, perkelti, čikaš tokani, 'oeji zrezek s papriko, ogrsko ‘[bodalo, pečena goska, dušen ■ 'b.bov hrbet Balaton; poslad-rj ,se je moč z doboš torto, (l'^3 rezinami in drugimi t ° r°tami. Seveda ob teh jedeh .3° madžarska vina, kot so , JJhov izvrstni šardone, slovito
bik,
■°vo kri in druga.
C^uhokranjski drobiž
N poglobili sodelova-
sn '.Odbojkarji Žužemberka ka Pr'jateljsko tekmo z odboj-i rJ> moskovskega prvoligaša m n.iki sicer izgubili, so pa arsikaj tudi pridobili. Poleg [j, biembnih izkušenj se jim vj ata tudi gostovanje v Mosk-bn i.ov usPeb žužemberške od-(jbJke pa so spet dosegli starejši _ c^i, ki so v Mariboru nsvniili
rw > ki so v Mariboru osvojili
i^O mestn in ta Ir m nnetali rlr.
j b mesto in tako postali dr-vjuni Prvaki. Zaključek tekme Mariboru jc po telefonu "prežal” celo Darko Pucelj.
£ ZUPANOVA KOBILICA -j-bpana občine Žužemberk s. anca Škufco so na nedeljsko j bvesnost pri Sv. Antonu z ®Pravljivčkom peljali člani y Vega Konjerejskega društva.
sprevodu je bila tudi lipida, ki jo je le dan pred slo-bes?0vsl.i° pripeljal v Žužem-Sci -župan Škufca. Lipicanka jj daj domuje pri predsedniku ^hištva Francu Puclju, ki ima v bblačem hlevu kar nekaj teh Wemcnitih živali.
MUL
IZ M Al IH OBČIN
Begunci, ki se nimajo kam vrniti
V novomeškem Zbirnem centru v dijaškem domuje še 166 bosanskih beguncev ■ Država za vsakega daje po 480 tolarjev na dan - Šolarji v slovenske osnovne in srednje šole
NOVO MESTO - V torek, 9. maja, je minilo 8 let, kar so v Zbirnem centru v Novem mestu begunci iz Bosne. Danes jih je še 166 in večina med njimi je v Novem mestu od prvega dne. Begunci so vseskozi nastanjeni v eni od stavb dijaškega doma v Šmihelu. Od samega začetka je vodja novomeškega Zbirnega centra Janez Dolenc, ki to dolžnost opravlja ob svojem rednem delu vzgojitelja v djjaškem domu.
“Skozi naš center je šlo v vseh teh letih kakih 500 beguncev iz Bosne, od tega velika večina Muslimanov, največ iz velike vasi Kotorsko v občini Doboj, ki je po vojni pripadla Republiki srbski. Njihova vas, ki je včasih štela 4.500 prebivalcev, je močno razrušena, tiste hiše, ki so bile vsaj za silo vseljive, pa so zasedli Srbi, ki so pribežali iz Vukovara, Kninske krajine in tistih območij Bosne, ki so jih zasedli Bošnjaki,” pove Dolenc. V prvem valu so v Novo mesto pribežali v glavnem ženske, otroci in starejši ljudje, po letu 1993 pa tudi možje in si pridobili status tujca z začasnim zatočiščem. Tako so sedaj v šmihelskem dijaškem domu skupaj tudi cele družine. V glavnem so to ljudje, ki se nimajo kam vrniti. “Precej jih je od tod v teh letih odšlo v druge države, največ v Italijo, precej pa tudi v Kanado, Ameriko in Avstralijo, nekateri so se lahko vrnili celo v domače kraje, a teh je res malo,” pove Dolenc.
A v Novem mestu so bili begunci že pred temi iz Bosne. “Jeseni 1991 je prišlo okoli 120 hrvaških beguncev, ki so pri nas ostali pol leta; dva meseca za tem, ko so odšli, pa so pribežali Bosanci.”
Prva leta je bilo v dijaškem domu povprečno po 250 bosanskih beguncev, sedaj pa jih je, kot rečeno, še 166. Ena st&vba dijaškega doma je namenjena samo za begunce, zanje posebej kuhajo v domski kuhinji, saj je treba upoštevati, da kot muslimani ne jedo svinine in ne uživajo svinske masti. Stroške za njihovo oskrbo pokriva država oziroma Urad za priseljevanje in begunce, vendar za “penzion”, se pravi za celoten oskrbni dan, za nastanitev in hrano prispeva le 480 tolarjev na osebo.
M
ŠOLANJE ZA TURISTIČNE VODIČE
DOLENJSKE TOPLICE - Turistično društvo Dolenjske Toplice pripravlja brezplačno šolanje za lokalne turistične vodiče, ki se bo začelo po 25. maju in bo trajalo do konca junija. Predavanja bodo ob petkih popoldne in sobotah dopoldne, v glavnem bodo potekala v naravi. Prijavijo se lahko vsi, ki so že dopolnili 16 let in imajo veselje do turističnega vodenja. Prijave sprejemajo v Turističnem društvu Dolenjske Toplice, Zdraviliški trg 8, tel. 068 66-830.
GREMO NA VELIKI SNEŽNIK
NOVO MESTO - Mladinski odsek Planinskega društva Novo mesto vabi vse mlade planince v soboto, 20. maja, na Veliki Snežnik. Odhod proti najvišjemu slovenskemu nealpskemu vrhu bo ob 6. uri z avtobusne postaje Novo mesto. Ker je tura dokaj kratka, se boste z avtobusom odpeljali še na ogled vojaškega muzeja v Lokvah pri Lipici. Otroci, ki imajo plačano članarino, bodo odšteli 1400, brez članarine 1600 tolarjev, odrasli pa 1900 oz. 2400 tolarjev. Prijavite se lahko pri mentorjih na šolah do četrtka, 18. maja, ali pri Tomažu Kocjanu na telefon 041/290 716 in Igorju Sladiču: 041/734 239.
Janez Dolenc
Spust in očiščevalna akcija
Promocija dela jamarjev
PAJČNA - Prizadevni člani Jamarskega društva iz Novega mesta so v nedeljo, 30. aprila, pripravili spust v opuščenem kamnolomu pri Pajčni. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1962 in šteje 56 članov, ki se ukvarjajo z raziskovanjem kraškega podzemlja, jam in brezen. Po besedaj predsednika društva Zdravka Bučarja se novomeško društva uvršča med šest najboljših v Sloveniji tako po številu registriranih jam kot po tehnični usposobljenosti ipd.
Za promocijo svojega dela vsako leto pripravijo javen spust nad omenjenim kamnolomom. Domačin Darko Hribar, dolgoletni član in jamarski reševalec^ je povedal, da so tega dne opravili več kot devetdeset spustov. Po vrvi visoko nad umetnim jezerom, neposredno pod cerkvijo sv. Martina, so sc popeljali številni obiskovalci različnih starosti in spola, najstarejši je imel okoli 60 let, najmlajši pa komaj pet. Vse spuste so strokovno usposobljeni jamarji -jamarski reševalci, ki delujejo v okviru jamarske reševalne službe pri Jamarski zvezi Slovenije, opravili v dvojcu. Po izpeljanem spustu so člani družno očistili še okolico kamnoloma.
S. M.
MLADI ZA PRIHODNOST GASILSTVA - Gasilstvo ima v Suhi krajini bogato tradicijo, trenutno pa se v občini Žužemberk v dejavnosti gasilstva vključuje sedem društev. Tako so gasilci iz Ajddvca, Dvora. Hinj. Rebri, Križev, Šmihela in Žužemberka v soboto, 6. maja, pripravili že drugo občinsko tekmovanje mladih, na katerem je v različnih gasilskih disciplinah nastopilo kar štirinajst vrst. Vsi, od najmlajših pionirjev do mladincev, ki so nastopili na Loki v Žužemberku, so pokazali dobro znanje, kar je gotovo zasluga njihovih mentorjev. Med pionirji je bila najboljša desetina iz PGD Hinje, pri pionirkah so se izkazale Žužemberčanke, najboljši mladinci so bili iz PGD Šmihel, pri mladinkah pa so kot edine nastopile gasilke iz Šmihela. (Foto: S. Mirtič)
Prva leta je v novomeškem begunskem centru, ki je, poudarjajo, eden redkih, če ne kar edini v Sloveniji, kjer imajo begunci normalne bivanjske razmere, delovala tudi popolna osemletna osnovna šola, v kateri je 12 učiteljic in učiteljev, med njimi tudi domači prostovoljci, poučevalo okoli 120 begunskih otrok. Šola je delovala za celo takratno novomeško občino, kjer je bilo več kot 900 beguncev. Sedaj iz šmihelskega centra slovensko osnovno šolo obiskuje 35 otrok, 14 pa jih hodi v razne srednje šole, največ v Novem mestu, a tudi v Sevnici in Metliki.
“V našem zbirnem centru nismo imeli nikoli nobenih večjih sitnosti, kaj šele kriminalnih združb, do česar je prihajalo v viškem centru v Ljubljani,” pravi Dolenc. V teh letih je y tem centru umrlo 15 beguncev, sprva sojih pokopavali na pokopališču v Prečni, v zadnjih letih pa pokojne prepeljejo v domače kraje. “Imeli smo tudi že nekaj porok, rodilo pa se je kakšnih 10 otrok."Čeprav begunci uradno ne delajo, pa si jih veliko najde kakšno delo in s tem zaslužek, tako moški kot ženske, in so kot delavci cenjeni in iskani.
A. BARTELJ
PLANINSKI IZLET PO DOMAČIH KRAJIH
NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto priredi v soboto, 13. maja, izlet od Mirne Peči preko Hmeljčiča in Karte-ljevega ter Ždinje vasi do Novega mesta. Nenaporne hoje bo okoli 6 ur, hrana in pijača iz nahrbtnika. Odhod iz Novega mesta z vlakom do Mirne Peči ob 7,25 iz Kandije oz. 7,39 iz Bršljina. Prijave zbira vodja izleta Marica Praznik, tel. 068 22-948 po 18. uri.
BEGUNSKA DRUŽINA - Haša Hadžihasanovič (srednja) s svojo materjo, 88-letno Atifo Mešanovič (leva) in taščo, 94-letno Pašo Hadžihasanovič, najstarejšo prebivalko novomeškega Zbirnega centra. V centru sta še Hašin moz Alija in sin Maid, ki obiskuje srednjo ekonomsko šolo. (Foto: A. B.)
Z ROKO V ROKI - V okviru prireditev ob tednu Rdečega križa so se že šestič srečali aktivistke in aktivisti pobratenih Območnih združenj Rdečega križa Gornje Radgone in Novega mesta. Prijetnega sobotnega druženja 6. maja, katerega pokrovitelj je bil šentjernejski župan Franc Hudoklin, se je v osnovni šoli Šentjernej udeležilo okoli 250 ljudi, med njimi tudi generalni sekretar RK Slovenije Mirko Jelenič, župan Gornje Radgone Miha Vodenik, podžupanja Radencev (tam bo srečanje prihodnje leto), Živana Safran in župani oz. podžupan sosednjih občin. V kulturnem programu so nastopili Šentjernejski oktet, pesnik Jože Grgovič in učenci šole, nato pa je zbrane ljudi dobrega srca zabavala skupina Mladi Dolenjci. Potekal je tudi srečelov, katerega izkupiček so namenili v Sklad za pomoč ljudem v stiski. Gostje iz Pomurja pa so si znamenitosti v okolici Šentjerneja ogledali že dopoldne. (Foto: M. Kotnik)
Aničini mladi turistični vodiči
Na OŠ Šmarješke Toplice že 16 let deluje turistični krožek - Mentorica Anica Bobič prejela častni srebrni znak Ibristične zveze Slovenije ■ Mladi vodiči navdušili goste zdravilišča
ŠMARJETA - Prekrasna okolica Šmarjeških Toplic, mehkoba pokrajine, ki ne skopari s svojo lepoto, in ljubezen do otrok je pred 16. leti spodbudilo Anico Bobič, učiteljico na šmarješki osnovni šoli, da seje lotila novega izziva - vodenja turističnega krožka na šoli. V teh letih je vzgojila številne generacije mladih vodičev. Le-ti zanimivosti tega koščka Dolepjske predstavljajo gostom Zdravilišča Šmarješke Toplice, s katerim tesno sodelujejo že od samega začetka.
Pobudnici ustanovitve turističnega krožka sta pravzaprav bili
razpisani nalogi Pionirskega lista in Turistične zveze Slovenije ter Dolenjske turistične zveze leta 1984 za pripravo vodnika po domačem kraju. Zanj so Anica in njeni učenci dobili najvišje nagrade, kar je bila dodatna vzpodbuda za sodelovanje z zdraviliščem in Turističnim društvom Šmarješke Toplice. “Gostje zdravilišča so nas vedno navdušeno sprejeli. O uspešnosti in pravilnosti našega dela pa je pričalo tudi to, da so k nam po izkušnje prihajali tudi mladi iz drugih dolenjskih in slovenskih šol,” je povedala Anica Bobič. Po letu 1990 je turistični krožek dobil nov polet, ob veliki podpori ravnatelja šole Jožeta Pečnika je nastal zelo bogat program turistične vzgoje s štirimi področji delovanja: turistični vodniki, turistični biro, folklora in gospodinjstvo.
Anica Bobič je svojemu delu predana z dušo in telesom. Kot dolgoletna učiteljica razrednega pouka se je še posebej posvečala tistim otrokom, ki so imeli težave z učenjem. Leta 1994 je prejela posebno nagrado za rezultate, ki jih jc dosegla s pristopom k učenju ob igri, aktivnim vključevanjem otrok in utrjevanjem poštevanke v igri in gibanju, ter svoje bogate izkušnje izdala v učnem priročniku "Štej, štej. poštevanko povej”, lega leta jc prejela tudi nagrado Mestne občine Novo mesto za inventivno in raziskovalno dejavnost, Turistična zveza Slovenije je Anici in vodstvu šole podelila srebrni znak, pred mesecem dni pa je za uspešno delo pri razvoju turiz-
ma v Sloveniji prejela še častni srebrni znak Turistične zveze Slovenije.
“Jedro mojega dela so otroci. Njihovo zadovoljstvo, zagnanost, energija, želja po znanju - vse to me spodbuja in mi vedno znova dokazuje, da sem se pri izbiri poklica odločila prav. Seveda pa tega ne bi mogla uresničiti brez podpore svoje družine,” je skromno dodala Anica. Pravi, da se ji nikoli ni bilo treba bati za podmladek, saj je v krožku vedno želelo sodelovati veliko otrok. Letos je mentorica 16-im učencem od 1. do 7. razreda.
Lanskoletno 15-letnico delovanja krožka so zaokrožili z otvoritvijo botanične učne poti po zdraviliškem parku, ki so jo oblikovali ob strokovni pomoči učiteljice biologije in likovne pedagoginje, pri tem pa jih je podprlo Zdravilišče Šmarješke Toplice. Za lažji sprehod po čudovitem parku, bogatem z iglavci in listavci, sredi
katerega kraljuje indijski lotos, so izdali lično zloženko Vodič po parku. Sicer pa mladi vodiči hotelskim gostom značilnosti in zanimivosti kraja predstavijo vsakih 14 dni, zimske dneve, če ogled parka ni mogoč, jim obogatijo s prikazom diapozitivov ter opisom Šmarjete in okolice, na posebno željo pa jih odpeljejo tudi na izlete na Vinji Vrh, v Klevevž in Otočec. “Tbdi med počitnicami delo turističnega krožka ne zamre. Otroci namreč delajo iz veselja in osebnega zadovoljstva,” je povedala Anica Bobič in se s ponosom ozrla na mlade vodiče Marušo, Andreja, Andrejo, Heleno, Marino in Evo, ki so pravkar na sprehod po zdraviliškem parku odpeljali hotelske goste, od katerih pa seje malce prej poslovila skupina prvošolcev in mladi harmonikar, ki so jih s krajšim nastopom razveselili v hotelu.
MOJCA KOTNIK
ALPINISTIČNE FOTOGRAFIJE
NOVO MESTO - V avli in na stopnišču Kpjižnice Mirana Jarca je postavljena razstava barvnih fotografij Andreja Markoviča. Fotografije je posnel na alpinističnih odpravah.
PO ZDRA VILISKEM PARKU - Mladi poznavalci svojega kraja s poučnim sprehodom po bogatem zdraviliškem parku popestrijo popoldne marsikateremu hotelskemu gostu. (Foto: JV/. K.)
^t^^2646)^njmaja 2000
DOLENJSKI LIST
IZ NAŠIH OBČI N MNUII (Sprehod po Metliki]
Odstop zaradi kratkega stika
Direktor Komunale Jože Mihelčič je podal županu Dragovanu odstopno izjavo, ki jo je občinski svet sprejel - Polemika o komunalnih izgubah ■ Junija začnejo veljati nove, precej višje cene
METLIKA - Na seji metliškega občinskega sveta pred tednom dni so svetniki precej časa namenili javnemu podjetju Komunala. Direktor Jože Mihelčič je namreč konec marca dal županu Slavku Dragovanu odstopno izjavo z mesta direktorja. Kot je dejal, gre za osebno zadevo, razlog za ta korak pa je po njegovem nekorekten odnos župana do komunalne problematike.
“Med mano in županom je že nekaj časa prihajalo do kratkega stika. Pogovarjala sva se le na sejah nadzornega sveta, ki se jih je udeleževal tudi župan. Kaplja pa je kanila čez rob, ko meje Drago-van prijavil na računsko sodišče,
Engelbertu Ganglu postavili kip
V Metliki obujajo spomin na po krivici zapostavljenega meščana
V Belokranjskem muzejskem društvu (BMD) bodo obudili spomin na someščana Engelberta Gangla (1873-1950), ki ga mnogi premalo poznajo, čeprav je bilo njegovo delo za Metliko zelo pomembno. Bil je namreč učitelj in pozneje šolski nadzornik, pesnik, pripovednik, dramatik, glavni urednik in glavni pisec mladinskega časopisa Zvonček. Izdal je deset knjižic s skupnim naslovom Moja pot, v katerih piše veliko o Metliki in njenih ljudeh.
Gangl je bil tudi podpredsednik Rdečega križa Slovenije in organizator sokolstva na Slovenskem, zaradi česar je imel močan vpliv na takratno dogajanje v Sloveniji. Ko je sokolstvo postalo kraljeva organizacija, je postal prvi podsta-rosta Zveze Sokolov Jugoslavije, s tem pa je imel tudi dostop do kralja. Prav po njegovi zaslugi je Metlika leta 1931 dobila sedež lastnega sreza, a tudi vodovod, sokolski in dečji dom. Bil je tudi pobudnik za ustanovitev muzejskega društva.
Gangla so zaradi njegovih zaslug Metličani imenovali za častnega občana, vendar mu oblast po drugi svetovni vojni ni pustila do veljave, ker je bil “kraljevi človek”. Bil je brez dvoma velik Metličan, a po krivici marsikdaj zapostavljen. Prav zato so v BMD imenovali komisijo za oživitev spomina nanj. Odločili so se, da mu bodo na Partizanskem trgu novembra, ob obletnici njegovega rojstva, odkrili prosto stoječi kip, delo akademskega kiparja Jožefa Vrščaja iz Črnomlja. Izšla bo tudi brošura o njegovem življenju in delu, ki naj bi jo dobilo vsako metliško gospodinjstvo.
M. B.-J.
česar nisem mogel požreti, zato sem dal odpoved,” je med drugim dejal Mihelčič. Svetniki so sprejeli sklep, da mu 4. maja preneha di-rektorovanje. Ker pa so po županovem mnenju na Komunali razmere tako zaostrene, da podjetje ne more ostati brez direktorja, je do imenovanja novega direktorja, vendar največ za 6 mesecev, za v.d. predlagal Nikolo Ladiko, dosedanjega županovega svetovalca. Mihelčič, ki je predlagal, da bi še naprej opravljal delo tehničnega vodje Komunale, je ob tem dejal, da se mu ne zdi pošteno, da ne upoštevajo še mnenja nadzornega sveta, kije imel sejo dan po občinskem svetu.
Precej dolga je bila tudi razprava o poslovanju Komunale v preteklem letu, zlasti pa o tem, kolikšna je v resnici bila izguba. Drago-van je poudaril, daje po veljavnih zakonih izguba 61,2 milijona to-
DRUŽINE NOSILKE RAZVOJA
METLIKA - Občinska zveza prijateljev mladine Metlika se vključuje v akcijo “Za družine brezplačno” ob 15. maju, mednarodnem dnevu družin, ki poteka letos pod geslom “Družine nosilke razvoja”. Zato vabi na ustvarjalno delavnico - slikanje na svilo - ki bo 15. maja ob 18. uri v sejni sobi na Pungartu.
SREČANJE ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV
METLIKA - V petek, 12. maja, bo ob 20. uri metliška območna izpostava Sklada RZ za ljubiteljske kulturne dejavnosti pripravila v avli osnovne šole Metlika srečanje odraslih pevskih zborov iz Bele krajine. Zapelo bo več kot 200 pevcev v enajstih pevskih zborih.
GIMNAZIJCI V SEMIČU
ČRNOMELJ - V obviru prve medobmočne revije mladih gledaliških skupin Bele krajine, Dolenjske in Posavja bo v soboto, 13. maja, ob 20. uri v semiškem kulturnem domu z igrama Videoklub in Bejbe nastopila dramska skupina Jasa iz črnomaljske gimnazije. Igri je režirala Helena Vukšinič.
larjev. V tem znesku je upoštevana tudi amortizacija sredstev v upravljanju. Vendar pa so svetniki sprejeli sklep, da amortizacijo odpišejo, 26,35 milijona tolarjev izgube pa bo Komunala krila v naslednjih petih letih. S Komunale so zatrjevali, da so krivec za izgubo prenizke cene komunalnih storitev, ki ne krijejo niti stroškov enostavne reprodukcije. V razpravi je bilo slišati tako odobravanje za povišanje cen kot nasprotovanje. Nasprotniki niso namreč povsem prepričani, da so za izgubo krive zgolj prenizke cene, nekateri pa so si upali celo trditi, da so stroški na Komunali previsoki, a nihče ni govoril o njihovem zniževanju. Branko Matkovič pa je priznal, da so pred leti zavestno
• Svetniki so sprejeli nove cene komunalnih storitev, ki bodo začele veljati 1. junija. Nova cena za prost, meter vode bo za gospodarstvo 140,99 tolarja (stara 133,64 tolarja), kanalščina 40,26 tolarja (21,53 tolarja) ter čiščenje odpadnih voda 40,26 tolarja (6,46 tolarja). Za občane pa bo po novem prost, meter vode 76,84 tolarja (66,82 tolarja), kanalščina 24,08 tolarja (10,75 tolarja) ter čiščenje odpadnih vod 24,08 tolarja (4,31 tolarja). Nič pa ni bilo rečeno o tem, ali bo odslej voda tudi kaj boljša. Na položnicah je Komunala namreč že drugi mesec zapored obvestila porabnike, da je voda iz zajetij Kamnik, Raja-koviči in Obrh neprimerna za pitje zaradi prevelike motnosti in jo morajo zato pred uporabo prekuhati.
zavirali rast cen komunalnih storitev, da ne bi preveč obremenjevali občanov. Ko pa je začela cene nadzorovati država, ni bilo mogoče cen dvigovati po mili volji.
M. BEZEK-JAKŠE
e
USPEŠNI LIKOVNIKI - Likovna pedagoginja na črnomaljski osnovni šoli s prilagojenim programom Milke Šobar-Nataše Alenka Vrlinič (stoji na desni), ki vodi likovni in oblikovalni krožek, je zares lahko ponosna na svoje učence (na fotografiji). Nedavno so se dobro odrezali kar na treh likovnih prireditvah. Na bienalu otroške ilustracije v Semiču je Tatjana Štricelj ‘Z Stranske vasi dobila 1. nagrado na razredni stopnji. Na natečaju Policijske postaje Novo mesto o nevarnostih petard sta Darko Šajnovič z Lokev in Nina Čemas iz OŠ Mirana Jarca dobila 1. nagradi, Jure Čuk iz Metlike in Miroslav Rozman iz Lokev 2. nagradi, Boris Toplak iz Kanižarice pa posebno nagrado. Na likovnem natečaju “Prometna vzgoja drugače” Društva defektologov Slovenije pa sta Jure Čuk in Tatjana Stricelj prejela 1. nagrado na razredni stopnji, Tine Žunič iz Vrčic in Marjanca Jakša z Zajčjega Vrha nagradi v kategoriji VDC, krožek pa še 30.000 tolarjev denarne nagrade. (Foto: M. B.-J.)
PONOSNI GASILCI - Člani črnomaljskega gasilskega dmštva ostajajo zvesti lepemu črnomaljskemu običaju, da se 4. maja spomnijo svojega zavetnika sv. Florjana, hkrati pa tudi vseh pokojnih gasilcev. Kot sta na slovesnosti ob odkritju podobe sv. Florjana na pročelju gasilskega doma (na fotografiji) poudarila predsednik in poveljnik društva Stane Grdiša in Anton Planinc, pa se gasilci zavedajo, da ni dovolj, da so le dobro usposobljeni in opremljeni, ampak so ponosni tudi na tovrstne pridobitve. (Foto: M. B.-J.)
Gasilci so se spomnili zavetnika
Črnomaljski podžupan Andrej Kavšek je v imenu meščanov na florjanovo odkril poslikavo sv. Florjana na pročelju črnomaljskega gasilskega doma - Priznanja gasilcem - Dan odprtih vrat
ČRNOMELJ - Mnogi Črnomaljci najbrž sploh ne vedo, da so si
meščani že davno izbrali 4. maj, torej florjanovo, za svoj praznik. Po leg tega je to tudi praznik gasilcev, zato ne čudi, da so v Črnomlju prav gasilci tisti, ki ta dan pripravijo mašo za vse pokojne črnomaljske gasilce ter slovesnost, na kateri že po tradiciji prednjo namenu za gasilce pomembno pridobitev.
Če so bili v preteklih letih črnomaljski gasilci na florjanovo bogatejši za vozilo ali drugo gasilsko
Cestaiji vsejali seme nezaupanja
Krajani Vrčic, Blatnika, Sel in Brezovice so prepričani, da je miniranje v bližnjem kamnolomu povzročilo tako močno tresenje tal, da je poškodovalo pet hiš - Pričakujejo odpravo škode
VRČICE - Sredi marca so se tla v Vrčicah, na Brezovici, Blatniku in Selih pri Vrčicah v semiški občini tako močno stresla, da so sunek zaznale celo seizmološke naprave na Golovcu. A ni šlo, kot so ugotovili pozneje, za potres, temveč je bil stres tal posledica miniranja v kamnolomu na Blatniku, ki ga izkorišča Cestno podjetje iz Novega mesta.
Da ni šlo zgolj za nedolžno tre senje tal, pove podatek, da je pet hiš od okrog petindvajsetih, kolikor jih štejejo štiri vasi, poškodovanih. Poškodbe so vidne na fasadah, notranjih stenah, stopnicah, betonskih ali kamnitih ograjah in še kje. “Prav to trese-
Dušan Ivanuša
nje tal nas je prebivalce štirih vasi tesneje povezalo med seboj, saj se zavedamo, da bomo močnejši, če bomo v težavah strnili moči. Po stresu tal smo poklicali policiste, ki so si poškodovane hiše ogledali in jih fotografirali, podali pa so tudi predlog kazenske ovadbe Javnemu tožilstvu v Novem mestu. Odvetniki so nam svetovali, naj dobimo sodnega izvedenca, ki bo dodatno zavaroval poškodbe, saj gre za sum storitve kaznivega dejanja,” je povedal Dušan Ivanuša z Vrčic, sicer eden od oškodovancev.
Ivanuša je še dejal, da bodo ■ škodo ugotavljali sodni izvedenci in ustrezne ustanove, njihov poglavitni cilj pa je, da jim tisti, ki je kriv, popravi poškodovano imovi-no. “Na Cestnem podjetju so nam rekli, da je bilo miniranje v dovoljenih mejah, da znajo delati strokovno ter da v tem primeru niso odgovorni. A vaščani nismo povsem prepričani o tem, zlasti še ker so nam hkrati dali obrazce za odškodnino,” ugotavlja Ivanuša.
Sicer pa bi prebivalci štirih vasi ob tem primeru radi opozorili Cestno podjetje, naj se v prihodnje ne bi več lotilo tako grobih posegov v naravo. Med ljudmi je po spomladanskem tresenju tal zavladal tudi strah in nezaupanje v cestarje, saj ne vedo, kako bodo spet napolnili v kamnolomu luknje z razstrelivom. Ivanuša trdi, da iz kamnoloma odpeljejo veliko materiala, za kar semiška občina menda dobi nekaj denarja, bližnji prebivalci pa ničesar.
“Odgovorni se bodo morali tudi odločiti, ali bomo v naših vaseh razvijali turizem ali dovolili miniranje v kamnolomu. Predvsem pa ne gresta skupaj tako velik kamnolom in vodno zajetje, pomembno za celo Belo krajino, ki je oddaljeno le okrog sto metrov. Lahko se zgodi, da si bo voda našla drugo pot in zajetje bo ostalo brez nje. Pred leti je namreč zaradi tektonskih premikov, ki so bili posledica miniranja, usahnil bližnji potok,” v imenu krajanov pove Ivanuša, ki tako kot ostali oškodovanci pričakuje, da jim bo Cestno podjetje popravilo vsaj poškodbe. Zaupanje pa jim bodo, kot trdi, cestarji težko povrnili.
M. BEZEK-JAKŠE
opremo, pa je tokrat črnomaljski podžupan Andrej Kavšek v imenu meščanov, sicer botrov, simbolično odkril poslikavo sv. Florjana na pročelju gasilskega doma. Gre za kopijo kipa sv. Florjana iz župnijske cerkve, ki sojo najprej prenesli na prapor, potem na sliko, ki krasi društveno pisarno, sedaj pa še na pročelje doma. Avtor poslikave je domačin Roland Plut.
Sicer pa ne čudi, da je sv. Florjan, priprošnik in zavetnik pred požari, Črnomaljcem tako pri srcu. V mestu je namreč velikokrat pustošil požar. Okrog leta 1655 je mesto pogorelo kar dvakrat zaporedoma. Prihodnje leto pa bo minilo 120 let, odkar so v
Črnomlju ustanovili požarno brambo. Za Črnomaljce je bilo torej florjanovo nekdaj pomemben praznik, za katerega je veljajo, da na ta dan ne smejo veliko kuriti, da bi bilo čim manj požarov. Tako gospodinje in peki niso pekli kruha, kovači niso delali in oglarji niso kuhali oglja. Zato pa so Črnomaljci takrat plesali na trgu.
Črnomaljski gasilci so za vse tiste, ki se niso mogli udeležiti letošnje slovesnosti ob odkritju podobe sv. Florjana, ki jo je blagoslovil črnomaljski kaplan Damjan Prošt, pripravili na florjanovo popoldne dan odprtih vrat. Predsednik Gasilske zveze Črnomelj Ivan Štrekelj in povejnik Anton Banovec pa sta podelila tudi priznanja gasilki Mileni Vlahovič ter gasilcem Petru Pezdircu, Janiju Vidicu in Darku Šprejcerju.
M. B.-J.
RUDIJEV VEČER - Znani kulturni delavec Rudi Škof iz Novega mesta, sicer belokranjski rojak, se dobro zaveda, da je potrebno pripeljati kulturo tudi k ljudem v vasi. To je eno od njegovih vodil pri pripravi “Rudijevih večerov", ki jih je zadnjo aprjlsko soboto v sodelovanju z drašiško sosesko pripravil vzelo akustični cerkvi sv. Petra v Drašičih. Nastopili so Kamniški koledniki baritonist Janez Majcenovič, basist Rok Lap in citrar Tomaž Plahutnik. (Foto: M. B.-J.)
STRANI - Metliški svetniki iz LDS so v začetku sedanjega mandata sedeli na sejah občinskega sveta na levi strani sejne sobe, gledano s strani predsedujočega župana. Kmalu so presedlali na desno, na zadnji seji pred tednorn dni pa so bili zopet na levi strani. Izgovarjali so se, da so se presedli zato, ker njihova klop na desni razpada. Priznali pa so, da ni slab niti izgovor, da so spremenili stran zato, ker njihova stranka ni več v državni vladi.
FOTOGRAFIJA - Svetniki so pred tednom dni brez zadržkov sprejeli sklep, da podelijo Andreji Mužar Koncesijo za opravljanje fizioterapevtske dejavnosti v metliškem zdravstvenem domu. Zmotilo pa jih je, daje gradivo za to točko dnevnega reda obsegalo kar deset listov. A kljub številnim dokazilpm o njenem usposabljanju jih večina ni vedela, za katero dekle gre. Zato se je zlasti moški del občinskega sveta nagibal k temu, da bi v prihodnje na občinski upravi zmanjšali stroške s preslikavanjem obširnega gradiva in bi raje, še posebej če gre za mlado dekle, priložili fotografijo...
STROKOVNJAK - Ko so svet-niki razpravljali o pravilniku o vrednotenju športnih programov in objektov v občini, je bilo slišati pripombo, da bo moral član vaškega športnega društva, ki bo hotel izračunati, koliko točk bodo dobili, bodisi doktorirati ali plačati strokovnjaka, ki mu bo to izračunal. To pa pomeni, da se bodo ljudje namesto s športom ukvarjali z birokracijo, kar je daleč od gesla “Zdrav duh v zdravem telesu”. In če to izreče diplomirani pravnik, kot je na primer Branko Matkovič, menda že ve, kaj govori.
Črnomaljski drobir
BREZ OGNJA - Ker velja, da morajo ljudje na florjanovo čim manj kuriti, so črnomaljski gasilci poskrbeli, da kljub mrzlim štedilnikom meščani ne bodo ostali lačni. Dodobra so s hrano in pijačo obložili mize v gasilskem domu ter k njim povabili goste.
POZABLJIVOST - A prav gasilci bi skoraj ostali lačni in žejni. Ker so navajeni na red in disciplino, se po končani slovesnosti ob odkritju poslikave sv. Florjana na gasilskem domu ni upal noben gasilec premakniti s svojega mesta, ker za to niso dobili potrebnega povelja. Tišji, ki so vodili slovesnost, so namreč, ko so zagledali polne mize, kar pozabili nanje. Pa se je eden od gasilcev le ojunačil in vprašal, če bodo , še kar naprej stali pred domom-Končno so le dobili “voljno”.
SPREMEMBA - Včasih je bila ; navada, da so na florjanovo sprejemali novince v fantovsko druž- ] bo. Danes pa bi bili v Črnomlju bolj veseli, če bi na dan, ko praZ; j nuje zavetnik gasilcev, sprejemali fante, a tudi dekleta, med gasilce. |
Semiškc tropine
POMOČ - Janko Bukovec se, odkar je župan, boji, kaj bo, če pride do nesreče v železniškem predoru nad Semičem, ki šteje med najdaljše v Sloveniji. V bližini namreč ni gasilcev, ki bi bili usposobljeni in opremljeni za reševanje v takšnih primerih. Ob njegovi neizmerni vztrajnosti mu je le uspelo izvedeti, da ne semi' ški gasilci ne občina nasploh niso odgovorni za pomoč ob morebitni nesreči, temveč vse breme pa' de na Slovenske železnice. Tolažba, ki bi ob nesreči bolj malo omagala.
ODŠKODNINA - Fantu, ki si poišče dekle v semiški vasi, se ne godi praV dobro, ko jo želi odpeljati pred oltar. Ob šrangi mu namreč vaški fantje, ki so si pravzaprav sami krivi, da se niso znali sami “zagrebsti” za sovaščanko, nabijejo visoko odškodnino za vse gorje, ki so ga morali prestati vaški psi, kure, rože in še kdo, ko je hodil fant vasovat. Toda če je dekle pravo, fant rad plača odškodnino, ob tem pa si najbrž misli: “Če bi se ženil še enkrat, bi pomislil tudi na takšne malenkosti.”
OflCET - V občinski prestolnici že temeljito razmišljajo o letošnji Semiški ohceti, ki bo julija. Ob tem pa občani obujajo spomine na ohceti, na katerih so se zadnja leta poročali predvsem gorenjski ko-ruzniki, ki so že v samskem stanu pridelali kopico otrok. Spesnili s°
celo pesmico o nevestah-materab devicah ter bogati belokranjski bali, ki je za Gorenjce vabljiva kot med za muhe. Ob pesmici se Semičanom do ušes raztegnejo usta. le eden ima trpek nasmeh, kot bi pravkar pojedel limono: župan Bukovec, ki ima očitno bolj malo sreče, da bi pregovoril katerega od belokranjskih parov, da bi se poročil na račun Semičanov. Kako neki, ko pa ni bil uslišan niti v domači hiši!
Drobne iz Kočevja j
ŽUPANOVA ODLOČENOST - V samem mestu in pri-niestju Kočevja je kar nekaj cest, že dalj časa čakajo na prenovo. V najslabšcm stanju je Še vedno z granitnimi kockami tlakovana Kolodvorska ulica, sledijo pa ji Cankarjeva in številne druge Podobne ulice, uličice in ceste. Kljub veliki potrebi po preplastitvi cest v samem mestu, kjer se pbremcnjenost cest z vozili giblje med nekaj sto in več tisoč vozil dnevno, pa kočevski župan Janko Veber daje prednost ureditvi ceste v Polom. Ob skrbi za enakopravnost vseh občanov kočevske "hčine na eni strani in racional-no porabo občinskega proračun-skega denarja na drugi, so mnogi v Kočevju mnenja, da si sicer tudi krajani Poloma zaslužijo asfaltno cesto, da pa bi bila v dani situaciji tajboljša in tudi najbolj gospodarna rešitev ureditev in nato vzdrževanje dobre makadamske ceste. Kljub temu pa menda župan vztraja, da je treba najkasneje prihodnje leto cesto v Polom asfaltirati, čeprav se bo v primerjavi z več sto in celo tisoč vozili dnevno v Kočevju in primestnih naseljih po njej vsak dan peljalo 'e nekaj deset vozil!
PREKINILI POGODBO -Dela na izgradnji nove osnovne sole v Mestnem logu so ustavljena. Gradbeno podjetje Grosuplje Jc z gradbišča odpeljalo vse stroje >n opremo. Razlog za to je, ker kočevska občina ni pristala na zahtevano povečanje po pogodbi določenega zneska, do katerega naj bi prišlo, kolje utemeljeval izvajalec, zaradi pomanjkljivosti Projekta in drugih nepredvidenih dodatnih del. Grosupeljčani so zato enostransko prekinili pogodbo, sprožen spor s kočevsko 0 ,'vno Pa menda reševalo sodišče. Zupan Janko Veber, ki je se med pogovori z izvajalcem o znižanju zahtevanega povišanja zatrjeval, da zastavljeni roki gradnje šole zaradi tega ne bodo ogroženi, danes tega verjetno ne more vcč trditi! O tem, kaj bodo sedaj v Kočevju storili, da bodo kočev-15"! otroci dobili novo šolo do leta k)3, pa se bodo pogovarjali tudi na izredni seji občinskega sveta, k> jo je po že večkrat izraženi zahtevi svetnika Bojana Kocjana župan Janko Veber končno sklical za prihodnji ponedeljek.
Ribniški zobotrebci
‘ POPRAVNI IZPIT” - Na glavni državni cesti, ki gre skozi Ribnico, je ribniška občina skupaj z ministrstvom za promet in zveze cr državno direkcijo za ceste v zadnjih nekaj letih uspela rešiti vcč problemov. Kot je poudaril na razgovoru z ministrom mag. ^ntonom Bergauerjem v Sodra-2|ci ribniški župan Jože Tanko, sta ndcšcni ostali obe vpadnici v mcsto iz ljubljanske in kočevske smeri, rešitev pa bi morali poiska-1 tudi za zaenkrat še edino v Rib-ntci semaforizirano križišče ter križišče ob Inlesu. Ob dobri beri Jjtmistrovih obljub, ki sta jih bila deležna župana Sodražice in *-°škega Potoka glede ureditve epst na območju njunih dveh ob-'n, se je v ponedeljek na razgo-oru v Sodražici zdelo, daje med |'spmi tremi župani, ki so sc ude-cžiji sestanka, ribniški za svojo °bčino iztržil najmanj. Vendar pa ?aradi tega ni bilo še nič odločeno 'n Judi nič izgubljeno. Župan oze Tanko je namreč imel že ^ceraj ‘‘popravni izpit”, če so se Uresničile napovedi ministra mag. „crgauerja, da je sestanek v odražici, za katerega so sc dogo-oriii že pred meseci, priprav-Jalnj sestanek za razgovor, ki naj 1 ga imel včeraj v Ljubljani z župani s celotnega območja od Bar-Ja do Kolpe.
POTRDILI GRB
IN ZASTAVO
, VELIKE LAŠČE - Občinski spet v Velikih Laščah jc na zad-nJt seji potrdil predstavljen Predlog občinskega grba in zastave, ki ju bodo privzeli 10. Ibnija na slavnostni akademiji v P°častitev občinskega praznika, krrb je sestavljen iz treh simbolov: prvi je bela knjiga z dve-jPtt peresnikoma, ki ponazarja ?gato kulturno dediščino, dru-p simbol je turjaški tur, oba pa biujc tretji simbol - činasta plitev, ki predstavlja rimski ž|d- Zastava bo belo - modra s P^im simbolom grba. Na zad-Pli seji občinskega sveta je °dstopil svetnik Jože Starič, P°trdili pa so mandat njegovemu nasledniku Jožetu Juvancu.
I Z NAŠIH OBČI N ttMfck
KOČEVSKA REKA - Gozdarsko društvo Kočevje je v sodelovanju s proizvodnima podjetjema Grča in Snežnik v soboto organiziralo območno tekmovanje gozdnih delavcev VI. gozdnogospodarskega območja. Gostitelj letos že drugega tekmovanja po obujeni tradiciji organiziranja te gozdarske prireditve je bila Kočevska Reka. Gozdarji kočevskega gozdno- jan, le krovna organizacija, saj za
gospodarskega območja so se do leta 1989 redno srečevali na tekmovanjih, na katerih so se pomerili v spretnostih, ki so jih sicer vsakodnevno uporabljali pri svojem delu. To tradicijo tekmovanj so obudili pred dvema letoma, pri čemer je Gozdarsko društvo, kot je povedal predsednik Bojan Koc-
priprave na tekmovanje in njegov potek skrbita izvajalski podjetji. Pred dvema letoma, ko je bilo tekmovanje v Kočevju, gaje pripravilo Gozdarstvo Grča, d.d., letos pa je prišlo na vrsto drugo izmed obeh gozdarskih pddjetij na območju, ki se razprostira od Velikih Lašč do Kolpe, Snežnik, d.d., iz
OBJEKT MOTI ESTETSKI OKUS OBČANOV! - Na mestni ploščadi v Kočevju so postavili v okviru prireditve Veseli december lesen oder. Kočevska občina je zanj odštela okoli pol milijona tolarjev, tako dragemu objektu pa se zlepa ne namerava odpovedati, saj, kot je povedal župan Janko Veber, ga bodo izkoristili vsaj še za letošnje poletne Četrtkove večere in nato še za prireditve v decembru. Mnogi občani Kočevja zatrjujejo, da če nič drugega, objekt, ki se je, pokrit s snegom, v zimskih mesecih še nekako vklapljal v zasneženo mestno ploščad, moti in celo žali njihov estetski okus. Zupanu očitajo, dane upošteva volje ljudi, in se ob dejstvu, da je po poklicu dipl. inž. gradbeništva, v strahu sprašujejo, kakšne spremembe se lahko še obetajo Kočevju. (Foto: M.L.-S.)
Velike Lašče za občinski praznik
Prireditve ob občinskem prazniku in 450-letnici izida prve Slovenske knjige
VELIKE LAŠČE - Občina Velike Lašče praznuje svoj praznik v počastitev rojstnega dne začetnika slovenskega knjižnega jezika Primoža Trubarja, kije bil rojen 8. junija 1508 na Rašici pri Velikih
France Rus s priljubljenimi škornji
Zvest čevljarskemu poklicu
Franc Rus iz Kočevja
KOČEVJE - Franc Rus iz Kočevja je kljub osmemu križu še vedno zelo iskan čevljarski mojster. Obrt je prevzel sin, oče pa mu pomaga v večji delavnici. Franc poleg popravila čevljev - za ročno izdelavo ni interesa - saj jih je po trgovinah dovolj, najraje iz zagat rešuje voznike osebnih avtomobilov in tiste, ki ostanejo brez ključev. Zna jih namreč narediti tudi, ko ni več rezervnega. Samo ključavnico mora pogledati in kmalu so vrata odprta.
Čevljarske obrti seje izučil med vojno. Partizanskemu komandantu Francu Lcskovšku-Luki je leta 1942 v bližnji vasici, kjer je bil sedež poveljstva, naredil futrolo za pištolo, a tega sploh ni vedel. Dve leti po vojni je v Tržiču pri Strugah v Suhi krajini začel s kuhanjem apna; pravi, da se je čevljarstva naveličal, pa tudi zaslužka ni bilo dovolj. Posel “kamnitega mlinarja” jc bil dobro plačan, saj so po vojni veliko gradili.
Preden se je leta 1958 preselil v Kočevje, je naredil pomočniški čevljarski izpit, a ga je pot zanesla na Elektro Kočevje. Zaposlil se je kot inkasant in ta posel opravljal do leta 1969. V škornjih, kijih je iz govejega boksa naredil leta 1955, je v petnajstih zimah prehodil vse mesto, na dan okrog dvajset kilometrov, a so še danes celi in‘jih France najraje obuje. “Tako so mehki in lepo oprijeti, da bi z njimi šel kar spat,” pravi.
M. G.
Laščah. Letošnje praznovanje se bo začelo v petek, 9. junija, na gradu Turjak z občinsko revijo pe-
vskih zborov, ki jo organizira KUD Marij Kogoj.
V soboto, 10. junija, bo na Trgu v Velikih Laščah trški dan, na katerem bodo predstavili domače obrti, s katerimi so se ukvarjali nekoč ali pa se še ukvarjajo prebivalci iz območja občine. Trški dan organizira Parnas, zavod za kulturo in turizem Velike Lašče, v sodelovanju z občino Velike Lašče. Osnovna šola bo organizirala dan šole s srečanjem šol, ki nosijo ime po Primožu Trubarju. To so OŠ Velike Lašče, OŠ Laško in zamejska OŠ Bazovica pri Trstu. Predstavniki šol bodo podpisali listino prijateljstva in sodelovanja, ob tej priložnosti bo OŠ Velike Lašče prvič predstavila šolski grb in zastavo. V okviru dneva šole bo potekala akcija Veter v laseh - s športom pfoti drogi. Društvo upokojencev Velike Lašče bo organiziralo razstavo ročnih del. V Levstikovem domu pa bo občina Velike Lašče organizirala slavnostno akademijo in privzem občinskega grba in zastave.
V nedeljo,-11. junija, priredi Planinsko društvo Velike Lašče 8.
E
Kočevske Reke.
Tokratnega tekmovanja, ki je bilo obenem izbirna tekma za državno tekmovanje, se je udeležilo preko 40 gozdnih delavcev -sekačev iz obeh matičnih in njunih podizvajalskih podjetij. Pomirili so se v šestih disciplinah: zasek in podžagovanje, precizni rez, podiranje aroga, menjava vetlge in obračanje letve, kombiniran rez ter kleščenje. V skupni uvrstitvi se je nabolje odrezala ekipa Snežnika, druga je bila Grča in tretja ekipa podizvajalcev. Med posamezniki je prvo mesto osvojil Branko Rovan iz Grče, drugi je bil Jože Ora-žem iz Snežnika, tretji delavec Snežnika Aldo Šnajder in četrti Milan Dvizac iz Grče. Vsi štirje bodo kot ekipa VI. gozdnogospodarskega območja nastopili na državnem tekmovanju gozdnih delavcev koncem tega meseca v Postojni.
USTANOVITEV PODRUŽNICE DRUŠTVA ZA SRCE IN OŽILJE
KOČEVJE - Za Kostel in druga območja ob Kolpi pa tudi za samo občino Kočevje bodo ustanovili podružnico slovenskega Društva za zdravo srce in ožilje. Ustanovna skupščina društva bo 15. maja ob 19. uri v hotelu Valentin v Kočevju.
v
Zupanov sklad za izobraževanje
Denar namenjen šolarjem znanja iz socialno šibkejših družin
VELIKE LAŠČE - V petek, 5. maja, so v Levstikovem domu v Velikih Laščah priredili prvi dobrodelni koncert, na katerem so sodelovali pevci in glasbeniki iz občine Velike Lašče, mladi dolenjski har-monikaši, Mačkoni iz Brusnic, ansambel Franca Potočarja, Nataša Mihelič, Alberto Gregorič ter Štajerki Lidija & Amanda. Programje povezoval Sašo Hribar, kot gostijo večera pa so povabili Nedo Gačnik. Sredstva, ki sojih pridobili z dobrodelnim koncertom, bodo preko Županovega sklada namenjena za štipendiranje oziroma enkratne denarne pomoči velikolaškim dijakom in študentom iz socialno šibkejših družin.
V županov sklad redno priteka del plače župana Antona Zakrajška ter polovica sejnin, ki sta se jih v korist sklada odpovedala občinska svetnika Jožko Ahec in Matjaž Gruden, nekaj pa darujejo podjetja in drugi sponzorji. S prvim dobrodelnim plesom, kije bil organiziran februarja letos, so zbrali sredstva za eno štipendijo, s prvim dobrodelnim koncertom pa za še eno. Lani se je v Županovem skladu nabralo za skoraj pol miljona tolarjev, s katerimi so pomagali desetim znanja željnim mladim.
B. ŽAGAR
OBMOČNO TEKMO VANJE GOZDNIH DELA VCEV - Ker na tekmovanju prevladujejo sekaške discipline, sega udeležujejo predvsem sekači, čeprav, kot je povedal Kocjan, morajo pri delu v gozdu tudi traktoristi obvladati delo sekačev, tako kot morajo ti, če je potrebno, znati poprijeti za traktoristovo delo. Na posnetku: S tekmovanja, ki bo ponovno organizirano, kot je zatrdil Kocjan, čez dve leti (Foto: M. L.-S.)
Kočevje je praznovalo
Prireditve ob prazniku KS Kočevje mesto
KOČEVJE - V spomin na dan, ko je XIV. divizija PO NOV Jugoslavije leta 1945 osvobodila Kočevje, krajevna skupnost Kočevje-mesto praznuje 4. maj kot svoj praznik. Po več kot desetih letih, odkar so praznik zadnjič počastili z veliko pompa, kot je bilo to pred tem dolga leta običaj, so ga letos prvič ponovno obeležili s številnimi prireditvami in osrednjo slovesnostjo za širšo javnost.
20. obletnica Titove smrti sovpada z odločitvijo krajevne skupnosti Kočevje-mesto, da bodo letos svoj praznik, ki ga nekaj časa
OSREDNJA SLOVESNOST-Slavnostni govornik je bil predsednik sveta KS Kočevje mesto Vinko Zajec. (M. L.-S.)
POŠKODOVANI KOZOLČKI
GR1VAC - Turistični kozol-ček pri vasi Grivac je bil za prvoniivjske praznike že tretjič poškodovan ^Pri kozolčku nad slapom Nežica pa so neznanci populili in ukradli tri vrste raznega cvetja.
niso praznovali prav zaradi Titove smrti, ponovno množično obeležili. S prireditvami so pričeli že teden dni prej, ko so organizirali teniški turnir, ki so ga zaključili s finalno tekmo prejšnji četrtek. Prav tako so že prej razpisali natečaj za najboljšo fotografijo na temo “Mesto Kočevje” in na podlagi prispelih fotografij na predvečer praznika postavili razstavo v izložbi blagovnice Nama.
V želji, da bi bile prireditve čimbolj množične in da bi v njih videli možnost za sodelovanje vsi krajani, so pripravili družinski pohod, čolnarjenje po Rinži in kolesarjenje za družine. Vse prireditve so se pričele in zaključile na mestni ploščadi, kjer je bila tudi osrednja in obenem zaključna slovesnost. Na njej so podelili priznanja udeležencem tekmovanj, v kulturnem delu programa je nastopil kočevski pihalni orkester, kot govornik pa predsednik sveta krajevne skupnosti Kočevje - mesto Vinko Zajec.
M. L.-S.
PLEZANJE NA KOSTELSKEM
KOSTEL - Posebna komisija iz članov Planinske zveze Slovenije, Planinskega društva Kočevje in Turističnega športnega društva Kostel si je pred kratkim ogledala 4 stene, ki jih je predlagal za ureditev plezalnih smeri Zavod za gozdove in še Stene nad vasjo Podstene, kjer so - podobno kot po Kuželjski steni - plezali že pred drugo svetovno vojno. Ugotovili so, da je za šolsko in začetniško plezanje primerna le stena nad Faro pri Apneniškem jarku, za ostale predlagane stene bodo skušali najti druge rešitve, se pravi za ureditev v razgledne točke in podobno. To pa ne velja za steno ob poti Kostel-Suhor, ki je zaradi bližine poti označena za neprimerno.
Dobri obeti za odročne ceste
Regionalno cesto Žlebič-Sodražica bodo prihodnje leto začeli urejati iz smeri Sodražice proti Žlebiču • Kmalu tudi povezava Loškega Potoka z Osilnico po slovenski strani
ohod in 4. tek po Velikolaški ulturni poti, ki povezuje rojstne ‘kraje treh literarnih velikanov:
• Na TTubarjevi domačiji v Rašici bo osrednja proslava ob 450-let-nici izdaje prve slovenske knjige, ki jo pripravljajo člani Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar in Zavod Parnas. Tam bo potekalo tudi izbirno tekmovanje za najmočnejšega Slovenca - Martin Krpan 2000.
Levstika (Retje), Stritarja (Podsmreka) in Trubarja (Rašica). Pot je dolga 13,5 km in je primerna tudi za otroke, za pohodnike pa bo poskrbljeno med potjo in na cilju.
B. ŽAGAR
SODRAŽICA - Na pobudo župana Andreja Pogorelca in s posredovanje državnega poslanca Benjamina Henigmana je v ponedeljek Sodražico obiskal minister za promet in zveze mag. Anton Bergauer. Poleg sodraškega župana, ki so ga zanimali predvsem načrti države glede nadaljevanja že leta 1992 oziroma 1995 začete rekonstrukcije regionalne ceste Žlebič-Sodražica, sta se razgovora udeležila tudi župana Ribnice in Loškega Potoka, Jože Tanko in Janez Novak.
Nu tiskovni konferenci po raz- vozil, od katerih jih je 13 odstot-
govoru je minister mag. Bergauer povedal, da so prvotni načrt rekonstrukcije ceste Žlebič - Sodražica spremenili tako, da bodo z deli pričeli iz smeri Sodražice. Še v letošnjem letu bodo za to pripravili vso potrebno dokumentacijo, v prihodnjih dveh letih pa bodo cesto, ki je glavna prometna povezava Dolenjske z Notranjsko in Primorsko, dokončali. Prihodnje leto bodo rekonstruirali 2 kilometra, za kar bodo porabili 100 milijonov tolarjev, preostali, vendar veliko zahtevnejši kilometer, ki bo zato stal preko 200 milijonov tolarjev, pa leta 2002. Da bi cesto, po kateri gre dnevno 2500
kov tovornih, postavili na višji nivo prometne varnosti še pred dokončanjem vseh 6 kilometrov med Žlebičem in Sodražico, bo Direkcija za ceste, kot je povedal minister, če bo v okviru sredstev, ki so namenjana za vzdrževanje cest dovolj denarja, še letos pre-plastila odsek od Brinškove hiše do Vinic, ki bo po novem dogovoru prišel na vrsto za ureditev leta 2002. Podobno so se dogovorili o nadaljevanju del na cesti Trava -Podplanina v občini Loški Potok. Tu dela že potekajo, do težave pa je prišlo, ker cesta poteka p^eko vodnih zajetij, česar projekt ni predvidel. Kot je povedal mini-
ster, bo ministrstvo skušalo zagotoviti za dodatna dela potreben denar, tako da bi lahko 2,5 kilometra ceste dokončali še pred pričetkom letošnje zime, preostala 2 kilometra do mednarodnega mejnega prehoda pa nato v prihodnjih nekaj letih. Zaradi zapletov s hrvaško stranjo, ki je sprva dovolila, kasneje pa si premislila glede dovoljenj prevozov gradbenega materiala Cestnemu podjetju Novo mesto, ki ureja cesto v Črnem Potoku, pa je minister dejal, da bodo skušali najti rešitev, da dogovarjanja s Hrvaško ne bodo potrebna. V okviru projekta Zelena meja bodo še letos ob Čabranki zgradili kilometer ceste, ki bo v prihodnjih letih v celoti dograjena v dolžini še preostalega 1,5 kilometra do regionalne turistične ceste Petrina-Osilnica in bo povezovala Loški Potok z Osilnico po slovenski strani.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Ekipno najboljši sekači domačini
2. območnega tekmovanja gozdnih delavcev kočevskega gozdnogospodarskega območja se je udeležilo preko 40 sekačev - Najboljši štirje v ekipi za državno tekmovanje
DOLENJSKI LIST
5
ttMfck I	Z M A Š_JLM	OB Č I M
Štirje prevozili celo dve turi
Povabilu Kluba študentov občine TVebnje (KŠOT) na prireditve od 28. aprila do 30. aprila v okviru ŠVIIC-a - Študentskega vikenda
TREBNJE - Na uvodno prireditev v park so povabili Vaško etnološko društvo Hrovača, pevsko skupino Ragle ter ansambel Akord. Člani gledališke skupine so uprizorili komedijo Ribniški trojčki. Pohvalili so organizatorje prireditve ter vse gledalce povabili 25. junija na vaške igre v njihovem kraju. Tlidi Ragie so ponovno dokazale, da so vredne več kot samo pohvale. Dekleta, ki so stara od 13 do 17 let, ubrano prepevajo že skoraj pozabljene slovenske ljudske pesmi, zbrane v okolici 'IVebnjega. Trebanjci so lahko ponosni nanje, saj daleč naokoli ni skupine s tako avtohtonim repertoarjem. Večer je popestril narodno-za-bavni ansambel Akord, ki ima za sabo že več kot pet let delovala, v kratkem pa bo izdal tudi zgoščenko.
Sobota v študentskem vikendu Mirna Peč-Vrhtrebnje-Trebnje).
je bila povsem športna. Za špot-ne navdušence so poskrbeli z otvoritvijo kolesarskih tur “S kolesom ob Temenici in Mirni”. Na slavnostni otvoritvi je vodja turistične sekcija KŠOT-a Jana Kolenc predstavila projekt. Po pozdravnem govoru predstavnika občine za gospodarstvo in turizem Bojana Rajerja je predsednik sveta KS Trebnje Stane Sitar povedal nekaj vzpodbudnih besed za študente in prerezal slavnostni trak. Med samo otvoritvijo je sicer padlo nekaj kapelj dežja, toda to ni odvrnilo prav nobenega kolesarja. Od 70 do 80 mlajših in starejših kolesarjev se je odpravilo po različnih kolesarskih turah, ki so jim jih predstavili vodiči kolesarji.
Gorazd Sitarje vodil rdečo turo (Trebnje-Poljane-Trebelno-De-benec-Trebnje), Tanja Sitar zeleno (Trebnje-Čatež-Mirna-Trebnje), Tomaž Urbič rumeno (Trebnje-Mirna-Mokronog-Šentrupert-Mirna-Trebnje) ter Primož Marn modro turo (Trebnje-Dobrnič-
KRONOLOGIJA ŠOLE JELŠEVEC
TREBNJE - Svetnik Marjan Pavlin je na 11. seji trebanjskega občinskega sveta povedal, da bi krajani Trebelnega radi dobili v roke kronologijo prodaje šole Jelševec. Svetnik Janez Kovačič pa je opozoril na slabo stanje regionalne ceste Mirna-Litija. Kovačič je menil tudi, da občina posveča premalo pozornosti ljudem, ki so dobili občinska priznanja in se jih ne spomnijo niti, ko preminejo.
Pohvaliti kaže prav vse kolesarje, saj so bili kondicijsko dobro pripravljeni, tako da ni nihče omagal, žal pa je en kolesar padel in dobil nekaj odrgnin. Kolesarji so se ustavili na kontrolnih točkah, kjer je lahko vsak tudi kaj popil, na izletniški kmetiji Lamovšek v Mirni vasi pa so kolesarje na rdeči turi pogostili še z domačim pecivom. Da pa to ni bil čisto navaden kolesarski izlet so potrdili štiri kolesarji, ki so prevozili celo dve turi, modro in zeleno, ter tekač Rojc, ki je pretekel zeleno turo. Tekač in vsi kolesarji so za nagrado ob vrnitvi na igrišče prejeli majico kluba študentov ali kozarec cvička in porcijo odojka.
Košarkarskega turnirja se je udeležilo sedem ekip, med drugim tudi ena iz Šentruperta ter
ABONMAJSKA TOBIJA
TREBNJE - V četrtek, 11. maja, ob 17. uri bo v trebanjskem kulturnem domu na sporedu abonmajska predstava Tobija v izvedbi Freyer teatra.
SLIKARSKA RAZSTAVA DAMJANE STOPAR
SEVNICA - Tukajšnja območna izpostava SLKD vabi na otvoritev slikarske razstave Damjane Stopar, ki bo v petek, 12. maja, ob 19. uri v galeriji na sevniškem gradu. V uvodu bo s staroslovanskimi, ruskimi in ciganskimi pesmimi nastopil trio IRA ROMA - Iri-na Guščin (kitara in vokal), Aleksander Guščin (violina in vokal) ter Branko Rožman (harmonika).
LIKOVNA KOLONIJA RAZBOR 2000 - Več kot 40 slikarjev bo podarilo slike Razborjanom za njihovo Šolo življenja, v kateri naj bi po don Pierini-jevi metodi jeseni pričeli z delom. Konec maja naj bi don Pierini spet prišel na Razbor, ko naj bi Lions club Krško zaključil groba prenovitvena dela v šoli, kjer bodo našli prostor zasvojenci, ki so se v dobršni meri že ozdravili odvisnosti od droge. V soboto je na Razborju, Lisci, v Jurkloštru in na Lovrencu na 3. likovni koloniji tako ustvarjalo več kot 30 slikarjev. Največ jih je ustvarjalo na Lovrencu, Bogdan Barovič iz Trbovelj in Franc Simončič s Ptuja (na posnetku) pa sta slikala pri Imperlovih. (Foto: P. Perc)
m y
OBČNI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV SEVNICA - Vsevniški občini je okrog 3000 upokojencev, v edino društvo upokojencev v Sevnici pa jih je včlanjenih le polovica. Kot je povedal na petkovem rednem občnem zboru DU Sevnica njegov predsednik Janez Krajnc, kažejo člani največ zanimanja za izletništvo in druge vrste družabnosti. Na srečo je v sevniški občini lepo poskrbljeno za ostarele tudi po domovih na Impoljci, v Sevnici in Loki. Na zboru so nastopili sevniški učenci in pevski zbor DU Sevnica, zbrane pa sta pozdravila tudi župan Kristijan Janc in podžupan Andrej Štricelj.
dve iz Novega mesta, kamor je odšla tudi zmaga. Obiskovalci ŠVIIC-a pa niso počivali niti v nedeljo, ko so pokazali svojo kulturo in počistili za sabo, kar je ostalo na igrišču. Kasneje so se nekateri posamezniki odpravili na pohod
* “Študentski vikend seveda ne bi uspel brez udeležencev prireditev ter sodelavcev in članov Kluba študentov občine TVebnje, ki skupaj z nami obujmo študentske dejavnosti in si prizadevajo, da bi mesto TVebnje oživelo ter postalo mesto, ki bo prijazno do občanov, študentov in djjakov,” poudarjajo Lavra Fink, vodja sekcije za odnose z javnostmi Kluba študentov občine TVebnje, Tanja Sitar, vodja sekcije za kulturo in izobraževanje, Gorazd Sitar, vodja projekta Otvoritev kolesarskih poti, Maks Pajek, vodja športne sekcije in Sašo Juvane, vodja sekcije za družabne dejavnosti. Za zaupanje in podporo se vsem zahvaljujejo, še posebej pa sponzorjem: TVimu TVebpje, Gradbeništvu Zupančič, Dolenjski banki ter Krajevni skupnosti TVebnje, ki so podprli petkovo prireditev, Dolenjski banki, Krajevni skupnosti Mokronog, Komunali TVebnje, Obrtni zadrugi Unitehna, Foto studiu Borštnar ter Linei-Zagar Mitji, ki so omogočili sobotno kolesarjenje ter Mesarstvu Cvetan, Gostilni in pizzeriji Šeligo ter Marketu Cvib-Ije, ki so omogočili kresovanje.
na Vrhtrebnje, kjer jih je že čakala hrana in pijača, glasba in veličasten kres. Udeležencev je bilo prek 100, velik pa je bil tudi kres, ki so ga postavili taborniki in je tlel še do 11. ure dopoldne naslednjega dne.
P. P.
POSAVSKA REVIJA ŠOLSKIH PEVSKIH ZBOROV
BOŠTANJ - Sevmška območna izpostava sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti (SLKD) vabi na medobmočno revijo šolskih pevskih zborov, ki bo v četrtek, 11. maja, ob 17. uri v dvorani boštanj-skega Partizana. Sodelovalo bo 9 zborov iz občin Brežice, Krško in Sevnica.
ŠTUDENTSKI SERVIS V SEVNICI
SEVNICA - Študentski servis Posavc - DŠB, d.o.o., in Klub posavskih študentov vabita na otvoritev novih prostorov servisa in kluba, ki bo v soboto, 13. maja, ob 16. uri na Trgu svobode 11, v nekdanjih prostorih SGP Posavje v HTC Sevnica.
UČENCI PRI LIKOVNEM POUKU - Na šentruperški šoli dr. Pavla Lunačka izkoristijo lepe pomladanske dneve, da učenci preživijo kakšno uro likovnega pouka zunaj učilnic. Tile so pred šolo upodabljali staro trško jedro Šentruperta z dominantno gotsko lepotico, cerkvijo sv. Rupreta. Medtem so se “Silvestrovi učenci" pri športni vzgoji podili po atletski stezi in igrišču, delavci Gradbeništva Zupančič pa obnavljali šolsko streho. Vsakemu svoje delo, pač! (Foto: P. P.)
Nagrajene sposobnosti
V	v
Na OS dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu nadarjeni učenci - Andreji Udovč dvakrat zlato Cankarjevo priznanje
ŠENTRUPERT - Verjetno ni šole v Sloveniji, kjer bi se lahko ponašali s 40-letnico neprekinjenega delovanja novinarskega krožka. S tako redkim jubilejem pa se bodo prihodnje leto srečali na osnovni šoli dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu. Mentorica novi-narskga krožka je neutrudna uči- . teljica Danica Zupan, ki to delo opravlja še vedno, kljub temu da je že v pokoju. Rezultati njenega dela so tudi številni prispevki učencev v raznih časopisih in radijskih postajah, mnogo pogostejši kot prihajajo z večjih šol. Tako so Danica Zupan in njeni učenci po svoje prispevali tudi v uveljavitvi ali pa vsaj večji prepoznavnosti Šentruperta z okolico in njenih ljudi.
Tudi 15-letna osmošolka Andreja Udovč z Vrha pri Šentrupertu, ki je letos že drugič zapored prejela zlato Cankarjevo priznanje, pravi, da ji je učiteljica Zupanova najbolje svetovala in ji znala prisluhniti, daje pričela pisati dobre spise in da se ji ni priskutila slovenščina, kot se je, žal, marsikakšnemu učencu na Slovenskem. Skromna Andreja pravi, da je kar vesela, daje že drugič zmagala na državnem tekmovanju iz sloven-
ščine za Cankarjevo priznanje na Dolenjskem, tega, da je osvojila letos kar 94,5 možnih točk, to pa je 2. rezultat v Sloveniji, niti ne komentira.
Občudovanja vredno je, kako Andreja zmore prebrati toliko knjig, napisati tako lepe spise, s katerimi bi se lahko brez zadrege postavljali celo precej starejši srednješolci! Tem se bo jeseni pridružila na Škofijski gimnaziji v Ljubljani. No, ob tem Andreja najde čas še za državno tekmovanje iz zgodovine, angleščine, nemščine in za Veselo šolo. Na trebanjski glasbeni šoli se uči violino in klavir, poje pa tudi v mladinskem zboru, ki ga vodi prof. Tatjana Mihelčič. Z mlajšima sestrama, ki se tudi učita violino, včasih pripravi kakšno skupno točko. Rada igra košarko s starejšimi deklicami, hodi na ritmiko s plesom k prof. Nataši Brcar. “S prijateji-cami rada hodim na sprehode in včasih kaj ušpičimo. Za to je zmeraj čas,” smeje pripoveduje Andreja, ki ima nasoli med vrstniki kar nekaj posnemovalcev. Štirje, med njimi seveda tudi Andreja, so kandidati za Zoisovo štipendijo za nadarjene. Aktualno branje za Andrejo so kjige Dese Muck, prijateljica pa ji je posodila nekaj Shakespeara v angleščini. Andreja je seveda odličnjakinja. To zmorejo le učenci, ki znajo svoje sposobnosti in prizadevnosti združiti z načrtnim učenjem.
P. PERC
i
Andreja Udovč
SREČANJE KRAJANOV
ŠENTJANŽ - Predsednica krajevne organizacije Rdečega križa entjanž Jožica Slapšak vabi v nedeljo, 14. maja, na običajno srečanje starejših krajanov. Srečanje se bo pričelo ob 10. uri z mašo in nadaljevalo ob 11. uri v kulturni dvorani s kulturnim programom in družabnirii srečanjem.
Odškodninski sklad brez milosti
Stanovanjski sklad sevniške občine zaradi zmanjšane dotacije občinskega proračuna in zapadle obveznosti do republiškega odškodninskega sklada osiromašil nakup novih stanovanj
SEVNICA - Kdo je odgovoren za neporavnano obveznost 6,5 milijona tolarjev do republiškega odškodninskega sklada, je vprašal občinski svetnik Bojan Rugelj (SDS) na zadnji seji sevniškega občinskega sveta, potem ko je Jože Kovač, direktor stanovanjskega sklada, pojasnjeval plan dela sklada za leto 2000.
Kovač je povedal, da za nakup dveh stanovanj letos predvideva-njo 8,2 milijona tolarjev, za vračilo kupnin republiškim zavodom in kupnin 4,5 milijona, za plačilo obresti 4 milijone, za pripravo investicij in za stroške poslovanja po 3 milijone, za odplačilo posojila 2 in za subvencije najemnin poldrugi milijon tolarjev. V 34,8 milijona tolarjev “težkem” letošnjem planu pa znaša obveznost do odškodninskega sklada Slovenije kar 6.574.391 tolarjev! Kovač je pojasnil, da je glavnica z dveh milijonov narasla na 6,5 milijona in da so skušali to vrednost znižati na revalorizacijsko, a se gospodje pri odškodninskem skladu v Ljubljani o tem sploh niso hoteli pogovarjati. Glede na sodno prakso, ko je
odškodninski sklad dobil pravdi z litijsko in brežiško občino v podobnem primeru, so Sevničani . zdaj raje, čeprav s stisnjenimi zobmi, plačali. Seveda bo zato okrnjen nakup stanovanj v tem letu. Kje zdaj iskati notranje rezerve stanovanjskega sklada? Morda bodo ponovili razpis in videli, če bodo obnovili pogodbo z upraviteljem stanovanj - Terco.
Župan Kristijan Janc je Ruglju skušal pojasniti zagato s tem, daje leta 1993 nastala pravna praznina. Poudaril je, da je “vzvišen odnos sklada do ubogih občin” zanj najbolj grenka izkušnja, odkar hodi v Ljubljano kot župan zadnjega poldrugega leta trkat na vrata raznih uradov v Ljubljani. Brežičani so dali precej denarja za odvetni-
ka, a jim tudi to ni prav nič pomagalo. Da so “odškodninski” uradniki res neugodni pogajalci, je pritrdil tudi svetnik odvetnik Franc Pipan (ZLSD). Morda jim je šteti kot olajševalno okoliščino za takš-
• Stanovanjski sklad občine Sevnica se v Krmelju dogovarja za odkup zemljišč, da bi zgradili nekaj stanovanj, v Sevnici pa z Mercatorjem Dolenjsko za odkup Še-tinove hiše na Glavnem trgu. Ttidi nadzorni odbor stanovanjskega sklada je priporočil takojšnje poravnavo obveznosti do odškodninskega sklada in dosleden nadzor pri poslovanju s Terco.
no nepopustljivost, da je odškodninski sklad izgubil kar okrog 10 milijonov mark zaradi izplačila denacionalizacijskemu upravičencu, nekdanjemu lastniku imetnit-nega hotela Toplice na Bledu...
P. P.
Trebanjske iveri
PETER ZA OBČINO - Predsednik sveta krajevne skupnosti Šentrupert in občinski svetnik Peter Frelih je v spomladanski, vsebinsko bogati in grafično zelo lepo urejeni številki krajevnega glasila napisal prispevek s pome-njljivim naslovom “Naprej, vsi skupaj - a le kot samostojna občina”. Frelih najprej zlije žolč na trebanjske občinske svetnike, ki so ga ob prerazdelitvi proračunskega denarja za ceste, vodovode in kanalizacije “nesramno in brez obrazložitve preglasovali. Proti so bili prav navidezni zagovorniki razvoja kmetijstva in podeželja - predstavniki SLS, SKD in SDS,” zaradi česar je sejo, kot smo že poročali v prav tej rubriki, demonstrativno zapustil. Zaradi podobnih dogajanj je bil najbrž že v preteklosti proračun KS Šentrupert oskublen, ker je po Frelihovem prepričanju pač nepravilno porazdeljen med KS. Frelih silno pronicljivo napoveduje, kakšno korist bi imeli krajani od samostojne občine in poziva naj ne nasedajo strankam, ki pred volitvami zidajo gradove v oblakih.
TANDEM - Je lahko kaj lepšega kot prvinska, otroška ljubezen, ko je to čustvo še iskreno, ko gre bolj za prijateljstvo in naklonjenost tudi v najhujših stiskah,
kakršno redko zasledimo pri odraslih? Tale plesni par, pravi tandem z mirnske šole, je lahko za takšen zgled. (Foto: P. P.)
Sevniški paberki ~]
PPPPP - O počasni prenovi Prvomajske ulice so Sevničani izrekli že marsikakšno krepko. Tudi takšno, ki jo težko prenese celo papir! Porodile so se razne šale na račun izvajalcev in vseh (ne)odgovornih. Svetnika Tineta Zupančiča so na zadnji seji občinskega sveta odgovori direktorja sevniške Komunale Bojana Lipovška po tehnični plati zadovoljili, Tine pa nikakor ni zadovoljen s projektantom, ki bi ga za tako skrpucalo lahko bilo vsaj sram. Ker je Lipovšek obljubil, da bo asfalt prekril razrito in zoženo cesto nakasncjc do polovice (tega!) maja, smo se domislili tele nedolžne kratice PPPPP ali 5 x P (Prvomajska po polžje ponovno postaja prometnica). Vsaka podobnost s kratico nekdaj razširjenih akcij NNNP (če ste že pozabili: Nič nas ne sme presenetiti), je rahlo zlonamerna in tudi nekoliko naključna...
BETONIRALI PRI -18° C -Sevniški svetniki so zavrnili odgovor vodje novomeške izpostave republiške uprave za varstvo narave Slobodana Novakoviča o sanaciji desnobrežnega zidu Save v Boštanju. Vzvišen ton “stališča” Novakoviča je najbolj zmotil svetnika Blaža Jeneta, ki je dejal, da bodo lahko našli odgovorne “strokovnjake”, če bo boštanjsko obrtno cono spet poplavljalo, saj je opazil, da so betonirali pri minus 18° Celzija!
ŽUPANA ZALOTILI - Politiki celo v javnosti nehote nastopajo v dokaj kočljivih razmerah. Seveda je potrebno še malo domišljije in potem lahko ljudstvo pri svojih izvoljenih predstavni-
kih opazi tudi kaj sumljivega ah vsaj nerazumljivega. Če velja to tudi za tale posnetek sevniškega župana in brhkih mladenk, presodite sami! (Foto: P. P.)
[~ Krške novice
. NAJ VRNE MISS! - V Krškem so ukradli miss Slovenije 1999 Nedo Gačnik. Namreč film, na katerega je Nedo ob njenem nedavnem obisku v Krškem posnel Silvester Mavsar, glavni in odgovorni urednik Posavskega obzornika in Posavskih novic. Film je bil še v fotoaparatu. Aparat in s tem film je nekdo ukradel Mavsarju iz avtomobila. Če je neznanec že ho--tel priti brezplačno do dobrega fotoaparata, naj ga ima, ampak naj vrne missl Aparate v Krško večkrat pripeljejo kar s kombijem, ampak miss Slovenije Pride v mesto prav poredko.
. LOESJE - Kaj je kratko in Jedrnato, boste izvedeli najbolje za prvim vogalom. Preberite tam, kaj vam danes piše Loesje.
BESEDE IN DEJANJA -Voditelj nedavne okrogle mize v Krškem o zaposlovanju je na jtačetku dogodka povedal, da no lahko posamezni razpravljavec govoril največ pet minut, fadej Buršič, direktor I.H.S., je svpj nastop končal v vsega dveh minutah. Hitro, kratko m jedrnato, uspešno! Večina drugih razpravljavcev je presegla od-kazanih pet minut in kar dosti nakladala”. Človek pač ne more iz svoje kože.
MOSTOVI - V Podbočju nekateri domačini do doma vozijo po potoku, ker čez vodo nimajo poti. Pomagal bi most. Ali Poznate katere v Sloveniji, ki zelo radi gradijo mostove? jamo da ne bodo mostovi v
oblakih!
PRIPRAVE NA DEVETLETKO
SENOVO - Senovška osnovna 0 , nadaljuje priprave na de-etletko. Za devetletno osnovno solo bodo sedanjo šolsko zgrad-o deloma prenovili in jo povečali £a prizidek. Zdaj pripravljajo do-jjmentaciio - kdaj bodo v šoli in op njej zabrneli gradbeni stroji, Pa je odvisno od volje ministrst-Va za šolstvo in šport.
Novo v Brežicah
(NE)PREGLEDNOST -Nekdo je zadnjič rekel, da je Poslovno-trgovski center v Slovenski vasi zelo nepregledna zadeva. To so pristojni razumeli tako, da so dali posekati grmovje okrog reke Brcgane.
VODA IN VINO - Na Bizeljskem ostanejo za nekaj ur brez nce s? P°Kvari vodovod.
krha z vinom je tu v glavnem nemotena. Doklej še? Nekdanji sloveči bizeljski vinogradi so že precej v pušči.
VZTRAJNO - Lipa velikanka na Bizeljskem še kljubuje obu časa. Tako trmasta je kot tsti, ki domačinom vztrajno Prepovedujejo, da bi lipo ob-i^lbda z nje ne bi padale veje n n!? e 0PeKe na strehi. POTOVANJE - Predlogi, da 1 se med Brežicami in Krškim ožili po Savi, so se v zadnjem asu izkazali za revolucionarno °bre in odrešilne. Na cesti med večno tekmovalnima so-‘ dnjima mestoma je toliko za-n°Jev’ bi iz Brežic po Savi avzgor v Krško prispel z ladjo na volovsko vprego prej kot z
avtomobilom.
- SLOVENIJA V EVROPI -•e sreča, da je ostala multina-onalka Coca Cola v Sloveniji; t, J.e znano, zdaj posluje z “režicami. Coca Cola je prva aredila, kar bodo nekoč storili di neki evropski komisarji in n° 0 e živine. Slovenijo je amreč uradno uvrstila v Sred-Jo Evropo. No, na svojem Poslovnem zemljevidu, na kate-m v Evropi spadajo skupaj ‘‘.ja, Avstrija, Švica in Slo-venija.
Y času od 26. aprila do 5. aja so v brežiški porodnišnici -°iu belita Suban z Obrežja Matejo, Magda Setinšek iz bobrove - Marka, Marina Končar iz Mihalovca - Michelle, jvtarjeta Lukič z Viher - Majo, atjana Dovjak z Malega Vrha Katarino, Alenka Laznik z I ne - Julijo, Anica Cizelj iz Y°č.- Saro, Nataša Plankar iz i ' biiko, Matjažka Cugmas ^ Krškega - Ajo, Jelena Male-•|!c z Velikega Obreža - Marka, ,atjana Kramer iz Vrhov -a!’a, Tončka Černič iz Sevnice Jirnmyja, Veronika Mlinarič iz Cclja - Aleša.
Čestitamo!
li.l A A	1	Z MAŠI		H	O S Č 1	M KMufc
Pogrešajo komunikacijo z delodajalci
Okrogla miza o zaposlovanju mladih strokovnjakov v Posavju - Borza znanja Kluba posavskih študentov ■ Veliko pričakujejo od Regijskega pospeševalnega centra Posavja
KRŠKO - Mladi upajo, da bodo odpravljene ovire, ki hromijo komunikacijo med njimi in podjetji, njihovimi morebitnimi delodajalci. Predsednik Kluba posavskih študentov Davor Kačič upa, da bo k temu prispevala tudi borza znanja, na kateri naj bi se srečevala tudi tovrstna t.i. kadrovska ponudba in povpraševanja. “Manjka nam pravih informacij. Okrogla miza je dober primer neposredne komunikacije. Te v preteklosti skoraj ni bilo. V Posavju potrebujemo kvalitetno borzo kadrov in štipendijski sklad," je poudaril Kačič.
To bi lahko bilo eno temeljnih sporočil okrogle mize o zaposlovanju mladih strokovnjakov v Posavju, ki so jo pretekli petek pripravili v Krškem Klub posavskih študentov, vse tri posavske občine in sevniška območna služba republiškega zavoda za zaposlovanje. Ena od značilnosti Posavja, da ima precejšnje potrebe po strokovnjakih, ki pa jim jih ne uspe privabiti predvsem zaradi slabših plač, kot jim jih ponujajo v Ljubljani, pa tudi zaradi boljše kakovosti življenja nasploh v metropoli. Kot meni krški župan Franci Bogovič, ima Posavje nesrečo, da nima enega močnega centra kot druge regije. Veliko pričakuje od Regijskega pospeševalnega centra Posavja (RPC) in lokalnih razvojnih centrov. RPC naj bi prerasel v regijsko razvojno agencijo, tvorca novih idej za hitrejši razvoj Posavja. V Krškem bodo ustanovili tudi Valvasorjev raziskovalni center.
Sevniški župan Kristijan Janc je pohvalil živahnejši utrip Kluba posavskih študentov. Ne dela si utvar, da ne bodo strokovnjaki iz Posavja še naprej bežali, ker jim pač ne morejo ponuditi visokih plač kot, denimo, Slovenska razvojna družba, ki tako le še pripelje kakšnega iz Ljubljane. Za Janca je naravnost katastrofalno razmerje, koliko denarja Posavci “izvozijo in koliko ga uvozijo iz Ljubljane”. Brežiška podžupanja
PESNIK, BESEDE SLADKOSNEDE IN ŠOLARJI - Srečanje s pesnikom Tonetom Pavčkom v osnovni šoli Bizeljsko je bilo nadvse prisrčno , kar potrjuje tudi fotografija. (Foto: OŠ Bizeljsko)
Bizeljski šolarji v družbi s Tonetom Pavčkom
Podelili bralne značke
BIZELJSKO - “Gospod Pavček, samo vaše pesmi je potrebno vzeti v roke, jih prebrati, jih razumeti, začutiti besede v njih in vse skrivnosti vašega življenja in dela imamo na dlani. Pa ne samo na dlani, tudi v srcu. In če se ti nekaj tako globoko vtisne v srce, je zate to posebna sreča, ki jo hočeš znova in znova obujati. Zato bomo znova in znova segali po vaših pesniških zbirkah.” Tako prisrčno je nagovorila ravnateljica osnovne šole Bizeljsko Vida Najger Toneta Pavčka ob pesnikovem nedavnem obisku v bizeljski šoli in šolskem kulturnem dnevu.
Tega dne so na šoli podelili bralne značke. Značke, ki jih je izročil Tone Pavček, sije s pridnim delom prislužilo 126 učencev šole in otrok vrtca, kar pomeni 71 odstotkov vseh učencev in učenk bizeljske šole.
M. L.
Milena Jesenko nima nobenega strahu pred begom strokovnjakov v večja mesta. V regiji bi morali ustvariti razmere za manj provincialno življenje. V Brežicah niso zgradili niti enega stanovanja v zadnjih desetih letih! Svojo prihodnost pa vidijo v negospodarstvu, tudi v luči bližnjega milijonskega Zagreba.
Direktor sevniške območne službe republiškega zavoda za zaposlovanje (RZZ) Anton Koren je povedal, da delodajalci v Posavju težje najdejo ekonomiste, pravnike, zdravnike, pedagoginje, pa tudi inženirje strojništva, elektrotehnike in informatike. Da migracije kadrov v Posavje in iz Posavja ne gre jemati kot negativen pojav je s Korenom soglašal tudi
ODPIRAJO PROSTORE RAZVOJNE AMBULANTE
KRŠKO-Jutri ob 12. uri bodo v Krškem pri tukajšnjem zdravstvenem domu, v t.i. Bonovi hiši, odprli prenovljene prostore razvojne ambulante za Posavje. Ob 13. uri se bo v Kulturnem domu Krško začel 16. dan dr. Jožeta Bogataja, vsakoletno spominsko in strokovno srečanje zdravnikov.
“Imamo, kar zanima tudi Evropo”
Na Zdolah ni dolgčas
ZDOLE - Turistično hortikulturno društvo Zdole je med tistimi lokalnimi organizacijami, ki skrbijo, da v kraju ni dolgčas ne pozimi ne poleti. Po besedah Daniela Novaka, predsednika TUri-stično-hortikulturnega društva Zdole, društvo pripravi vsako leto šest prireditev. “Prva je pustni karneval, druga materinski dan, tretja je naša udeležba na sejmu Alpe Adria v Ljubljani. Nadalje imamo jurjevanje, kije na Zdolah prav v teh dneh. Junija pripravimo vidovanje, v avgustu pa imamo srečanje turističnih društev Posavja,” pravi Novak.
Na Zdolah sicer deluje več društev, ki sodelujejo med seboj. Kot pravi Novak, je prav Turistično-hortikulturno društvo Zdole pobudnik številnih akcij.
Zdole je nedavno obiskala delegacija nemškega kmetijskega ministrstva, ki je bila nekako odposlanka Evropske unije in jo je zanimalo, kako daleč je že razvoj slovenskega podeželja. Evropski predstavniki so bili prijetno presenečeni nad tistim, kar so videli v teh krajih. “V društvu in na splošno smo veseli takih obiskov,” pravi Novak, “kajti to je spodbuda našemu kraju. Je tudi priznanje, da smo se promovirali v Evropi. Gostje so videli, kaj smo doseg-
li.	Kar smo si zamislili, tega se bomo držali tudi v bodoče. Evropa nas še premalo pozna, kako smo delavni, da imamo čisto okolje in da pridelujemo zdravo bio hrano. Imamo kaj pokazati, imamo možnosti v turizmu in kmetijstvu,” pravi Daniel Novak.
M. L.
ŠOLSKI PROJEKT O ZDRAVILNIH ZELIŠČIH
SENOVO - Osnovna šola XIV. divizije Senovo izvede med šolskim letom dve do tri projektne naloge. V zadnjem času so na ta način obdelali zdravilna zelišča. Kot pravi ravnatelj Vinko Hostar, je vsak učitelj z učenci obdelal v dopoldanskem času temo v zvezi z zdravilnimi zelišči. Na koncu so učenci to prikazali na razstavi na šolskem hodniku. Poleg učiteljev so sodelovali tudi zunanji sodelavci s Senovega, tako da so v projekt vključili širši krog ljudi.
njegov predstojnik, direktor RZZ Jože Glazer. Opozoril je, da so še pred 10 leti v Sloveniji na veliko iskali tekstilce, ki zdaj postajajo informatiki. V Sloveniji je 20.000 potreb po visokošolsko izobraženih strokovnjakih, toda kar za polovico ne najdejo rešitve. Problem odhajanja kadrov iz Posavja je po mnenju vodje kadrovsko-splošne službe sevniške Lisce Lada Močivnika predsem razvojni problem. V času, ko so v Posavju ostali “kot nekakšni svetilniki Lisca, Nuklearna elektrarna Krško, Terme Čatež", so po dr. Jožetu Mencingerju “dvorna delovna mesta” drugje.
P. PERC
KLUB POSAVSKIH ŠTUDENTOV NA KRŠKEM RADIU
KRŠKO - Klub posavskih študentov Krško vztrajno širi meje delovanja in tako ima od 14. aprila tudi svojo radijsko oddajo. Taje na sporedu ob petkih ob 21. uri na radiu Krško na frekvenci 93,4 MHz. Študentska enourna radijska oddaja se imenuje To mi deli, po napovedih kluba pa naj bi študentom in mladim po srcu dala obilo sprostitve in zabave, k čemur naj bi pripomogli zabavni gosti, glasbena lestvica in še kaj.
KOLESARSKI IZPIT
SENOVO - Učenci 3. razredov osnovne šole XIV. divizije Senovo imajo v delovnem programu tudi kolesarski izpit. Za priprave na praktični del izpita so uporabljali športne površine v Dovškcm. Izpite pripravlja občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki pri tem sodeluje z učitelji in mentorji na šoli.
POZDRAVUENl V PREMOGOVNIKU! - V osnovni šoli XIV. divizije na Senovem goste radi povabijo v temen in s tramovi podprt kotiček v kleti. Premogovniški rov, to je ta kotiček, je šola s sodelovanjem senovškega rudnika uredila in odprla za obiskovalce ob svoji sedemdesetletnici v spomin na senovško premogokopno preteklost. O senovških knapih bodo poslej vedeli malce celo v daljni Ukrajini, saj so si šolski rudniški rov nedavno ogledali učenci ukrajinske umetniške šole med obiskom Posavja. (Foto: M. L.)
UKRAJINA V ŽIVO-V osnovni šoli XIV. divizije Senovo in osnovni šoli Maksa Pleteršnika v Pišecah je prejšnji četrtek gostovala umetniška šola Kamenec Podolsky iz Ukrajine, ki je obiskala še nekatere šole v Sloveniji. Mladi ukrajinski umetniki so dopoldne nastopili na Senovem, od koder je tudi posnetek. Zvečer so se v več kot uro trajajočem nastopu z glasbo, plesom in petjem predstavili še občinstvu v Pišecah, kjer so pozneje tudi prenočili pri učencih pišečke šole. (Foto: M. L.)
Daniel Novak
Po Pišecah morda kmalu tudi Senovo
Unescove šole v Posavju
PIŠECE, SENOVO - Osnovna šola Maksa Pleteršnika Pišece je prva Unescova šola v Posavju. V to mrežo šol so jo sprejeli lani, k uvrstitvi v to mednarodno skupino pa so največ pripomogle odmevne dejavnosti šole. Sola je postala zanimiva za Unescovo mrežo tovrstnih ustanov predvsem zato, ker sq njeni učenci sprejeli pregnane kosovske otroke, in zaradi ohranjanja kulturne dediščine.
Če je pišečka šola za zdaj edina Unescova šola v Posavju, bo mogoče že kmalu vstopila v mednarodno navezo tudi Osnovna šola XIV. divizije Senovo. “V to veliko in ugledno svetovno družino se lahko šola
vključi, če jo predlaga šola-članica, ki jamči za njeno kakovost. Naša šola je v postopku predlaganja in bo mogoče postala 23. slovenska šola v tej družini,” pravi Vinko Hostar, ravnatelj senovške šole.
Na poti do Unescove šole je potrebno sodelovati s šolami tako po Sloveniji kot tudi zunaj državnih meja. Za prvo izmed takih sodelovanj senovška šola šteje nedavno srečanje 7. umetniško šolo iz Ukrajine. “Seveda bomo pot nadaljevali s projekti, ki bodo usmerjeni v povezavo s šolami iz bližnje in daljne okolice. Konkretne povezave nimamo še dorečene, vendar se pripravljamo na to, da bi si dopisovali z nekaterimi šolami iz angleško govorečih držav. Tako so zanimive Velika Britanija in Združene države Amerike. Poleg teh nas zanimajo tudi države vzhodne Evrope,” napoveduje ravnatelj senovške šole.
M. L.
Hitler gradil na slovenskih kosteh
Na proslavi na Sromjjah počastili protifašistični odpor in zmago nad fašizmom - “Kolaboracija nas ne more zastopati v Evropi” - M. Jesenko: človek ljubi prijazno domovino
SROMLJE - Na proslavi na Sromljah so v soboto počastili nedavni dan upora proti okupatorju in I. maj, ob teh pa še 56-letnico ustanovitve Kozjanskega odreda, 55-letnico osvoboditve Brežic, konca 2. svetovne vojne in vrnitve izgnancev in taboriščnikov domov. Hkrati so pozdravili osamosvojitev Slovenije.
Prazniki in zgodovinski mejni-	drugi svetovni vojni,” je poudaril
ki, ki so bili vsebina proslave, so	Gorjan. Milena Jesenko, podžu-
tudi navdihovali govornike. “Odpor proti fašizmu ni enak sodelovanju z okupatorjem,” je rekel predsednik brežiškega območnega odbora združenja borcev in udeležencev NOB Martin Kolar. Odpor proti nacizmu in fašizmu je po njegovem prepričanju domoljubno dejanje in nanj “smo ponosni”.
“Slovenija je zavezniška država,” je rekel slavnostni govornik na sromeljski proslavi Bogo Gorjan, komisar prvega Kozjanskega bataljona. Gorjan je rekel na Sromljah, da so prav prebivalci tukajšnjih krajev postali pred desetletji prve žrtve novega evropskega reda, ki so ga takrat delali nacisti. “Hitlerje gradil svojo novo Evropo tudi na slovenskih kosteh. Zato kolaboranti nimajo legitimacije, da nas zastopajo v Evropi. Če se v Sloveniji po toliko letih vrača teorija kolaboracije, je to popolnoma enako Hitlerjevi ideologiji,” je odločno rekel Gorjan. Dodal je, da “nimamo nič proti, če se k nam vračajo iz Argentine. Toda ko pridejo k nam, naj spoštujejo našo zavezniško, protifašistično vlogo v
panja občine Brežice, je na sromeljski proslavi spomnila, da sprememba lastništva v Sloveniji temeljito spreminja slovensko družbo. Po njenem pričakuje domovina, da jo bo državljan ljubil. Državljan pa pričakuje, da mu bo
domovina vračala ljubezen s socialno varnostjo in z razmerami, v katerih bo ne le preživel, pač pa tudi živel dostojno življenje.
Udeležence je na sromeljski proslavi pozdravil tudi Silvo Jeršič, predsednik predsedstva Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Brežice. Prireditve so se udeležili med drugimi brežiško občinsko vodstvo, predstavniki borčevske organizacije iz Hrvaške in vojaki Slovenske vojske.
M. L.
SREČANJE V SROMIJAH - Pred domom krajanov na Sromljah se je v sončnem vremenu zbralo tudi letos precej obiskovalcev. Če je bila sromeljska prireditev po eni stran/i politična proslava, je bila hkrati tudi družabno srečanje. Dogodek so organizatorji popestrili tudi s kulturnim programom in športnimi tekmovanji. (Foto: M. L.)
|t. 19 (2646), 11. maja :
DOLENJSKI LIST
, a ne na veliko
V vinorodni deželi Posavje lani niso dosegli niti 5 odst. od državno načrtovane letne obnove vinogradov - Zaradi vse slabše prodaje, nizkih cen in negotovosti seje težko odločiti za naložbo - Je morda razdrobljenost tudi prednost?
NOVO MESTO - Trenutno nihče natančno ne ve, koliko vinogradov premore Slovenija. Na območju vinorodne dežele Posavje je svoje vinograde registriralo komaj 8.000 vinogradnikov, ki imajo s trto zasajenih 2.500 hektarjev. Po oceni strokovne službe za vinogradništvo pri novomeškem oddelku Zavoda za kmetijstvo je tu v resnici okrog 7.500 ha vinogradov. Ker naj bi Slovenija do vstopa v Evropsko unijo za petino povečala vinogradniške površine, bi morali v vseh treh okoliših skupaj letno obnoviti 550 ha vinogradov. To so načrti, v resnici pa je bilo lani zasgjenih komaj 26 ha, letos pa 60 ha vinogradov.
A.
 o
    ....................
Evropski teden tudi v Sloveniji
Za boljšo obveščenost
LJUBLJANA, NOVO MESTO - Delegacija Evropske komisije v Sloveniji in vladni urad za informiranje sta ob 9. maju, dnevu Evrope, pripravila evropski teden. Od 5. do 13. maja poteka po vsej Sloveniji vrsta aktivnosti, s katerimi želita opozoriti na zgodovino in prihodnost evropskega povezovanja ter na vključevanje Slovenije v Unijo.
Danes bo od 18. do 20. ure na telefonsko številko brezplačnega evrofona 080-2002 odgovarjal vodja ožje pogajalske skupine dr. Janez Potočnik. Odgovarjal bo v živo v študiju RGL, dogajanje pa bo prenašala tudi mreža lokalnih nekomercialnih radijskih postaj. Včeraj so v mali dvorani državnega zbora debatirali finalisti državnega prvenstva debaterjev: gimnazijci iz Poljan in člani kluba El Diabolo iz gimnazije Kočevje. Razpravljali so o tem, ali bodo imeli po razširitvi EU vsi državljani enake možnosti in pravice.
V Novem mestu je včeraj dopoldne območna gospodarska zbornica priredila poslovni zajtrk za člane svojega upravnega odbora. V po-govoru z novomeškimi gospodarstveniki so sodelovali: Vincent Piket, vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji, dr. Riana Benko, državna sekretarka v vladni službi za evropske zadeve, in Staša Baloh Plahutnik iz ministrstva za gospodarstvo.
Od 8. maja do 16. junija bo po državi krožil evrobus, ki je opremljen kot potujoča knjižnica in informacijska pisarna. S potjo bo nadaljeval tudi jeseni, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali publikacije, brskali po spletnih straneh in spraševali o Evropski uniji. V. sodelovanju z regionalnimi mediji nameravajo v regijskih središčih organizirati tudi okrogle mize.
Za boljšo obveščenost slovenske javnosti so v zadnjem letu izdali že 30 zloženk o približevanju EU, pred kratkim pa tudi 10.000 izvodov knjige Evropopotnica, ki jo bodo brezplačno prejele vse šole. Urad vlade za informiranje že dve leti sprejema vprašanja na brezplačni evrofon in na evro dopisnicah.
B. D. G.
Slovenski vinograd je povprečno velik 30 arov, še večja pa je razdrobljenost v posavski vinorodni deželi. V slovenskem merilu izstopa dolenjski vinorodni okoliš, kjer povprečni vinograd ni večji od 15 arov! Kot pravi inž. Jože Maljevič, specialist za vinogradništvo v omenjenem zavodu, je bilo pred 50 leti v Sloveniji vsaj dvakrat več vinogradov kot danes.
Vsaj 60 odst. sedanjih vinogradov v posavski vinorodni deželi je zasajenih na dobrih legah, vendar ni nujno, da se bo razmerje ohranilo. Vinogradi namreč v zadnjih letih močno zaraščajo, in kar je še bolj zaskrbljujoče, zaraščajo predvsem za vinogradništvo najboljše lege. Zaradi lažje strojne obdelave vinogradniki zasajajo trte na območjih, ki so najprimernejša za sadovnjake, medtem ko sadjarji napravljajo svoje nasade na njivah. K zaraščanju prispeva tudi mrtvilo v prometu z zemljišči, saj mnogi lastniki nimajo interesa za obnovo, hrati pa drugi, ki bi radi pridelali več, primernih parcel ne morejo kupiti in zasajajo tudi manj ugodne lege.
Lani le 25 hektarov
Vinogradi v posavski vinorodni deželi so tudi precej stari, saj letna obnova še zdaleč ne dosega 275 ha, kolikor bi bilo potrebno samo za ohranjanje stanja. Še bolj obnova zaostaja za cilji slovenskega vinogradništva in vinarstva, ki predvidevajo, da naj bi še pred vstopom v Evropsko unijo Slovenija za petino povečala obstoječe površine vinogradov. To za deželo Posavje pomeni 1.500 ha, kolikor je tudi zaraščenih površin na absolutnih vinogradniških legah. V petih letih bi to pomenilo obnoviti vsako leto 550 ha vinogradov. V resnici se je, kot pravi inž. Maljevič, lani obnovilo pičlih 25 ha vinogradov, od tega 5 ha v belokranjskem okolišu, kjer bi morali samo za enostavno reprodukcijo obnoviti 30 ha, 13 ha v dolenjskem in 8 v bizeljsko-sremiškem okolišu. Nekaj manjših površin so obnovili še vinogradniki, ki niso zaprosili za subvencijo.
Tako naša vinorodna dežela lani ni dosegla niti 5 odst. zastavljene obnove, pri tem pa ni v veli-
ko tolažbo podatek, da za načrtom obnove močno zaostajata tudi ostali dve vinorodni deželi. Lani se je v Sloveniji namesto 1.500 ha obnovilo samo 450 ha vinogradov. Prosilci za državno podporo niso uspeli porabiti vsega za obnovo namenjenega denarja.
Ni lastnega denarja
Po eni strani veliko manjših vinogradnikov ne izpolnjuje pogojev, po drugi pa niti nimajo last-
KRŠKO - Plačilni promet za pravne osebe preko bank še ni stekel, kot je bilo načrtovano, vendar v Banki Slovenije napovedujejo, da bodo potrebna dovoljenja bankam izdali še ta mesec, tako da bi se prenos računov začel v juniju. Predviden je prenos v sedmih trimesečjih, pri čemer bo v prvem račune iz APP k bankam preneslo okrog 7.000 pravnih oseb, od tega 350 velikih in srednjih.
Zataknilo se je pri merilih za opravljanje plačilnega prometa, ki jih bodo še pred dokončno izdajo dovoljenja preverili tudi v praksi. Med njimi so tudi načini zagotavljanja podatkov davčni upravi in zbiranje statističnih podatkov. Agencija za plačilni promet bo namreč s prenosom računov ugasnila, zato pa bo v okviru ministrstva za finance delovala Uprava za javne prihodke. V državi bo odprt enoten račun za javne finance, tako da denar ne bo več razdeljen po računih posameznih ministrstev ali občin. “Iz tega računa se bo denar neposredno izplačeval izvajalcem, zato bo potrebna močna informacijska podpora za pobiranje in porabo javnih sredstev,” je na novinarski konferenci pojasnil direktor posavske podružnice APP Andrej Zupančič. Kot je dejal, bo delovala tudi Agen-
SEJEM VINOVITA
ZAGREB - Včeraj so na zagrebškem velesejmu odprli 6. mednarodni sejem vina in opreme za vinogradništvo in vinarstvo-Vi-novita 2000. Odprt bo do sobote, 13. maja, na njem pa bodo že prvi dan podelili tudi nagrade najbolje ocenjenim vinom.
FINANČNO-BORZNA KONFERENCA
PORTOROŽ - Tukaj bo od danes do sobote potekala 17. finančno-borzna konferenca, ki jo pripravlja Ljubljanska borza vred-nostnih papirjev. Danes bodo podelili nagrade delniškim družbam, ki so dobro obveščale delničarje in širšo javnost, sicer pa bodo udeleženci prisluhnili mnogim uglednim predavateljem, ki bodo govorili o slovenskem trgu kapitala, naložbah v podjetjih in financiranju, borznem posredništvu in o drugih aktualnih temah. Danes bo tudi okrogla miza o slovenskih podjetjih visoke tehnologije in o trgovini na internetu.
nega denarja. Kot je povedal Matjaž Jenšterle, vinogradnik iz Sremiča nad Krškim, se je pred dvema letoma z državno podporo dalo kriti stroške za sadike, danes le še 60 odst. teh stroškov. Poudarja, da podpora pride šele ob koncu leta, ko je obnova že končana, ugodnih kreditov za vinogradnike pa ni.
V posavski deželi je bilo še najbolje z obnovo v dolenjskem okolišu, kar je po vsej verjetnosti posledica uspešne promocije in vse boljše prodaje cvička. Podcenjenost vin iz posavske vinorodne dežele, slaba poznanost, padec prodaje in nizke cene so namreč glavni razlogi, da se vinogradniki težko odločajo za obnovo in tudi, da vinogradniške površine še naprej zaraščajo.
cija za javnopravne evidence, ki bo informirala, zbirala knjigovodske izkaze, obdelovala podatke in jih posredovala ustanovam, vodila register pravnih oseb, izdajala bonitetna poročila in podobno. V Sloveniji naj bi delovalo 8 izpostav, najbližja pa naj bi bila v Novem mestu, saj v Posavju za zdaj ni predvidena, čeprav so posavski poslanci v državnem zboru že predlagali, da bi se mreža razširila po sedanjih podružnicah APP.
“V regiji je trenutno 116 oseb javnega prava, ki bi poslovale preko te mreže. Vse te ustanove od Loke pri Zidanem mostu do Dobove bi morale potem poslovati preko Novega mesta. Za izpostavo v Posavju govori tudi mednarodni mejni prehod Obrežje, ki bo postal osrednji in največji prehod šengenske meje,” poudarja Zupančič.
B. D. G.
Kakovost v
Kot je povedala Janja Bajt Smrekar, vodja razvoja tehnologije in kontrole, ki je zadolžena tudi za uvajanje kakovosti v podjetju, so se najprej začeli učiti. Prav z izobraževanjem so vse zaposlene lahko prepričali, da so ostrejši ukrepi in nadzor nujni. “Od leta 1996 natančno spremljamo kazalce kakovosti. Izboljšalo se je predvsem zadovoljstvo kupcev, pomembno pa se je zmanjšalo tudi število reklamacij, še posebej resnejših, zmanjšali smo odstotek izmeta in izboljšali kakovost vhodnih surovin, zdaj pa že zmanjšujemo tudi stroške zagotavljanja kakovosti.”
Kako so z njihovimi izdelki zadovoljni kupci, ugotavljajo z anketami pri potrošnikih. Letos bodo o tem vpraševali tudi kupce, da bi izvedeli, kako je z distribucijo, dostavo in podobnim. Pred letom 1998 so stroški izmeta dosegali 0,44 odst. proizvodnje, nato so se zmanjšali na 0,40 in lani na
“Obnavljajo tisti, ki imajo občutek, da jim vinogradništvo še nekaj prinese. Negotovost pri taki naložbi je namreč zaradi nizke cene in slabe prodaje velika. Obnova vinograda stane od 2,5 do 3 milijone tolarjev na hektar, in čeprav je polovico od tega delo, mora vinogradnik še vedno vložiti
15.000	mark na hektar, ne da bi vedel, ali mu bo naložba povrnjena. Do polne rodnosti vinograda pa je traba čakati 4 leta!” je povedal inž. Maljevič.
Kljub velikim zaostankom v obnovi vinogradov pa trdi, da je največja slabost našega vinogradništva v bistvu drugje. Kot ugotavljale še vedno preveč sort, ki obilno rodijo in dajejo vino slabše kakovosti, po drugi strani pa so za slabo vino krivi tudi sami vinogradniki, ki preveč gnojijo in preobremenjujejo trte, kar se še posebej izrazito kaže v 3. in 4. letu po sajenju.
Veleposesti so past
Večjih vinogradnikov, ki bi lahko svoje družine preživljali s to dejavnostjo, je na območju vinorodne dežele Posavje zelo malo, po oceni inž. Maljeviča vsekakor manj kot 100. Sicer pa poudarja, da so velike kmetije tudi past, saj so odvisne od dogajanj na trgu ter zato šibke in ranljive. “Za ljudi od Bele krajine do Litije in Bizeljskega je vinograd sprostitev in zadovoljstvo. Ce je naš cilj boljša kakovost življenja, potem je pomembno predvsem, da se ljudje dobro počutijo. Menim, da je cilj slovenskega kmetijstva pridelati dobro hrano in dobro vino za domačega potrošnika. V izvozu nimamo veliko možnosti, več pa pri prodaji tujim turistom v Sloveniji. Vprašanje je torej, ali.je velika razdrobljenost slovenske zemlje v resnici prednost ali slabost. Ali ni posebnost dolenjskega človeka, njegova močna navezanost na zemljo, tudi prednost?” razmišlja.
B. DUŠIČ GORNIK
POSLOVATI S TURČIJO
NOVO MESTO - Danes dopoldne poteka v hotelu Krka v Novem mestu posvet Kako poslovati s Turčijo?, ki ga je pripravil oddelek za mednarodno sodelovanje pri GZS. Turčija je veliko (60 milijonov prebivalcev), dinamično in zahtevno tržišče, na katerem se slovenska podjetja srečujejo s konkurenco s celega sveta. Blagovna menjava med državama zadnja leta stalno raste, zato bodo spregovorili o možnostih gospodarskega sodelovanja, medbančnem poslovanju, prostocarinskem sporazumu in prisluhnili izkušnjam podjetij, ki že poslujejo s to državo.
0,36, medtem ko je letošnji cilj 0,34 odst. Izmet je pred dvema letoma dosegal 0,1 odst. vrednosti prodaje, lani pa le še 0,01 odst., pri čemer naj bi ostali tudi letos. Stroškov zaradi slabih vhodnih materialov zdaj nimajo več, saj izbirajo dobavitelje, ki morajo
Janja Bajt Smrekar
KDO JE UPRAVIČEN DO SUBVENCIJE?
NOVO MESTO - Letošnjo državno podporo za obnovo vinogradov je mogoče uveljavljati do 15. junija, že do 30. maja pa je treba oddati pravilno izpolnjen osnovni obrazec o kmetijskem gospodarstvu in na svoji upravni enoti že pridobiti odločbo o vpisu napovedi obnove vinograda v register. Točne podatke o obnovljenem vinogradu je treba vpisati v register vinogradnikov do 5. junija. Podporo je mogoče pridobiti, če se obnavlja vsaj 0,10 ha vinograda, in če sorte ustrezajo predpisanemu sor-timentu za določen okoliš. Upravičenci do podpore morajo skupaj z obnovljeno površino obdelovati najmanj 0,65 ha vinograda oz. 0,40 ha v okoliših: Lendavske gorice Goričko, Kras, Bela krajina in Dolenjska. Izjemoma so do subvencije upravičeni tudi tisti, ki obnavljajo manjšo površino in obdelujejo manjši vinograd, če so izkrčili sa-morodno trto in imajo o tem zapisnik kmetijske svetovalne službe. Obnova vinograda tudi ne sme biti v nasprotju z občinskim prostorskim planom.
DELNIČARJI POTRDILI PRIPOJITEV DOLENJKE K MERCATORJU
NOVO MESTO - Skupščina trgovske družbe Dolenjka je prejšnji teden sprejela sklep o pripojitvi k Mercatorju Dolenjska in potrdila pripravljeno pogodbo. | Mercator Dolenjska je imel sprva v lasti 20 odst. premoženja Dolenjke, nato kupil še 20-odst. delež Nove Ljubljanske banke, 1,2-odst. j kupil od malih delničarjev in nekaj žez 58-odst. še od družbe po- , oblaščenke. Te zdaj že ni več, pre-vidoma junija, ko bo vpis pripojitve v sodni register, pa bo ugasnila tudi Dolenjka. Dolenjka je lansko leto zaključila s 30 milijoni čistega dobička, ki ga delničarji niso razporedili, sicer pa je v zadnjem četrtletju lanskega leta ugotovila upadanje prometa. Samo v prvih štirih mesecih letošnjega leta se je v Novem mestu, kjer kupce privabljata Mercatorjev center na Cikavi in Spar v Bršlji-nu, promet za desetino manjši.
IZŠEL IBON 2000
LJUBLJANA - Podjetje Novifo-rum je izdalo iBON 2000 - Bonitete i poslovanja za slovenska podjetja, j Na eni CD plošči ponuja bonitetna in finančna poročila za vsa aktivna 1 slovenska podjetja, in to za šest let -od leta 1994 do 1999. Gre za zbirko več kot 400.000 izkazov, saj so bonitete zasnovane na uradnih računo- j vodskih izkazih podjetij, ki jih zbira i Agencija za plačilni promet.
sami prevzeti odgovornost za sla- | bo kakovost.
Letne analize reklamacij kaže- ; jo, da reklamirajo najpogosteje veliki kupci. Največkrat odkrijejo premalo izdelkov v pošiljki, le redko pa še tujke v izdelkih, kar seje pred leti dogajalo pogosto, ah drugo napako, npr. napačen da- : tum v deklaraciji. Pekarna pre- | vzame stroške za napake, se opraviči in uvede dodatne ukrepe, da bi jih preprečila.
V podjetju se zdaj veliko uk; varjajo s sistemom HACCP, ki omogoča določitev kritičnih točk v proizvodnji in nalaga ukrepe za njihovo odpravo. V prihodnje bo take strožje ukrepe itak nalagala nova zakonodaja. “Prizadevamo si za dobro proizvodno prakso in j za higieno v proizvodnji, ki je osnova za sistem HACCP. Postopoma sistem kakovosti širimo p° modelu za poslovno odličnost, že 3 leta spremljamo zadovoljstvo zaposlenih, zdaj pa bomo začeb spremljati tudi zadovoljstvo kup' cev v menzah, šolah, vrtcih. Y petih letih naj bi pridobili tudi okoljski certifikat,” napoveduje Janja Bajt Smrekar.
B. D. G.
KAKO KAŽE NA BORZI?
Dolenjska banka bo delila
Z delnicami, ki kotirajo na Ljubljanski borzi tako kot že nekaj tednov zapored, ni bilo bistvenih sprememb. Po zatišju v prazničnih dneh promet ostaja skromen, tečaji delnic pa še vedno drsijo navzdol, zato je borzni indeks že pod psihološko mejo 1.700 točk. Niti novica, da imamo v Sloveniji novega mandatarja, ni spodbudila njegovega premika. Pravzaprav smo z novo vlado samo zavlekli politično negotovost do jeseni, ko bo izvoljena vlada s štiriletnim mandatom. Delo začasne vlade bo oteženo, na kapitalskem trgu pa v prihodnjih mesecih ni pričakovati bistvenih sprememb, in to prav v času, ki bo za Slovenijo odločilen pri prilagajanju zahtevam Evropske unije.
Če je bil prejšnji mesec posvečen objavljanju poročil o poslovanju družb v preteklem poslovnem letu, je z majem napočil čas skupščin in dividend. Lanski rezultati družb iz borzne kotacije so bili v glavnem enaki ali boljši od planiranih, zato pri mnogih lahko računamo na dividende. Za zdaj je najvišjo predlagala Dolenjska banka, saj predvidenih
2.000	tolarjev za delnico predstavlja kar 10-odst. bruto dividendni donos na trenutno tržno ceno delnice. Pol nižji, t. j. 5-od-stoten, bo donos pri delnicah
Etola (1.050 tolarjev) in Marine Portorož (400 SIT), po odstotku donosa pa sledijo delnice Droge (1.475 SIT), Pivovarne Laško (130 SIT) in BTC-ja (400 SIT).
Vrednost PIX-a kot barometra dogajanja na trgu pooblaščenih investicijskih družb sledi svojemu starejšemu bratu iz borzne kotacije, saj je z vrednostjo pod 1.270 točkami daleč pod izhodiščno vrednostjo na začetku leta, razlogi pa ostajajo več ali manj enaki: negotovost in slaba likvidnost. Ker se država ne drži danih obljub in sprejetih zakonov, so prav v teh dneh predstavniki družb za upravljanje sprožili ustavni spor, saj zahtevajo za pide enako kvalitetno premoženje, kot ga država namenja za “svoj” pokojninski sklad. To po eni strani podaljšuje postopek privatizacije in po drugi zbuja nezaupanje morebitnih investitorjev, saj so se pričakovanja o hitri polnitvi skladov s kakovostnim premoženjem razblinila. Poleg tega je le malo skladov v preteklem letu poslovalo pozitivno, pa še med temi bi lahko na prste ene roke prešteli tiste, ki bodo delili dobiček med svoje delničarje.
MARJETKA ČIČ Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228
TUDI V TRSN1CAH SE POZNA - Obnova vinogradov šepa in daleč zaostaja za državnimi načrti. Sadilni materiali (na sliki cepljenke) so zdaj mnogo boljši kot pri preteklih obnovah, še vedno pa po mnenju strokovnjakov vinogradniki sadijo v prevelikih medvrstnih razdaljah. Kot pravijo, pa je za količino in kakovost pridelka še bolj usodno, da preveč gnojijo in obremenjujejo mlade trte. (Foto: B. D. G.) v
Se en boj za izpostavo
Po prenosu plačilnega prometa na banke bo APP ugasnila, ostala pa bo mreža izpostav za javne Finance in evidence
pekarnah pred Evropo
Zaradi zahtev trga in podpore vodstva tovarne so Dolenjske pekarne prve v tej dejavnosti pridobile certifikat kakovosti - Kazalci kakovosti vsako leto boljši
NOVO MESTO - V Dolenjskih pekarnah pravijo, da včasih prav zaradi certifikata kakovosti ISO 9001 pridejo do posla, sicer pa jim je uvajanje sistema kakovosti največ prineslo posredno. Certifikat so pridobili pred dvema letoma kot prva slovenska slaščičarna in pekarna.
Zdaj ga imata še dve, medtem ko se vse ostale pekarne pripravljajo zan j, kar prazvazprav v Evropi ni običaj.
t>l0
Ml*
Rumeni muškati iz Posavja najboljši
Slovenski viteški turnir rumenih muškatov letnika 1999 - Prvak-rumeni muškat-ledeno vino Janka Bosteleta iz Sromelj - Vinogradniki v vinorodni deželi Posavje pridelujejo odlična vina
LJUBLJANA - Na sejmu kulinarika in 46. mednarodnem sejmu vino Ljubljana je 6. aprila potekal 7. slovenski viteški turnir. Na letošnjem turnirju je bila čast in pozornost namenjena rumenemu muškatu, ki je zastopan v vseh treh vinorodnih deželah. (Primorska, Posavje in Podravje). Na turnirju je sodelovalo petnajst vin letnika 1999, ki so bila razvrščena v skupine. Odločujoči kriterij za razvrstitev v skupine je bil ■ ostanek nepovretega sladkorja.
ESKE TRŽNICE
V ponedeljek je na novomeško irznico svoje pridelke prineslo ^eliko branjevk in branjevcev, ponujali so: fižol po 400 tolarjev l^logram, čebulo, koren, kolerabo !n črno redkev ter zavitek špinače in berivke po 200, sadike zgodnjega zelja in solate po 15, ohrov-la po 20, feferonov po 40, paradižnika 40 do 50, paprike in malan-eane pa po 50 tolarjev komad. Liter čebulčka je stal 500, zavitek domačih rezancev 300, kilogram jabolk in hrušk 160, suhih sliv 680 r® 700 tolarjev, košarica jagod ir n	šopek	rdečih	redkvic
100 in peteršilja 50, liter borovničevca 1200, sadjevca 800, liter in P°1 domačega kisa 200, kilogram medu 900 do 1000, steklenička Propolisa 300, kozarček semen-skega fižola 100 ter kilogram no--!<na krompirja 250 in kifeljčarja tolarjev.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodrvj 101 prašiča, starega do 3 mesece, 27, starih 3 d« 5 mesecev, in 8 starejših. Prve Prodajali po 320 do 370 tolar-Jev kilogram, kar je 10.000 do '24)00 za žival, druge po 280 do 410, kar znaša 14.000 do 20.000, retje po 200 do 230 tolarjev kilogram, kar je 20.000 do 23.000 to-larjev za žival.
V prvi skupini polsuhih vin nismo imeli predstavnika iz vinorodne dežele Posavje. V drugi skupini polsladkih vinje bil rumeni muškat - pozna trgatev Janeza in Mihaele Šekoranja iz Bizeljskega, Bizeljsko-Sremiški vinorodni okoliš, ki je bil prvak skupine. V tretji skupini sladkih vin sta bila rumeni muškat - jagodni izbor Jožeta in Anice Prus s Kr-mačine, Belokranjski vinorodni okoliš, ki je dosegel drugo mesto v skupini in rumeni muškat - ledeno vino Janka Bosteleta s Sromelj, Bizeljsko-Sremiški vinorodni okoliš, ki je bil prvak v skupini. Za zmagovalca turnirja letnika 1999 je devetčlanski sodniški zbor izbral rumeni muškat - ledeno vino
APRILSKI SAD
KRŠKO - Tokratna številka revije za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo Sad prinaša priporočila za varstvo breskev in nek-tarink, kdaj in s čim jih škropimo glede na integrirano ali konvencionalno varsto pa tudi karenco sredstev za varstvo rastlin, ki jih uporabljajo za zatiranje bolezni in škodljivcev breskev in nektarink. Nadalje pišejo o odmiranju breskev, ki je lani zajelo zlasti območ-je spodnje Vipavske doline, o mednarodni konkurenčnosti, sposobnosti slovenskih jabolk, breskev in jagod, italijanskih izkušnjah pri izvajanju sistema certi-ficiranja in o primernosti sorti-menta oljk v slovenski Istri za neposredno porabo. Za vinogradnike pa so tokrat pripravili članek o črni pegavosti vinske trte.
ON J ENIŠKI POHOD - Konjerejsko društvo Semič je preteklo soboto Pripravilo že šesti pohod, ki so se ga udeležili lastniki konj iz Bele krajine »Velenjske. Tokrat je 40 konj in okrog 50 ljudi 22 kilometrov dolga pot n*. ,‘z Gribelj na Veliko Plešivico, Velika sela, Malo Plešivico, Purgo, 51 n^Ce’ ^an^°Gče in nazaj v Griblje. Konjerejsko Društvo Semič, ki šteje članov, načrtuje letos še tri pohode, če pa jim bo sreča mila, bodo razvili
tudi
prapor. (Foto: M. B.-J.)
£J) kmetijsko svetovanje
Preprečimo požiganje!
I ,>tav|jamo- t*a jč bik. letos pokrajina manj črna kot v preteklih et.h, kar daje veliko upanja, da bo požiganja vedno manj. Vsako ■ eziganje organskih odpadkov je neprimerno za naravo, naj je to poži-°anJe stare trave, grmovja, vejevja, propadlega sena ali zapuščenega j rn'šča. Poleg nekoristnega sproščanja sprejete sončne energije, ki nujno potrebuje življenje v tleh, se pri tem uničuje tudi živali, kot v° Ptice, zajci in drugo. Zaradi izgube zaščitnega organskega pokro-a se pospeši spiranje drobnih delcev tal v globino, zato je zemlja ved-0 ntanj rodovitna in kmalu prevlada trnje. Zato je požiganje zločin
0 narave in naših potomcev, ker pridobljeno energijo, vezano v rganski snovi, spuščamo nekoristno nazaj v ozračje, namesto da bi e pretvorila v humus, ki je glavni in najbolj ustrezni vir hranil za rastline.
Največja zmota mnogih kmetovalcev oziroma lastnikov zemljišč je, a po požigu minerali ostanejo in da so vir hranil za novo rast. nravne zakonitosti, ustvarjene v tisočletjih, so naravnane tako, da °ra v življenjskem krogotoku obstajati sodelovanje med rastlinami Pn asimilaciji energije, med mikroorganizmi v dobavi mineralov in ed živalmi ter ljudmi, ki pa lahko izkoristimo le ustvarjeno, ker sami iisrno sposobni ničesar pridobiti.
Zaradi teh za prihodnost tako pomembnih dejstev predlagam, da c bi podpirali kratkoročnih ukrepov v kmetijstvu, temveč se usmerili Predvsem k ohranjanju rodovitnosti zemlje. Pri tem je osnovno, da a površni ostane čim večja količina organske snovi, ki služi kot vir Cnergije za življenje v tleh. Pomembno je, da se v prihodnje ne le mogoči, ampak dosledno zagotovi kompostiranje vseh organskih P°vi' Zato naj predvsem občine zagotovijo varovanje narave pred P°žiganjem in podpirajo tiste posameznike, ki so se pripravljeni loti-
1 ..služnostne košnje do sedaj požiganih površin in odvoza ter komentiranje slehernega čistega organskega odpada.
Naloga oblasti ni samo zagotavljati kruh danes, ampak ohraniti °dovitnost naše zemlje, da bo možno preživeti v prihodnje, tudi če nHstopi kriza v trgovanju z živili zaradi izsiljevanja, ker bomo postali ncmočni zaradi globalizacije, ki bo uničila naše lastne vire.
„JOŽE MALJEVIČ
Janka Bosteleta iz Sromelj. Po tem izboru lahko rečemo, da ima vinorodna dežela Posavje najboljše rumene muškate letnika 1999. Vinorodna dežela, kije bila zadnjih deset let poznana le po rdečih in belih zvrsteh, je danes poznana po odlični modri frankinji in predikatnih vinih, od Bele krajine do Bizeljsko-Sremiškega vinorodnega okoliša.
Veliko trgatev je minilo in veliko dokazovanja vinogradnikov s kakovostjo rumenega muškata je bilo potrebnih, da je sorta rumeni muškat prišla v sortni izbor za Belo krajino in pred kratkim tudi za Bizeljsko-Sremiški vinorodni okoliš. Zanimivo je, da sta rumeni muškat Janeza Šekoranje z Bizeljskega in Janka Bosteleta s Sromelj, klon Rl, iz trsnice Staneta Jarkoviča iz Podbočja. Rumeni muškat - pozna trgatev Janeza Šekoranje je dosegel visoka odličja tudi na ocenjevanjih izven Slovenije, rumeni muškat - jagodni izbor Jožeta Prusa pa je bil šam-
pion na ocenjevanju vin v Zagrebu.
Čestitke vsem trem vinogradnikom, ki so ponovno dokazali, da tudi v vinorodni deželi Posavje vinogradniki pridelujejo odlična vina!
En mesec po Viteškem turnirju 6. maja je Janko Bostele povabil del Posavskega viteškega omizja na degustacijo svojih vin. V enkratnem ambientu vinoteke Žleger gostilne Les iz Brežic smo preživeli čudovit popoldan. Go-' stitelj nam je pripravil degustacijo 12 vin iz svoje kleti in jih predstavil tako, kot to zna le vinogradnik, ki združuje znanje, umetnost in ljubezen do vinske trte, ki se potem pokaže v kozarcu vina v enkratni harmoniji. Ob sivem pino-ju, renskem rizlingu, tramincu in chardonnayu pam je vse svoje čare ponudil sauvignon z nepozabno bezgovo cvetico, ki prekaša vse velike svetovne parfume. Seveda pa smo degustacijo zaključili s prvakom Viteškega turnirja, rumenim muškatom - ledeno vino, kateremu je sledil čudoviti laški rizling - suhi jagodni izbor.
KATARINA MERLIN, univ. dipl. inž. živ. teh.
Odd. za kmetijsko svetovanje Novo mesto
Razpis za subvencije pri naložbah na kmetijah
Originalne obrazce kmetje lahko kupijo na enotah HKS ■ Rok za oddajo vlog je 30. junij
Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja Ribnica ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sta objavila javni razpis za dodeljevanje nepovratnih sredstev in posojil za investicije na kmetijah in v kmetijskih zadrugah. Podobno kot v preteklih letih bo mogoče dobiti podporo za investicije nad 2 mio SIT, in sicer za naslednje namene: za gradnjo in obnovo hlevov, nakup hlevske opreme in osnovne črede, gradnjo in obnovo objektov za skladiščenje, dodelavo in predelavo kmetijskih pridelkov, usposobitev dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, obnovo objektov in nakup naprav za sušenje in dodelavo semena, investicije v vrtnarski pridelavi, postavitev zaščitnih mrež proti toči, postavitev hmeljskih žičnic, nakup kmetijskih zemljišč, nakup specialne mehanizacije (posebnih vrtnarskih strojev, mehanizacije za uporabo na nagnjenih terenih, okoljevarstveno sprejemljivih strojev, mehanizacije v okviru strojnih krožkov). Novo v letošnjem letu je, daje mogoče dobiti podporo tudi za manjše sadne hladilnice, kar prej ni bilo mogoče.
Kmetje lahko zaprosijo za podporo v višini do 50% vrednosti investicije, pri čemer je delež nep-
ovratnih sredstev od 15 do 25% vrednosti investicije, ostali del pa je posojilo z obrestno mero TOM + 2% z odplačilno dobo do 15 let in z morotorijem do 2 leti.
Kmetije, katerih obstoj je ogrožen zaradi škode, ki so jo povzročili požar na gospodarskih ali stanovanjskih objektih, kmetijskih strojih in opremi ter plazovi, poplave, večji pogini živali in neurja stočo, če je ta škoda nastala po 15. septembru 1999, pa lahko kandidirajo za pomoč pri sanaciji kmetije.
Investitorji lahko kupijo originalne obrazce za prijavo na razpis na enotah HKS. Rok za oddajo vlog je 30. junij. Pred tem pa morajo vsi interesenti do 30. maja poslati pravilno izpolnjen Osnovni obrazec o kmetijskem gospodarstvu.
Javni razpis za investicije, ki jih izvajajo mladi gospodarji, kakršnega smo imeli v preteklih dveh letih, bo letos potekal pod nekoliko spremenjenimi pogoji in bo objavljen v posebnem razpisu, o čemer bomo pravočasno obveščali.
TANJA STRNIŠA Kmetijski zavod Ljubljana Oddelek za kmetijsko svetovanje Novo mesto
IZPUST FAZANOV - Delovi pisci so se nedavno pošalili z vrhovi izvršilne oblasti, ki je sprejela sklep o začasni prepovedi lova. S tem so uradniki, ki so pred tem povečevali odstrel divjadi, pokazali, kdo je pri nas vrhovna avtoriteta pri odločanju o vprašanjih lovstva. Pri tem so pozabili, da slovensko lovstvo temelji na načelih prostovoljnega dela, ki ga kar tako ne bo mogoče nadomestiti z drugačnim modelom. Na kmetijskih površinah se povečuje škoda, zato je prepoved lova norčevanje iz kmetov, ki težijo za znosnim st a ležem divjadi. Po drugi strani pa se taista politika spravlja na medveda in ga skuša izničiti. Če bo prepoved lova obveljala, se bomo odpovedali deviznemu prilivu lovskega turizma, lovske družine pa pahnili v temno polje, ker neizpolnitev planov odstrela predstavlja prestopek. Na sliki: vestni lovci LD Novo mesto pri izpustu fazanov, ki so prijazni kmetu in njegovim poljem. (Foto: B. A.)
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
Nova pravila o uradnem ocenjevnaju vina
V Uradnem listu št. 32/13. 4. 2000 je objavljen “Pravilnik o postopku in načinu ocenjevanja mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina”. Ta pravilnik je podzakonski predpis slovenskega zakona o vinu. Kar nekaj novosti vnaša pravilnik v delo in življenje vinogradnikov oz. vseh, ki jim vino daje kruh.
Za vsako oceno vina po zakonu, ki jo smejo v Sloveniji opravljati tri pooblaščene organizacije, je potrebno izpolniti naročilnico. Kmetijski inštitut Slovenije je v skladu s pravilnikom izdelal svoj obrazec naročilnice, ki jo bosta na terenu izpolnila pooblaščeni vzorčeva-lec in naročnik kakovostne ocene vina (vinogradnik)'. Tudi doslej je bilo treba ob vzorčenju vina napisati naročilnico, ki pa je bila zelo enostavna. Po novem vzorčevalec ne bo mogel vzorčiti vina, če vinogradnik ne bo na tekočem s kletarsko evidenco. Prav tako ne bo mogoče v Kmetijskem inštitutu prevzeti vzorca vina, če prinašalec ne bo imel s seboj podatkov iz kletarske evidence za vino. Doslej je zadostovala za oceno neuste-kleničenega vina ena steklenica, po novem pa se zahtevajo tri steklenice vina (od 0,75 do 1 1). Ena steklenica se zapečati in vrne naročniku, ki jo je dolžan hraniti 7 mesecev; eno steklenico bo hranila 7 mesecev pooblaščena organizacija, tretja pa se bo uporabila za senzorično in kemično analizo.
Ob vzorčenju vina za ustekle-ničenje bo po novem odvzeto pri naročniku 5 steklenic, v katerih mora biti skupno 3,5 litra vina. Dve zapečateni steklenici
bo zadržal vinogradnik, tri steklenice se odnesejo na pooblaščeno organizacijo. Vinogradnik in pooblaščena organizacija sta dolžna hraniti zapečateni steklenici namiznega ustekleničenega vina najmnj eno leto, kakovostnega ustekleničenega vina pa najmanj dve leti. Tudi vzorec mošta v jeseni bo potrebno dostaviti v treh steklenicah in hraniti vzorec 33 dni po opravljeni oceni.
Zakon o vinu z imenovanim pravilnikom uvaja tudi zahtevnejšo kemično in senzorično analizo vina, kot je bila, po dosedanji zakonodaji. Poleg več določitev pri kakovostnih mirnih in penečih vinih se ne opravi organoleptična ocena, če kemični podatki niso v zakonskih okvirih (preveč SO, ali premalo ekstrakta ali pepela itd.).
Zelo obsežno je v pravilniku poglavje o organoleptični oceni. Uvaja se dopolnjena 20-toč-kovna Buxbaumova metoda. Znotraj 20 točk je namenjenih 6 točk harmoniji vina pri mirnih in 5 točk pri penečih vinih. Vino, ocenjeno z najmanj 12,1 točke se bo lahko označilo kot namizno vino z nekontroliranim geografskim poreklom. Za oznako deželno vino bo potrebna ocena najmanj 14,1 točke. Za oznako kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom (ZGP) bo zadostovalo 16,1 točke. Vina vrhunske kakovosti bodo morala biti ocenjena z najmanj 18,1 točke.
Uvaja se tudi nova formula za izračun točk posameznega vina. Najnižja in najvišja ocena se izločita in iz ostalih ocen se izračuna aritmetična sredina. Doslej je bilo možno označiti vino s sorto ne glede na stopnjo izraženosti sortnih značilnosti. Po novem bo moralo najmanj 50 odst. pokuševalcev potrditi, daje vino sortno značilno.
(Nadaljevanje sledi) Dr. JULIJ NEMANIČ
KMETJE LAŽJE DO DODATKOV, ŠTIPENDIJ
LJUBLJANA - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je objavilo količnik za pridobitev pravice do socialnovarstvenih dodatkov in denarnih pomoči. Novi količnik za preračun katastrskega dohodka je nižji kot lanski (2,2 namesto 2,9), zato bodo kmetje nekoliko lažje uveljavljali pomoči, dijaki in študentje pa štipendije.
helena mrzlikar\ gospodinjski kotiček
Nasveti za vsakdanje težave
Med gospodinjska opravila prištevamo tudi odstranjevanje madežev, ki se pojavijo na različnih materialih in so ponavadi zelo različnega izvora. Nasvet za to pogosto težavo je, da se made-
ža lotimo takoj, čim ga opazimo. Če se vpije in posuši, madež težje odstranimo, v nekaterih primerih pa ga je celo nemogoče. Kemična sredstva za odstranjevanje madežev imamo navadno shranjena v shrambi za čistila. Nekatere gospodinje pa namesto kemičnih raje uporabljajo naravna čistila, ki niso strupena, vendar so tudi malo manj učinkovita. Madeže od masti takoj posujemo z moko, škrobom ali otroškim pudrom. Ko se maščoba vpije, madež skrtačimo in speremo v blagi milnici.
Če se polije rdeče vino po prtu ali obleki, madež takoj na debelo posujemo s soljo, nekaj časa pustimo in nato skrtačimo ter operemo. Madeže od kave in čaja odstranimo z mrzlo vodo in nato speremo z vročo milnico. Zelo trdovratni so madeži od nekaterih vrst sadja, kot so banane, breskve, kaki in drugi. Delno jih odstranimo z mešanico pinjenca in limoninega soka ter s soljo. Sok od rdeče pese odstranimo tako, da tkanino namočimo v hladno vodo. Na vlažen madež natresemo boraks in ga prelijemo z vrelo vodo. Zelene
madeže od trave obdelamo z gorilnim špiritom ali glicerinom. Madeže in robove od potu pa speremo z mešanico vode in kisa. Če se na obleko prilepi žvečilni gumi, jo damo v vrečko in madež ' obložimo s kockami ledu. Čez nekaj časa strjen žvečilni gumi odlomimo in očistimo še z gorilnim špiritom.
Za čiščenje madežev naj velja nasvet, da se sami lotimo le tistih, ki jih bomo zanesljivo odstranili. V kemično čistilnico odnesemo le oblačila z nedotaknjenimi madeži! Kemičnih sredstev se izogibamo tudi pri razkuževanju, kot na primer otroških stekleničk, dud in igrač. Še vedno je uporabna in tudi najboljša metoda s prekuhavanjem. Preizkušeni pa so tudi nasveti za uporabo naravnih sredstev pri vzgoji in zaščiti rastlin. Vode, v kateri smo kuhali zelenjavo, ne zavržemo, ker vsebuje minerale, ti pa dobro vplivajo na rastlinje. Kavno usedlino mešamo med zemljo za lončnice, da je rahlejša, na kompostu pa privablja deževnike, ki odpadke spremenijo v humus. Na naraven način lahko cvetenje lončnic spodbudimo tako, da jih za nekaj časa postavimo v plastično vrečko skupaj z zrelimi jabolki. Jabolka oddajo etilen, ta pa kot naravni rastlinski hormon spodbuja lončnico k cvetenju.
DOLENJSKI LIST
Slikarska okna intenzivnih barv
V osrednjem razstavišču Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici so odprli likovno razstavo hrvaškega slikarja Vatroslava Kuliša - Razstava na ogled do 12. junija.
MELODIJE ŠKOCJANSKE DOLINE - V lepih, s pomladjo prežarjenih majniških večerih je nekdaj po vasi odmevala dekliška in fantovska pesem-Zdaj tega skoraj nikjer več ni, veselje do druženja in petja pa je ostalo, in tako je Dekliška pevska skupina Plamen iz Škocjana minulo soboto, 6. maja, zvečer v škocjanski osnovni šoli pripravila prireditev Melodije škocjanske doline, na kateri so poleg njih in njihove folklorne skupine nastopili še gostje: Trobilni kvartet in Vinogradniški oktet, oba iz Šentjerneja, Dekliška skupina z Rake in citrarka Marjana Tršinar. Številni obiskovalci, ki so prišli na prireditev, so na koncu skupaj z vsemi nastopajočimi zapeli pesem Prelepa je škocjanska fara ter tako potrdili, da slovenska ljudska pesem še živi. Na sliki: fantje so ob poskočnih zvokih zavrteli brhka dekleta, da so kar poletela. (Foto: M. Markelj)
DOMAČI “SVIT" POŽEL APLAVZ - Na zaključni reviji je občinstvo Z
veseljem prisluhnilo krškemu mešanemu zboru Svit. (Foto: L. M.)
Najboljši posavski pevci
Devet zborov na zaključni reviji Pesem Posavja 2000 -Brežiška Viva in sevniški oktet v Novo mesto
v
Se en Kult
2. Brežiški kulturni dnevi nared
BREŽICE - Vse je nared za začetek 2. Brežiških kulturnih dnevov, ki sta jih pod nazivom Še en Kult letos s skupnimi močmi pripravila lanski organizator in pobudnik festivala Kult 99 Društvo študentov Brežice in letošnji soorganizator Mladinski center Brežice. Namen prireditve ostaja enak - kulturno razgibati in obogatiti mesto ob sotočju Krke in Save ter ponuditi meščanom in drugim obiskovalcem pestro pahljačo brezplačnih kulturnih prireditev, ki se naj ne bi dogajale le za zidovi kulturnih ustanov, ampak tudi na ulicah, mostovih in v parkih. Še en Kult se bo začel 19. maja in bo potekal do 4. junija.
Ena od novosti festivala, ki so ga konec prejšnjega tedna predstavili vodja festivala Darko Šebrek, odgovorni za stike z javnostmi Tomaž Za-niuk, predsednik Društva Študentov Brežice Tadej Baškovič in direktorica Mladinskega centra Patricia Čular, je gotovo daljše obdobje trajanja. Lani so Brežiški kulturni dnevi potekali osem zaporednih dni, kar je ob zelo obsežnem programu prireditev povzročilo prenatrpanost, ki se je odrazila tudi v slabi obiskanosti nekaterih prireditev. Letos bo festival potekal 16 dni, poudarek pa bo na dnevih ob koncu tedna. Razširili so tudi vsebinsko zasnovo. V glasbenem programu se bodo že uveljavljenim koncertom zabavne in klasične glasbe pridružili koncerti jazza in klubski večeri z etno in filmsko glasbo, predstavile pa se bodo tudi foklorne skupine. Za posavsko zabavnoglasbeno sceno bo gotovo pomemben koncert posavskih glasbenih skupin v Kljunovih toplicah in izid skupne zgoščenke, ki bo omogočila promocijo manj znanih skupin v širši slovenski prostor. V gledališkem programu, ki je zasnovan na scensko nezahtevnih, vendar kakovostnih monodramah in uličnih predstavah, bodo novost plesne predstave, med njimi prvi nastop angleške plesne skupine Rair Experi-mental pri nas in plesna predstava Terminal s plesno skupino Flota, sicer pa velja omeniti predstavo Zijaha So-koloviča, s katero se bo Še en Kult začel, nastop skupine Ane Monro in zagrebškega Teatra Kerempuh. Najmlajšim obiskovalcem bo namenjenih več lutkovnih predstav. Likovno dogajanje bo ponovno potekalo na starem mostu čez Savo in Krko ter v mestnem parku z razstavami domačih likovnikov in otroškimi ustvarjalnimi delavnicami. Za ljubitelje filma je pripravljen program, v katerem bodo štiri filmske in štiri video predstave odličnih art filmov, ki jih v redni kinematografski mreži v Posavju sicer ni mogoče videti. Literarni večer bo le eden, več pa bo športnih prireditev, ki so prav tako novost v ponudbi Brežiških kulturnih dnevov.
Domačim ustvarjalcem se bodo pridružili ustvarjalci iz drugih krajev Slovenije in tuji iz Hrvaške, Velike Britanije, Madžarske in Avstrije, kar zagotavlja zanimivo in pestro kulturno dogajanje v Brežicah.
M. MARKELJ
KOSTANJEVICA - Stara samostanska cerkev nekdanje ko-stanjeviške cisterce je znova postala okolje, v katerem so na poudarjeno ubran način zaživele likovne stvaritve še enega umetnika, ki je sprejel svojevrsten izziv nekdanjega sakralnega prostora kot sodobnega razstavišča ter posebej zanj oblikoval razstavo svojih del. V vrsto uglednih umetnikov, ki so se že predstavili v tem osrednjem razstavišču Galerije Božidarja Jakca, se je letos uvrstil likovni ustvarjalec Vatroslav Kuliš iz Zagreba.
Njegovo razstavo so v sodelovanju z Galerijo Klovičevi dvori
MALA LOKA - Društvo Arti, ki je kot svoje poglavitno delovno vodilo zapisalo spodbujanje ustvarjalnosti na področju kulture, vzgoje in izobraževanja ter varstva okolja, naravnih vrednot in kulturne dediščine, si je za letos, ko stopa v četrto leto svojega delovanja, zastavilo obsežen program. V njem so slikarske in druge razstave, likovna in literarna kolonija, likovna delavnica, literarni večeri, koncerti, plesne in druge prireditve, ki jih bodo izvedli v lastni organizaciji in v sodelovanju s trebanjsko Knjižnico Pavla Golie in območno izpostavo Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Prizorišče vseh dogodkov je grad Mala Loka, ki mu artijevci pravijo kar “naš ustvarjalni dom”. Lastnik Dušan
Predsednica društva Arti Melita Zupančič in slikarka Katja Gorup na otvoritvi razstave.
Šparovec ga že nekaj let vztrajno obnavlja, z delovanjem društva Arti pa se graščina spreminja v kulturno prizorišče, ki postaja vse bolj opazno ne samo v trebanjski občini, ampak tudi v širšem slovenskem prostoru.
Sezono so na gradu sicer začeli že februarja z enotedenskim mednarodnim srečanjem EYFA, organizacije mladih za varstvo okolja in družbeno pravičnost, ter marca z odprtjem stalne razstave Dušana Šparovca, slikarja samouka in lastnika gradu, vendar pa je bila uradna otvoritev minulo soboto, 6. maja, zvečer, ko so odprli likovno razstavo diplomirane oblikovalke Katje Gorup iz Kopra. Mlada ustvarjalka, članica Artija, se z njo prvikrat predstavlja kot samostojna razstavljavka. Za to priložnost je izbrala serijo akrilov, ki jo je naslovila Vse moje pravljice. Slike, ki črpajo osnovni navdih iz
iz Zagreba odprli v četrtek, 4. maja, zvečer ob navzočnosti številnih domačih in tujih gostov. V kulturnem programu sta nastopila Zagrebški kvartet, ki je zaigral Beethovnovo skladbo, in slikarjeva hči Marta Kuliš, ki je zapela popularno duhovno pesem Amazing Grace. Samostojni kulturni delavec Vatroslav Kuliš iz Zagreba je leta 1976 diplomiral na zagrebški likovni akademiji pri prof. Šimi Petroviču, po opravljeni diplomi pa se je študijsko izpopolnjeval na potovanjih v Parizu, Mue-nchnu in Nevv Yorku. Ob slikarstvu se ukvarja še z grafiko in grafičnim oblikovanjem ter z
pravljičnosti, so na ogled v grajskem razstavišču in v bližnji Vurnikovi rotundi. Otvoritveno slovesnost je z glasbo popestrila kan-tavtorica Olga Weissbacher z izvirnimi šansoni, program društva pa je predstavila predsednica Melita Zupančič, ki je hkrati napovedala tudi skorajšen izid brošure o malološkem gradu izpod peresa zgodovinarke Tanje Cuder in pomembno prelomnico v društveni organiziranosti - Arti se bo letos preoblikoval v javni zavod, saj bo tako lažje izpeljati predvsem
mednarodne projekte.	.....
r 1	MiM
Na otvoritveni večer sejma v ponedeljek, 8. maja, zvečer so v goste povabili uglednega in vsestranskega pisatelja, dramatika in režiserja Žarka Petana, ki velja tudi za najuspešnejšega slovenskega in svetovno priznanega aforista. Njegovo življenjsko in ustvarjalno pot je orisala višja bibliotekarka Jadranka Matič Zupančič, nato pa se je z zgovornim gostom pogovarjala urednica kulturnih strani časopisa Dnevnik Majda Hostnik. Predahe v pogovoru je z zimzelenimi slovenskimi popevkami zapolnil kvartet violinistke Petre Božič. Petan je v poldrugi uri zanimivega
KONCERT PRI FRANČIŠKANIH
NOVO MESTO - V frančiškanski cerkvi bo v danes, 11. maja, ob osmih zvečer koncert iz cikla GM oder, v katerem se predstavljajo mladi glasbeni talenti. Tokrat bosta nastopili violinistka Kristina Šuklar in orglarka Andreja Golež. V duu in solo bosta zaigrali skladbe tujih in slovenskih skladateljev, med njimi tudi krstno izvedbo Koralne freske št. 2 Slavka Šuklarja.
gledališko scenografijo. Razstavljal je veliko predvsem po hrvaških galerijah, v Sloveniji pa se s samostojno razstavo tokrat predstavlja prvič. Arhitekturni prostor kostanjeviške samostanske cerkve je domiselno sprejel kot možnost za izrazito sproščeno formalno igro barvnih tekstur. Po enoletni pripravi se je odločil za brezkompromisno iluminacijo ambienta, za nekakšno odpiranje slikarskih barvnih oken, ki jih je ustvaril s 160 barvno intenzivno poslikanimi platni, nanizanimi v različno dolge oziroma visoke nize, smiselno postavljene na stene, v zidne niše in v restavratorsko prezentirana okna. “Z živo mrežo ritmičnega pulziranja horizontalno in vertikalno opredeljenih barvnih nanosov je v dobesednem pomenu animiral razstavišče, ki je tako postalo prostor slike, njen vitalni organski del, saj določa njegovo rast in energetski naboj,” je med drugim zapisal likovni kritik Marko Košan v razstavnem katalogu, ki je pospremil novo kostanjeviško razstavo.
M. MARKELJ
BALETNI NASTOP
NOVO MESTO - Plesna skupina Roza pirueta, ki pod vodstvom Sonje Rostan že vrsto let deluje na glasbeni šole Marjana Kozine, vabi na zaključno prireditev, ki bo v torek, 16. maja, ob šestih zvečer v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine.
ZBOROVSKI
KONCERT
KOSTANJEVICA - Kulturno društvo Kostanjevica bo imela v petek, 12. maja, ob osmih zvečer v samostanski cerkvi koncert Portoroškega zbora. Zbor, ki deluje pod umetniškim vodstvom dr. Mirka Slosarja, se je proslavil na številnih tekmovanjih doma in po svetu.
3MINI IN BALTAZAR
NOVO MESTO - Gledališka skupina 3MiNi in bAltAzAr bo nastopila v petek, 12. maja, ob osmih zvečer v Kulturnem centru Janeza Trdine s predstavo več avtorjev V vročini psi po malem grizljajo.
pogovora spregovoril o vseh področjih svojega delovanja, od proznega ustvarjanja, pisanja in režiranja radijskih in gledaliških iger do pisanja filmskih scenarijev in seveda aforizmov, po katerih je najbolj znan. Kot je povedal, je začel pisati aforizme v mračnem obdobju svojega življenja, ko je prestajal krivično kazen v beograjskem zaporu. Rojen “pod nesrečno zvezdo, petokrako in rdečo” ter “kapitalističnega” porekla (njegov oče je bil lastnik mariborske kavarne Astoria), je moral priložnosti iskati tudi zunaj meja domovine. To mu je očitno šlo dobro od rok, saj je na tujem izdal lepo število svojih knjig ter je v drugih državah režiral tudi več gledaliških in radijskih iger. V tujini ga niso spregledali niti pri priznanjih, saj je Petan med drugim prejel najuglednejšo avstrijsko nagrado. Čeprav je pesimist, kakršni naj bi praviloma bili po njegovih besedah vsi aforisti, pa ne verjame, da knjigi bije plat zvona. “Prepričan sem, da bo knjiga preživela,” je na koncu pogovora zatrdil. Množina knjig na razstavnih policah dolenjskega knji-
LESKOVEC PRI KRŠKEM -Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Območna izpostava Krško, in Posavsko pevsko združenje sta v soboto, 6. maja, povabila na večer kvalitetnega zborovskega petja. V prostorih OŠ Leskovec pri Krškem je namreč na zaključni reviji Pesem Posavja 2000 zapelo devet najboljših posavskih pevskih zborov, ki so bili
ABECEDA RANKA NOVAKA
RIBNICA - V Galeriji Miklo-va hiša bodo jutri, 12. maja, ob šestih zvečer odprli razstavo grafičnega oblikovanja Abeceda Ranka Novaka.
žnega sejma tej misli pritrjuje.
Sejemske prireditve so se v sredo nadaljevale z večerom branja za branje, na katerem je ob Alešu Debeljaku, Manci Košir, Ivanki Mestnik, Andreji Pleničar in Jožetu Zupanu sodeloval še študijski krožek širjenja bralne kulture pri Razvojno-raziskovalnem centru Novo mesto. Jutri pa bo med razstavljenimi knjigami potekalo še medobčinsko srečanje najmlajših literatov začetnikov z gostjo mladinsko pisateljico Deso Muck.
M. MARKELJ
izbrani izmed 21 pevskih zborov s treh aprilskih medobmočnih revij v brežiški, krški in sevniški občini. Letos je prvič nastopil mešani pevski zbor Žarek iz Dolenje vasi.
V soboto so tako zapeli: moški pevski zbori Stara vas - Bizeljsko, KD Kapele in oktet Jurija Dalmatina iz Ševnice; ženski pevski zbor KUD Brežice; vokalni skupini Corona iz Boštanja in Solzice iz Glasbene šole Brežice ter mešani pevski zbori: Svit iz Krškega, Primoža TVubarja iz Loke pri Zidanem mostu in Viva iz Brežic. Kot gostje nastopil novomeški mešani pevski zbor Pomlad. Kot prejšnje tri posavske revije je tudi tokratno zaključno revijo, ki jo je zelo prijetno povezovala Bernarda Žarn, strokovno spremljal prof. Janez Klobčar. Za najboljša zbora je izbral brežiški mešani pevski zbor Viva pod vodstvom Simone Rožman Strnad in sevniški oktet Jurija Dalmatina, ki ga vodi Emil Lenarčič. 26. maja se bosta udeležila medobmočne revije pevskih zborov Dolenjske, Bele krajine in Posavja v Novem mestu.
L. MURN
ZATLERJEVA RAZSTAVA
NOVO MESTO - V Galeriji Krka bodo v torek, 16. maja, ob osmih zvečer odprli razstavo del slikarja Marka Zatlerja. Mladi umetnik je bil lani julija eden od šestih likovnih ustvarjalcev na jubilejnem 20. Krkinem srečanju slikarjev, avgusta pa se je smrtno ponesrečil. Umetnikova dela bo predstavila Tatjana Pregl Kobe, z avtorsko glasbo pa bo otvoritev obogatil Drago Ivanuša.
PRVI LITERARNI VEČER V GOGI - Atrij Knjigarne Goga v Novem mestu je v petek, 5. maja, zvečer dočakal svoj literarni krst, saj so se s tem dnevom začeli letošnji literarni večeri, s katerimi bo Goga skušala popestriti kulturno dogajanje na Glavnem trgu in oplemenititi svojo ponudbo. Gost prvega literarnega večera je bil pisatelj Dušan Šarotar (na sliki desno) iz Murske Sobote. V pogovoru z Igorjem Divjakom je predstavil svoj knjižni prvenec, roman Potapljanje na dah, ki je izšel v zbirki Beletrina Študentske založbe in pritegnil precej pozornosti. Na vprašanja obiskovalcev seje pisatelj razgovoril tudi širše o nastajanju romanu, o pobudah in motivih, ki so ga pri tem vodili, ter a pisateljevanju nasploh. (Foto: M. Markelj)
KULTURNO SODELOVANJE - Razstava v Kostanjevici je plod dobrega kulturnega sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško, ki sta ga z udeležbo na otvoritvi potrdila tudi kulturna ministra Jožef Školč in dr. Antun Vujič. Na sliki: ministra s slikarjem Vatroslavom Kulišem (drugi z desne) in direktorjem Galerije Božidarja Jakca Bojanom Božičem.
Artijev ustvarjalni dom
Društvo Arti je z razstavo slik Katje Gorup začelo letoši\jo sezono - Niz prireditev na gradu Mala Loka
Knjige vabijo k ogledu in nakupu
V Galeriji Krka v Novem mestu poteka tradicionalni 23. dolenjski knjižni sejem -
Gost otvoritvenega večera je bil pisatelj, dramatik in režiser Žarko Petan
 *------------------------------------——■—   —
NOVO MESTO - V prostorih Galerije Krka v poslovni stavbi tovarne Krke je ves ta teden od ponedeljka do petka na ogled in naprodaj pestro knjižno bogastvo, ki so ga v letu dni, od lanskega do letošnjega maja, izdale slovenske založbe in drugi izdajatelji. Kulturno-umetniško društvo Krka, Knjigarna Mladinska knjiga in Knjižnica Mirana Jarca so namreč ponovno združili moči in pripravili tradicionalni Dolenjski knjižni sejem, ki že 23-ič zapored bogati kulturni utrip dolenjske metropole.
IN ST#
*
§
•"t?
Tatovi vse bolj nori na mobije
Neznanec v Karatu nakradel za 20 milijonov zlata in ur - Na PU Novo mesto zmanjšanje premoženjske kriminalitete - Prijetje petih vlomilcev ■ Porast tatvin mobijev • Previdnost
NOVO MESTO - Ropi tudi pri nas niso več redkost. Zadnje dni je na Dolenjskem odmeven vlom in rop v zlatarno Karat, last Akrona d.d. Ljubljana, na Glavnem trgu v noči na 28. april. Neznanec je v zlatarno neuspešno vlomil že 10. aprila, tokrat pa mu - ni še jasno, ali gre za istega človeka - je uspelo odnesti nakit in dragocene ure v vrednosti kar dvajset milijonov tolarjev. Kot so povedali na Policijski upravi (PU) Novo mesto, za storilcem (lahko jih je bilo tudi več) še poizvedujejo.
dežurni poročajo
APARAT IN ZASTAVA - Med Prvomajskimi prazniki je neznanec na cesti na Fužine na Mirni z nosilca vhodnih vrat osnovne šole ukradel gasilni aparat, z javnega droga Pa je snel tudi slovensko zastavo. Mirnska šola je oškodovana za 30 tisoč tolarjev.
AVTORADIO IN NOŽ - Neznanec je v noči na 4. maj v Brežicah na Parkirnem prostoru vlomil v osebni avto in ukradel avtoradio in skavtski nož.
VLOMILEC IMEL LAHKO 9vLO -1. maja je neznanec v okoli-C1 Šentjanža iz parkiranega osebnega avta, ki je bil odklenjen, ukradel avtoradio in mobilni telefon znamke Sagem v vrednosti 25 tisoč tolarjev.
S PULTA IZMAKNIL TELEFON - V gostinskem lokalu Arkade bar v Novem mestu je 30. aprila zvečer neznanec Z. T. iz Straže s Pulta izmaknil prenosni GSM aparat, vreden 30 tisoč tolarjev.
OKRADEN MLADINSKI KLUB - Neznanec je vlomil v pisar-po Mladinskega kluba Novo mesto
Sicer pa direktor PU Novo mesto Franci Povše stanje na področju kriminalitete označuje za obvladljivo. “V slovenskem merilu smo nadpovprečno uspešni pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj. Stanje na področju premoženjske kriminalitete kaže, da smo s primernimi policijskimi ukrepi v preteklem letu dosegli zmanjšanje tovrstnih kaznivih dejanj.” Lani so jih obravnavali 274, letos pa 253. Velik trud policije se kaže predvsem pri vlomih, ki so jih letos obravnavali kar četrtino manj kot lani. Še posebej pa so zadovoljni, da jim je ravnokar uspelo prijeti skupino petih vlomilcev, ki je na
VOZNICA UMRLA V BOLNIŠNICI
KRŠKO - 7. inaja je v novomeški bolnišnici umrla 43-let-na hrvaška državljanka Ž. M., kije bila 27. aprila kot voznica osebnega avta udeležena v prometni nesreči na hitri cesti št. 1 izven naselja Velika vas pri Krškem.
m iz odklenjenega predala odnesel ročno kovinsko blagajno z več kot 400 tisoč tolarji.
PIVO, MESO, VINO... - Lastnik Počitniške hišice v Koritnem pri Brežicah je oškodovan za okrog 30 tisoč tolarjev, ker mu je v noči na 6. maj neznanec ukradel pivo, meso, vino..	,
NA UDARU TREBNJE - 3. maja zvečer je bilo očitno na udaru Irebnje. Neznanec je na Baragovem trgu vlomil v poslovne prostore Vite. Ukradel je čekovne blankete in denar ter podjetje oškodoval za 80 tisoč tolarjev. V istem času je nekdo na Baragovem trgu vlomil še v šest poslovnih prostorov raznih oškodovancev, na silo odprl predale miz, vendar ni ničesar odnesel. Z vlomi je povzročil manjšo gmotno škodo.
PREVLADUJEJO TURKI
NOVO MESTO, KRŠKO - Med 'ilegalci, najdeniipi na našem področju, zadnje čase prevladujejo Tiir-ki. TUdi pretekli teden je bilo tako. Krški policisti so v noči na 28. april blizu Dobove prijeli dva Turka, ki sta mejo prestopila peš preko Sotle izven naselja Veliki Obrež. V noči na 30. april je skupina 21 Thrkov in štirih državljanov Bangladeša državno mejo ilegalno prestopila ravno tako preko Sotle v bližini naselja Rakovec. Policisti sojih ustavili blizu Kapel. 4. maja dopoldne pa so novomeški policisti pri zapuščenem mlinu ob reki Kolpi v naselju Uča-kovci prijeli devet Turkov. Poslali so jih na Hrvaško. Ravno tako se je zgodilo s tremi Romuni, ki so jih 5. maja policisti našli pri naselju Dalj-nje njive.
Dva umrla zaradi mamil
V Posavju lani zasegli 5988 g heroina, preko 4000 g marihuane,  17 g hašiša in uničili 198 sadik indijske konoplje
SEVNICA - Sevniški župan Kristijan Janc se je sestal z direktorjem policijske uprave Mihom Molanom in komandirjem policijske postaje Sevnica Sandijem Hervolom. Pogovarjali so se o problematiki mamil na območju občine Sevnica in ukrepih na tem področju, kije resno in zaskrbljujoče. V Sloveniji naj bi bilo po ocenah do 5000 odvisnikov od prepovedanih drog, ki porabijo letno do 500 kg heroina, policiji pa uspe letno zaseči le desetino teh količin.
V zadnjih letih so policisti in kriminalisti na območju policijske postaje Krško prijeli in ovadili nekaj združb in posameznikov. V letu 1997 so zasegli 2000 tablet ecstasyja, 375 g heroina, več kot 7000 g marihuane, 45 g hašiša in uničili 14 nasadov indijske konoplje. V letu 1998 so zasegli 2273 g kokaina, 563 g heroina, več kot
4000 g marihuane, 3650 sadik indijske konoplje, 25 g hašiša in uničili 16 nasadov indijske konoplje. Lani so zasegli 5988 g heroina, preko 4000 g marihuane, 17 g hašiša in uničili 198 sadik indijske konoplje. V občini Sevnica sta lani umrli dve osebi zaradi prevelike doze mamil. Prijeli so dve osebi, ki sta preprodajali mamila na območju sevniške občine in sta bili pred kratkim obsojeni na šestinpol- ter dveinpoletno zaporno kazen. Policisti so pripravili razne preventivne dejavnosti, več predavanj za učence, učitelje in starše o nasilju in mamilih med mladimi. Policija kot represivni organ lahko nastopa v boju proti drogam predvsem z ukrepanjem proti posledicam, v celovitem sistemu preprečevanja širjenja drog pa je lahko le del iz mozaika aktivnosti, ki bi jih bilo potrebno izvajati v družbi.
P.P.
območju Novega mesta vlamljala v gostinske lokale in trgovine ter kradla cigarete, alkoholne pijače, tehnično blago in denar. Po končani policijski preiskavi bodo kazensko ovadeni.
Število tatvin ostaja približno enako, rahlo pa se je povečalo zlasti na račun tatvin mobilnih telefonov, kar je zadnje čase zelo pogost pojav. Oškodovanci jih nezavarovane puščajo v avtomobilih, v lokalih na mizah ali v žepih obla-
• V slovenskem merilu seje število kaznivih dejanj na področju premoženjske kriminalitete v preteklem letu v primerjavi z letom 1998 povečalo kar za petino. Policija je obravnavala 45.342 primerov, predlani pa 37.765. Skoda, kije nastala pri poškodovanju in z odtujitvijo predmetov, znaša preko osem milijard tolarjev, leta 1998 pa nekaj preko šest milijard.
čil, ki jih puščajo na obešalnikih. “Policistom raziskava teh dejanj povzroča težave, ker veliko lastnikov mobitelov ne pozna serijskih številk aparata, znamke in številke kode, kijih dobijo ob nakupu telefona, tako da je pri rednem policijskem delu večkrat otežkočena identifikacija sumljivih predmetov, ki bi lahko izvirali iz kaznivih dejanj,” je povedal Povše.
Zato velja opozorilo, naj lastniki mobijev bolje poskrbijo za svoje premoženje, naj si zapišejo serijsko številko aparata, ki jo bodo ob morebitni tatvini lahko sporočili
KLJUB PREPOVEDI PELJAL NAPREJ
DRNOVO - Policisti so 7. maja ustavili 48-letnega M. K. iz okolice Krškega, vendar je preizkus z alkotestom zavrnil. Kršitelju so prepovedali nadaljnjo vožnjo, toda tega ni upošteval, saj so ga čez pol ure policisti znova ustavili v Krškem. Pridržali so ga do iztreznitve.
PUAN TRČIL V HIŠO
PRISTAVA - 6. maja so policisti obravnavali prometno nesrečo z materialno škodo, ki jo je povzročil 32-letni bosanski voznik tovornega vozila A. N. Trčil je v stanovanjsko hišo in dva osebna avtomobila, last S. K. in njegove žene s Pristave. Alkotest je pokazal, daje A. N. imel v organizmu 1,63 g/kg alkohola, vozil pa je tudi brez vozniškega dovoljenja. Čaka ga sodnik za prekrške.
DA NE BI GORELO - Skorajda sedemdeset gasilcev iz PGD Jablan, Mirna Peč, Globodol in Hmeljčič - med njimi dvajset pionirjev - je v nedeljo, 7. ttjaja, popestrilo mašno slovesnost na Malem Vrhu pri Mirni Peči. V cerkvico sv. Florjana, svojega zavetnika, so prišli v slavnostnem sprevodu, nato pa so skupaj z verniki in župnikom g. Janežem Šimencem prosili, da bi tudi v prihodnjem letu ognjeni zublji čim manjkrat presenetili mirnopeške krajane ozr. njihove domačije. Gasilci so na takšen način sodelovali že tretjič - prvič na Malem Vrhu in lani v Globodolu - obljubljajo pa, da jih je maja prihodnje leto spet mogoče pričakovati. (Foto: L. Murn)
po dolenjski deželi
• PAZLJIVO S ŠTOPARJI -Na naših cestah vedno bolj mrgoli štoparjev, ki bi se radi zastonj pripeljali. Nekaterim je sreča bolj naklonjena, drugim manj. 29. aprila je na takšen način neznanca vzel v avto voznik osebnega avtomobila A. B. iz Dolenjskih Toplic. Pobral ga je na avtobusni postaji na Brodu. Ko sta se pripeljala v Vavto vas, v bližino mostu čez Krko, pa je neznanec na hitro odprl vrata, toda preden je stopil iz avta, je z armaturne plošče ukradel prenosni telefon znamke Nokia 5110 ter stekel proti Straži. A. B. je za svoje dobro delo dobil res krasno zahvalo - oškodovan je za okrog 50 tisoč tolarjev.
• IZTOČIL 800 LITROV NAFTE - Med 28. aprilom in
3.	majem si je neznanec na gradbišču na regionalni cesti Sinji Vrh - Dalnje Njive kar sam postregel z nafto, ki mu je očitno zelo primanjkuje. Na dveh delovnih strojih je vlomil v rezervoarja in iz vsakega iztočil po 400 litrov. Nepridiprava še niso dobili, lastnik A.
S.	iz Hrasta pri Vinici pa je oškodovan za več kot 100 tisoč tolarjev.
policistom. Vse, ki se odločajo za nakup mobijev od fizičnih oseb preko oglasov, pa opozarjajo, da bodo pri tem previdni. To je namreč lahko eden od načipov prodaje ukradenih mobijev. V takih primerih svetujejo, da od prodajalca pred nakupom zahtevajo dokumentacijo, iz katere bo razviden izvor mobitela.
L. MURN
ANALIZA JAVNIH PROMETNIH POVEZAV
TREBNJE - Svetnik Jože Rebolj (DeSUS) je zahteval naj občinske službe izdelajo analizo javnih prometnih povezav v občini popoldne ob sobotah, nedeljah in ob praznikih, kajti očitno je, daje kakovost teh storitev močno padla, ker se prevozniki sklicujejo zgolj na ekonomiko.
NEPRILAGOJENA HITROST
KRMELJ - 38-letni R. D. je 1. maja ob 19.45 vozil kombinirano vozilo iz Krmelja proti Šentjanžu. V desnem nepreglednem ovinku je zaradi neprimerne hitrosti izgubil oblast nad vozilom. Zaneslo ga je v zemeljski nasip in vozilo se je prevrnilo na bok. Voznik je dobil hude telesne poškodbe, sovoznica pa lažje. Oba sta ostala na zdravljenju v novomeški bolnišnici.
ZAGORELO V SVINJAKU
VELIKO MRAŠEVO - 3. maja dopoldne je v Velikem Mraševem pri Krškem zagorelo v svinjaku zaradi kratkega stika na stenski luči. Požar se je nato razširil po lesenem stropu in ostrešju. Lokalizirali so ga lastnik in krški poklicni gasilci. Materialna škoda znaša okrog 50 tisoč tolarjev.
TARČI OŠ BREŽICE IN GLOBOKO
POSAVJE - Neznanec je med 22. aprilom in 3. majem z igrišča OŠ Brežice metal kamenje v zastekljeni del telovadnice in razbil 20 stekel v velikosti 144,5 x 25,5 cm. Škoda znaša okrog sto tisoč tolarjev. Pri OŠ Globoko pa je neznanec poškodoval gugalnico za dve osebi in leseno klop ter povzročil za 30 tisoč tolarjev škode. Šoli sta se očitno nekaterim res hudo zamerili.
1 DOLENJSKI LIST
Zadovoljni z inštruktorjem?
Z majem nov pravilnik o avto šolah - Več reda in strokovnosti - Kaj pa zamenjati predrto kolo, nadeti zimske verige?
S 1. majem je začela vefjati vrsta določil Pravilnika o delu avto šol, ki gaje na podlagi Zakona o varnosti cestnega prometa izdal minister za šolstvo in šport decembra lani. Pravilnik, ki je bil že nuja, saj ima stari letnico 1983, določa kar nekaj novosti predvsem pri kadrovskih in materialnih zahtevah za delo avto šol, novi predpis pa v nekaterih delih že upošteva evropske usmeritve. Mnogi pravijo, da gotovo prinaša več reda in strokovnosti v naše avto šole, ki so zadnja leta rastle kot gobe po dežju, kako kvalitetno so delovale, pa je drugo vprašapje. V Sloveniji jih je registriranih okrog 288, samo na novomeškem področju deset. In kako so vozniki zadovoljni s svojimi inštruktorji, predvsem z njihovo strokovnostjo? Kpj so morda pogrešali?
SERGEJA HERIC, svetovalka v Foto Asja v Novem mestu: “Vozniškega izpita sem se lotila s polnoletnostjo in mi je šlo, ter sem tako teste kot vožjo opravila prvič. Odločila sem se za zasebno avto šolo v Mariboru in bila zelo zadovoljna. Prej nisem še nikoli sedla za volan. Zdaj, po sedmih letih, vem, da so izkušnje najbolj pomembne. V avto šoli pa sem pogrešala učenje obnašanja voznika v posebnih pogojih na cesti, na primer na snegu ali ledu, ali kako se nadenejo zimske verige ali zamenja jiredrta guma. lega še danes ne znam.”
MATEJ SROVIN, ključavničar v novomeški Adrii iz Mirne Peči: “Spadam med bolj 'mlade’ voznike, saj imam vozniški izpit šele dve leti. Delal sem ga pri zasebni domači avto šoli in bil zadovoljen. Zdi se mi, da ti zasebni inštruktorji prej naredijo kakšno uslugo, lažje se da vse dogovoriti. Vidim, kako pomembne so izkušnje na cesti, vendar si jih mora vsak voznik pridobiti sam. Drugače ne gre. Sam sem žal že imel prometno nesrečo. Zdaj imam svoj avto, tudi zato sem na cesti še previdnejši.”
MARJANCA KOČEVAR, pesnica iz Novega mesta: “Vozniški izpit sem delala pri kočevski AMZS in bila zadovoljna. Prvič sem opravila tako teoretični kot praktični del. Zdi pa se mi, da bi morali inštruktorji kandidatu malo več povedati o samem delovanju motorja, kako se odpravijo manjše nepravilnosti, kje naliti olje, kako zamenjati avtomobilsko gumo ipd. Sama sem pogrešala tudi več učenja bočnega parkiranja. Prav gotovo pa premalo opozarjajo na kulturno obnašanje na cesti. Koliko je danes nestrpnosti in nepotrebne jeze, kar je tudi povod mnogim prometnim nesrečam!” JOŽE VRŠEČ, upokojenec iz Stare vasi pri Bizeljskem: “Mislim, daje prav, da se v avtošolah obetajo spremembe, saj zlasti mladi vozniki vozijo neodgovorno. Koliko je nesreč! Mladina misli, da ko naredi izpit, zna že vse. Sam imam vozniški izpit že blizu trideset let in zdi se mi, da so bili včasih mentorji strožji kot so zdaj. Mladim bi bilo treba dopovedati, da so na cesti odgovorni ne le zase, ampak tudi za druge. Manjka kulturnega obnašanja in strpnosti.”	L.	M.
r
L
ZVODNIŠTVO IN POSKUS UMORA
Služila z nakupom tujih “plesalk”?
Zakonca Šišič osumljena zvodništva - TUdi v nočnem lokalu v Krškem - Spravljanje v suženjsko razmerje? - Zaradi sporov žena preko znanke naročila umor moža ■ Obravnava preložena
KRŠKO - Po dobrih treh mesecih od vložitve kazenske ovadbe seje pretekli teden na okrožnem sodišču v Krškem pričela glavna obravnava zoper tri obtožence: domžalska zakonca Šišič, Ane in llašima, ki sta osumljena storitve kaznivega dejanja spravljanja v suženjsko razmerje (čl. 397/1 KZ RS), Ane Sišič pa je skupaj z Belokranjko Ankico Mavretič osumljena še storitve kaznivega dejanja poskusa umora (čl. 127/11. v zvezi s točko 4 in 2 in čl. 26/11 KZ RS).
Krški kriminalisti so že dlje časa spremljali dejavnost zakoncev Šišič. 52-letna Ane Šišič je lastnica oz. najemnica nočnih lokalov v Kranju, Sežani, Kranjski Gori in Krškem. Njo in njenega 48-letne-ga moža Hašima Šišiča so sumili, da se ukvarjata z zvodništvom oz. posredovanjem prostitucije v njunih nočnih lokalih. Spolne usluge so nudile plesalke predvsem iz vzhodnoevropskih držav. S tem v zvezi je bil podan sum, da so te proti svoji volji prisiljene v prostitucijo in jih na ta način spravljata v suženjsko razmerje. Kriminalisti so tudi ugotovili, daje Ha-šim na Madžarskem in Hrvaškem kupoval dekleta - večina je imela delovna dovoljenja za delo v Sloveniji - in jih nato preko svoje žene zaposloval v nočnih lokalih ali pa jih kot prostitutke posojal raznim drugim slovenskim in tujim odjemalcem. Na Madžarskem naj bi nakupna cena take plesalke znašala šesto nemških mark, če je bilo dekle že v Sloveniji, pa tisoč. Hrvaška dekleta so stala do tisoč petsto mark. Stranka, kije hotela preživeti prijetne urice s plesalko, je morala za spolne usluge odšteti tristo mark.
Med spremljanjem njune kriminalne dejavnosti so kriminalisi-ti zaznali, da je Ane Šišič preko znanke Ankice Mavretič iz okolice Metlike in njenega zeta za plačilo deset tisoč mark naročila umor svojega moža Hašima. Razlog menda tiči v njunih vse pogo-
• Senat je glavno obravnavo prekinil in jo premaknil na sredo maja. O izločitvi okrožnega državnega tožilca in vodje posebne skupine državnih tožilcev bo odločala okrožna državna tožilka, z ostalimi ugovori pa se bo senat ukvarjal kasneje.
stejših prepirih. Da bi policija naročen umor preprečila, je 28. januarja aretirala oba zakonca - še vedno sta v priporu - ter Mavretičevo in njenega zeta B. P. S kazensko ovadbo so bili privedeni k sodniku za prekrške. Ob aretaciji sta imela zakonca zaposlenih preko 40 plesalk.
Se preden je na glavni obravnavi okrožni državni tožilec lahko prebral obtožbo, je odvetnik Hašima Šišiča 5-članskemu senatu s predsednikom Antonom Medvedom in sosodnici Albini Krulc
predlagal izločitev okrožnega državnega tožilca in vodjo posebne skupine državnih tožilcev, ki zadevo obravnava, ker “je obtožba neutemeljena in sama s seboj v neskladju. Očitano kaznivo dejanje naj bi bilo dokazano z izpovedbo ene od plesalk, Marte Damjanovič, ki je sama povedala, da je Šišič ni spravljal v suženjsko razmerje in lahko zaradi nje takoj zapusti pripor,” je med drugim dejal odvetnik in predlagal, naj sodišče zadevo vrne v fazo preiskave ter okrožnemu državnemu tožilstvu naroči, naj obtožbo popravi.
L. MURN
SOSEDJE OPOZORILI NA POŽAR
BREZOVICA PRI MIRNI -4. maja okrog 22. ure je prišlo v Brezovici do požara na stanovanjski hiši, last zakoncev Š. S. in M. S. Požar, ki je zajel že večji del stanovanjske hiše, so opazili sosedje in zbudili zakonca, da sta se lahko nepoškodovana rešila iz hiše. Stanovanjska hiša je popolnoma uničena, pri gašenju pa so pomagali prostovoljni gasilci iz okoliških vasi. Vzrok požara še ugotavljajo, škoda po nestrokovni oceni znaša okrog dva milijona tolarjev.
DOLENJSKI LIST
li
Krka Telekom bo državni prvak
Novomeška Krka Telekom je po srečnem razpletu okoliščin vse bližje pred sezono nenačrtovanemu naslovu državnih prvakov - Za zdesetkano Pivovarno Laško pretrd oreh tudi v Laškem
GIMPEX NAJBOLJŠI
KOSTEL - Na tradicionalnem prvomajskem spustu veslačev po Kolpi od Srebotnika do Fare je bilo vsako leto tudi slabo vreme. To pa ni motilo dobre volje in prizadevanj veslačev, saj se jih je spusta udeležilo kar preko 70. Med raftaši so bili spet najboljši člani ekipe Gimpex iz Straže, na drugo mesto se je uvrstila prve ekipa policistov iz Kočevja, na tretje pa Rafting team iz Radencev, v posadki katerega so sodelovali tudi Kostelci. Skupno je tekmovalo 7 raftov. Izidi: v kanuju dvosed 1. Hočevar-Kovač, 2. Klarič-Vidoševič, 3. Rakovič-Hribar itd.; K-l-tekmovalci: 1. Avšič, 2. Irt, 3. Svoljšak; v K-l turisti: I. Lisac, 7,. Žitko, 3. Kožar.
JAKA MOŽE DRUGI V BOLGARIJI
NOVO MESTO - Motokrosist novomeškega Mela Jaka Može je na prvi dirki evropskega prvenstva cone C v motokrosu v bolgarskem mestu Samokpv zaSedefdrugO mesto. Nastopilo je 34 motokrosistov iz Hrvaške, Madžarske, Češke, Bolgarije, Ukrajine, Makedonije in Slovenije. Zmagal je Čeh Zdenck Ko-stelecky, tretji pa je bil Hrvat Marko Leljak. Od ostalih slovenskih dirkačev je bil Sebastjan Kern osmi, Rok Sitar deseti in Aljoša Jelovšek trinajsti.
GORENC DRUGI IN KANJA ČETRTA
DOLENJSKE TOPLICE - Jadralni padalci kluba za prosto letenje Kanja iz Dolenjskih Toplic je na tekmi državnega prvenstva v Rimskih Toplicah v soboto, 6. maja, med 17 ekipami osvojili 4. mesto, med posamezniki pa seje najvišje uvrstil Dušan Gorenc, ki je med 75 tekmovalci osvojil drugo mesto, Jaka Gorenc je bil enajsti, Janez Nose pa štirinajsti.
NOVO MESTO - Prvo tekmo finala slovenskega prvenstva so košarkarji novomeške Krke Telekoma v Laškem začeli zelo samozavestno, popolnoma odločeni, da se že na začetku ne bodo pustili presenetiti oslabljenemu moštvu Pivovarne Laško, kije dalo vse od sehe, da bi se kolikor-toliko enakovredno postavilo po robu presenetljivim favoritom za naslov prvaka, kar jim je tudi uspelo.	*
Novomeško moštvo je zaigralo dejansko brez napak, v prvih minutah pa je izkoriščalo predvsem pazljivost Laščanov, ki so si prizadevali, da bi storili čim manj osebnih napak. Novomeškim ostrostrelcem so tako pustili dovolj prostora, da so neovirano metali izza črte treh točk
in zadevali kot za stavo. Kar pa kar nekaj časa ni zaleglo, saj sta se na nasprotni strani Kunc in Jurak borila kot leva, polovila večino odbitih žog in popravljala nenatančne mete soigralcev. Do izdatnejše prednosti so Novomeščani prišli šele ob koncu prvega in na začetku drugega
DVOBOJ JUNAKOV PRVE TEKME FINALA - Takole sta se pod košem borila junaka prve finalne tekme letošnjega slovenskega košarkarskega prvenstva Dragiša Drobnjak (temni dres) in nekdanji plavalec celjskega Neptuna in slovenske reprezentance Gregor Jurak. V tem dvoboju je bil uspešnejši košarkar Krke Telekoma, ki je takole ukanil višjega in močnejšega Laščana in dosegel dve od 28 točk. (Foto: 1. V.)
Kljubovanje	“podeželskih
Izpad Uniona Olimpije in senzacionalni uspeh košarkarjev iz Novega mesta sprožil plaz užaljenih reakcij ljubljanske košarkarske klike - Če bo Krka Telekom prvak, je nastop v supraligi moralna obveza
Senzacionalni uspeh košarkarjev novomeške Krke Telekoma oziroma še bolj izpad na papirju favoriziranega Uniona Olimpije iz boja za deseti zaporedni naslov državnega prvaka še naprej buri duhove slovenske športne javnosti. Vodstvo Uniona Olimpije na čelu s trenerjem Sagadinom, direktorjem Lorbkom in predsednikom Mermalom je na zaporedna poraza reagiralo dobesedno otročje. Za lastno katastrofo obtožuje sodnike, češ da bi morali Olimpijo zaščititi pred grobimi nasprotniki, oziroma tako rekoč zahtevajo, da bi morali za to, da bi Olimpija ohranita svojo veličino in naslov državnega prvaka, skrbeti sodniki, ki bi morali Olimpiji zagotoviti zmago, tudi kadar je na igrišču slabša od nasprotnikov. Tako daleč pa sodniki na srečo slovenske košarke vseeno niso šli.
Sagadinovi izpadi pa niso nekorektni le do sodnikov, ampak tudi do konkurenčnih moštev. Govori, kot da bi trenirali le v Olimpiji, kot da bi skrbeli za mlade košarkarje le v Ljubljani. Do uspeha si v Novem mestu ali Laškem ne pomagajo nič drugače kot r Ljubljani. Povsod si prizadevajo vzgojiti dobre domače košarkarje, v vseh treh klubih si poskušajo pomagati z bolj ali manj uveljavljenimi tujimi igralci in naturaliziranimi tujci, povsod pa v svoje vrste vabijo nadarjene mlade košarkarje iz drugih okolij. Ni res, da lahko dobre košarkarje vzgojijo le v Olimpiji, v kateri pa razen Duščaka, ki le poredko stopi na igrišče, tako ni nobenega Ljubljančana. Dokaz, da svoj posel obvladajo tudi domači trenerji r drugih klubih, sta Matjaž Smodiš, ki je trenutno ob Nesteroviču in Fučki ver-
jetno najboljši slovenski košarkar, in Simon Petrov, za katerega je pred kratkim celo Zmago Sagadin dejal, da bi prišel Olimpiji zelo prav.
Razlike med tremi vodilnimi slovenskimi moštvi tako rekoč ni razen v klubskem proračunu, ki je pri Olimpiji nekajkrat večji od Novomeškega in Laškega. Dolga leta se Olimpijin proračun bogato polni tudi z novomeškim oziroma Krkinim denarjem, zdaj pa pristranski komentator in neusmiljeni kritik slovenskega športa Franci Božič brez sramu stopi na stran močnejšega in bogatejšega poraženega moštva in Novomeščane skupaj z Laščani imenuje podeželski povzpetniki.
Nihče ne dvomi, da je Olimpija najboljši in daleč najuspešnejši slovenski košarkarski klub. Če ne drugega, je to letos dokazala z uvrstitvijo v četrtfinale elitnega evropskega košarkarskega tekmovanja evrolige, kjer ni veliko manjkalo, da bi se že drugič uvrstila na zaključni turnir štirih najboljših. A to, da je najboljša v državi, bi morala dokazati tudi pod domačimi koši, pa tega letos ni storila.
Da so trditve Zmaga Sagadina o grobosti košarkarjev najboljših slovenskih moštev Krke Telekoma in Pivovarne Laško na precej trhlih nogah, dokazuje izid zadnje tekme pred polfinalom končnice, ko so po njegovem mnenju z nadvse nežno igro njegovi varovanci hudo poškodovali kar tri ključne igralce Pivovarne Laško: Mileta Lisico, Boštjana Nachbarja in Gregorja Hafnarja, ki bodo zadnje tekme svojega moštva v tej sezoni gledali v civilnih oblekah in z mavcem na rokah. Tako so laškemu moštvu preprečili, da bi se s Krko Telekomom enakovredneje borilo za naslov prvaka.Vse skupaj pa se vrti le okoli vprašanja, katero moštvo bo
prihodnjo sezono nastopalo v elitni evropski supraligi. Ta čast po pravilih pripada državnemu prvaku, morebitno drugo mesto v supraligi pa bi pripadlo drugouvrščeni ekipi, kot je bilo lani, ko je poleg Olimpije v evroligi igralo tudi Laško. A letos Sloveniji pripada eno mesto v elitni druščini najboljših košarkarskih klubov stare celine.
Ne glede na to, da je poleg reprezentance za točke Slovenije daleč najbolj zaslužna Olimpija, bi moralo to mesto pripasti državnemu prvaku, ki pa ga lahko odstopi drugouvrščenemu moštvu v državi. Če bo prvak Krka Telekom, lahko torej mesto v supraligi odstopi Pivovarni Laško, ta pa glede na vso gnojnico, ki jo že ves čas nanjo zliva ljubljanska košarkarska klika, mesta v supraligi zagotovo ne bi prepustila Olimpiji. Tako ljubljanskemu košarkarskemu lobiju ne preostane nič drugega, kot pritiskati na slovensko košarkarsko zvezo, da prekrši lani sprejeta pravila. To bi bila šele katastrofa za slovensko košarko in ne to, da hi v supraligi nastopali Novomeščani, kakor si domišljajo v Ljubljani. Zaradi vsega zapisanega bi bilo pošteno, da bi st v Krki Telekomu, če bodo seveda osvojili naslov prvaka, odločili nastopiti v supraligi, kar pa tako po igralski kot organizacijski plati Novomeščanom ne bo lahko. A to je zdaj njihova moralna obveza do vseh, ki so jim do sedaj stali ob strani, predvsem pa do vsega ostalega slovenskega športa, ki mora že leta trpeti podobne pritiske ljubljanskih športnih funkcionarjev, ki imajo v vodstvu posameznih športnih zvez ponavadi odločilno besedo.
IGOR VIDMAR
polčasa, ko se je še posebej izkazal Dragiša Drobnjak, ki je bil nerešljiva uganka za domačo obrambo in je tekmo zaključil z 28 točkami.
6 minut pred koncem srečanja so Novomeščani vodili z največjo razliko 16 točk (73:57). V zaključku srečanja so se Laščani le znebili strahu pred osebnimi napakami in se gostom približali na vsega pet točk zaostanka, potem pa jim je zmanjkalo moči in po peti osebni napaki Kunca tudi igralcev, s katerimi bi lahko resneje ogrozili zmago Krke Telekoma.
Po besedah trenerja Krke Telekoma Iva Sunare je tekmo odločila zbranost in prepričanje o lastni moči košarkarjev Krke Telekoma, ki imajo tako pred naslednjimi srečanji tudi psihološko prednost, seveda pa bila slika precej drugačna, če bi v moštvu Pivovarne Laško igrali Lisica, Nachbar in Hafnar.
Laški trener Aleš Pipan je Novomeščanom najprej čestital za zasluženo zmago in potarnal, da je proti tako močnemu nasprotniku težko igrati le s 6 do 7 igralci, poleg tega pa so se tudi preveč bali osebnih napak, ki bi njihovo moštvo še razredčile. Komentiral je tudi užaljene reakcije iz Ljubljane, češ da v Olimpiji vzroke za poraze vedno iščejo drugje, namesto da bi priznali lastne slabosti. To je po njegovem mnenju zelo nekorektno do ostalih klubov, kjer prav tako dobro delajo. Zatrdil je, da se Laščani ne mislijo predati in da bodo tudi na preostalih tekmah igrali na zmago. Vsaj eno tekmo želijo dobiti, da bo finale tako vsaj malo bolj zanimiv.
Prvo priložnost za revanšo so imeli Laščani že sinoči v Novem mestu, in če je niso izkoristili, jim preostane le še sobotno srečanje v Laškem, na katerem bi si Novomeščani v primeru sinočnje zmage na domačem igrišču že zagotovili naslov državnih prvakov.
I.	VIDMAR
KOŠARKA Liga Kolinska, finale končnice, I. tekma - PIVOVARNA LAŠKO : KRKA TELEKOM 79:85 (30:37); PIVOVARNA LAŠKO: Jurak 20 (4:8), Miletič 8, Goljo-vič 23 (8:9), Zarkovič 2, Dragšič 10 (2:2), Kunc 16; KRKA TELEKOM: Jevtovič 14, Petrov 14 (4:4), Smodiš 6 (1:2), Grum 10 (2:2), Drobnjak 28 (2:2), Ščekič 3, Nakič 10.
Prosti meti: Pivovarna Laško 14:19, Krka Telekom 9:10.
Met za tri točke: Pivovarna Laško 5:20 (Goljovič 3, Dragšič 2), Krka Telekom 10:19 (Jevtovič 2, Petrov 2, Drobnjak 2, Nakič 2, Šmodiš, Ščekič).
Osebne napake: Pivovarna Laško 19, Krka Telekom 22.
Pet osebnih: Drobnjak (37. minuta), Smodiš (38), Kunc (40).
ROKOMET
I.	SRL, drugi del, skupina za prvaka, 6. kol« - PRULE 67 : TREBNJE 28:24 (12:11); TREBNJE: Torlo, Ostanek, Hribar, Radelj 1, Begovič 1, Blagojevič 2, Šavrič 2, Stojakovič 4, Zupančič, Likavec 7 (3), Žitnik, Gradišek 1, Denac 3, Zvižej 3(1).
7. kolo - TREBNJE : CELJE PIVOVARNA LAŠKO 24:37 (11:15)
TREBNJE: Torlo, Ostanek, Hribar, Radelj 4, Begovič 1, Blagojevič, Šavrič 3, Stojakovič 4 (2), Zupančič, Likavec 4 (2), Žitnik, Gradišek 4, Denac 1, Zvižej 3; CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Vugrinec 6, Šerbec 7, Stefanovič
8, Tomšič 5 itd. Sedemmetrovke: Trebnje 6 (4), Celje Pivovarna Laško 2 (2).
Izključitve: Trebnje 4, Celje Pivovarna Laško 14.
Skupina za obstanek, 5. kolo -
RADEČE : DOBOVA 27:22 (11:12); DOBOVA: Škof, Alajbe-govič, Džapo 5 (1), Martinčič 2, Bogovič 1, Voglar 2, Deržič3, Urbanč 3, Kukavica I, Kranjčič 3, Kušič 2. INLES RIKO : SLO-
VAN 18:28 (9:12).
6.	kolo - INLES RIKO : DOBOVA 18:16 (11:7); INLES RIKO: Grm, Lesar 4, Ilc 4, Špoljarič, Ivance, Zbačnik, Pajnič 2, Henigman
1. Bartolj 1, Džokič 1, Ne. Hojč, Merhar, Dukič, Na. Hojč 5. DOBOVA: Džapo, M. Urbanč 1, Martinčič 4 (1), Bogovič, Voglar
3, Deržič 1, D. Urbanč 2, Škof, Kukavica 4, Kranjčič 1, Alajbe-govič, Radanovič, Kušič. LESTVICA: 7. Slovan 27, 8. Dobova 22, 9. Inles Riko 21, 10. Radeče 20,11. Andor Jadran 16,
12.	Izola Hoteli Morje 4.
MOTOKROS
4. dirka za državno prvenstvo, Semič, 250 ccm (3. dirka) -1. Sašo Kragelj (AMD Orehova vas) 40 (20+20), 2. Boštjan Kampuš (Sitar Dunlop RT) 34 (17+17), 3. Andrej Čuden (Fun Šport) 30 (15 + 15); 125 ccm (4. dirka): I. Jaka Može (MK Mel Novo mesto) 40 (20+20), 2. Sebastjan Kern (Petrol RT) 34 (17+17), 3. Rok Šitar (Sitar Dunlop RT) 28 (13 +15), 4. Primož Jazbar (AMD Brežice) 23 (10+13), 5. Marko Špehar (NIX Semič) 20 (11+9), 85 ccm: 1. Uroš Pernuš (MK Fortuna Trebnje) 37 (17 + 20), 2. Uroš Nastran (MK Fortuna Trebnje) 28 (20+8), 3. Miha Barle (AMD Šentvid) 26 (9+17):.. 5. Dejan Ogulin (N1X Semič) 24 (15 + 9); SKUPNI VRSTNI RED: 250 ccm (po treh dirkah): 1. Kragelj 120, 2. Kampuš 102, 3. Gajser 84, 4. Čuden 80; 125 ccm (po štirih dirkah): I. Kern 108, 2. Može 101, 3. Jaušovec 82; 85 ccm (po štirih dirkah): 1. Kurnik 120,
2. Koritnik 105, 3. Grušovnik 85.
NOGOMET
2.	SNL, 25. kolo - ŽELEZNIČAR L1GRO : ELAN 1:0 (0:0) LESTVICA: 1. Koper 61, 2. Tabor Sežana 58, 3. Aluminij 46, 4. Železničar Ligro 46,5. Elan 46,6. Esotech Šmartno 46, 7. Zagorje 38, 8. Živila Triglav 34 itd.
Dvoboj olimpijcev Jožetu Vrtačiču
Kar 14 zmag atletov z našega konca na otvoritvenem mitingu Olimpije - Obetavni Šentjernejčan premagal Horvata in le za las zgrešil tudi lastni državni rekord na 300 m
Osredpja disciplina sobotnega otvoritvenega atletskega mitinga Olimpije na štadionu v Šiški je bil tek na 300 m, kjer sta se za zmago pomerila člana slovenske štafete 4 X 400, ki bo jeseni nastopila na olimpijskih igrah v Syd-neyju, Šentjernejčan Jože Vrtačič in član domačega kluba Boštjan Horvat. Boljše je štartal Horvat, kije vodil vse do 50 m pred ciljem, v zaključku tekme pa je bil obetavni Šentjernejčan, ki je na tej razdalji s časom 33,55 tudi slovenski članski rekorder, hitrejši in je Horvata 10 m pred ci(jem prehitel, za svojim rekordom pa je zaostal vsega za 8 stotink sekunde.
Kar nekako v senci omenjenega dvoboja olimpijcev so dolenjski in posavski atleti v različnih starostnih kategorijah dosegli še 13 zmag in
pokazali, da so na letošnjo sezono dobro pripravljeni. Na mitingu v Celju je v nedeljo od atletov z našega konca zmagal le novomeški
Pokal Petra Klepca v Zagreb
Tradicionalno mednarodno veslaško tekmovanje na Kolpi pri Osilnici - Dve zmagi Nolimala
OSILNICA - Po uspešno izpeljanih tekmah za državno prvenstvo v raftingu sredi aprila so brzice Kolpe pri Osilnici ob koncu tedna gostile tudi kajakaše in kanuiste iz Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. V petek so se pomerili na 24. mednarodnem prvenstvu, v soboto so tekmovali za pokal Petra Klepca, v nedeljo pa so pripravili tradicionalno tekmo za odprto prvenstvo Hrvaške. Zaradi reprezentančnih obvez se prireditev, s katerimi so veslači počastili tudi praznik občine Osilnica, niso udeležili najboljši slovenski tekmovalci, prišli pa so skoraj vsi najboljši ka-jakaši iz Hrvaške in nekaj veslačev iz Bosne in Hercegovine.
Izidi: slovenski pokal, člani, K-l: 1. Nolimal 212,30, 2. Terdič (oba Avto hiša Real) 301,73, 3. Kauzer (Hrastnik) 226,05, C-l: 1. Mujcino-vič (Končar) 240,71; članice, K-l: 1. Salic (Soške elektrarne) 277,10, 2.Stojilov 301,73 , 3. Svoljšak (oba Avto hiša Real) 309,88; pokal Petra Klepca, člani, C-l: l.Mujcinovič (Končar) 200,31; K-l: 1. Nolimal (Avto hiša Real) 186,48; C-2: 1. Peček - Hohnjec (Končar) 200,10; članice, K-l: 1. Puhan 246,02, 2. Svoljšak (obe Avto hiša Real) 257,00; odprto prvenstvo Hrvaške, C-l: 1. Mujcinovič 205,45,2. Sedlar 208,38, 3. Herccg 209,54; K-l: I. Gliks 205,46; C-2: I. Peček - Hohnjec (Končar) 274,09, 2. 3 X C-l: I.
Zobec - Sedlar - Herccg (Zagreb) 119,70; 3 X K-l: 1. Bosec - Dujmič -Gliks (Zagreb) 123,12. M. G.
skakalec ob palici Primož Jeralič.
IZIDI: miting Olimpije v Ljubljani, člani, 300 m -1. Vrtačič (Krka Telekom) 33,63; 110 m ovire -1. Trajkovski (Brežice) 15,05; starejši mladinci, daljina - 1. Konda (Dolenjske Toplice) 651; troskok - L Kovač (Krka Telekom) 12,99; disk-
1. Meglič (Krka Telekom) 46,27; krogla (6 kg) - 2. Meglič (Krka Telekom) 14,67; kladivo (6 kg) -1. Hcra-kovič (Brežice) 53,33; mlajši mladinci, 100 m - 1. Kralj (Šentjernej) 11,74; palica - 1. Primož Jeralic (Krka Telekom) 430 cm; članice, kladivo -1. Kozmus (Brežice) 54,29,
2. Novak (Brežice) 45,98; starejše mladinke, 100 m - 1. Nose (Šentjernej) 12,33; 400 m ovire - 1. Peterlin (Krka Telekom) 1:10,71; troskok - 1. Praznik (Dolenjske Toplice) 11,94; mlajše mladinke, 800 m - 1-Bučar (Šentjernej) 2:21,80; višina -1. Budna (Brežice) 165. Miting v Ce(ju, člani, palica - 1. Jeralič (Krka Telekom) 420.
1 DOLENJSKI LIST
RADEU HRABRO PROTI PRVAKOM - V trebanjskem rokometnem klubu nimajo le izkušenega prvega moštva, ampak že slovijo tudi po dobri lastni šoli rokometa. Eden izmed obetavnih trebanjskih mladcev je tudi Marko Radelj (na sliki med strelom na gol), sin trebanjskega rokometnega trenerja Alojza Radija, ki je v soboto dobil priložnost šele proti koncu tekme, a je državnim prvakom nasul kar 4 gole. (Foto: I. V.)
Kolesarska dirka po si.ovf.ni.ii
V torek za majice Glavnem trgu
Start in cilj letošnje dirke Po Sloveniji na Glavnem trgu v Novem mestu - Začetek za šprinterje, vrhunec pa za hribolazce - Novomeščani spet z zelo močnim moštvom
NOVO MESTO - Letošnja dirka Po Sloveniji se bo začela v torek, 16. n,aja, s prologom na Glavnem trgu v Novem mestu, končala pa prav tam v nedeljo, 21. maja. V šestih dneh bo nekaj več kot 100 kolesarjev iz 18 moštev Prevozilo 916 kilometrov, svoj vrhunec pa bo dirka dosegla s kraljevsko od Ribnice do 1906 m visokega cilja na Mangartu etapo in vmesnim gorskim «Uem Na Vršiču.
Na dirki bo med 18 moštvi nastopila tudi mlada vrsta Mapeia, moštva, kije med poklicnimi kolesarji na vrhu svetovne jakostne lestvice. Od slovenskih moštev bodo nastopile Posadke domače Krke Telekoma, ljubljanske Perutnine Radenske Roga, kranjske Save, Perutnine Ptuja in kombinirana ekipa Dolenjske, od tujih moštev pa poleg Mapeia češki moštvi PKS Unit Expert in oko Vclamos, reprezentance Slovaške, Kanade in nizozemske pokrajine Rietveld, poljski Atlas Lu-kullus, švicarska Kia Villigcr, nem-“k* Team Coast ter italijanska poklicna moštva Amore&Vite, Canti-°a Tollo in Alexio. Zmagovalec bo v nedeljo v Novem mestu sedel v novi fiat punto, poleg tega pa si bo-oo kolesarji za najvišje uvrstitve v Posameznih etapah in v skupnem yrstnem redu razdelili še za 17.000 švicarskih frankov nagradnega skla-
Letošnja dirka Po Sloveniji se bo kot rečeno začela na Glavnem trgu v Novem mestu v torek, 16. maja, z • 2 kilometra dolgim prologom, ama prireditev na Glavnem trgu se
bo začela s predstavitvijo ekip ob 16. uri, prvi tekmovalec se bo na progo okoli središča mesta podal ob 17. uri, kdo bo prvi oblekel majico vodilnega v skupnem vrstnem redu pa bo znano nekaj minut po 19. uri.
V sredo bodo kolesarji tekmovali na 198 km dolgi etapi od Čateža do Radencev. S Čateža bo kolesarska karavana krenila ob 11. uri, ob 11.20 bodo kolesarji v Cerkljah, ob 11.40 v Drnovem, ob 11:45 v Krškem, ob 12.15 v Boštanju, potem pa bodo nadaljevali pretežno ravninsko preizkušnjo proti Celju in naprej proti cilju v Radencih.
Tretja 166 km dolga etapa bo potekala po tradicionalni progi s Startom v Radencih in krogi okrog Beltincev, ki bo prav tako pretežno ravninska in s tem lepa priložnost za šprinterje, kakršna sta Novomešča-na Boštjan Mervar in Milan Eržen. TTetja etapa od Slovenske Bistrice do Ljubljane čez Črnivec in Šen-turško goro bo ogrevanje za 204 km dolgo kraljevsko etapo od Ribnice čez Vršič na 1906 m visoki cilj na Mangartu, ki bo težka, kot ni bila še nobena etapa na dirkah v Sloveniji.
Klepec pred Damjanom Kromaijem
Lanski podprvak v duatlonu si je zmago nad domačinom na prvenstvu v duatlonu priboril v drugem teku
RIBNICA - Triatlonski kluba Ribnica pripravil državno prvenstvo v sprint duatlonu, ki se je udeležilo tekmovalcev iz vse Slovenije in Hrvaške. Prvenstvo so odprli osnovnošolci s tekom na 2 in 1 kilometer ter vožnjo s kolesom na 8-kilometr-skt progi. Pred Startom teka na 5 kilometrov za mladince, člane, veterane in članice so se vsi udeleženci z minuto molka spomnili lanskega državnega prvaka Saša Juraja, ki je umrl za posledicami prometne nesreče na treningu.
Damjan Kromar
Skupina najboljših petih tekmo-aicev, v kateri so bili Kromar, ■ ePec, Dinjar, Dolenc in Kregar, sl< i skuPaJ končala 5-kilometr-i tek, prav tako skoraj skupaj pa 0 končali tudi 25-kilometrsko kolensko preizkušnjo, tako da je o Prvaku odločaldrugi tek, dolg 2,5 nt, kjer je bil najmočnejši Uroš . Gepec, lanski podprvak, 16 se-
kund
za njim pa je ciljno črto preč-
kal d"l J ' PaJ'-1-
41 Ribničan Damjan Kromar.
Vlogo favoritke je med članicami Povsem upravičila Sobočanka Ma-
SEMIŠKI DERBI ORLU GOPIJU
SEMIČ - V soboto so belokranjski nogometaši v Semiču igrali 2. °lo lige v malem nogometu. V '_emiškem derbiju je Orel Gopi s 3:0 Premagal Grafiko Bucik. Ostali iz-d,: Kučar: Klub belokranjskih štu-entov 3:2, Dragovanja vas : Štor-rans5:l, Pekarna Črnomelj: Grib-J° 2:0, Partizan Črnomelj : Krokar . -L Mitraheum : Podzemelj 3:2. Na estvici vodi moštvo Orel Gopi.
teja Šimic, ki je tudi v Ribnici potrdila, da njeno enajsto mesto na svetovnem prvenstvu v Pertu ni bilo naključje.
Izidi: učenci OŠ, M-l: 1. Pogorelec 29:00,2. Peljaj 29:10, 3. Trdan (vsi TK Ribnica) 29:48; M-2: 1. Remic 28:51, 2. Ivančič (oba TK Ribnica) 33:39; dijakinje: 1. TVamte (TK Ribnica) 38:00; mladinci, člani in veterani, M-l: I.Trtnjak 1:18:16, 2. Avtac 1:12:53,3. Vaupotič (vsi TK Ribnica) 1:14:31; M-2: 1. Seme (Novice Extreme) 1:03:32... 3. Ponikvar (TK Ribnica) 1:05:16, M-3: 1. Velepec (Novice Extreme) 1:02:47, 2. Kromar (TK Ribnica) 1:03:3; M-4: 1. Kalan (Novice Extreme) 1:07:10; M-6: I. Škrlep (Trisport) 1:09:08; članice: 1. Šimic (Murska Sobota) 1:11:50.
M. G.
SMOLETOV KOLESARSKI VZPON NA MIKLAVŽA
NOVO MESTO - Športno društvo Smole in trgovina in servis kolesa Smole bodo v nedeljo, 14. maja, pripravili 3. kolesarski vzpon na Miklavža. Proga od Cerovega Loga do Miklavža je dolga 9,8 kilometra, ima višinsko razliko 696 m in je v celoti makadamska. Štart vzpona v Cerovem Logu bo ob 10. uri, prijave pa bodo prireditelji sprejemali na štartnem prostoru od 8.15 do 9.45. Udeležence bodo razdelili na tri moške in eno žensko starostno kategorijo, vsi udeleženci bodo prejeli spominsko medaljo in toplo malico. Čeprav je vzpon pretežno rekreativnega značaj, bodo bolje pripravljeni lahko tudi tekmovali. Dodatna pojasnila dobite po telefonu (07) 33 79 800 ali (041) 697 897. Prireditev bo ob vsakem vremenu.
NA GOLICO GLEDAT NARCISE
NARCISE - Planinska skupina Krka bo v nedeljo, 21. maja, pripravila planinski izlet na Golico. Odhod avtobusa izpred tovarne zdravil Krka bo ob 6. uri, povratek pa v ve.černih urah. Avtobus bo peljal do Planine pod Golico, kjer se bodo udeleženci izleta razdelili v tri skupine in se po različnih poteh napotili na vrh. Prevoz je za delavec Krke brezplačen, za druge planince pa cena znaša 2000 tolarjev oziroma 1500 tolarjev za otroke. Prijavite se lahko na Oddelku za oddih in rekreacijo v Krki do petka, 19. maja, ali po telefonu (07) 3312 537.
<£* KRKfkZDRAVILIŠČK
HOTELI OTOČEC
TENIŠKI CENTER OTOČEC
Štart v Ribnici bo ob 10.50, gorski cilj na Vršiču okoli 14.30 in cilj na Mangartu okoli 16. ure. Takrat bo najverjetneje praktično že znan tudi zmagovalec letošnbje dirke Po Sloveniji, saj nedeljska zadnja etapa od Nove Gorice do Novega mesta (187 km) naj ne bi bistveno vplivala na skupni vrstni red. Tokrat bodo kolesarji peljali skozi Ribnico (okoli 14. ure), Kočevje (14.15), Dvor (15.00), Sotesko, Stražo, zmagovalca dirke pa bodo Novomeščani na Glavnem trgu lahko pozdravili okoli 15.30 oziroma glede na tempo vožnje na-kaj minut prej ali kasneje.
I. V.
ŽIVAHNO NA KRKI - V nedeljo, 7. maja, je kajak raft klub Žužemberk pod vodstvom neutrudnega Emila Glaviča pripravil veslaško regato od vasi Krka do Žužemberka, ki se je je udeležilo rekordnih 200 veslačev iz Slovenije in tujine. Organizatorji so na več vmesnih postajah in na cilju dobro poskrbeli za okrepčilo udeležencev, manj pa za varnost, saj so bili štavilni udeleženci, ki so čez Krkine jezove in slapove veslali prvič, razen na zadnjem jezu v Žužemberku prepuščeni sami sebi, na srečo pa se kljub temu ni nihče resneje poškodoval. (Foto: I. Vidmar)
V Semiču je bil Može nepremagljiv
Semiški motoklub NIX pripravil četrto dirko za državno prvenstvo v motokrosu - Novomeščan Jaka Može suvereno v razredu do 125 ccm - Domačinoma Špeharju in Ogulinu dve peti mesti
STRANSKA VAS PRI SEMIČU - Semiški motoklub NIX je v nedeljo pripravil četrto dirko za državno prvenstvo v motokrosu v razredih 125 in 85 ccm in tretjo dirko za državno prvenstvo v razredu 250 ccm. Uidi tokrat je bilo najbolj zanimivo v razredu 125 ccm, Kjer je Novomeščan Jaka Može v obeh vožnjah zlahka opravil s konkurenti, tudi s Sebastijanom Kernom, ter tako dokazal, da njegov uspešni nastop v Bolgariji na dirki za evropsko prvenstvo ni bil naključen. Kljub suvereni zmagi je Može v skupnem vrstnem redu še naprej drugi, a zaostanek za Kernom je vse manjši.
V razredu do 250 se na tretji letošnji dirki Sašo Kragelj iz Orehove vasi prav tako kot Može v šibkejšem razredu ni pustil presenetiti, dobil je obe vožnji in še povečal vodstvo v skupnem seštevku. Andrej Čuden iz krškega Fun športa oziroma Bence Teama je po težavah, ki jih je imel na prvih dveh dirkah, na tretji dirki le uspel končati obe vožnji na tretjem mestu, za Kragljem in Kampušem. Z novimi 30 točkami je Andrej v skupnem vrstnem redu državnega prvenstva še naprej četrti, za tretjeuvrščenim Bogomirjem Gajserjem pa zaostaja le za štiri točke, tako da ga lahko na naslednji dirki, ki bo 21. maja v Mačkovcih pri Murski Soboti, še prehiti.
KOLESARSKA DIRKA ZA OSNOVNOŠOLCE
NOVO MESTO - Kolesarski klub Krka Tfclckom bo v četrtek, 11. maja (danes), ob 16. uri na velodromu v Češči vasi pripravil osnovnošolsko prvenstvo v kolesarjenju za učence od 5. do 8. razreda osnovnih šol dolenjske regije. Po pet najboljših bo prejelo s praktičnimi nagradami, vsi udeleženci pa si bodo lahko ogledali trening najboljših kolesarjev Krke Telekoma na velodromu, hkrati pa se bodo lahko včlanili v klub. Dodatna pojasnila dobite po telefonu (07) 33 22 839.
KRAŠEVEC DVAKRAT
NOVO MESTO - Obetavni mladi šprinter atletskega kluba Krka Telekom Matija Kraševec je v nedeljo na atletskem mitingu v Kranju zmagal med pionirji v teku na 60 m (7,23) in na 200 m (23,24). Od atletov Krke Telekoma je v teku na 100 m med mladinci s časom 12,25 zmagal tudi Goran Kokalovič.
Suriya najboljša med slovenskimi kobilami
Šentjernejčani in Krčani množično v Lescah
ŠENTJERNEJ, KRŠKO - Kasači konjeniških klubov Šentjernej in Posavje iz Krškega so v nedeljo, 7. maja, na hipodromu v Lescah prvič letos nastopili bolj množično in osvojili eno prvo, dve drugi in tri tretja mesta.
Zmago je s kilometrskim časom 1:20,8 slavila Surya z Vojom Male-tičem (Šentjernej) na dirki najboljših slovenskih kobil. Drugi mesti sta osvojila Loon z Ignacem Zagorcem na dirki za kasače z zaslužkom do 400 tisoč tolarjev s kilometrskim časom 1:21,8 in Valat z Jožetom Judežem na dirki kasačev pod sedlom. Tretje mesto so osvojili Sai Baba z Vojom Maletičem na dirki pod sedlom (1:35,5), Lamex B s Krešom Lučičem na dirki najboljših slovenskih in uvoženih konj (1:20,5) in Pina z Igorjem Novakom na dirki z zaslužkom do 200 tisoč tolarjev (1:23,1), kjer je bila Sai Baba z Vojom Maletičem (1:24,1) četrta.
D. J.
V razredu do 85 ccm je tokrat zaradi nastopa v Nemčiji manjkal lanski prvak Samo Kurnik, ki je dobil doslej vse letošnje dirke, tako da sta prišla na svoj račun člana trebanjskega motokluba Fortuna Uroš Nastran in Uroš Pernuš, ki sta dobila vsak po eno vožnjo, v skupnem vrstnem redu pa je bil boljši Pernuš.
Domačim dirkačem tokrat ni uspelo uvrstiti se na zmagovalne stopnice, kljub temu pa s petima mestoma Marka Špeharja v razredu 125 ccm in Dejana Ogulina v razredu 85 cmm ne bi smeli biti nezadovoljni.
Semičani so poskrbeli tudi za motokrosistični podmladek in zanj pripravili dirki v obeh razredih. V močnejšem, do 85 ccm, je zmagal Matevž Irt, mladi Krčan Nik Rovan pa je bil že četrtič zapored drugi in je drugi tudi v skupnem vrstnem redu. Nikov klubski tovari Denis Dolinšek je bil v prvi vožnji zelo dober, saj je bil skoraj ves čas na drugcirr mestu, potem gaje prehitel Nik, v drugi vožnji pa ga je izdala slabša telesna pripravljenost in je bil šele šesti, saj ga je prehitel klubski konkurent Tomaž Salobir. Th je bil
ELAN IZGUBIL V MARIBORU
NOVO MESTO - Za nogometaše novomeškega Elana je očitno nastopilo obdobje slabših izidov, saj igrajo z moštvi z vrha prvenstvene razpredelnice. V 25. kolo so se Novomeščani tako pomerili z mariborskim Železničarjem Ligrom in vse do 87. minute je kazalo, da bo njihova mrež le ostala nedotaknjena, ko je njihovo usodo zapečatil Žnuderl. Prav Železničar in pa Aluminij iz Kidričevega, s katerim bo Elan igral na domačem igrišču v nedeljo ob 16. uri, sta se z zmagama v 25. kolu po točkah izenačila z Novomeščani in jih s tretjega sedem kol pred koncem prvenstva potisnila na 5. mesto lestvice druge lige.
MLADINCI IN ČLANI ZA POKAL V NOGOMETU
NOVO MESTO - V četrtek, 11. maja, bosta nogometna kluba Elan iz Novega mesta in Bela krajina iz Črnomlja ob 17.30 na štadionu Por-toval v Novem mestu igrala tekmo polfinala članskega pokala medobčinske nogometne zveze Ljubljana. V sredo, 10. maja, se bosta ob 16.30 na četrtfinalni tekmi mladinskega pokala Slovenije na istem štadionu pomerili ekipi Elana in kranjskega Triglava.
KRANJEC ZMAGAL, MITROVIČ ŠE VODI
SEVNICA - Na majskem turnirju šahovskega kluba Milan Majcen v pospešenem šahu je nastopilo 18 šahistov, zmagal je Toni Kranjec, drugi je bil vodilni v skupnem vrstnem redu Milan Mitrovič in tretji Martin Povše.
KRANJEC TRETJI V AVSTRIJI
BRESTANICA - Igor Kranjec z Rožnega pri Brestanici, kolesar ljubljanske Perutnine Radenske Roga, je na dirki za avstrijski pokal v Gleis-dorfu zasedel tretje mesto. Prvi mesti sta osvojila domačina Werner Riben-bauer in Werner Faltheiner.
Tbm je bil v Meranu najboljši
Mirnski badmintonisti zmagovali v Italiji
MIRNA - Badmintonisti mirnskega Toma so med prvomajskimi prazniki nastopili na tradicionalnem mednarodnem mladinskem turnirju v Meranu v Italiji, kjer so tretjič zapored osvojili prvo mesto med ekipami in štiri zmage med posamezniki. Na turnirju je nastopilo 210 igralcev iz 8 držav v starostnih kategorijah od 13. do 19. leta. Špela Silvester je zlahka zmagala v kategoriji do 13. leta in bila obenem proglašena za najboljšo igralko turnirja. V njenem starostnem razredu je s tretjim mestom vse presenetila Aleša Draginc, v igri parov pa sta zmagali Taja Borštnar in Katja Strmole.
Med dečki se je s tretjim mestom izkazal Blaž Holc, v polfinalu pa sta igrala tudi Grega Skerbiš in Tadej Jezernik. V kategooriji do 15. leta je Urša Silvester tako kot njena sestra v mlajši kategoriji zmagala, v igri parov pa sta sestri Silvester v finalu morali priznati premoč hrvaškega para. V kategoriji do 19. leta je bil Žiga Strmole tretji, v igri parov pa sta skupaj z Ljubljančanom Miho Šepcem zmagala.
Jaka Može
v prvi vožnji četrti, v drugi peti in skupno prav tako peti, Denis pa je osvojil nehvaležno četrto. V šibkejšem razredu do 65 ccm je zmagal Jernej Irt (AMD Sitar), drugi pa je bil Trebanjec Fortuna.
MALENCANI NAJBOLJŠI V ŠAHU
VELIKE MALENCE - V nedeljo, 7. maja, so občinska turistična zveza Brežice, brežiški šahovski klub in turistično društvo Velike Malence v gostilni Prah v Velikih Malencah pripravili šahovski turnir društev občinske turistične zveze. Zmagali so Malenčani, druge so bile Kapele in tretje Sromlje. (B. H.)
SREČANJE NAVIJAČEV
NOVO MESTO - Novomeška navijaška skupina Trotters bo v soboto, 27. maja, ob 8. uri na Loki v Novem mestu pripravila tradicionalno srečanje navijaških skupin Slovenije, ki se bodo pomerile v malem nogometu. Med drugimi bodo nastopili tudi navijači Savinjskih Hopsov Hmelj boysi, navijači rokometašev Pivovarne Laško Florijani, privrženci košarkarjev Pivovarne Laško iz skupine Green bot-les pa Black Gringos (Mura) in Goriške vrtnice.
Žužemberčani so spet prvaki
Odbojkarji Žužemberka na finalnem turnirju prvenstva starejših dečkov premagali vse tekmece
ŽUŽEMBERK - Na finalnem turnirju državnega prvenstva v odbojki za starejše dečke so mladi Žužemberčani v Mariboru spet dokazali, da se v Suhi krajini z odbojkarskim naraščajem dela najbolje v državi. Mladi odbojkarji Žužemberka so veljali za favorite že pred začetkom prvenstva, upravičenost take vloge pa so dokazali tudi na igrišču. Na turnirju so se za naslov državnih prvakov pomerile ekipe Salonita iz Kanala, Sipa iz Šempetra, mariborska Galea in Žužemberk. Žužemberčani so na prvih dveh tekmah z 2:0 premagali Kanalce in Šcmpetrane, v finalu pa z 2:1 še Mariborčane. Naslov državnih prvakov so pod vodstvom trenerjev Toma Pečarja in Bojana Brulca osvojili Luka Brulec, Rok Nose, Andrej Nahtigal, Aleš Anžiček,
Danijel Sajevic, Gregor Krakar, Toni Mačerol, Robi Gorcnčič in Klemen Kužnik. Luka Brulec je bil v Mariboru proglašen za najboljšega igralca finalenga turnirja. Rok Nose pa za najboljšega napadalca. To je v petih letih obstoja odbojkarskega kluba Žužemberk že 19. medalja njihovih odbojkarjev na državnih prvenstvih, pri čemer niso štete medalje v odbojki na mivki.
V soboto čaka isto ekipo še nastop na finalnem turnirju državnega prvenstva osnovnih šol, saj vsi člani ekipe pionirskih državnih prvakov obiskujejo osnovno šolo Žužemberk, kjer bo tudi potekal finalni turnir, mlajše dečke pa v nedeljo čaka še nastop v Mariboru v finalu prvenstva njihove starostne skupine.
D. P.
't
NOVOMEŠKI OBČINARJI DRUGI - V petek so se v okviru prireditev Pohoda 2000 na Ljubljanici pripravili tradicionalno veslaško regato posadk slovenskih mestnih občin. Novomeščani (na sliki) so se dobro držali in vodili vse do 50 m pred ciljem, ko so Velenjčani kar z rokami prijeli njihov čoln in jih povlekli nazaj ter si tako na prebrisan način pomagali do zmage, Dolenjce pa zrinili na drugo mesto. (Foto: Smiljan Pušenjak)
Št. 19 (2646), 11. maja i
DOLENJSKI LIST
13
Odgovori, popravki in mnen
Seje položaj šolnikov res spremenil?
Do stavke v šolstvu ni prišlo - Sta bili stavkovni zahtevi doseženi? - Vsi učitelji z doseženim niso zadovoljni - Izborili le drobtinice
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)ohjavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”,vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Novomeški filmski lov za zakladom
DL 18, 6. maja
Prispevek Novomeški lov za zakladom o snemanju novega cjelo-večernega filma Na svoji Vesni bi rad dopolnil z informacijo o presnemavanju na filmski trak. Na Filmskem skladu niso neposredno obljubili denarja za presnetje filma, ampak so menili, da smo dovolj talentirani, da bi do te podpore lahko prišlo, če bo film zadostil kriterijem Filmskega sklada. Vnaprej namreč ne morejo ničesar obljubljati.
FRANCI KEK, Novu mesto
Kot dve poglavitni stavkovni zahtevi je SVIZ izpostavil spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za vzgojo in izobraževanje ter ureditev družbenega in socialnega položaja zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Do stavke ni prišlo, ker naj bi oboje menda dosegli. Pa smo res?
Kolektivna pogodba bo sicer dopolnjena, med drugim tudi s povečanjem količnika za psihofizično obremenitev, kar bo zneslo 0,43 točke oziroma 19.150 SIT bruto. Toda ali lahko to štejemo za uspeh? Vsota je razmeroma nizka, v celoti pa bo dodatek uveljavljen šele decembra 2001. Najbrž ni potrebno omenjati, s kolikšnimi podražitvami nas bo v tem obdobju osrečila vlada in koliko bo to zvišanje pomenilo do takrat. Nič! Prav tako neumestno pa je govoriti o realnem zviševanju naših plač, saj bo do tega prišlo v vseh panogah in bodo razmerja med osebnimi dohodki dejansko ostajala taka, kot so. Torej je vse skupaj le metanje peska v oči. Dejstvo je, da v dani krizni politični situaciji drugega niti ni bilo moč doseči, toda to nikakor ne sme pomeniti, da smo z doseženim zadovoljni. Nikakor ne! Menimo, da bi s stavko lahko dosegli precej več, pa tudi čas izplačila najbrž ne bi bil tako oddaljen. Menimo pa tudi, da bi se pogajanja morala nadaljevati tudi z novo vlado, saj je to edini način, da bomo res dosegli izpolnitev zahtev.
Nesmiselno se nam zdi ponovno navajati številčne primerjave z osebnimi dohodki v ostalih panogah, saj je vsem že zdavnaj jasno, da se plače v izobraževanju enakovredno “kosajo” s povprečnimi plačami v trgovini, gostinstvu, predelovalnih dejavnostih, kmetijstvu ipd., medtem ko se s plača-
Grmski park na prelomnici
Kdaj bo urejen park tako, kot si to zasluži?
Ob novomeškem gradu Grm je v zadnjih letih zopet začel opravljati funkcijo že pred vojno zasnovani park. Zasluge za njegovo oživitev gre predvsem Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki je s prihodom v grad pred leti zbudil skrb za park, za katerega po umiku kmetijske šole od tam v začetku osemdesetih let, ko je grad prevzel IMV oziroma kasneje Revoz in Adria, ni nihče skrbel.
Da je območje ob gradu Grm za Novomeščane privlačno, kažejo številni sprehajalci med tednom, še več pa jih je med vikendi. Vendar se park zaradi svoje usode v preteklosti kar utaplja v smeteh, ki pa jih ob gradu zadnje tedne med vikendi pobirajo novomeški Mladi liberalni demokrati.
Glede na omejene finančne možnosti in delovno silo, ki je na razpolago pri ZVNKD, in glede na to, da lastnik gradu in območja (IMV-holding) nima izoblikovane politike razvoja parka v skladu z
Poniževanje Slovenije s cirilico
Zaradi izplačila nemške pokojnine pošilja nemški nosilec pokojninskega zavarovanja (podjetje Siemens) nekdanjemu delavcu tega podjetja Francu Senekoviču iz Mozlja vsako leto zahtevo za dostavo potrdila o prebivanju. Vsakoletni dopisi iz Nemčije prihajajo v srbskem jeziku, napisani v cirilici. Na kočevski občini so g. Senekoviča večkrat opozorili, da niso dolžni izpolniti formularjev, ki niso prevedeni v naš jezik. G. Senekovič je že pred leti opozoril predsednika nemškega podjetja, naj po konvenciji, sklenjeni z Nemčijo, pišejo v slovenskem jeziku. Vprašalnik napisan v cirilici pa je prispel tudi letos.
Vprašujem zunanje ministrstvo RS Slovenije, zakaj ni tovrstno mednarodno poslovanje urejeno oziroma jezikovno usklajeno po konvenciji, sklenjeni z Nemčijo. Po desetih letih samostojnosti bi se naši državni organi vendarle morali potruditi in jezikovno urediti področje meddržavnega poslovanja.
IVE A. STANIČ Kočevska Reka
njegovo vrednostjo za Novo mesto, predvsem pa ker gre za tako rekoč edini razmeroma urejeni mestni in hkrati grajski park z močnim razvojnim potencialom, bi bilo primerno, da svoj delež skrbi zanj, denimo v obliki financiranja vzdrževanja in nadaljnjega razvoja parka, prevzame tudi Mestna občina Novo mesto. Ne le to, občina bo v interesu zaščite območja ob gradu vsekakor morala čimprej predstaviti ureditveni načrt za območje gradu Grm, saj bi se morebitne Sledi “agonije” IMV-holdinga mogle izkazati v že pred leti nakazani smeri. Tedaj je podjetje namreč prodalo del nekdanje vrtnarije ob gradu zasebniku, s čimer je bila okrnjena celovitost območja ter ovirana njegova funkcionalnost, zasebniku na drugi strani pa tudi niso bili dani pogoji za lasten razvoj oziroma osmislitev kupljene lokacije. Ureditveni načrt bi pač mogel preprečiti v grad in park neprimerno poseganje ter sčasoma sanirati obstoječe stanje; naj omenimo le preobsežno parkirišče v bližini gradu, katerega del bi lahko namenili za otroško ali športno igrišče, ki je nekoč tu že bilo.
Park Grm moremo zlahka videti kot kristalizacijsko jedro bodočega obsežnejšega novomeškega parkovnega območja raztegnjenega od Božjega groba, preko gradu Grm do Težke vode in morda vse do Doma za ostarele občane. Da bi to v prihodnje postala realnost bodo vpletene strani, predvsem pa IMV-holding in novomeška občina skupaj z danes sila betežno krajevno skupnostjo Kandija-Grm vsekakor morale začeti usklajeno delovati, preden bo prepozno.
TOMAŽ LEVIČAR Novo mesto
MOJA ULICA
Sem Sašo, živim na Seidlovi cesti 34 v Novem mestu. Stanujem v velikem bloku. V sosednjem bloku imam prijatelja Luka. Zraven mojega bloka sta bencinska črpalka in Mercator, v katerega hodimo redno kupovat. Imamo tudi očesno in zobozdravstveno ordinacijo. Zraven bloka je pokopališče in vrtec Labod. Na drugi strani bloka pa je trgovina Bine šport.
SAŠO DORNIŽ, 3. a OS Center Novo mesto
mi v zdravstvu, sodstvu in še kje niti približno ne morejo! In se tudi po tako opevanem zvišanju ne bodo! Torej bo naš družbeni in so-cialni položaj dejansko enak zdajšnjemu. Ničen! In žaljiv! Še zlasti, če primerjamo izobrazbeno strukturo večine zaposlenih v panogah, s katerimi smo z ramo ob rami. Mar res visoka izobrazba ne šteje nič? Je res lahko primerljiva s srednješolsko? In ali res mislite, da je delo v vzgoji in izobraževanju tako nepomembno, da si ne zasluži biti bolje ovrednoteno?
Mi ne mislimo tako! Zato smo ogorčeni, ker je pogajalska skupina dejansko odstopila od stavkovnih zahtev in se zadovoljila z drobtinicami. Sploh pa je nesprejemljivo, da je verjela “na besedo”, in govorila o doseženem, še preden so bili papirji podpisani.
Zdaj smo spet v slepi ulici, velika napaka pa bi bila čakati na nove kroge pogajanj. Menimo, da do stavke, ki je napovedana v mesecu maju, mora priti! Razumemo
vladno krizo, toda ta je lahko le začasno opravičilo, ne more pa postati izgovor za nadaljnje zavlačevanje.
Ne izgovarjajte se na učence in dijake, ki bi bili zaradi tega prikrajšani! Pouk jim odpade tudi zaradi drugih razlogov, pa je snov vseeno predelana. In čemu izvajati pouk v gimnazijah v celoti? Zakaj ne le v zaključnih maturitetnih oddelkih? Saj so tudi zdravniki med svojo stavko delali le za nujne primere...
Verjamemo, da to ni le mnenje delavcev naše šole, temveč da se z zapisanim strinjate tudi ostali člani SVIZ-a. Povejte na glas, da nismo zadovoljni! Tudi vsem tistim, ki bodo v prihodnjih tednih zasedali stolčke. Naj jim bo jasno, da naše zgodbe še nikakor ni konec!
SVIZ na EtrŠ Brežice
MARLIZZ SHOW- Ob majhnem izboru prireditev, ki bi bile obenem zanimive za otroke in odrasle, je minulo soboto in nedeljo v Kočevju, že dan poprej pa v Kočevski Reki, mlado in staro navdušil mednarodni mojster magije, čarovnik Marlizz. Skupaj z iluzionistko Majo sta izvedla več atraktivnih točk s področja iluzij, sicer pa so v dveurnem programu nastopile tudi živali, med katerimi je največ simpatij otrok požela opica Vili. Čarovnik iz Ptuja letos praznuje 20-letnico svojega delovanja in je zato ob tej priložnosti omogočil brezplačen ogled predstave vsem otrokom, ki obiskujejo kočevski vrtec. Svoj program na odru Šeškovega doma je zaključil s točko lebdenja pomočnice Maje v zraku. (Foto: M. L.-S.)
Naj bo knjiga naša sopotnica
Potrpežljivi krajani
Pred durmi je osemnajsta Vinska vigred, velika vinarska kulturno-zabavna prireditev, za katero so Metličani prepričani, da ji ni para v širšem južnem delu Slovenije. Tro-dnevna fešta sredi maja, brez dvoma odlična promocija belokranjskih vin, folklore, kulinarike in še kaj, je tudi prej hrupna zadeva, saj na treh mestnih trgih pozno v noč igrajo dokaj glasni ansambli, svoj prispevek h kalitvi nočnega miru pa prispeva tudi večtisočglava množica obiskovalcev iz domala vse Slovenije. Res, da so hiše na trgih že precej prazne, saj v marsikateri nihče ne prebiva, toda prebivalci, ki še vztrajajo v starem mestnem jedru, zaslužijo pohvalo, saj v vseh teh letih prireditve v organizaciji belokranjskih vinogradnikov ni bilo slišati pritožb. Vsaj javnih ne, četudi se ve, da je k županu, ki je po nenapisanem pravilu predsednik pripravljalnega odbora Vinske vigredi, priromalo kakšno pisemce z malce jezno vsebino, češ ljudstvo se zabava, mi, Metličani, pa ne moremo v miru spati.
Spomnimo se primerov iz drugih slovenskih mest, ko so krajani s pritožbami nad prireditvami podobne vsebine, kot je metliška Vinska vigred, pri občinskih oblasteh dosegli njihovo ukinitev. Občanom Partizanskega, Mestnega in Trga svobode bi lahko dal metliški župan Slavko Dragovan vsaj za rundo pijače, če jih že na pečenko zaradi omejenih sredstev reprezentance ne more (ali noče) povabiti.
TONI GAŠPER1Č
Začel se je 23. dolenjski knjižni sejem - Vse manj časa za branje knjig - Berimo, preden otopimo!
Ta teden ima glavno besedo knjiga. Vsa knjižna bera je predstavljena in razstavljena za nas, ob tem pa so še zanimivi večeri z gosti. Začel seje namreč 23. dolenjski knjižni sejem. Statistika in raziskave potrjujejo, da je knjigi odmerjen le majhen del našega prostega časa, da berejo le še otroci (predvsem zaradi šole) in upokojenci, ostali pa največkrat kuharske in vrtnarske priročnike. To sicer dvigne odstotek bralcev, a pravega branja za dušo in srce je vedno manj.
V borbi za časom smo najprej izgubili čas za druženje s knjigo. Bolj preprosto je sedeti pred oltarjem hiše - televizije, gledati tudi slab program, ki pogosto prej poneumlja, kot izobražuje, in tako počivati. Nič več ni časa za to staro prijateljico, ob kateri smo odraščali in spoznavali svet, ko so vam drugi brali ali pripovedovali. Tako postajamo roboti, ki nas
goni čas in hitimo in nimamo več časa prisluhniti sebi, spoznati zapisane skrivnosti. Ob nas ostajajo neodprte knjige, ostaja misel, kije nismo odkrili, in izginja želja, da bi vse to vendar doživeli.
Zdaj je čas za premislek in akcijo! Berimo torej! Preden otopimo in otrdimo za vse lepo v nas in okoli nas, si vzemimo čas zase in za knjigo. Berimo zase, za druge, z drugimi. Priredimo si bralne večere, ko bomo s svojimi domačimi, otroki, prijatelji, vnučki in sosedi brali ali kramljali o knjigah. Preberimo drug drugemu kaj lepega vsaj enkrat na teden! Tako so spet sklenjen krog in veriga, ki jo je začasno pretrgal čas in nadaljevalo se bo, kar seje s knjigo začelo: širiti obzorja, ujeti spomin in preteklost, uživati v besedi in jeziku ter misliti.
ELIZABETA VARDIJAN članica študijskega krožka za širjenje branja pri RIC-u
Gasilcev meja ne ovira
Z občnega zbora gasilske zveze Kočevje
KOČEVJE - Na občnem zboru Gasilske zveze Kočevje sredi aprila so delegati in gostje ugotovili, da ima gasilstvo na območju te zveze bogato tradicijo. V Koprivniku so junija lani praznovali 120 let obstoja in delovanja gasilske organizacije, več društev je v preteklosti praznovalo stoletnico delovanja, v PDG Kočevje pa so marca praznovali 122 let delovanja.
Gasilci so bili dejavni tudi na področju operative. Opravili so 139 izvozov zaradi nastalih požarov in drugih dogodkov. Število intervencij se zmanjšuje. PDG
Kočevje je zabeležilo največ intervencij, in sicer 37. V dveh primerih so sodelovali na intervencijah v Republiki Hrvaški. Ocenili so,
da se uveljavlja pozivanje gasilcev s pozivniki zlasti zaradi dobrega
PAM JC-fKBPSEPNIK i/tApe
'rt
dela Regijskega centra za obveščanje v Ljubljani. Sodelovanje z občinskimi organi je zadovoljivo, posebej z županom Jankom Vebrom, kije prisostvoval temu zboru. Z izobraževanjem so zadovoljni: 38 članov je opravilo tečaj za gasilca, 64 tečaj za vodjo enote in si tako pridobilo čin nižjega gasilskega častnika, 68 članov pa se je udeležilo dopolnilnega izobraževanja za delo s prenosnimi motornimi brizgalnami. Vaje so priredili gasilci v Salki vasi, Dolgi vasi in Kočevju. Menili so, da bodo morali več storiti pri vključevanju mladih v društva. Priredili so tek-
movanje v Koprivniku in sodelovali v Ribnici, kjer je bilo regijsko
tekmovanje.
Gasilci z območja občin Kočevje, Kostel in Osilnica zadovoljivo sodelujejo z gasilci Primorsko-
goranske županije, Čabra in Plešč. To so potrdili tudi predstavniki
fM
Vf*.
, J/'',
'/'J-*. 4
i/J.
AseZJ
omenjenih organizacij Slavko Gauš iz Reke, ki je član predsedstva Gasilske skupnosti Hrvaške iz Zagreba, Filip Ožbolt iz Čabra in Vladimir Kuzule iz Plešč, kije dal priznanje poveljniku PDG Kočevje Alojzu Tomšiču.
Zboru so prisostvovali predstavnik GZ Slovenije Alojz Tirgu-šek, predstavniki GZ Ribnice Janez Zuk, Dobrepolje Jože Lenarčič in Grosuplje Andrej Bahovec. Ob koncu letnega obračuna sta predsednik GZ Anton Fajfar in poveljnik Jože Mihor ugotovila, da so gasilci na območju te zveze opravili mnogo prostovoljnega dela v prid reševanja zasebnega in družbenega premoženja kakor tudi ostalega dela, za kar zaslužijo priznanje in pohvalo. Omenili so še, da so bili zelo prizadevni tudi gasilci v Predgradu, ki so obnovili poslopje doma, katerega otvoritev bo avgusta letos.
• -vd
Ive A. Stanič
Politične anonimke
V knjigi Iva A. Staniča
KOČEVSKA REKA - Pred kratkim je pri založbi Erro iz Novega mesta izšla knjiga Ive A. Staniča iz Kočevske Reke z naslovom “Politični biciklisti pišejo anonimna pisma.”
“Biciklist” (po Slovarju slovenskega knjižnega jezika, I. knjiga, str. 129) pravijo na terenu tovarišu, ki 'upogne’ hrbet navzgor, navzdol pa pritiska” (B. Kidrič).
Ive A. Stanič se je uveljavil kot pisec pisem bralcev, tudi na straneh našega lista je reden gost. V predgovoru knjige je dr. Milan Zver zapisal, da je Ive znan kot človek brez dlake na jeziku, ki se vztrajno upira vladajočim interpretacijam. Zaradi tega je mnogim postal trn v peti.
“Na anonimna pisma do leta 1997 običajno nisem bil pozoren in sem jih zato povečini zavrgel, nekatera tudi neprebrana, saj so bila napisana po istem kopitu. Pri mnogih sem se zabaval. Šele zadnji dve leti jih načrtno shranjujem. V začetku letošnjega leta pa sem se odločil za javno objavo, čeprav jih je bilo preveč, da bi objavil vsa,” je ob izidu knjige povedal Ive A. Stanič. Pravi, da kar precej trditev v anonimnih pismih temelji na laži. “Nikoli nisem bil vključen v Zvezo komunistov, čeprav v mnogih pismih anonimni pristaši kontinuitete to neprestano ponavljajo. Bil sem eden prvih političnih disidentov na Kočevskem in ves čas pisec kritičnih člankov. Zavoljo tega sem bil neza-željen v osnovni šoli v Kočevju in izločen iz podjetja Snežnik v Kočevski Reki.” V prvem delu knjige je 34 njegovih člankov in odgovorov nanje. V drugem delu so faksimih anonimnih pisem, naslovljeni na nekatere ugledne Slovence (Janša, Peterle, Rode, Hvalica). Težo drugi Staničevi knjigi - dajejo tudi strokovni prispevki dr. Milana Zvera -Nov medij, Leona Marca - O piscih anonimk in dr. Cveta Gradišarja Razmišljanja psihiatra.
M. G.
*
ZA DIALIZNI SKLAD
V času od 3. aprila do 7. maja se je za projekt “Dializa 21)00” nabra-
i.» •“> nn 7oo	 i......
lo 2.012.789 tolarjev, do sedaj je zbranih 19.493.525 tolarjev. Daro-
vali so: Društvo ledvičnih bolnikov
1.300.000	tolarjev (od vstopnic organizacije koncerta Dializa 2000); od sto do 200 tisoč: Lek. d.d., Ljubljana; Zavarovalnica Triglav OE, Novo mesto; od 20 do 70 tisoč Dolenjske pekarne (dobrodelni prispevek); Kulturno društvo Jože Mihelčič, Semič; krajani Paderšičeve ulice (namesto cvetja za pok. I. Kocijančič); Društvo računovodij, finančnikov in revizorjev Novo mesto; krajani Broda (namesto cvetja za pok. J. Urbanč); od 5 do 15 tjsoč: DU Gradac; Vlado in Karla Škrinjar; PBS 6.4; do 2.000 tolarjev: Anica Brezovar in Jusufu Ahmelaj-Vsem darovalcem se zahvaljujejo.
^DSKI OBIČAJI - V Črnomlju je bila pretekli konec tedna prva la y.m°čna revija folklornih skupin iz Bele krajine. Dolenjske in Posav-: '■ ljudskimi pesmimi, plesi in običaji se je predstavilo šest folklornih sku-C Semiška ohcet iz Semiča (na fotografiji), KUD Ivan Navratil iz Met-e ter skupine iz Vinice, s Senovega, Artič in Dragatuša. (Foto: M. B.-J.)
Jit. 19 (2646), 11. maja
ZA ČISTO TEMENICO - Mirnopeški ribiči so pod vodstvom Petra Cesarja pod okriljem Ribiške družine Novo mesto, pododbor Trebnje, v nedeljo izvedli delovno akcijo čiščenja reke Temenice. S kamnom so zgradili tudi več prezračevalnih jezov, s katerimi so pripomogli k izboljšanju življenja rib in ostalega življa v Temenici. Ribiče tudi v prihodnje čaka veliko dela, saj je Temenica v Mimi Peči vsako leto bolj onesnažena, obstoječi jezovi pa so potrebni temeljitega popravila. Mirnopeški ribiči se zahvaljujejo lastnikom zemljišč za nemoten dostop do reke, podjetniku Zdravku Kukovcu za prevoz kamenja in vsem občanom za njihovo podporo, ribičem pa želijo dober prijem. (Foto: P Cesar)
DOLENJSKI LIST
Izmozgane babice
Pisci besedil za narodnozabavne ansamble opevajo poleg mam, domačega kraja, brhkih deklet in rujnega vinca tudi babice, predvsem zato, ker vedo, da se bo pesem rolala po radijskih postajah v oddajah, v katerih poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Že naslednjič dobro prisluhnite! V omenjenih umetninah so babice dobre, nenadomestljive, ljubljene, sive, zgarane, tresočih se nog in rok, polne gub zaradi prestanih skrbi in neprespanih noči. Lepo je, da jih imajo vnukinje in vnučki nepopisno radi, da jih prosijo, naj bolje pazijo na svoje zdravje, ter da jim pošiljajo koše poljubčkov, toda pretiravati res ne bi bilo treba. Mislim na izmozganost, utrujenost, na roke, ki nemočno ležijo v naročju, ko so razdale vse, kar so imele - pa še več.
Kar poglejte današnje babice! V glavnem niso nikakršne pokveke, odpisanke ali nebog-Ijenke, ne, to so ženske v najlepših letih. Marsikatera jih nima več kot štirideset, resnici na ljubo, jih je nemalo tako dobro ohranjenih, da moraš dvakrat pogledati, če hočeš biti stoodstotno prepričan, katera je hčerka in katera je njena mama, se pravi otrokova babica. Prve so včasih videti zavoljo načina življenja, v katerem ni manjkalo divjih žurov s cigaretami, mamili in alkoholom, zdelane kot turška zastava po hudem boju. Stihotvorcem na srce: če že pišete o babicah, jih prikazujte v pravi luči, četudi jim verjetno podoba mučenic ne gre pretirano na jetra, sicer bi kaj podobnega že zdavnaj same napisale.
TONI GAŠPERIČ
Tabor mladih že odprl svoja vrata
Letos pričakujejo več kot 2000 mladih
DOLENJSKE TOPLICE - Delavci Društva prijateljev mladine Mojca Novo mesto so ob pomoči osmih delavcev iz programa javnih del v aprilu pripravili vse potrebno za sprejem prvih gostov v Taboru mladih v Dolenjskih Toplicah. Med prvomajskimi počitnicami so že šesto leto zapored gostili 80 mladih plavalnih upov iz Ljubljane in Radovljice pa tudi iz drugih koncev Slovenije.
V tem tednu pa Tabor mladih gosti 80 kočevskih šestošolcev, ki imajo skupaj s 40 vrstniki iz Dobrne šolo v naravi. Kočevarji se bodo od delavcev Društva prijateljev mladine Mojca poslovili v soboto, že v ponedeljek pa bosta v tabor prispeli skupini otrok iz Ljubljane in podgorjanskih Brusnic. Do konca šolskega leta se bo zvrstilo še 25 šol v naravi, do zgodnje jeseni pa bo tabor nudil gostoljubje skupinam mladih, organiziranih v različne skupine. Skupaj bo letos v taboru bivalo več kot 2000 mladih. Večina od njih je v taboru bivala že nekajkrat, zato so mladi glasbeniki iz vseh koncev Evrope, gluhi in naglušni otroci iz vse Slovenije, mladi iz Trbovelj, Logatca, Nove Gorice, Portoroža in Kranja, košarkarji iz Porta Guara blizu Benetk, otroci iz dolenjskih socialno ogroženih družin in še nekateri drugi z gostitelji že stari znanci.
Posebno veliko zanimanja med slovenskimi osnovnošolci je za udeležbo na Veselih počitnicah in počitnicah po angleško, ki bodo letos potekale od 30. julija do 6. avgusta. Letos pa društvo prvič pripravlja tudi Vesele počitnice za vse dolenjske osnovnošolce, ki bodo v Taboru mladih v času med 9. in 15. julijem.
OKROGLA MIZA O ŠPORTNEM DOMU
SEVNICA - Tukajšnje društvo za športno rekreacijo in vzgojo Partizan vabi v sredo, 17. maja, ob
13.	uri v Viteško dvorano sevni-škega gradu na okroglo mizo o športu v luči projekta obnove večnamenskega doma in dvorane TVD Partizan Sevnica. Predvidevajo rušenje objekta na Kvedrovi in gradnjo povega. O tej projektni ideji ter o športno-rekre-ativnih programih za mladino in odrasle v okviru akcije “Šport za vse” bodo spregovorili številni vabljeni, tudi predstavniki občine in Športne zveze Sevnica.
 ^
iz & lo o e n& k^ lirike
ULENJCI NA HVARU - Na letošnje prvomajske počitnice smo v okviru radicionalnih izletov, ki jih pripravlja Dolenjski list skupaj z turistično tjgencijo Mana, peljali na Hvar dvesto naročnikov in bralcev Dolenjskega ‘sta. Pripravili smo bogat animacijski program v zabavnih in športnih ig-£ nepozabna bosta ostala oba enodnevna izleta, prvi s piknikom na ojsko plažo in drugi po otoku, kjer so se z gostoljubnostjo izkazali tako otelski delavci kot domačini, v Jelši pa še posebej Tonči Plenkovič. (Foto: Majda Luzar)
Kdaj rušenje hiš v Marinči vasi?
Razpadajoče hiše zožujejo cesto
Studenca
Vštric spod gore zelene izvirata studenca dva in kakor pot ju žene, hitita r plan neutegoma.
Na dvoje gresta pota, na dvoje bolj, skoz bolj navzdol, končala teke bota, al’ več se videla nikoT.
(Simon Jenko)
• , ^ISKA VAS - Gradnja apartmajskega naselja Topliška vas v Dolen-f	Toplicah je	v polnem teku. Gradbeni del zaključuje Begrad, investi-
°r'novomeška obrtna zadruga Hrast pa bo s svojimi člani opravila ljučna obrtniška dela in zunanjo ureditev. Predvidoma bo Topliška vas d* ^10* °^to^ra letos. Gre za 6 objektov, v katerih bo 66 apartmajev od 30 o 100 m2 in 300 m2 poslovnih prostorov. Povprečna cena za 1 m2 je 250 s°cokov, prodana pa je že tretjina apartmajev. (Foto: A. B.)
a ^f^ACIJSKI POHOD - Krajevna skupnost Birčna vas je v nedeljo, 30. n ? SV0Je krajane in ostale ljubitelje narave povabila na rekreacijski Pohod. Preko štirideset pohodnikov se je ob dveh popoldan zbralo pred trgovino na Ruperčvrhu, nato pa jih je pot vodila čez Ušivec, Petane, Mali p fjnben, Mraševo, Ljuben in Podljuben na Babji hrib nad Birčno vasjo, tovrstni pohod, ki ga je pripravilo Športno društvo Birčna vas, se je na edvecer državnega praznikajzaključil s kresom. (Foto: S. Lamut)
^OVOMEŠČANKE POZNAJO PIVO - Pred kratkim so v Pivovarni l%ion ,Zol Ja.n! Pripravili kviz o pivu ta dijake srednjih trgovskih šol, ki se ražujejo za poklic prodajalca. V poznavanju piva in Pivovarne Union šoje T°meril° 15 tričlanskih moštev iz vseh slovenskih srednjih trgovskih > med njimi so bili tudi dijaki in dijakinje iz Brežic, Ivančne Gorice in da Vp^<l mes,a- Novomeščanke Mojca Zupančič, Romana Lužar in Bernar-brste - emljaljih je Lojze Bregar - so pred Mariborčani osvojile odlično m k° mesto, najbolje pa se je odrezala ekipa iz Zagorja. Dijaki in njihovi , e'‘torji so si ob tej priložnosti ogledali tudi proizvodnjo pivovarne vključno ovo Polnilnico in sodobnim skladiščem ter Pivovarski muzej.
MARINČA VAS - Nad regionalno cesto od Ivančne Gorice do Žužemberka se ne pritožujejo le številni vozniki, ampak na nevarnost na mnogih odsekih opozarjajo tudi župani s tega območja. Eden takih nevarnih odsekov je v Marinči vasi, kjer pet razpadajočih hiš močno zožuje regionalno cesto. Tega se dobro zavedajo tudi v občini Ivančna Gorica, kjer so pristojni že pred leti izvedli pogovore z lastniki hiš. Pogovori so bili takrat neuspešni. Kot je delal tamkajšnji župan Jernej Lampret, pa je v lanskem letu občina skupaj z Direkcijo za ceste in lastniki le našla skupen jezik. Potem je občina iz hiš izselila še zadnja dva stanovalca, vendar do rušenja, za kateroa mora poskrbeti Direkcija za ceste, še ni prišlo.
Kaj je z rušenjem hiš in kdaj bo cesta varnejša, nam je na Družbi za državne ceste pojasnil direktor projekta glavnih in regionalnih cest južne Slovenije Miran Marus-sig: “Če hočemo dotrajane stavbe porušiti, moramo najprej izdelati noveiacijo projekta, potem je potrebno pripraviti lokacijski načrt. Ko je ta sprejet, cenilci ponovno ocenijo objekte, potem se da to v potrditev pravobranilstvu. Končno sledi odkup in rušenje. To vse pa naj bi trajalo približno eno leto.”
Vendar Miran Marussig ni pozabil dodati, da se lahko kje tudi kaj zatakne. Za naročilo celotne projektne dokumentacije pa mora biti na razpolago tudi denar. Po obljubah naj bi nevarni del ceste v Marinči vasi uredili najkasneje do avgusta leta 2001.
A. JERNEJČIČ
IZDALI ZEMLJEVID OBČINE DOBREPOLJE
DOBREPOLJE - V letošnjem letu je občina Dobrepolje v sodelovanju z Geodetskim zavodom Slovenije izdala zemljevid občine Dobrepolje. Razlog za zamudo pri izdaji je odcepitev krajev Polom, Seč in Vrbovec od občine Kočevje in njihova pripojitev občini Dobrepolje, s čimer se krajani teh krajev niso strinjali in so zahtevali ponovno pripojitev k občini Kočevje, ki je bila izpeljana v minulem letu. Zemljevidu je dodan opis kulturnih in naravnih zanimivosti v slovenskem in angleškem jeziku.
OBNOVA JAKLIČEVEGA DOMA NA VIDMU
DOBREPOLJE - Začetek obnove Jakličevega doma na Vidmu, ki je osrednji kulturni prostor za številne prireditve v dobrepoljski dolini, se je zavlekel dlje, kot so sprva načrtovali. Čeprav je občina tik pred prejetjem gradbenega dovoljenja, se zadeve po polževo vlečejo. Ministrstvo za kulturo namreč ni zagotovilo denarja za knjižnico in glasbeno šolo, ki bosta imeli prostore v domu. Občina je za obnovo stavbe z večletnim varčevanjem zagotovila 115 milijonov tolarjev in je pred odločitvijo, ali naj z deli kljub temu prične ali naj še počaka in stavbo dokonča, ko bo v malhi dovolj denarja. Ne glede na odločitev pa je jasno, da bo končna cena višja, kot so načrtovali.
SOGLASJE DROBNIČU
SEVNICA - Sevniški občinski svet je dal soglasje k imenovanju 49-letnega Mitje Drobniča s Se-nuš nad Leskovcem pri Krškem za direktorja Regijskega pospeševalnega centra (RPC) Posavje. Za tega kandidata se je poprej že opredelil upravni odbor RPC Posavje, ki mu predseduje Emil Vehovar.
ZlJkTA SEDLARJEVA - Antonija in Janez Sedlar iz Dul sta zlato poroko praznovala 16. aprila. Oba sta se rodila v kmečki družini in sodelovala v NOB. Janez je bil v vojaški službi in kot kapetan je po šolah predaval obrambno vzgojo, Tončka pa je bila zaposlena v upravah za notranje zadeve. Nekaj časa sta živela tudi pri hčerki Nevenki, zadnja leta pa preživljata v Dulah, kjer sta si uredila prijeten domek, starostne tegobe pa jima lajša vnukinja Nataša, ki živi z njima. Ob njunem prazniku so ju obiskali člani škocjanskega društva upokojencev in jima izročili skromno darilo, diplomo in šopek rož z željo, da bi jima zdravje še dolgo služilo. (S. Janežič)
ZLATOPOROČENCA KEBER - Prvo majsko soboto sta si v sevniški poročni dvorani na gradu pred sevniškim županom Kristijanom Jancem in matičarko Marjano Derstvenšek natanko po 50 letih spet, a tokrat le simbolično izmenjala poročna prstana zlatoporočenca Marija in Ladislav Keber iz Birne vasi pri Šentjanžu na Dolenjskem. Ko sta se slavljenca še poljubila, se je marsikomu od prisotnega številnega sorodstva utrnila solza. Širje njuni otroci (eden je umrl), 9 vnukov in 2 pravnuka se radi srečujejo na Gomili, zaselku Birne vasi, kjer ata Stanko (tako kličejo gospodarja Ladislava) in mama Marija svoje najdražje vedno pričakata vsaj s kruhom, kakršnega zna speči le njihova mama. Stanko je svojo družico spoznal, ko je prišla služit v Koludrje. Med vojno se je uprl okupatorju in sodeloval s partizani. Po vojni je bil komandant na mladinski delovni akciji Brčko-Banoviči. Pokoj je dočakal v krmeljski Metalni. Marija se je zaposlila v kuhinji KZ v Šentjanžu. Stanko je za svoje čebelarjenje prejel že več priznanj, še vedno pa ima 10 panjev. (Foto: P. Perc)
GASILSKI PRAZNIK V GRMOVLJAH - Na Florjanovo, 4. maja, je Prostovoljno gasilsko društvo Grmovlje pripravilo pravi gasilski praznik. Okoli 100 gasilcev iz območja gasilskega poveljstva občine Škocjan se je zbralo pri domačiji Žagar v Grmovljah, nato pa so v krenili proti cerkvi, kjer je bila maša v čast godovnemu zavetniku gasilcev sv. Florjanu. Praznik se je nadaljeval pri gasilskem domu, kjer so v krajšem kulturnem programu nastopili: dekliška pevska skupina Plamen iz Škocjana ter harmonikarja Janez Lekše in Nataša Obrč, zbrane je nagovoril predsednik PGD Grmovlje Tone Marinčič. Odkrili so še Florjanov kip, ki ga je blagoslovil škocjanski župnik. PGD Grmovlje šteje 116 članov in je bilo ustanovljeno daljnega leta 1912, tako da je bilo tokratno srečanje nekakšen uvod v praznovanje 90-letnice.
VINTERSPORT
“•SSGffi®
VINTERSPORT
"7
znanim jg
treba verjeti!
Takšne izolacije še nisem občutil!
(Slobodan Miloševič)
Slporex i.i. Zagorje Loke 64 1410 Zagorje, tel. 03 56 71122
SIPOREX
YTONG
Pripravljen na novo!
RENAULT
Tudi vi lahko pripeljete svoje rabljeno vozilo katerekoli znamke k Renaultu in odkupili vam ga bodo po sistemu Eurotax. Če sc boste obenem odločili za nakup novega Oia, vam bodo k vrednosti starega vozila prišteli 120.000 SIT, pri nakupu novega Megana pa 150.000 SIT. Res, včasih je najlažje spokat in it na novo!
Končno
na svoiem!
Če kupujete stanovanje ali hišo za dom ali oddih sebi in svojim, če si želite svoje zemljišče ali garažo, če gradite, obnavljate ali popravljate, je to ponudba za Vas: posebna posojila za vse vrste nepremičnin. Posojila so namenjena komitentom in nekomitentom naše banke, vendar čaka naše komitente več ugodnosti.
ljubljanska banka
Nova LJublJanaka banka <f.<f., Ljubljana
... pa fino se imej.
Zdaj lahko kličeš tudi iz tujine.
IMi pologa.
IMi časovne omejitve.
Enostavno popolno!
Pred potovanjem
obiščite svojega
SI.MOBILovega
pooblaščenega prodajalca.
vileda*
MOČO vileda'
Zberite 3 simbole, sestavite napis VILEDA in ga pošljite na naslov Hiko Trade Maribor.
HIKO TRADE d.o.o.. Šentiljska cesta 42,
2000 Maribor, Tel:062/229 76 70
št. 19 (2646), 11. maja
DOLENJSKI LIST
agkfMM
zavarovalnica tilia
ZAVAROVALNICA TILIA, d.d.
OBJAVLJA
prosto delovno mesto
* cenilec in likvidator mednarodnih škod v sektorju premoženjskih zavarovanj
fPrlčakujemo: |
- univ. dipl. pravnik
- znanje vsaj enega tujega jezika (NE, AN)
- državljanstvo RS
[Nudimo:	|
• ustvarjalno delovno okolje
* dinamično in zanimivo delo
• strokovno izobraževanje
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s 6-mesečnim poskusnim delom.
Kandidate vabimo, da pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom Pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: Zavarovalnica Tilia, d.d., Novo mesto, Seidlova cesta 5.
Za vse ostale informaoije pokličite na telefonsko številko 068/39-17-208.
%
RENAULT
Podjetje za proizvodnjo in komercializacijo avtomobilov REVOZ, d.d., Novo mesto
v tovarni avtomobilov, na izdelavi novega CLIA, v sodobno organiziranem proizvodnem procesu karosernice, lakirnice in montaže
nudimo delo mlajšim iskalcem zaposlitve.
Ponudba obsega:
poskusno delo in sklenitev delovnega razmerja za določen čas 6 mesecev z možnostjo podaljšanja in perspektivo zaposlitve za nedoločen čas
*	izobraževanje in usposabljanje za delo
*	uvajanje v delo v učnih delavnicah in na	delovnem	mestu
*	organiziran prevoz na delo in z dela
*	ustrezna zaščitna sredstva in predhodni	ter v nadaljevanju
periodične zdravniške preglede
Pisne ponudbe kandidatov pričakujemo v 8 dneh na naslov: Revoz, d.d., Personalna služba, Belokranjska c. 4, 8000 Novo mesto, informacije pa vam posredujemo po telefonu 07/33-15-225.
ZEPTER SLOVENICA, d.o.o., Slovenj Gradec
K sodelovanju vabimo strokovnega sodelavca z željo po delu v uspešnem in ambicioznem kolektivu. Med drugimi sodelujemo z enim največjih svetovnih Proizvajalcev prehrambenih izdelkov Nestle in vsemi pomembnimi trgovskimi družbami v Sloveniji.
Za nadaljno rast, širitev in uspešno delo potrebujemo prave ljudi.
TRGOVSKI potnik za področje dolenjske
Pogoji:
* srednješolska izobrazba
* 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih
* vozniško dovoljenje B kategorije ' lastno osebno vozilo
Prednost imajo kandidati s statusom pravne osebe (s.p. ali d.o.o.) in izkušnjami na področju prodaje grosistični in maloprodajni mreži.
Pogodbo o izvajanju del bomo sklenili za nedoločen čas.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite na naslov: ZEPTER SLOVENICA, d.o.o., Pohorska cesta 12, 2380 Slovenj Gradec.
Rok za prijave je 8 dni po objavi razpisa v časopisu.
Postregli vas bodo s:
* picami
* hamburgerjem
* giricami
* pomfritom
* sladoledom
* ledeno kavo
* sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
^ 07/ 33 21 878 Vabljeni!
dolenjski list
Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
• POKLIČITE NAS: 080 40 40
• OBIŠČITE NAS: halo.simobil.si
S svojimi 80 trakovi vpije veliko vode,vedro s cedilom za ožemanje p>a nam prihrani močenje rok pri brisanju tal.
V sodelovanju z Gorenjsko banko ponujamo kupcem
IZJEMNO PRILOZNO/T
Nakup OKEN
na potrošniško posojilo
do 12 mesecev T + 0% in 9 -12% popusta
9 JELOVICA
Lesna industrija, d.d., ŠKOFJA LOKA TEL.:(04) 513 52 70, FAX:(04) 513 27 61 E-mail: info@jelovica.si, http://www.jelovica.si
prodajna mesta:
NOVO MESTO, Ulica talcev 2, tel.,fax:(07)332 34 44 ŠREŽICE, Aškerčeva 1, tel.,fax:(07)496 29 26 METLIKA, Cesta XV. brigade 9, tel.,fax:(07)305 87 16
BAVEX Trebnje, tel.,fax:(07)304 56 40 KERATRADE Zagorje ob Savi, tel.,fax:(03)566 44 65
POMLADNA
NAGRADNAIGRA
Pri vseh takih v časopisih zapisanih dietah gre za biznis, za katerim stojita farmacevtska in živilska industrija, ki na trgu ponujata različne preparate za hujšanje in razne diete. To je čista goljufija.
dejavnike tveganja v našem življenju. Gre v bistvu za zdrav način življenja. Če preidete na zdrav način življenja, shujšate. Pri vseh takih v časopisih zapisanih dietah gre za biznis, za katerim stojita farmacevtska in živilska industrija, ki na trgu ponujata različne preparate za hujšanje in razne diete. To je čista goljufija.
Kaj pa je zdrav način življenja?
Vsakdanja telesna aktivnost, zmerna količina alkohola, dovolj sadja in zelenjave pa malo maščob oziroma, z drugo besedo povedano, energijsko redka hrana. Če ste zelo telesno aktivni, to sploh ni tako pomembno. Če je imel človek v okolju dovolj hrane, je pojedel, toliko, kolikor je potreboval. Današnji način življenja nam tega ne dopušča.
Kaj pa dnevna razporeditev hrane? Je res treba obilno zajtrkovati in malo večerjati ali pa naj se človek hrani nagonsko, da je takrat, ko je lačen?
Redna prehrana je že pomembna, a zajtrk pri tem ni pomemben. Stvar je v tem, da se ljudje, ki ne zajtrkujejo, ponavadi tudi nepravilno hranijo. Za zdravo prehrano velja, da mora vsebovati dovolj sadja in zelenjave oziroma zaščitnih snovi.
Torej če človek ne zajtrkuje, s te ni nič narobe?
Če človek zjutraj ni lačen, mu ni treba zajtrkovati, lahko je kasneje. Vendar mora imeti na dan vsaj dva obroka, kar je sicer malo, trije obroki pa so nekak optimum.
Kaj pa pozna večerja? v Lahko, če greste pozno spat. Če hodite spat ob dveh zjutraj in vstajate ob enajstih, imate lahko zelo pozno večerjo in prvi obrok zaužijete opoldne, pa je to ravno tako zdrav način prehranjevanja.
Zagovarjate meso oziroma različne vrste mesa v prehrani.
Tako je. Človek je vsejedec.
Kaj menite o vegetarijanstvu?
Vegetarijanstvo je možen način prehrane. Znanost je natančno ugotovila, katere snovi človek potrebuje in katere snovi rastlinski prehrani manjkajo. Če ne jeste mesa, jajc in mlečnih izdelkov, kupite sojino mleko, v katerem so vsi dodatki, in je stvar urejena.
Omenili ste prehrambene dodatke. Kaj pa vitamini in minerali v tabletah? Je to pri normalno hranjenem in zdravem človeku potrebno, je to sploh zdravo?
Kar se tega tiče, so mnogi zavedeni. Če jeste mešano hrano v zadostni količini, je v njej vseh snovi dovolj in kakršnihkoli dodatkov ne potrebujete. Če človek ne je sadja in zelenjave, je vitamine treba dodati umetno, ni pa nujno.
Je ribje meso boljše od rdečega mesa?
Ribje meso je od rdečega mesa boljše, ker vsebuje ribje olje, sicer pa je enakovredno govejemu mesu. Spet se je našel nekdo, ki je na osnovi tega s tako imenovano eskimsko dieto naredil celo znanost.
Kaj pa suho, prekajeno meso?
V vejikih količinah je kancerogeno, se pravi da povzroča raka, če pa ga jeste malo in Je občasno, ne škodi zdravju. Še več kancerogenih snovi je v močno pečenem mesu, še slabše paje meso pečeno na žaru. Najbolj zdravo je kuhano meso.
Med spornimi hranili ne ome-njate sladkorja.
Sladkorje ogljikov hidrat in v zmerni količini ni škodljiv. Če pojeste večje količine sladkorja, je škodljiv, ker s tem zaužijete preveč kalorij. Sladka hrana je človeku dobra, zato je več poje.
Kaj pa umetna sladila?
Če sladkor zamenjate z umetnimi nekaloričnimi sladili, pojeste več druge hrane. Če je to sadje oziroma zelenjava, je to dobro, če sladkor zamenjate z maščobami, pa ne.
Zadnji čas so zelo priljubljeni nekateri načini prehranjevalca, ki so nastali že ob koncu 19. stoletja. Recimo Hayjeva metoda ločevanja beljakovin in
ogljikovih hidratov. Kaj menite o tej in podobnih metodah?
Alternativnih načinov prehranjevanja je veliko. Naša stroka se vseeno ravna po normativih svetovne zdravstvene organizacije, ki takih alternativnih metod ne upošteva, obstajajo pa tudi znanstveni dokazi, da na tem ni nobene resnice.
Kakšna je kakovostna razlika med na sodoben način predelano hrano, recimo mesom, pridelanim na velikih framah, ali zelenjavo, pridelano na intenziven način na plantažah in v rastlinjakih, ter hrano, kakršno smo uživali pred 30 in več leti, pridelano na relativno primitiven način brez umetnih gnojil in raznih škropiv?
Ce v današnji hrani ni kakšnih posebnih dodatkov in kontami-nantov, je to vseeno zdrava hrana. Če so živila pridelana s pomočjo dodatkov, gre predvsem za dodatke v živinoreji, potem je taka hrana lahko škodljiva. Ne vemo pa še natančno, kaj nam bo prinesel genetski inženiring. Genetski inženiring je stvar bodočnosti, z njim bomo lahko naredili, kar bomo hoteli. Znanost še ni dognala, a je to lahko zdravju škodljivo.
Ci(j genetskega inženiringa je pridelati bolj zdravo in boljšo hrano.
Thko je. Taka hrana naj bi bila glede na sestavo boljša, bolj zdrava. Kakšen bo vpliv take hrane na organizem, se še ne ve, ne glede na to pa bo moral potrošnik vedeti, kaj je kupil. Na živilu mora pisati, da je pridelano z genetskim inženiringom.
So v Sloveniji opravljene analize zelenjave, ki jo lahko kupimo pri naših trgovcih z zelenjavo? Je ta zelenjava zdrava, jo lahko brez zadržkov uživamo?
Glede na naše pravilnike je zdrava. Lahko jo uživate brez bojazni za vaše zdravje. Vsekakor je bolj zdrava kot zelenjava ali regrat, ki lahko raste neposredno ob prometni cesti in vam ga na trgu ponujajo nekatere branjevke. Varneje je kupovati pri uradnih prodajalcih.
So naši pravilniki med strožjimi?
V kratkem bomo dobili zakon o zdravstveni neoporečnosti živil. To je evropski pravilnik, usklajen z zakoni, ki veljajo v evropski uniji. Kakršnikoli so ti pravilniki, so dobri, saj omejujejo največjo količino škodljivih snovi v hrani, nimamo pa pravilnikov, ki bi ljudem prepovedovali jesti mastno hrano, ki je precej bolj škodljiva kot aditivi m kontaminanti.
Kaj pa alkohol?
Ha, to je pa druga zgodba. Prav v novomeškem območju se popije največ alkohola. Slovensko poprečje je 11 do 12 litrov čistega alkohola na leto na prebivalca, starega nad 14 let. A to je le statistično poprečje. Pri tem gre le za registriran alkohol. Nekateri doma kuhajo žganje ali pridelajo vino v lastnih vinogradih, kar pa ni vključeno v to statistiko. Če bi poprečju prišteli še to, bi bilo za 4 do 5 litrov višje. Poleg tega približno
ena tretjina ljudi ne pije alkohola ali pa ga spije zanemarljivo količino. Obstaja pa skupina ljudi, ki spijejo ogromno alkohola. Za novomeški konec je značilno, da ima skoraj vsak svoj vinograd in vse to vino je treba popiti, to je tam ljudski običaj.
Zanima me pomen alkohola v prehrani in ne problem alkoholizma s sociološkega vidika.
10 do 30 g alkohola oziroma 1 do 3 kozarci vina na dan ne škodijo zdravju oziroma taka količina alkohola varuje pred boleznimi srca in ožilja. Ravno v novomeški regiji je bolezni srca in ožilja manj, kot je slovensko poprečje, je pa več ciroze jeter od slovenskega poprečja. Zdrava oziroma varovalna prehrana je samo ena, ne poznamo varovalne prehrane, ki bi posebej varovala pred boleznimi srca in ožilja, in druge, ki bi varovala pred boleznimi jeter, ter tretje, ki bi nas ščitila pred rakom. Ne moremo varovati samo srca in zaradi tega umreti za cirozo jeter. Varovalna prehrana vsebuje neko optimalno količino alkohola, kar je, kot rečeno, 10 do 30 g alkohola na dan.
Ali se zdrava prehrana mladega človeka razlikuje od pravilne prehrane starejših?
Razlika je precejšnja. Pogosto se otroci in mladi hranijo nepravilno, ker jedo enako kot odrasli. Mlajši ljudje potrebujejo hranilno gostejšo hrano, v kateri je več zaščitnih snovi na kalorično enoto, jesti bi morali več sadja, zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov ter mesa, starejši pa bi morali zaužiti manj kalorij in več balastnih snovi. Na mizi pa je enaka hrana za vse.
Znanstveniki so primerjali telesno aktivne in neaktivene ljudi, ki so oboji pojedli veliko mastne hrane. Med aktivnimi je bilo veliko manj primerov raka kot med neaktivnimi.
Kaj pa prehrana športnika?
Športnik potrebuje več kalorij in s tem tudi več esencialnih hranil. Pri športnikih je pomemben predvsem režim prehrane. Obroki morajo biti razporejeni enakomerneje, neposredno pred veliko obremenitvijo športnik ne sme zaužiti večje količine hrane, ampak dve do tri ure pred obremenitvijo. Uspešnejši je športnik, ki je sposoben akumulirati več energije.
Kaj pa maščobe kot vir energije za športnike v vzdržljivost-nih športih?
Ogljikovi hidrati so za vrhunskega športnika najboljši vir energije.
So nekateri ljudje bolj nagnjen k debelosti kot drugi?
Obstaja gen za debelost, ki smo ga podedovali od prednikov. Ima ga večina ljudi. Pred 50 tisoč leti so bila obdobja, ko je bilo hrane v izobilju, in obdobja, ko hrane ni bilo. Daje človek preživel obdobje lakote, se je moral v obdobju izobilja hrane * zrediti, njegov organizem je moral tvoriti zaloge. Danes obdobij lakoti ni več, naš organizem pa je še vedno nagnjen k tvorjenju zalog.
Se vi veliko gibljete?
Nimam avta in v službo hodim peš. Pol ure hoje imam do službe in pol ure nazaj, to je zame dovolj. Nekateri znanci mi pravijo, da imajo pač predaleč do službe, da bi hodili peš. Saj se lahko del poti peljejo z avtomobilom, zadnji del pa gredo peš. Tudi to je rešitev, kot je rešitev, da na poslovnem kosilu ne pojejo vsega, kar postavijo prednje. IGOR VIDMAR
NAŠ RECEPT
Bezgov sirup
Letos je bezeg zaradi toplega aprila zacvetel prej kot ponavadi. Njegovi cvetovi so okusni, ocvrti z jajci, lahko pa jih uporabimo tudi za sirup. Naberemo sveže bezgove cvetove - za 3,5 litra sirupa potrebujemo: 2 1 vode, 2 kg sladkorja, 20 g citronske kisline, 12 velikih bezgovih kobulov in 10 tankih rezin limone.
Limono operemo, obrišemo in narežemo na tanke rezine. Rezine damo v velik steklen kozarec s pokrovom. Dodamo tudi sveže bezgove kobule. Če je le mogoče, jih ne operemo, ker bi s tem izgubili dragoceno aromo, če pa ne gre drugače, kobule oplaknemo in skrbno osušimo na krpi. V loncu pristavimo vodo in sladkor in kuhamo na majhnem plamenu toliko časa, da se sladkor raztopi. Primešamo citronsko kislino. S sirupom prelijemo cvetove in limonine rezine v kozarcu - pazimo, da kozarec ne poči. Ko se sirup ohladi, kozarec zapremo s tesno prilegajočim se pokrovom. Sirup naj stoji na toplem 5 dni. Nato odstranimo bezgove kobule in limono. Sirup precedimo skozi fino sito. Nalijemo ga v steklenice in shranimo na hladnem. Razredčen z vodo ali s penečim se vinom bo osvežujoča pijača v prihajajočih vročih dneh. S sirupom pa lahko pokapamo tudi sladoled, puding ali kremo ali pa ga uporabimo za osnovo pri pripravi sorbeta.
POGOVOR Z DR. DRAŽIGOSTOM POKORNOM
S hrano in gibanjem proti raku in infarktu
Dr. Draiigost Pokorn je redni profesor na medicinski fakulteti v Ljubjani in že desetletja vodilni strokovnjak na področju prehrane pri nas. Zagovarja zdrav način življenja, katerega sestavni del je tudi varovalna prehrana, ki zmanjšuje možnost nastanka različnih obolenj, tudi raka in bolezni srca in ožilja. Dovolj sadja in zelenjave pa malo maščob, veliko gibanja in zmerna količina alkohola, to je po njegovo bistvo zdravega načina življenja.
Kako jemo Slovenci oziroma Dolenjci? Kako zdrava je naša prehrana?
Naše prehrambene navade so slabe. V bistvu gre za tri stvari: pojemo preveč maščob in premalo sadja in zelenjave, in kot tretje zaužijemo preveč kalorij. Morali bi zmanjšati delež maščob in povečati delež sadja in zelenjave. S tem bi rešili tudi presežek kalorij.
Kako pa smo se Slovenci hranili v preteklosti, predvsem na kmetih?
Kmečki živelj se je prehranjeval zelo slabo. Včasih je mastna hrana veljala za dobro. Vendar so ljudje jedli močnejšo hrano in več samo, kadar so več delali ali ob praznikih. Bistveno je, da so zelo veliko delali, v tem primeru količina maščob ni tako pomembna.
Vendar so naši ljudje včasih jedli veliko zelenjave, pozimi kisane ali iz zasipnic, zaužili veliko žitaric in stročnic pa malo mesa. Ali to ni zdrava prehrana?
To je vsekakor zdrav^rrehra-na, ki je bila povrhu tega združena z veliko fizičnega dela, torej gibanja. Če k temu občasno dodamo nekaj mesa in mlečnih izdelkov, so se ljudje včasih v bistvu dobro hranili. Problem je bil, da hrane ni bilo dovolj, da je vladala lakota.
Je torej v primeru težkega telesnega dela vrsta hrane manj pomembna?
V primeru velike telesne aktivnosti gre ponavadi za to, da človek poje prav toliko, kolikor potrebuje. Ljudje ob sedečem delu ponavadi več pojemo, kot potrošimo. Človekov termostat je naravnan na 3000 kalorij, da bi jih toliko porabili, pa se moramo kar precej potruditi. Pojemo pač toliko, da smo siti.
Če se ne gibljemo, pojemo relativno preveč. Telesna aktivnost je zelo pomembna. Znanstveniki so primerjali telesno aktivne in neaktivene ljudi, ki so oboji pojedli veliko mastne hrane. Med aktivnimi je bilo veliko manj primerov raka kot med neaktivnimi.
Opozarjate predvsem na maščobe, ki jih večino zaužijemo ob mesni prehrani?
Poleg tega veliko maščob zaužijemo zaradi nepravilne priprave hrane. Jemo preveč ocvrte hrane. Za mnoge je ocvrta oziroma mastna hrana dobra. Je tudi na kalorično enoto manj nasitna. To pomeni, da mora človek, če je mastno, zaužiti več kalorij, da je sit.
Kdaj je človek debel?
Kadar ima prevelik odstotek maščobe v telesu.
Kako pa to vemo?
Imamo posebne naprave za merjenje deleža maščobnega tkiva v telesu. Enostavneje je to ugotoviti s tako imenovanim bodymass indeksom: telesno težo v kilogramih delimo s telesno višino na kvadrat. Če je ta indeks med 20 in 25, je človek normalno prehranjen, če je nad 25, pa gre že za debelost.
Debelost zdravimo s shujševalnimi kurami. Ženske revjje in tudi nekateri drugi časopisi so polni nasvetov o hujšanju in shujševalnih dietah. Ksy menite o shujševalnih dietah, ki temeljijo na enostranski prehrani, kot so recimo mesna, žitna, sirova, sadna, zelenjavna, mlečna ali jajčna dieta? Človek v tem primeru shujša zaradi stresa, ki ga povzroči pomanjkanje določenih snovi.
Tako je. Debelost je socialna bolezen. Vzroki za nastanek debelosti so v našem okolju. Shujševalna dieta naj bi odstranila
Ne smemo varovati samo srca in zaradi tega umreti za cirozo jeter! Varovalna prehrana vsebuje neko optimalno količino alkohola, kar je, kot rečeno, 10 do 30 g alkohola na dan.
v
Se s kanto za smeti ravnamo bolje!
Kako varna je n as a hrana
Naše telo ni kanta za smeti, čeprav, če smo natančni, celo z nJo ravnamo bolj previdno in vanjo ne zabrišemo prav vsakega strupa ali kisline (lahko bi razžrlo kovino). O tem, kaj bašemo Vcise in kako to nažira naše telo, ne razmišljamo ravno pogo-sto- Še največkrat se zamislimo ob izbruhih raznih afer, kakršna seje zgodila z boleznijo norih krav, dioksinom ali 'norda z mikroorganizmi v slovenskem mleku. Kadar se kakšna taka zakuha, v nas le začne vrtati črv dvoma. Kakšna in kako Vama je naša hrana?
. Največ hrane kupimo v trgovinah, vendar vse, kar je na poli-Cah, ni vedno dobro, varno in zdravo, po drugi strani pa tudi jti nujno, da je dobra prav vsa-a doma pridelana hrana. Mar-sikdaj z domače njive pride najbolj škropljena zelenjava, in kar Je še hujše, taka, pri kateri se ne upošteva karenčni čas. Poznam judenjadarko, ki je z njive po-brala endivijo, jo prodala tovar-n' v bližnjem mestu, istočasno Pa sosedi svetovala, naj ne pobere ostankov za kokoši, ker je Se pred nekaj dnevi škropila.
Saj, kokoši so sosedove, solato pa bodo pojedli neznanci...
Slovenski potrošniki premalo vemo, še huje pa je, da nekaterih osnovnih stvari ne vedo niti tisti, ki bi morali. Kot tista trgovka, ki mi je prijazno pojasnila, kako naj ugotovim, kdaj mesnemu izdelku poteče rok trajanja. Menda to pove natančen pregled vakuumskega pakiranja: ko je vse napihnjeno, je rok trajanja potekel! In zdaj naj zadevo vtaknem v hladilnik, jo vsak dan opazujem in čakam. Ker zaradi luknje v zakonu mes-
ni izdelki še danes nimajo označenega roka trajanja, moramo potrošniki očitno poiskati priročnik in se naučiti, koliko časa so užitni sveži, poltrajni ali trajni mesni izdelki.
Kaj na deklaraciji?
Zavod za varstvo potrošnikov je ob nedavnem sejmu kulinarike predstavil zgibanko o označevanju in varnosti živilskih izdelkov. V njej med drugim navaja, kaj mora vsebovati deklaracija takega izdelka: ime izdelka, ime in sedež proizvajalca, datum proizvodnje, prostornino ali neto količino živila, seznam uporabljenih dodatkov (aditivov) in dodanih naravnih ali umetnih barvil ter arom, vrsto in količino sestavin izdelka (v mg ali odst.) ter rok uporabe živil. Neobvezni pa so podatki o energijski vrednosti živila in navodila za pripravo.
V zloženki opozarjajo na oznake za barvila, konzervanse,
skih, vitaminskih in mineralnih izdelkov.
“To poročilo poudarja, kako pomembno je, da nujna hranila dobimo po naravni poti s hrano in ne s tabletami,” je dejala predstavnica Ameriške dietetične zveze Janet Helm. “Američani so podlegli miselnosti 'odrešile tablete’ in ne vidijo pozitivne vloge usmerjanja svojega prehranjevanja k čim bolj naravnemu. “
Antioksidanti so vitamini in rudninske snovi, ki lahko pomagajo nevtralizirati tako imenovane proste radikale - kisikove in dušikove molekule, ki jim manjkajo elektroni - in ki jih povezujejo z mnogimi boleznimi, med drugim z rakom, katarakto, boleznimi srca in kapmi.
Poročilo, tretje v vrsti prehranskih priporočil za zdravo življenje Američanov in Kanadčanov, je nastalo po dveletnem preučevanju vse razpoložljive medicinske literature o antioksidantih. Strokovna skupina je poudarila, da so ta hranila za zdravje nepogrešljiva in da moramo minimalni dnevni potrebi po njih vsekakor zadostiti.
Ženskam, starejšim od 19 let, priporočajo 75 mg vitamina C na dan, kar je nekoliko več, kot svetuje priporočilo iz leta 1989 (60 mg). Moški, starejši od 19 let, potrebujejo 90 mg vitamina C na dan (prej 60 mg). Kadilci obeh spolov lahko odmerek povečajo še za dodatnih 35 mg vitamina C, ker so bolj kot nekadilci obremenjeni s prostimi radikali. Toliko vitamina C lahko dobimo s petimi odmerki sadja in zelenjave na dan, kar je veliko bolj zdravo, kot če primanjkljaj pokrivamo s tabletami.
'Vitamine in minerale moramo dobivati s hrano, ne s tabletami!’
Priljubljenih orjaških odmerkov vitamina C, s katerim so prodajalci lani zaslužili 810 milijonov dolarjev, strokovnjaki ne priporočajo. Določili so zgornjo še dopustno mejo količine vitamina C, ki ga odrasel človek lahko na dan zaužije s hrano in vitaminskimi dodatki: 2000 mg. Poudarili so, da ni trdnih in dovolj specifičnih znanstvenih dokazov o njegovem zaščitnem ali zdravilnem delovanju pri navadnem prehladu. Zato uživanja vitamina C s tem namenom ne priporočajo.
JANEZ PENCA Vir: The Guardian
antioksidante, emulgatorje, sladila in ostale dodatke, ki so označeni s črko E in ustrezno številko. Opozarjajo še na nekontrolirano uporabo zdravil in hormonov pri vzreji živine ter pretirano ali neodgovorno uporabo pesticidov, na težke kovine, radioaktivne snovi, kancerogene snovi in nenadzorovano uporabo umetnih gnojil v kmetijstvu.
Ker tehnologija pridelave in predelave živil nenehno išče nove poti, v Zavodu za varstvo potrošnikov pravijo, da bodo v prihodnosti deklaracije morale vsebovati tudi oznako za gensko spremenjena živila (doslej pogosto pri soji, koruzi in sladkorni pesi) ter za živila, ki jim podaljšujejo obstojnost s sevanjem. Določene bodo tudi mejne vrednosti za vsebnost ostankov škropiv, poleg tega pa naj bi prepovedali označevanje živil v reklamne namene. Kdaj in kako bo to uresničeno, je težko reči, kajti želje proizvajalcev po čim-večjem zaslužku so neizmerne.
Reklame zavajajo
Verjetno vsakega od nas kdaj zavede oglaševanje industrijskih izdelkov z besedami: varuje zdravje, je domače, iz domače shrambe, z domačega vrta ali iz neokrnjenih hribov. Za pitno vodo Zala, ki jo proizvajalci prodajajo kot vodo, ki “priteče iz škofjeloških hribov in iz Alp, Kamniških planin”, Zeleni Slovenije na primer dokazujejo, da je pridobljena iz ljubljanske podtalnice in pozivajo, naj pristojni takoj zaščitijo potrošnike.
Kakšno hrano kupujemo?
Podobno tudi za vodo Živo, ki naj bi pritekla iz Kamniških Alp, dokazujejo, da ni nič drugega kot podtalnica, ki se napaja iz površinskih padavin in je tako onesnačena, da je ne uporabljajo niti za vodovodno omrežje. Kljub vse številnejšim dvomom o kakovosti, prodaja ustekleničene vode tudi pri nas strmo raste.
Kupujmo domače!
Kot trdi dr. Jožica Maučec Zakotnik, direktorica CIN Dl programa, v nedavnem intervjuju za Delo, je študija prehranskih navad pokazala, da Slovenci nimamo zdravih vzorcev prehranjevanja. Pojemo premalo sadja, zelenjave in žitnih izdelkov ter precej preveč maščob. In še posebej bi se bilo treba zamisliti nad podatkom, da so najslabši vzorci prehranjevanja ravno na Dolenjskem, ali natančneje, v okolici Novega mesta. Tu pojemo preveč, uživamo hrano, v kateri je preveč nenasičenih maščob in
hkrati najmanjkrat sežemo po sadju in zelenjavi.
K zgoraj navedenemu moramo dodati še prekomerne količine popitega vina, ki ponavadi ni najboljše kakovosti ali je pridelano celo iz samorodnice. Da bi se to izboljšalo, je potrebno ljudi ozaveščati in informirati, hkrati pa poskrbeti za pravilno označevanje živilskih izdelkov vključno z natančno sestavo na vsakem izmed njih.
In še nekaj je, kar sicer dolenjski zelenjadarji ali posavski sadjarji že leta poudarjajo. Premalo znamo ceniti na domači zemlji in po domačih metodah, četudi morda kdaj zastarelih, pridelano hrano. Naši pridelki so marsikadaj že sami po sebi biohrana v primerjavi s hrano iz razvitih dežel. To bi bilo treba potrošnikom povedati čimveč-krat, hkrati pa bi morala država poskrbeti, da bo zdrava in varna hrana tudi cenovno dostopna vsakomur.
B. DUŠIČ GORNIK
£Q_vitaminov s hrano
Strokovnjaki svarijo pred mega odmerki vitaminov
Skupina strokovnjakov ameriške Nacionalne akademije znanosti je pred kratkim javnosti sporočila, da ni prepričljivih znanstvenih dokazov, da velike količine vitaminov C, E in rugih hranil, kot sta selen in beta karoten, lahko zmanjšajo možnost nastanka raka, srčne bolezni, diabetesa ter Alzheimerjeve ali drugih bolezni.
Kljub priljubljenemu prepričanju, da veliki odmerki teh tako imenovanih antioksidantov telo lahko zaščitijo pred vrsto bolezni, med njimi tudi pred navadnim prehladom, ni dovolj znanstvenih dokazov, da bi ljudem lahko priporočali, naj jih jemljejo več, kot je potrebno, da se zavarujejo zgolj pred pomanjkanjem teh prvin prehrane.
'krajno veliki odmerki se lahko oncajo z zdravstvenimi težava-"!!> namesto da bi jih odpravili ‘t '/)rcPreeili. Strokovnjaki so »krat prvič določili zgornje meje za vitamina C in E in za tnmeral selen.
.^kapina, ki ponovno pre-fc eduje vsa vladna priporočila o em, koliko posameznih vitami-°v in mineralov naj bi Američani zaužili vsak dan, ni našla adostnih dokazov, na osnovi
,	......	uuftflAIV, IIčl U5I
*. enh bi lahko določila naj-rvf • ^?cvn» količino enega ■, Hajbolj priljubljenih antiok-
sidantov, beta karotena, pa tudi niteina in likopena. Zaradi zna-, enJ> da lahko beta karoten pri “»ločenih ljudeh, še posebej pri ^adilcih, povzroča nastanek “^.opozarjajo, naj ga ljudje uživajo preveč, in če ga jem-
ljejo, naj ga le zato, da se “zavarujejo pred pomanjkanjem vitamina A”.
Že sama ta ugotovitev bi lahko neznansko vplivala na cvetočo industrijo multivitaminov. Samo beta karoten in vitamin A sta industriji vitaminov, ki je lani zaslužila 5,7 milijard dolarjev, navrgla 230 milijonov dolarjev. Ocenjujejo, da se beta karoten v taki ali drugačni obliki nahaja v 300 različnih vrstah multivitaminov, ki jih prodajajo v trgovinah s tako imenovano naravno hrano.
“Neposredno zvezo med jemanjem antioksidantov in preprečevanjem kroničnih bolezni bo treba še dokazati,” meni predsedujoči strokovne skupine za Prehranske oksidante in sorodne spojine Norman I. Krin-sky. “Še veliko raziskovanja je pred nami, preden bomo lahko odločno potrdili ali ovrgli zamisel, da antioksidanti v hrani dejansko lahko odganjajo kronične bolezni.”
Nova priporočila bodo med drugim vplivala na šolsko prehrano, programe prehranjevanja družin z nizkimi dohodki in na napise na nalepkah prehran-
il«'
Ifc
w
IZBERITE Sl ČEVELJ, PRIMEREN VAŠIM NOGAM!
Podjetje Zaloker & Zaloker je aktivno na področju oskrbe sladkornih bolnikov že od leta 1992. Ponudbo smo iz leta v leto širili ter dopolnjevali in tako vam lahko danes ponudimo kakovostne ortopedske čevlje, športno obutev, ortopedske copate in obutev za poletne dni.
H=> L-7J Zaloker & Zaloker, d.o.o. Vabimo vas, da nas pokličete ali obiščete v naših prostorih	Kajuhova	9, Ljubljana
v Ljubljani, vsak delavnik med 9. uro in 14.30.	L—~Telefon: 01/542-51-11
Prostorna, mehka in lahka ortopedska obutev z vložkom, ki se prilagodi obliki stopala.
SLADKORNA BOLEZEN
Povzroči lahko kronične okvare organov
Povišan nivo sladkorja v krvi skozi obdobje več let lahko povzroči trajne okvare pomembnih organov in tkiv. Poleg sladkorja so za nastanek kroničnih zapletov pomembni tudi drugi dejavniki, kot so povišan krvni pritisk, povišan nivo maščob v krvi, kajenje in dedna nagnjenost. Kronične okvare se začnejo pojavljati približno pet let po začetku bolezni. Ker je pri tipu 2 začetek prikrit, se kaj pogosto zgodi, da so ob odkritju sladkorne bolezni že prisotne okvare organov.
Kronične zaplete delimo v tri velike skupine:
Diabetična mikroangio-patija je okvara malih žilic, ki se najprej zadebelijo, nato zaprejo, lahko pa tudi počijo. Do takšnih sprememb, ki jih vidimo le pri ljudeh s sladkorno boleznijo, prihaja na majhnih žilicah v očeh in ledvicah. Diabetična nevropati-ja je okvara perifernega in avtonomnega živčevja.
Diabetična makroangio-patija je pravzaprav ateroskleroza velikih žil, ki se pojavlja pri vseh ljudeh, vendar je pri diabetikih pogostejša in se pojavi v zgodnejšem življenjskem obdobju. Spremem-
be zajemajo koronarno srčno bolezen, možgansko kap in aterosklerozo velikih žil na udih s posledično gangreno. Okvara žil na očeh ali diabetična retinopatija lahko vodi do poslabšanja vida ali celo do slepote. Začetne spremembe se še ne odražajo v prizadetosti vida in odkrije jih šele očesni zdravnik med pregledom očesnega ozadja s posebno lučko. Kadar so spremembe dovolj napredovale, se odloči za sežiganje žilic z lasersko svetlobo. S tem zavre napredovanje okvar. Poleg tega posega je za upočasnitev napredovanja sprememb izredno pomembno tudi zdravljenje visokega krvnega pritiska in normalizacija nivoja krvnega sladkorja.
Okvara žil v ledvicah ali diabetična nefropatija se ravno tako prične neopazno, s povečanim izločanjem beljakovin s sečem. To opazimo le z laboratorijskim pregledom seča. Nekaj let za tem prične postopoma pešati funkcija ledvic in na koncu je potrebno dializno zdravljenje ali pa presaditev ledvice. Tudi to napredovanje se bistveno upočasni, v zgodnjem obdobju pa celo prepreči z ureditvi-
jo krvnega sladkorja in zdravljenjem visokega krvnega pritiska.
Okvaro živcev zaradi sladkorne bolezni imenujemo diabetična nevropatija. Prizadeti so lahko vsi živci v telesu, vendar je najpogostejša nevropatija, ki zajame vlakna za zaznavanje občutkov na spodnjih okončinah (periferna nevropatija). Pogosto se pojavi mravljinčenje, pekoči občutek v nogah in tudi nadležna trgajoča bolečina. Značilno za te simptome je, da se poslabšajo ponoči. Posebno nevarno je, ko so prizadeti živci za zaznavanje bolečine, vročine ali mraza. Ljudje s takšno prizadetostjo ne zaznajo pravočasno, da jih žuli čevelj, da imajo v čevlju kamenček, ki jih je ranil, da so se opekli na prevroči peči ali omrznili v prelahki obutvi. Zaradi tega lahko pride do nepopravljive škode in v skrajnem primeru je potrebno oboleli del okončine tudi odrezati.
Diabetično makroangio-patijo, ki je najpogostejši vzrok za prezgodnjo umrljivost bolnikov s sladkorno boleznijo, pa bomo podrobneje spoznali naslednjič. MILIVOJ PILETIČ, dr. med.
NADZOR PREDELAVE ZDRAVE HRANE PRI NAS?
Boštanjska večno zelena uspešnica
Pqjem zdrave, bio (pre)hrane Karla Slemenška, lastnika podjetja Evergreen iz Boštanja, precej moti. Meni, da to ni ustrezno poimenovanje, sploh pa da s tem ljudje na veliko goljufajo, odkar so ugotovili, da se da s takimi “fintami”dobro zaslužiti. Da je vse relativno, skuša dokazati na svojem primeru.
Splošno znano je, da naj bi bilo prehranjevanje z zeljem in vsemi kapusnicami zdravo, toda zanj to ne drži, ker je -astmatik. Vsa (pre)hrana bi po Slemenškovem prepričanju morala biti zdrava, kaj kdo bolje prenese, je pa že drugo vprašanje. Celo priljubljenega krompirja kdo ne prenese, ga napenja. V zadnjem času spet govorijo, daje celo čokolada v zmernih količinah zdrava, če seveda odmislimo težave, ki jih s seboj prinaša sladkor.
“Integralnega pridelovanja hrane v Sloveniji sploh ni. Za tako imenovano bio pridelavo hrane bi morali preveriti zemljišče, semena in kontrolirati celoten proces pridelave. Zato raje vzamem jabolka iz nasada, kjer je sadjar kontrolirano škropil, kot pa da bi nasedal t.i. bio jabolkom. Ljudem že vnaprej ne verjamem zaradi njihove in svoje nevednosti!” pravi Slemenšek. To nezau-
panje pojasni tudi s primerom, ko mu je znanec iz Krškega postregel s podatkom, koliko več so kmečka jabolka vsebovala strupenih pesticidov od krških jabolk.
Sadne čaje izdeluje Evergreen iz kmečkih neškroplje-nih jabolk, a kaj ko je še toliko dejavnikov, ki lahko vplivajo, da je neka hrana res zdrava, ne le zelo okusna, dobra za brbončice v ustih in za želodec! Po besedah Stanke Žič-kar, “deklice za vse” v bošta-njskem Evergreenu, družinski farmi s sedmimi zaposlenimi ponujajo kupcem že okrog 100 različnih izdelkov oz. pridelkov od sušilnic za sadje in vrtnine, raznih pekačev oz. pečic za prosti čas pa do suhega sadja in vrtnin, številnih začimb, tudi najbolj eksotičnih. Slemenšek veliko potuje po svetu, zlasti po azijskih državah z odprtimi očmi. Najraje kar sam mimo raznih agencij, ki
poberejo veliko denarja, največkrat pa ne omogočajo neposrednega stika tudi s preprostimi ljudmi, njihovimi šegami in navadami. Slemšek še najraje obiskuje Sri Lanko, kjer je narava še dosti neokrnjena, podnebje in ne pretoplo morje pa blagodejno vplivata na njegovo zdravje.
Na Daljnem vzhodu je že dolga stoletja v prehranjevanju prebivalstva eden glavnih virov beljakovin svež sojin sirček tofu. V zadnjih letih tofu vse bolj cenijo tudi na Zahodu. Nekateri imenujejo tofu tudi sojina skuta, čeprav nima značilnega okusa po skuti ali siru, temveč je povsem nevtralen. Tofu v štirih okusih (tudi kurkuma, osnove curryja) iz Evergreena je s sojino omako in vse bolj priljubljeno stročnico čičiriko (z okusom kostanja) nepogrešljiv sestavni del jedilnikov priznanih lokalov. V Evergreenu posušijo največ jabolk in hrušk, poleti pa gob in borovnic. Začimbo Veg-reen izdelujejo brez konzervansov, iskane so tudi njihove osnove za sadne kruhe. Največ svojih izdelkov Evergreen proda znanim trgovskim hišam, med njimi ljubljanskemu Maxi-
marketu in njegovi restavraciji Maxim, kjer je šef kuhinje priznani mojster Slavko Adamlje, eden najboljših kuharjev na Slovenskem.
Ko je Slemenšek še veliko kovinske galanterije delal za kupce v drugih republikah nekdanje skupne države, največ za BiH, mu je šlo zelo dobro. A je sprevidel, da tako ne bo več dolgo, zato se je že nekaj let pripravljal na preusmeritev proizvodnje, leta 1989 pa je izdelal prvo sušilnico sadja. To je pozneje izpopolnil, tako, da je danes Evergreen, d.o.o. (firma od leta 1991), cenjen po tem izdelku. Boštanjčani so pripravljeni ne le naučiti kupce teh sušilnic, kako učinkovito posušiti v eni komori okrog 100 kg sadja ali vrtnine v 24 urah, ampak tudi odkupiti celotno proizvodnjo ali samo presežke. Nekateri se hitro naučijo in raje sami prodajo svoje pridelke. Slemenšek se zaveda, da si na ta način ustvarja neposredno konkurenco, a se zavoljo tega sploh ne vznemirja. Meni, da je kruha za vse dovolj, če pa bi doma postalo pretesno in bi hoteli kaj izvažati, bi se morali bolje
Boštanjski Evergreen
hruške, za katere ne bi mogli najti v izvozu ustrezne cene v “sveži” obliki bodisi zaradi slabše kakovosti ali drugih vzrokov. Za sušeno sadje je pa moč uporabiti tudi manj kakovostno, na primer celo od toče poškodovano sadje, saj ga je potrebno olupiti, preden ga razrežejo na krhlje. Tega se zavedajo vse številnejši sadjarji, ki so si omislili sušilne stroje s petimi in več komorami, tudi za takšne primere večjih sadjarjev. Evergreen je razvil tehnologijo in dodatne naprave, s katerimi od “kooperantov”
Erodano suho sadje po potre-i dodela v obliko, kakršno zahteva trg.
V Evergreenu so sami iz-delali tudi stiskalnico za seza-
organizirati, svoje pa bi morala odigrati država s spodbujanjem sadjarjev in vseh predelovalcev sadja, ki bi ponudili trgu denimo sušena jabolka in
movo olje, podobno napravi,
la:
kakršno je lastnik videl v Indiji. Iskano pa je tudi olje črne kumine.
PAVEL PERC
PODJETNI TONE FABJAN
S pomočjo čebel in narave do zdravila
Tone Fabjan je zgodnjo mladost preživel v majhni vasi Seč na robu kočevskih gozdov, odmaknjen od civilizacije in v neokrnjeni naravi. Pogosto je ugotavljal, da so v naravi energije, ki lahko človeku pomagajo v vsaki stiski. Na domačiji so imeli tudi čebele. Že kot kratkohlačnik je začutil, da ga ta “živahni orkester” lahko popelje v skrivnost njegovih sanj: Pomagati ljudem v stiski, je bila od nekdaj Tonetova želja.
“Bučanje čebel me vedno prevzame prav do dna duše. Popelje me v globoka razmišljanja in takrat moje misli niso več posledica možganske logike, temveč tečejo iz izvira intuicije oziroma iz globine večnega duha, ki je v vsakem človeku. Čebele so vzor, kako se neko živo bitje ravna po notranjem nagibu, tudi za ceno svojega življenja. Zato so lahko povezava med človekom in ostalo naravo v vseh pogledih.” Toda Tone je najprej postal učitelj. Deset let je otrokom pripovedoval tudi o lepotah narave in njenih prebivalcih, potem pa je izredno študiral elektroniko in osemnajst let delal v razvoju slovenske elektronike v Iskri. Hkrati se je naučil razvojno-raziskovalnega dela, kar je pozneje porabljal tudi pri čebelah. Ko je pred leti začelo nekdanje podjetje pokati po vseh šivih, se je Tone poslovil od glavnega mesta in se ves predal čebelam. Uresničila se mu je zamisel, da bi bile le-te lahko “tovarna” nekaterih zdravil, ki jih sicer industrija danes izdeluje v kemijskih oziroma farmacevtskih laboratorijih. “Vedel sem, da so čebele v stiku z mnogimi skrivnostmi narave. Poznajo vsako globel v gozdu, vedo za vsako rastlino, za vsak cvet posebej in tako v svojem panju hranijo
Tone Fabjan: “Bučanje čebel me vedno prevzame do dna duše. ”
zdravila, ki jih ni zmožna izdelati nobena tovarna. To zdravilo je potrebno v pravi obliki ponuditi ljudem.”
Nastal je prvi izdelek
Misel na to mu ni dala miru, začel je delati poskuse in v to vlagati vedno več truda in denarja. Notranjj glas ga je vodil dalje in dalje. Življenje se mu je spreminjalo, tako kot so se mu spreminjale misli. Nastal je izdelek Endovital. V Predstrugah v občini Dobrepolje imajo Fab-janovi novo hišo, kjer je sedež obrti (štirje redno zaposleni in okrog sto rednih in občasnih sodelavcev) in laboratorij za izdelavo nekaterih končnih izdelkov. V Seču, opuščeni suhokra-j inski vasici sredi mogočnih gozdov, pa je biološki del proizvodnje. Tam imajo čebele, gojijo rdečo peso in negujejo rastline, ki tudi sodelujejo v procesu nastajanja zdravil Endovital.
Tehnološki proces izdelave zdravil pod to blagovno znamko se začne že pri biološki pripravi njive za rastline. Obravnavajo jo kot živ organizem in prostor, na katerem zemeljske in kozmične energije uresničujejo svoje poslanstvo. Endovital izdelujejo po metodi kozmične rezonance. To pomeni, da se vsi procesi odvijajo v naravi, pod nadzorovanimi pogoji in ob strogem upoštevanju njenih zakonitosti. Uporaba kemijskih ali drugih naravnih rastlin je opuščena. Tudi vodo prečiščujejo s posebnimi filtri. Rdečo peso uporabljajo za izdelavo nekon-zerviranega sirupa rdeče pese. Njegovo obstojnost dosežejo ob posebni tehnologiji oziroma sodelovanju čebel.
“Sirup uspešno znižuje povišano telesno temperaturo, olajšuje delovanje srca, uspešno pomaga pri zdravljenju na področju onkologije, lahko nadomesti številna pomirila, ugodno vpliva na izboljšanje krvne slike in hitro umirja nekatere alergije. Povpraševanje po izdelkih je ob
gripi zelo veliko,” pojasnjuje Tone. Drugi izdelek v celoti izdelujejo čebele. Pod določenimi pogoji vnašajo sveži sok rdeče pese v za to posebno pripravljeno satovje. Sok pri tem obdelajo z izločki lastnih žlez. Tako dobimo sok v satovih celicah in ne v steklenicah. Njegova obstojnost je neomejena.
MODNI KOTIČEK
Hujšanje
Pomlad je čas, ko se največ ljudi odloča za shujševalne kure. Mislim, da skoraj ni človeka, ki se ne bi že večkrat poskušal “obklesati" in telo razbremeniti vsaj za nekaj kilogramov. Vendar je dokazano, da ni vsaka shujševalna kura za vsakogar enako uspešna. Vse je odvisno od posameznikovega metabolizma. Zato nikar ne spreminjajmo vsak teden svoje diete.
Prvi korak pri vsakem hujšanju naj ho, da iz svojega jedilnika izbrišemo kruh, sladkor in maščobe. Uživajmo veliko surove, sveže zelenjave - na primer mlado korenje, žvečimo ga ob gledanju televizijskega programa in naj nam nadomesti ocvrt krompirček oziroma slane palčke. Če se nam nista nabrala več kot dva do štirje odvečni kilogrami, bomo z železno voljo odvečno težo spravile na želeno že v mesecu dni. Seveda če se bomo zadosti tudi gibale in telovadile.
Če pa želimo shujšati deset ali več kilogramov, se nikakor ne odločajmo same za shujševalno kuro, za katero smo nekje slišale mimogrede. Za drastično hujšanje se vsekakor posvetujmo z zdravnikom die-tologom, da si ne nakopljemo kakšne resne bolezni. Pri hujšanju, še zlasti če smo starejše od štirideset let, se moramo zavedati, da drastične shujševalne kure puščajo sledi na obrazu, ki se kar pobesi in naguba. Zato je lahko stara modrost: “Zadaj licej, spredaj muzej!” še kako resnična. Hujšati moramo počasi in pametno. Vsekakor pa pod nadzorom dobrega in vestnega zdravnika. Za vsako hujšanje pa sta potrebni železna volja in disciplina.
JERCA LEGAN
Izredno je učinkovit pri kardiovaskularnih in onkoloških zdravljenjih.
Pri Fabjanovih izdelujejo tudi različico medu v satju in pristni mešani med, obogaten s cvetnim prahom. Endovitalu, ki osvaja vse celine sveta, je že leta 1994 mednarodno združenje za pospešenost kakovosti življenja, Red sv. Fortunata-redovna provinca Slovenije, podelilo priznanje za kakovost. Izdelek se povezuje tudi z vrhom slovenske znanosti, saj nastaja krog med praktično medicino, biofarma-cijo in analitično kemijo. Sodelovanje s priznanimi inštituti in posamezniki bo pripomoglo k izboljšanju kakovosti Endovi-tala, ki bo med uporabniki prepoznaven le po odličnosti, in ne po komercialni reklami.
M. GLAVONJIČ SONČNA OČALA
POSKRBIMO SAMI ZASE
Do zdravja s pozitivnim razmišljanjem
Zdravje je redna tema javnih medijev in reklamnih kampanj farmacevtskih, zdraviliških in ostalih trgovskih družb. “Proizvodnja” zdravja je poleg izdelovanja orožja ena najdonosnejših panog na svetu. Ljudje so za zdravila in razne pripomočke pripravljeni dati zadnji tolar. V iskanju najuspešnejšega zdravila pa se ne zavedajo, da je moč ozdravitve skrita v njih samih. Ta moč pa se lahko aktivira s pozitivnim razmišljanjem in spoščanjem. Kajti izvor vseh bolezni pa tudi poškodb je v nas samih. Negativne misli, sovraštvo, zamera in jeza aktivirajo v našem telesu negativne vzorce, ki krožijo po telesu in se “zasidrajo” v genetsko najobčutljivejšem organu. Poleg tega negativna čustva, predvsem sovraštvo in zamera, črpajo iz nas življenjsko energijo. Redne vibracije negativnih čustev pripeljejo do kroničnih in rakotvornih bolezni. Vsak navaden prehlad, iz katerega se lahko razvije angina ali gripa, je dejansko posledica pretirane skrbi ali jeze.
Svoje telo lahko očistimo bolezni s pozitivnim razmišljanjem, predvsem pa z abso-
lutnim sprejemanjem samega sebe. Prvo pravilo k uspešni poti samoozdravljenja je, da se imamo radi takšni, kakršni smo. S pozitivnimi mislimi si boste sčasoma ustvarili mp-čan tok življenjske energije v svojem telesu in tako postali sam svoj zdravnik. Vsak dan .si vzemite vsaj pol ure časa samo zase. Izberite si stalen kotiček v hiši, zatemnite si prostor, lahko si zavrtite kakšno sproščajočo glasbo. Popolnoma sproščeno sedite in položite roke na kolena. Poskušajte si predstavljati sprehod po cvetočem vrtu, ob morski obali oz. vam ljubi kraj. Skratka, poskušajte misliti na nič. V trenutkih, ko vam bo to resnično uspelo, boste povzročili aktiviranje vaših pozitivnih in zdravilnih moči v telesu. Če ne morete misliti na nič, poskušajte misliti pozitivno. Po polurnem spoščanju si pomanite roke in umijte obraz. Za poživitev krvnega obtoka je priporočljivo tudi malo potelovaditi.
Naredite nekaj zase in ne zahtevajte svojega zdravja le od drugih - zdravnikov, bioenergetikov!
DARJA KOVAČIČ
Sončna očala so danes več kot le modni dodatek, njihovo redno uporabo zaradi vse močnejših sončnih žarkov priporočajo okulisti, optometristi in optiki po vsem svetu.
Sonce seva na zemljo UV in infrardeče (toplotne) žarke, ki bolj ali manj škodljivo vplivajo na zdravje oči. Največ škode očem naredijo UV žarki, katerih zaradi okvar v plasteh ozračja vse več prodre na površino Zemlje. UV žarki se sicer delijo glede na valovno dolžnino, na zem-ljsko površino pa prodro le UVA in del UVB žarkov, UVC pa se absorbirajo v atmosferi. Za oči so nevarni UVB žarki, koliko jih bo prodrlo, pa je odvisno od nadmorske višine, zemljepisne širine, količine ozona ter vodnih delcev in prahu v zraku.
Kot je povedal dr. Dušan Pušnik, dr. med. specialist oftalmolog, sta omenjenim žarkom najbolj izpostavljeni roženica in očesna leča, zaradi njihovega vse večjega prodora pa se povečuje število obolenj na očesni veznici, roženici in očesni leči. Zato je pravilna izbira kakovostnih sončnih očal izredno , pomembna, sončna očala slabe kakovosti, ki so seveda tudi precej cenejša in so na voljo v skoraj vsaki veleblagovnici in na
tržnici, napravijo več škode kot koristi. Najbolje je, da se ponje odpravite v bližnjo optiko in se prepustite nasvetom strokovnjakov. “Po lastnih izkušnjah lahko zatrdim, da ljudje primerno pozorno izbirajo korekcijska očala, sončna pa precej manj,” meni dr. Pušnik, ki ima v Novem mestu svoj očesni kirurški center, zobozdravstveno ordinacijo in optiko.
Danes lahko izbirate med lečami za sončna očala različnih materialov in barv. Leče so lahko iz stekla, plastike in polikar-bonatne plastike, glede zaščite pred UV žarki pa med njimi ni bistvenih razlik. Z uporabo različnih premazov leč proizvajalci dosežejo skoraj 100-odst. zaščito pred prodorom UVA in UVB žarkov, kakovost leč pa se razlikuje predvsem v natančnosti izdelave. Posebno skupino predstavljajo očala s polariza-cijskimi sončnimi lečami, katere dr. Pušnik priporoča športnikom, voznikom, ribičem...
“Sončna očala naj ne poslabšajo vidnosti v prometu in barv-
K
Zaščitite oči pred sončnimi žarki
nega vida. Najbolj nevtralna je siva barva sončnih očal, saj naj' manj spreminja kakovost vida. Zelo primerna pa je tudi rjava in zelena barva leč,” je povedal doktor. Obstajajo tudi različne stopnje zatemnjenosti leč, za sončna očala pa so najprimer-nejše zatemnitve med 70 in 90 odst. Če nosite dioptrijska očala, si lahko omislite sončna očala z dioptrijo, sicer pa se lahko odločite za fotoobčutljive leče, ki spreminjajo stopnjo zatem-nitve glede na količino sončnih žarkov, ali pa dodatna zatemnjena stekla, ki jih pripnete na vaša korekcijska očala.
Pri nakupu sončnih očal namenite pozornost tudi očalnim okvirjem. Ti so lahko kovinski ali plastični. Dr. Pušnik opozarja, da večina kovinskih vsebuje nikelj, ki pri stiku s kožo povzroča alergične reakcije kože, Še posebej kadar se znojimo, zato so danes kakovostnejši okvirj1 izdelani iz titanija. “Pozornost posvetite tudi obstojnosti barve na očalnih okvirjih, saj se prl slabših rada hitro odlušči,” opozarja dr. Pušnik in priporoča, naj sončna očala uporabljaj0 vsi, ki so izpostavljeni sončnim žarkom.	m.	KOTNl^
ZMAGUJMO V IGRI SPREMEMB
Glasbeniki in glasbila so, ni pa dirigenta
y Novem mestu, še posebej v mestnem središču, se kakovost Življenja vztrajno slabša. Meščani, stroka in politika so jo s svojim mlačnim in neodgovornim ravnanjem spravili čisto na kolena. Prevladujoče stanje duha je vdanost v usodo, da gre tako ali tako vse rakom žvižgat.
Pri urejanju življenja v No-vem mestu smo neuspešni zato, ker ne obvladamo igre sprememb. V tej je treba zmagovati Preprosto zato, ker je spremem-™ najbolj stalna stvar na svetu.
|Jbviacj0yatj j0 morarno> 5e
nočemo uspevati na katerem kpu področju. Pri tem moramo n*ti ustvarjalni in prilagodljivi, acjavni in odzivni. Igra spre-nremb postaja vedno zahtevnej-sa’ ker je hitrejša, bolj negotovi’ napletena m dvoumna kot na|. koli doslej. To velja za vse Plati življenja in človeške Skupnosti v mestih niso izjema.
^nje so nujne
Kdor želi biti gospodar igre prememb, se mora naučiti sto-Pah v krogu sanj,' načrtovanja, krepanja, preverjanja in po-ovnega ukrepanja. Sanje so ti-„ , kamor hočemo prispeti in i° Md.no Pre(J nami, kot obzorje- Načrt pomeni strategijo, za-'l’,ano v vrednotah, prednostih
• Preden se lotimo uresniče-
vanja načrta, tj. preden ukrepamo in ponovno preverjamo, moramo načrt razumljivo sporočiti okolici, predvsem pa tistim, ki ga bodo uresničevali. Tako se nam ne bo moglo zgoditi, da v načrtu naslikamo drevored, v naravi pa se nam skoti asfaltno parkirišče. Ukrepanje in preverjanje sta medsebojno prepleteni, kajti vse, kar storimo, je možna učna izkušnja, zato je preverjanje veliko bolj prepoznavanje igre in nenehno prilagajanje nanjo kot pa zgolj čakanje na polčas.
Kulturna sprememba
Praktične spremembe mora spremljati, če ne celo prehitevati, kulturna sprememba. Tradicionalna kulturna sprememba je hierarhična. Vsiljena je z vrha in - ne deluje. Prava kulturna sprememba se zgodi, ko izjemni posamezniki ali pač samo ljudje, ki zmorejo navduševati ali navdihovati, vplivajo na soljudi, da se spremenijo. Kultur-
na sprememba predpostavlja, da sprememba obnašanja stopa pred spremembo v delovanju. KDO SEM vedno hodi pred KAJ POČNEM.
Na tem ozadju lahko opazujemo pojave, ki krojijo igro sprememb v življenju našega mesta. To so: vedno gostejši osebni promet skozi središče mesta, z izpušnimi plini onesnažen zrak, ki ga ljudje presenetljivo potrpežljivo jemljejo v zakup, vedno manj prostora za pešce in skoraj nič za kolesarje, gradnje novih bencinskih črpalk v bližini najgostejše poseljenosti ali v dragocenih delčkih primestnih gozdov, gradnje obvoznic, ki bodo ljudi še bolj vabile k prevažanju z osebnimi avtomobili, gobasto razraščanje velikih nakupovalnih središč na mestnih obrobjih in selitev pomembnih javnih storitev iz središča mesta v isti smeri, podeljevanje banalnih in umazanih funkcij sicer kakovostnim mestnim površinam (parkirišče Novi trg), odmiranje Glavnega trga kot mogoče (poleg raznih drugih možnosti) prvovrstne stanovanjske soseske. Nekateri od teh pojavov so vzroki, drugi pa posledice.
Najbrž me ni bilo v mestu, ko so preučevali in obdelovali fazi
PREMOGOVNIK po premogovniku
Rudnik je obmiroval, Senovo govori
Zdaj, ko se rudarjenje poslavlja s Senovega in nepreklicno Zapirajo premogovnik, je precej domačinov na nogah, omačinom ni vseeno, kakšna bo okolica rudnika. Od tistih, 1 zapirajo rudnik, bodisi da so ti na Senovem, bodisi v Tr-avljah, bodisi v vladi v Ljubljani, domačini pričakujejo, da bodo ob zapiranju rudnika naredili kar največ koristnega za Senovo in Senovčane. S tem bi se država oddolžila, kraju, ki Sa je rudarjenje na svojevrsten način osiromašilo in celo lznakazilo, menijo na Senovem.
Če se bo jama zaprla in če ruga področja ostanejo ne-anirana, potem Senovo ni do-1 o veliko. Mi namreč hočemo ^nacijo vseh degradiranih po-fsin, pravi Tone Petrovič,
Predsednik sveta krajevne skupnosti Senovo.
Ureditev vseh razvrednote-površin je nekaj, kar različ-e strani razumejo različno, cnovo razume to sanacijo, kot Pojasnjuje predsednik Petrovič, ko, da bo rudnik saniral tudi ’se prometne površine, ki jih “P°n,hlja pri zapiranju rudnika, udnik uporablja ceste, po erih prevaža tudi težke to-°r.f' npr. vrtalne stroje. Na ce-s'ah nastaja škoda, ker niso bile grajene za tako težo.” Rudnik en°vo v zapiranju odgovorja
na take zahteve približno tako: ’Vseh potreb krajevne skupnosti glede komunalne infrastrukture rudnik ne more in ne sme financirati, ker niso predvidene z recenziranim krovnim programom zapiranja rudnika.’
Če je po sedanjem načrtu za zapiranje rudnika torej na voljo premalo denarja, je treba načrt spremeniti. Tako pravijo prebivalci in krajevna skupnost Senovo. Bitka za novelacijo tega načrta poteka na različne načine že kar nekaj č.asa. Bistvo predlagane zahteve po prenovi rudniškega zapiralnega načrta je, da morajo v program zapiranja rudnika in saniranja okolja vključiti vsa območja, ki jih je uporabljal rudnik. Rudnik je pač rudnik, jama, nekaj ga je na
površini, veliko pod zemljo. Senovčani na površini so v času rudarjenja čutili, kdaj so se njihovi rojaki-rudarji pod zemljo posebno močno zaganjali v hrib, saj so se tresle hiše in zemlja.
Ali čutijo posledice kopanja še zdaj, ko so se rudniški svedri umirili? “Na južnem pobočju je šest domačij. Pri treh od teh so ugotovljene dosti velike razpoke zaradi posedanja zemljišč. Z gotovostjo lahko trdimo, da so te razpoke posledica rudarjenja,” pravi Tone Petrovič.
Če bi rudnik hotel ustreči Se-, novemu, kot zahteva krajevna skupnost, bi potreboval več denarja, kot ga je na voljo zdaj. Ob tem si domačini zastavljajo vprašanje, ali je na Senovo prispel ves denar za zapiranje premogovnika, ki bi moral. Pri tem radi spomnijo, daje pred leti pri pisanju zapiralnega načrta nekdo pozabil omeniti zapiranje VI. obzorja v rudniku. In ob tem trdijo, da ta površnost še zdaj tepe Senovo, češ da je država nakazala za senovški rudnik toliko denarja manj, kot bi veljalo zapiranje tistega izpuščenega obzorja.
M. LUZAR
sanj in načrtovanja in ko so ju posredovali tistim, ki naj bi ju uresničevali. Najbrž sem zamudil tudi programa kulturne spremembe in spremembe obnašanja, s katerima so za tvorno spreminjanje pripravili ljudi na njihove vloge pri uresničevanju bojnega načrta. Vse se mi tako zdi, da prav v tistem času ni bilo v mestu tudi veliko drugih ljudi.
Vlada kratkovidni pogled
Novo mesto bi morali začeti človečiti, še preden so slabi vplivi, kot so gradnja satelitskih nakupovalnih središč na obrobjih mesta, popolna podrejenost pešcev in kolesarjev osebnemu motornemu prometu itd., dobili vztrajnost, ki jo je vedno težje krotiti. Glasbeniki in glasbila so (bili vedno) tu, ni pa partiture in dirigenta. Ln ker so inštrumenti
krajih m volje sposobnosti, da bi najprej izsanjali (temu pravimo tudi vizija) prihodnost, nato skrbno pretehtali vrednote, na njihovi osnovi določili prednosti in načrtovali ter šele potem ukrepali in pre-
verjali, kaj smo storili. Pri nas namesto dolgoročnega Videnja vlada kratkovidni pogled. Če
E
k
JE RUDNIK ŠE OBRATOVAL - Zdaj, ko senovški rudarji za zmeraj ugašajo svoje jamske svetilke, vse več kaže na škodljovost premogovnika. Ko je rudnik na Senovem še deloval, so v njem služili kruh številni domačini.
Med
temi tudi možje, ki so po koncu neke izmene v letu 1993 takole stopali iz rudniškega vlaka. (Foto: M. L.)
mesta nočemo do kraja spremeniti v sračje gnezdo, moramo biti trdno prepričani o pravilnosti vrstnega reda korakov, ki jih bomo delali. Usklajeno lahko delujejo samo ljudje, ki imajo skupne vrednote. Toda pri tako javnih nalogah, kot je ponovno človečenje mesta, je več kot nujno, da kulturna sprememba postane stvar vseh meščanov. Pri tej stvari smo delovno moštvo vsi. Tradicionalna kulturna sprememba, ki prihaja z vrha, ne deluje, zato se potrudimo za pravo, ki edina rodi sad: naj dobri zgledi vplivajo na nas in nato mi vplivajmo na svoje znance, prijatelje, sodelavce... Toda če hočemo drugače delovati, moramo najprej biti drugačni. Sprememba delovanja vedno predpostavlja prejšnjo spremembo obnašanja. Kdo sem mora vedno stopati korak pred kaj počnem.
Zadovoljni z vzrokom slabih posledic
V novomeških logih je zrasla in v tem časopisu je bila objavljena misel, da ni nič narobe z zidanjem velikih nakupovalnih središč na obrobju mesta, da pa si moramo prizadevati za ponovno oživitev mestnega jedra in njegove bližnje okolice. Ampak smrtne sunke mestnim jedrom povsod, ne le v Novem mestu, zadajajo prav nakupovalna središča na mestnih obrobjih, ki človeka dobesedno naženejo v osebni avto. Mimogrede, vsa Belgija ima samo 14 velikih nakupovalnih središč. Tam je bil odpor zoper trgovine velikih razsežnosti od nekdaj zelo močan. Glavni razlog, da so zahodnoevropske države (razen Irske, Švedske in Nizozemske) že močno zadrgnile rast obmestnih nakupovalnih središč, so podatki raziskav Evropske zveze, ki večino onesnaževanja pri-isujejo rabi osebnega avtomo-ila in vznikanju zunajmestnih prodajnih in poslovnih objektov. Človek bi rekel, da se bo v vročici prilagajanja Evropski zvezi kdo hotel velikemu bratu v Bruslju prikupiti tudi tako, da bo mestnim oblastem svetoval, naj ga vendar ne lomijo več s temi trgovskimi mastodonti. Ampak Slovenci - in Dolenjci se v tem boju bojujemo v prvih vrstah - smo pripravljeni izdihniti na okopih potrošniške bebavosti.
Torej: z zidavo teh trgovin je vendarle nekaj hudo narobe. Mestna modrost se prepogosto manifestira v naivni dobrodušnosti, ki je prepričana, da je vse združljivo z vsem. V preveč glavah še vedno brenči pravljica o pluralizmu interesov, pa čeprav že vsak vrabec čivka, da je v gosto naseljenih skupnostih ljudi mogoče življenje urediti samo
na osnovi discipliniranja interesov oz. njihove hierarhije. Tfeba je sprejeti vrednote (čist zrak, mirno bivalno okolje, varnost pešcev in kolesarjev, otrok in starejših, varčevanje energije in kar je še podobnih nedvoumno humanih vrednot), jih razvrstiti po pomembnosti, jih spoštovati in postopno uresničevati.
Izsanjali so resničnost
Primer, kako sanje lahko postanejo resničnost, je gospodarsko središče severne Nizozemske, Groningcn, kjer so izumili zdravilo za osebni avto. Leta 1977 so mestne oblasti uvedle popolnoma nov načrt javnega transporta. Utemeljile so ga z dolgoročnimi gospodarskimi cilji (sanje) in ga povezale z inovativnim sistemom odločanja, ki je javni potniški prevoz, kolesarjenje in pešačenje označil za najboljše načine potovanja v mestu.
Namesto da bi denar porabljali za vedno nove in širše ceste, so ga preusmerili v močno okrepljen javni potniški prevoz in v omrežje pešpoti. Gosta mreža varnih kolesarskih steza je voznike zbezala iz avtomobilov in jih posadila na kolesa. Leta 1991 je že več kot polovica prebivalcev Groningena po opravkih v mestu kolesarila. Število avtobusnih potnikov se je povečalo za petino.
Skrbno načrtovanje mesta je pomagalo omejiti rabo osebnega avtomobila. Novi industrijski in pisarniški kompleksi so zrasli ob večjih križiščih javnega potniškega prevoza, izboljšali pa so tudi dostop do krajevnih trgovin in storitvenih dejavnosti - toda satelitske veletrgovine na obrobju mesta so PREPOVEDALI graditi. Mestno središče so oživili tako, da so zgradbe okrog železniške postaje namenili “mešani rabi” in da so na glavnem mestnem trgu spet vzpostavili staro mestno tržnico.
Leta 1990 so srednjeveško mestno jedro razdelili v četrti in prepovedali prečkanje avtomobilov iz ene v drugo. Začetni odpor - predvšem lastnikov trgovin - je kmalu popustil; mirnejša, čistejša in uporabnikom prijaznejša središčna nakupovalna lokacija odtlej privablja vedno več kupcev.
Prometni načrt Groningena se še vedno razvija. Na obrobjih mesta gradijo večnadstropne parkirne hiše, od tam pa neprenehoma vozijo avtobusi proti mestnemu središču in nazaj. Pešpoti v senci dreves, varne kolesarske steze in kolesarnice obetajo, da bodo v mestnem središču kmalu povsem gospodarili pešci in kolesarji.
Od leta 1989 po stopinjah Groningena stopa vsa Nizozemska. Groningcn zmaguje v igri nenehnih sprememb. To mesto si je drznilo sanjati, določiti vrednote in na njihovi osnovi načrtovati, ukrepati in po preverjanju doseženega dopolnjevati. V več kot desetletni bitki je doseglo pravo, ne od oblasti
vsiljeno kulturno spremembo: danes vendar že polovica ljudi
po mestu potuje s kolesi. V igri sprememb so ljudje prišli do spoznanja, da se je treba obna-
šati tako, kot da je žoga vedno na njihovi strani igrišča. Le to je način, da se kulturna sprememba prime: da se zavedamo, daje igra v celoti odvisna od nas.
Javni prevoz kot komunalna storitev
Novomeško prometno goščavo in klavrno kakovost bivanja bi morali rešiti tako, da bi nanju začeli streljati iz vseh topov. Zdaj so na cestah samo lični avtobusi. To je veliko. Toda hkrati z njimi bi morali večji del mesta zapreti za ves motorni promet razen za javnega (in stanovalce). Ob urbanističnih anahronizmih, kot sta BTC in mega trgovina na Cikavi, bi morali narediti velika parkirišča, kjer bi vozniki, ki želijo v mesto, lahko zastonj puščali avtomobile, od tam pa bi na vsakih nekaj minut v mesto in iz mesta vozili brezplačni avtobusi. Brezplačni bi seveda ne bili, kajti mestni avtobusni promet bi morali uzakoniti kot komunalno storitev in jo plačevati tako, kot plačujemo čisto pitno vodo, odvoz smeti, kanalščino in kar je še samoumevnih storitev, ki nam lajšajo življenje. Vsak plačnik bi si lahko razložil, zakaj plačuje: tisti, ki bi se z avtobusi vozili, bi si lahko dejali, da si pač plačujejo vožnje, kdor bi v glavnem
pešačil in kolesaril, bi se potolažil, da plačuje čistejši zrak, kdor pa bi se kljub vsemu še vedno vozil z osebnim avtom, bi pač moral sprejeti razlago, da plačuje kazen, ker drugim onesnažuje bivalno okolje. Namesto za nove obvoznice bi morali denar porabiti za varne kolesarske steze in pešpoti, ne le pločnike, ki so samoumevni, ampak pešpoti in kolesarske steze, ki bi ne potekale ob cestah, marveč bi tvorile samostojno mrežo humanega transporta.
Seveda bi marsikdo ob taki ureditvi godrnjal, posebej ljudje, ki se jim je hrbtenica vrasla v avtomobilski sedež. Ampak če bi bile vrednote, po katerih bi ravnala oblast, nedvoumno pozitivne, bi se sčasoma ohladila tudi vroča kri razgrajaške avtomobilistične subkulture.
Mestne oblasti bi morale potrpežljivo vzgajati ljudi zoper rabo osebnega avtomobila, če ni zares nujna. Končno Dolenjci ne živimo na drugem planetu in menda je v naši metropoli že kdo slišal, kako drugod v mestih proglašajo dneve brez osebnega avta in tako ljudem vsaj kak dan v tednu omogočijo zadihati z bolj polnimi pljuči. Ali nam je res sojeno, da bomo na sebi tako rekoč do uničenja preskušali prav vso sprevrženost osebnega motornega prevoza?
Ce nas je kaj v hlačah, se pogumno podajmo v igro sprememb.
JANEZ PENCA
DOLENJSKI LIST
121
Gostilna Pri Pavletu v Zburah ni samo ena najstarejših, ampak tudi ena najbolj priljubljenih gostiln v teh prelepih krajih med Smarjeto, Škocjanom in Mokronogom. Danes v njej gospodari tretji Peršetov rod, natančneje Franci Perše, vnuk začetnika, ki je dal gostilni tudi ime.
Ta gostilna še posebej znana po izvrstnih vinih. Točijo le svoja vina iz vinograda na Bojniku, in danes lahko gost izbira kar med osmimi različnimi vini, med njimi so tudi vrhunska, taka, ki so na strokovnem ocenjevanju dobila več kot 18 od 20 možnih točk.
“Gostilna je pri tej hiši od leta 1904,” začne zanimivo pripoved sedanji gostilničar Franci Perše. Takrat je njegov stari oče Pavle v Zburah v domači hiši odprl gostilno. Znano je bilo, da ima Pavle zmeraj dobro vino. “Takrat je bilo pri hiši le nekaj arov vinograda, a je stari oče dobro poznal vina in je kupoval le najboljša,” pravi Franc.
Pri Pavletu pa ni bilo le dobrega vina, ampak tudi ducat otrok, 6 sinov in prav toliko hčera; žive so še tri sestre. “Od šestih sinov jih je pet igralo harmoniko, eden je bil med vojno ubit, štirje pa so pogosto še po vojni skupaj zaigrali v gostilni,” se spominja Franc. Ljubezen do igranja na harmoniko je morala biti med Peršetovimi fanti res velika in trdna. Njihov oče Pavle je bil namreč strog človek in za muziko in podobne “nespodobnosti” ni imel nobenega posluha. Vsi Peršetovi fantje po vrsti so se igranja na “frajtonarico” naučili sami in na skrivaj. Oče sedanjega gostilničarja Franc si je harmoniko kupil z
denarjem, ki ga je zaslužil s furanjem lesa iz host, in to šele potem, ko je odslužil starojugoslovansko vojsko. Igrati nanjo pa se je skrivaj učil v hlevu, da ga ja ne bi strogi oče slišal.
In kako so igrali Peršetovi fantje! Slišal jih je tudi znani slovenski pisatelj Prežihov Vo-ranc, ko je tik pred vojno, leta 1940, hodil po teh “morda najlepših krajih sveta” in potem to svoje bivanje popisal v znamenitem potopisu Od Mokronoga do Pijane gore. Takole piše:
“Od Škocjana do Zbur je uro hoda. Komaj sem čakal, da seje prikazala Peršetova gostilna. O koštrunu in prašiču, ki sta zjutraj visela pred hišo, zdaj ni bilo več sledu, zato pa je iz hiše zapeljivo dišalo po pečenem mesu. V gostilni je bučalo prav po sejmarsko. Tu se cepita cesti proti Mokronogu in proti Novemu mestu, zato je bil v hiši velikanski naval. Iz veže je pela harmonika.” Stari ljudje se spominjajo, daje imel eden od Perše-tovih sinov, Pavle, tak glas, daje zaukal v Gorenji vasi, pa se ga je slišalo v Zbure!
Stari Pavle je gostilno vodil skoraj pol stoletja, od začetka leta 1904 do smrti leta 1952, ko jo je prevzel sin Franc, vnet har-monikaš, ki se je poročil šele pri 42 letih. “Oče ni samo dobro
PRI PA VLETU - Tretji Peršetov gostilničar, Franci, je gostilno Pri Pavletu preuredil, povečal in posodobil. Danes je po njegovi zaslugi znana po izvrstnih vinih iz domačega vinograda na Bojniku. Na fotografiji: zakonca Perše, Franci in Rozi s starejšim od treh sinov, Denisom, gostinskim tehnikom. (Foto: A. B.)
igral na harmoniko, ampak je bil tudi sicer vesel in zabaven človek,” pripoveduje njegov sin Franci. “Na več kot 530 ohcetih v tej dolini je igral!” Z bratom Rudijem sta v sedemdesetih letih mesec dni igrala v Švici v penzionu, ki gaje vodila ženska iz Zbur, ki se je tja poročila z domačinom. Bila sta prava senzacija in sta tudi dobro zaslužila.
Pri ličkanju koruze pa je Francu desno roko potegnilo v lič-kalnik in mu jo tako močno poškodovalo, da so mu morali odrezati štiri prste. Samo s palcem je še 11 let, vse do smrti, igral harmoniko tako, kot marsikdo ne z vsemi prsti. Sin Franci, kije za njim leta 1978 prevzel domačijo in gostilno, še danes hrani njegovo harmoniko, ob njej pa so na kmečki peči v gostinski sobi še tri. “Jaz ne igram, a vedno pride v gostilno kdo, ki zna. Pred nedavnim nas je bilo v gostilni 9, pa samo jaz in še eden od gostov nisva znala igrati,” se nasmeje.
Zna pa Franci Perše nekaj drugega: pridelovati dobro vino. “Zadnji 10 let v gostilni točimo samo svoje vino,” se pohvali. Ko je začel gospodariti, je imela kmetija le 23 arov vinograda, sedaj pa na hektaru in pol rodi 6.500 trt. Vinograd imajo na Bojniku, znani vinski gorici, ki že od nekdaj daje izvrstna vina. Tu so imeli vinograde tudi kJevevški graščaki in zadnji, Ulm, je svoj rulandec pošiljal na Dunaj in zanj dobil zlato medaljo na razstavi v Barceloni. Perše v tem vinogradu prideluje renski rizling, laški rizling, beli pinot, sivi pinot oz.
ZDRAVO. PRIJETNO. KORISTNO
Z ročnim delom zaslužen vsakdanji kruh
Čeprav je Tatjano Tonja iz Črnomlja že od nekdaj privlačilo vse, kar je povezano z oblačenjem in tekstilom, pa si, ko se je odločala za izobraževanje po osnovni šoli, gotovo niti v sanjah ni mislila, da si bo kot intelektualka služila kruh dobesedno s svojimi rokami. A danes, ko je na čakanju, ji pridejo še kako prav ročne spretnosti, ki jih jo je kot osnovnošolko naučila mama.
Tatjana se je hitro učila ročnih del, ki ji jih je pokazala mama: vezenja, kvačkanja, izdelovanja makramejev, pletenja. Prav slednje ji je bilo že od nekdaj najbolj pri srcu. Tako je v srednji tekstilno-kemijski šoli in na fakulteti v prostem času veliko pletla zase, za starše, znance. A kmalu je napletla toliko izdelkov, da jih je lahko ponudila tudi butikom v Kranju in Ljubljani. Pletenje je ostalo njen konjiček tudi, ko se je kot diplomirana inženirka tekstilne tehnologije najprej za dve leti zaposlila v novomeškem No-voteksu ter pozneje kot glavna
tehnologinja barvanja v metliški Beti. A lanskega julija je po petih letih dela v Beti pristala na čakanju. Toda Tatjana, ki ni navajena držati križem rok, še med uradnim čakanjem na to, ali jo bodo še poklicali v službo, ni predala malodušju.
Pravzaprav je že nekaj časa razmišljala, da bi šla na svoje, saj je tudi mož obrtnik. In ko je ostala doma, se je še bolj zavzeto lotila ročnega pletenja ter dala izdelke v oceno strokovni komisiji pri Obrtni zbornici Slovenije, ki izdaja mnenja o izdelkih domače obrti. Mnenje komisije je bilo pozitivno in tako
PLETILKE, SPRETNOST IN DOMIŠLJIJA - Čeprav so nekateri skeptični, pa je Tatjana Tonja iz Črnomlja prepričana, da je mogoče preživeti tudi z ročnim pletenjem. Tatjana tudi kvačka prtičke, vendar prav tako kot pri pletenju uporablja naravne materiale. (Foto: M. B.-J.)
je Tatjana konec lanskega leta registrirala domačo obrt za ročno pletenje, ki jo je poimenovana “Tanja” in je edina tovrstna v Beli krajini. Čeprav na željo strank plete tudi iz industrijsko predelane volne, pa ima najraje domačo ovčjo volno. Nasploh je ljubiteljica vsega naravnega. “Kar zgrozila sem se, ko sem slišala, da rejci ovc, ki jih je v Beli krajini vse več, po striženju surovo ovčjo volno mečejo v kontejnerje za smeti. Zato sem se povezala z nekaterimi od njih, tako da odkupim surovo volno ali pa jim jo poplačam z izdelki. Potem jo dam v predelavo, a moram surovo spredeno volno, ki jo dobim, oprati v mlačni vodi s sodo, da ne sperem z nje volnene maščobe,” pripoveduje Tatjana. Včasih volno tudi pobarva, a le z naravnimi barvili, kot je na primer koncentrat barvila iz peteršilja, ki zraste na domačem vrtu in ga pripravi sama. Zelo zanimivo in pestro paleto barv je po njenem mogoče dobiti tudi iz rdeče pese, čebule, vinskega kamna, smrekovih iglic. In ker je pri njenih izdelkih vse naravno, so tudi gumbi leseni. Nekateri so celo ročno izdelani v Trenti.
Tatjanini pripomočki so le knjige in revije o pletenju, spretne roke, pletilke in seveda veliko domišljije. Zlasti slednja ji izdatno pomaga pri njeni ustvarjalnosti, saj je vsak njen izdelke unikat zase. In izbira teh je vse bolj pestra. Poleg jopic, puloverjev, brezrokavnikov, rokavic in nogavic, kakršnih smo navajeni v vsakdanjem življenju, je med njenimi izdelki mogoče najti tudi prav nenavadne pletenine. Posebno zanimive so rokavice za lovce, ki imajo le luknjo za palec in kazalec, da lahko streljajo, medtem ko so ostali prsti na toplem.
Čeprav smo v današnjem času visokega tehnološkega razvoja
PERŠETOVI MUZIKANTJE - Štirje Peršetovi bratje s harmonikami pred domačo gostilno okoli leta 1960; z leve: Rudi, Johan, Franc in Pepi.
rulandec, zeleni silvanec, sovi-njon, modro frankinjo in cviček. “Trte so še mlade, nobena ni starejša od 6 let. V polni rodnosti bo vinograd dal okoli
20.000	litrov vina.” Pa še 1.500 trt namerava posaditi. Seveda toliko vina ne more stočiti samo v svoji gostilni, se pa za njegova izvrstna vina, za katera dobiva najvišje ocene, vse bolj zanimajo tudi drugi gostilničarji. Perše si je s svojimi vini, med katerimi je tudi predlanski izbor, letos 8. januarja pa so imeli ledeno trgatev, ustvaril vinarsko ime in ugled. Od leta 1986 je član domačega vinogradniškega društva, njegov rulandec je bil leta 1997 šampion na tednu cvička, medalj in diplom pa ima več kot 50. “Želim si še, da bi ustvaril
svoje vino, bojničana, belo vin* sko zvrst.” V vinogradu na Bojniku pa se podjetni Perše pripravlja na gradnjo večje zidanice, kjer bo imel tudi kmečki turizem, saj doma poleg vina priredijo tudi kakšno mesnato dobroto.
Ljudje vedo, da imajo v Peršetovi gostilni v Zburah izvrstno vino. “Prihajajo od vsepovsod, veliko je tudi gostov iz bližnjega zdravilišča Šmarješke Toplice. Res pa je, da sedaj bela vina pijejo bolj uživaško, posku-ševalsko, po kozarcih, medtein ko so bili včasih na mizi Štefan'-Zelo pa se je spet uveljavil cviček in ga stočimo veliko več kot belega.” Seveda je tudi cviček Peršetov, bojniški.
A.	BARTELJ
prepričani, da brez sodobnih, računalniško vodenih strojev skoraj ni mogoče preživeti, Tatjana Tonja meni, da bi se z njenim ročnim delom dalo prebiti skozi življenje. Daje pri svojem delu spretna in natančna, je že dokazala, zaveda pa se, da mora znati ponuditi izdelke na trgu, morda tudi kot poslovna darila, in najti dovolj kupcev. Razmišlja celo o povezovanju ljudi, ki se v Sloveniji ukvarjajo s tovrstnim delom, pa tudi z različnimi društvi, ki bi predstavljala njihove izdelke. “To delo mi je namreč zelo priraslo k srcu in tako globoko sem že zabredla vanj, da poti nazaj ne vidim več. V tem času sem spoznala tudi, daje tako zahtevno, da mu zgolj z dopolnilno dejavnostjo človek ne bi bil kos. A glede na to, da sem prej pletla v prostem času, se mi »edaj zdi, da imam še več prostega časa. Hkrati je pletenje sprostitev in lahko zatrdim, da pri svojem delu združujem prijetno s koristnim,” pravi.
Tatjana rada pokaže vzorce tudi drugim, saj se ne boji konkurence. Bila pa je nemalo presenečena, ko je belokranjskim osnovnim šolam ponudila pomoč pri učenju ročnih del. V odgovor je dobila vprašanje, ali se ročno pletenje sploh še splača. Vendar je prepričana, da bi bilo še kako prav, da bi po šolah oživili to delo, še toliko bolj, ker imajo izdelki tudi uporabno vrednost. “Prav danes, ko so mnogih polna usta ekologije, je prav, da se vračamo k naravnim materialom. Lahko smo srečni, da imamo možnost koristno porabiti surovo volno, ki sojo še nedavno metali v smeti, povrh vsega pa je še zdrava,” pravi Tatjana Tonja in ne pozabi omeniti, da ponekod, tudi v sosednji Avstriji, država podpira tako ovčerejo kot ročno narejene izdelke. Pri nas pa morajo takšni zanesenjaki velikokrat sami iskati svoj prostor pod soncem.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
Več človečnosti
Ob prebiranju revij, časopisov, ob poslušanju radijskih postaj in ob gledanju televizijskih programov dobi človek občutek, da pridejo v medije veliko prej in v večjem obsegu negativni ljudje in njihova dejanja. Za novinarje je slab dogodek dober dogodek. Mediji so polni nasilja, krvi, krivic. Morda je prav zato v> enem od minulih Tednikov izstopal prispevek o moškem, ki skrbi za v prometni nesreči hudo poškodovano ženo, se žrtvuje zanjo, kajti edino to se mu zdi prav. Le tako ostaja zvest samemu sebi, svojim načelom in obljubi, ki jo je izrekel ob poroki: da bosta z izvoljenko skupaj v dobrem in zlem.
Prispevek zasluži vso pozornost in pohvalo, kajti gledalce je
ne samo informiral o tem, da so na svetu tudi takšni razdajajoči se ljudje, ampak jim je pokazal in dokazal, da se lahko uzreš na TV ekranu tudi, če ne mučiš in pobijaš mačk, če ne postreliš nekaj svojih sošolcev, če ne okradeš delavcev ali če v prometni nesreči ne spraviš na oni svet svojih v avtomobilu sedečih sopotnikov, ker jih zapelješ skozi rdečo luč na semaforju z 2,6 promila alkohola v krvi. Primer ne bi smel biti bela vrana med črnimi, ampak bi moral potegniti za seboj tudi druge podobne življenjske zgodbe, ki bi morda vzpodbudile koga k posnemanju tako kot v nemalo primerih to povzročijo negativno prikazani ali opisani dogodki.
TONI GAŠPERIC
Če je kadilec star 30 do 35 let ter pokadi 40 cigaret dnevno, si skrajša življenje za 10 let. V cigareti sta poleg katrana, ki je povzročitelj raka na pljučih, še nikotin, ki povzroča nikotinsko odvisnost, in ogljikov monoksid, ki pospešuje strjevanje krvi, kar ima za posledico tromboze, embolije, okvarja steno arterij in pospešuje aterosklerozo, zaradi česar prihaja do srčnega infarkta, zoženja zil na nogah in potem tudi do gangrene. Cigareta poleg tega vsebuje še vsaj 400 kemičnih strupov, ki škodijo zdravju, med njimi so: arzen, amoniak, cianid, formaldehid, metan...
Znano je, da kadilce v povprečju kar 20-krat bolj ogroža rak na pljučih, če pa so hudi in dolgotrajni kadilci, je tveganje celo za 70-krat večje. Ogrožajo jih tudi druge vrste rakov: v ustih, požiralniku, na mehurju, trebušni slinavki in ledvicah, bolj pogosto pa jih čakajo tudi bronhitis, cmfizem in kronične težave z dihanjem. Kajenje zmanjšuje plodnost pri ženski in potenco pri moškem.’ Kadilke, ki jemljejo kontracepcijske tabletke, imajo 10-krat večjo možnost, da zbolijo za srčnim infarktom ali možgansko kapjo. TUdi kajenje med nosečnostjo je zelo tvegano, saj povečuje možnosti, da bo
ZDRAVJE IN PRIHRANEK
Opusti kajenje in zmagaj!
Cigareta je za marsikoga prijetna navada, pa vendar vse bolj splošno velja za grdo in škodljivo razvado. Slovenija se že t’eC let vključuje v mednarodni projekt, ki poskuša ljudi pridobil1 za opuščanje kajenja. Jožica Maučec Zakotnik, zdravnica & direktorica programa CINDI Slovenija, ob tem navaja nekaj razlogov, zakaj opustiti kajenje.
otrok rojen predčasno in da h? podhranjen. Taki otroci tudi veliko jokajo in slabše spijo, pogosteje zbolevajo za bronhitisi, pljučnicami in astmo.
In kaj se da storiti z veliko dobre volje in vztrajnosti? Ko opustimo Kajenje, se nikotin že P° dveh urah začne izločati iz telesu in po šestih urah se zmanjša srčn' utrip in krvni pritisk. Po 12 ura11 se izloči ogljikov monoksid j0 pljuča že nekoliko lažje delujejo-Po dveh dneh se bivšemu kadile11 izboljšata okus in vonj, po 12 tednih pa se izboljšata krvni obtok u> telesna zmogljivost, koža pa dob' lepšo barvo in videz. Če vztrajanj0 3 do 9 mesecev, se v tem času zmanjša kašelj, piskanje v pljuč''1 in izginjajo težave z dihanjem. *0 petih letih brez cigarete se tveganje, da bivši kadilec zboli za srčnim infarktom, zmanjša na polov1' co, v desetih letih pa se izenači s tistimi, ki nikoli niso kadili. 1ve' ganje, da bivši kadilec zboli pljučnim rakom, se zmanjša polovico šele po desetih letih, j® še nekaj so izračunali borci za življenje brez cigarete: Kdor opus' razvado, lahko letno prihrani o° 100 do 300 tisoč tolarjev, za kar s lahko privošči že lepo potovanj®-
B.	D. d-
PRI PAVLETU V ZBURAH
Kmečka gostilna z vrhunskimi vini
SLOVENEC V STOCKHOLMU
Za diplomatskim bliščem je trdo delo
Milan Jazbec je leta 1981 diplomiral iz novinarstva in dve eti pozneje še na obramboslovju. V študentskih letih se je Poizkušal kot novinar (med drugim je dopisoval tudi v Dolenjski list), se po študiju zaposlil v Krškem ter nato odločno ln globoko zakorakal v diplomacijo. Končal je diplomatsko šolo v Beogradu, bil zadnji jugoslovanski in prvi slovenski konzul v Celovcu ter slab leto dni vodil konzularno službo v Ljubljani. Od oktobra leta 1996je pooblaščeni minister in drugi človek v sl°venskem veleposlaništvu v Stockholmu. V domači Spodnji Pohanci in bližnjih Artičah pri Brežicah se ga spominjajo kot Urednika mladinskega glasila, oddaj za mlade na brežiškem radiu, pobudnika številnih akcij in navdušenega košarkarja, to katerim je Artičanom ostala rekreativna košarkarska liga. zdalje knjižico Konzularni odnosi, uredil zbornik Diplomacija ln Slovenci ter konec lanskega leta izdal še knjigo Slovenec v Beogradu. V juniju bo v Celovcu zagovarjal doktorsko nalogo, sredi marca pa sva v toplini domače kuhinje pri njegovi mami, gospe Mileni Jazbec, rojeni Drstvenšek, govorila o tem, ali je diplomat res gospod.
* Kolikokrat si lahko diplomat
pr!,vJ?sži. tak skok v domače kraje?
uS' te ovirajo razdalje,
Potrebno je veliko napora in tudi Pfecej stane, če si bližje, je pa _amo skušnjava večja. V tujini si Pac zato, da spremljaš dogajanje,
I l Jem poročaš, navezuješ stike, lra? ?a državo, jo predstavljaš, ganiziraš obiske za obe strani. ega dela nikoli ne zmanjka in o Sl doma le redko.”
‘Trenutno si pooblaščeni minister na veleposlaništvu v Sto-olmu na Švedskem. Kaj to P°(ueni po domače?
ki imajo dosti izkušenj in znanja ter so zanesljivi. Sicer ima lahko namestnik veleposlanika tudi nižji rang. Pridobil sem ga, ker sem izpolnjeval pogoje in tudi zato, ker je ambasada v Stockholmu takrat pokrivala 8 držav od Islandije do Litve (tri baltske in pet nordijskih), kar je terjalo izkušenega drugega človeka. Leto dni sem bil tudi odpravnik poslov oz. začasni vodja
ambasade, ker Slovenija na Švedskem takrat ni imela ambasadorja. To je bil čas, ko smo najbolj lobirali za Evropsko unijo in Nato.”
* Javnost v glavnem pozna veleposlanike, vse, kar je za ivjimi, nam ni poznano...
“Ni in tudi ni treba, ker je diplomatsko osebje na predstavništvih zato, da pomaga veleposlaniku opravljati njegovo delo. Celo veleposlaniki se ne pojavljajo dosti v javnosti, saj opravljajo delo, ki je po svoje zakulisno. Ne da je v neki tajnosti, gre pač za posle, ki niso v javnosti. Ce se npr. pripravlja kakšna pogodba, se je težko pogajati o vseh možnih različicah, če je vse to v javnosti.”
* Je potem tak diplomat, ki dela v zakulisju, pripravlja in pomaga, velik gospod, kot si zapisal v svoji knjigi Slovenec v Beogradu, ki je izšla pred kratkim?
“Ha, ha, ha... V tej frazi je precej ironije. Diplomat je gospod, če se zna obnašati, če je vljuden, kulturen, urejen, prijazen, načitan, izobražen, pa če ob tem ostaja preprost in normalen človek. Če pa ni tak, ni gospod, četudi si domišlja, da je. Je pa zanimivo, da se v javnosti zaradi načina dela diplomacije večina tega ne vidi in je predstava o diplomatih kot o gospodih zelo razširjena. Običajno se ne ve in ne vidi, kaj vse se dela.”
* Zato sem tudi vprašala. Ali
Pravega prevoda za ta izraz ni. mi? .za najvišji nešefovski diplomski rang. Dobijo ga diplomati,
“Diplomat je gospod, če se zna obnašati, če je vljuden, kulturen, urejen, prijazen, načitan, izobražen, pa če ob tem ostaja preprost in normalen človek. ”
ŠTUDENT NAT RO
Samo Plut iz Novega mesta
Samo Plut iz Novega mesta je študent tretjega letnika medicinske fakultete v Ljub-Jani- V mladih letih je raz-niisljal, da bi bilo v življenju lepo biti papež, ker “človek veliko potuje in je povsod dobrodošel”, toda tisto so da otroška premišljevanja, i so zabavala njegove doma-e. Morda je bilo malo manj zabavno, ko je nekaj let kas-neje ugotavljal, da ima od Vsega najraje živali, in začel nositi domov miši, žabe, mar-mčke, čričke, mokarje, neke-8a dne tudi lastovico, za kate-[° Je po bližnjih smetnjakih °vil muhe. Ptica je preživela, djnn pa je menda od tedaj v Novem mestu precej manj. Vedno odličnega fanta so v oh ob odličnih uspehih na onujskih tekmovanjih spod-uJali, naj postane kemik, ntorda farmacevt. A odločil Se Jc za študij medicine. Ni
[du žal jn zcjaj je nekjc na p0_
ov'ci poti do zdravnika. Se-Veda pa mora poleg drugega °Praviti predvsem izpit iz anatomije in patologije. Ta Va izpita namreč med štu-enti medicine veljata za naj-ezJa. Samo pravi, da si želi Postati zdravnik, ker je lepo Pomagati ljudem, ker zmoreš jCasih reševati življenja in „rugič biti v oporo z besedo, •n ker včasih dobiš pujsa,” se zasmeje. Njegova mama je namreč zdravnica v Novem mestu in letos ji je hvaležni Pacient prinesel pečenega Pfašička za novo leto. Samo Sre torej po maminih poteh.
favi, da je študij zahteva Precej časa, vendar ga najde dovolj tudi za domače, za prijatelje in stvari, ki mu veliko Pomenijo, tudi za SloMSIC, združenje slovenskih študen-,ov medicine, ki skrbi tudi za izmenjavo medicinskih strokovnih praks naših študentov J tujimi in za številne humani-arne projekte. Sam v SloM-MC-u že od vsega začetka Sodeluje pri projektu AIDS. S kolegi, študenti medicine,
Samo Plut
%
hodi po osnovnih in srednjih šolah po Sloveniji in predava o nevarnostih spolnih bolezni in možnostih zaščite. Le v Posavju, pripoveduje, še vedno ni pravega zanimanja med ravnatelji šol. Pravi, da mu je bilo na začetku malce nerodno govoriti o spolnosti pred celim razredom, zdaj pa te zadrege ni več. Zdaj vanjo spravlja novinarke, ki jim med pogovorom ponuja kondome, kajne, Samo? Pa pustimo to. Ravnanja z dekleti se še uči. Pravi, da je življenje z dvema sostanovalkama v študentskem stanovanju v Ljubljani dobra šola za prihodnost. Tudi vaja v potrpežljivosti. “Razlika med spoloma je očitna predvsem v kopalnici,” pravi. In potoži, da komajda pride na vrsto. Njemu pa se mudi. Dopoldne na predavanja, popoldne na vaje, pa na SloMSIC, ob koncih tedna pa domov, v Novo mesto.
“Če imaš želje in cilje, potem najdeš čas za vse, kar te zanima. Četudi ponoči,” pravi. In doda, daje spanje samo razvada. Ko mi razloži, kaj vse še mora storiti danes in koliko dela ga čaka jutri in v naslednjih dneh, človek dobi vtis, da je to najbolj zaposlen fant pod soncem. Pa se mu najbrž le mudi živeti. In doživeti.
DAMJANA KROŠEU
o njem poročal, moj kolega gre prihodnji teden tudi na Norveško, potem še v Latvijo.”
• To delo ima drugačne razsežnosti kot jih običajno zaznavamo doma, Iger seje že težko odpraviti iz Brežic v Krško.
“Ker pokrivamo več držav, to pomeni veliko potovanj, kar je fizično zelo naporno in tudi ni vedno zdravo. Diplomat mora paziti
"jUD V
na zdravje kljub vsem pogostitvam ki jih ima, čeprav so zgodbe velikokrat prazne besede.”
“Prvi slovenski diplomat je bil Žiga Herberstein (o njem piše Rudi Čačinovič v knjižici Diplomacija in Slovenci). Bil je v kakih desetih misijah habsburških monarhov po tedanji Evropi in priznan na evropskih dvorih. Dvakrat je bil v Moskvi in je napisal tudi knjigo z naslovom Moskovske beležke, ki je še danes učbenik na diplomatski akademiji v Rusiji in je prevedena v mnoge jezike. ”
lahko predstaviš tisto, česar mi ne vidimo: kako zgleda dan diplomata, npr. v Stockholmu?
“V Stockholmu ali pa kjerkoli drugje. Urejati državne posle pomeni opravljati vse, kar je povezano z meddržavnimi stiki. Najbolj lahko ponazorim z delom ob meddržavnem obisku, recimo predsednika Slovenije na Švedskem, na Češkem ali v ZDA. Pripraviti moramo obisk v celoti, od najmanjše tehnične podrobnosti: s katerim letalom in kdaj bo priletel, kdo bo v delegaciji, kakšna bo njena sestava, kdo vse se bo pogovarjal, kaj bo vsebina pogovorov, kakšna darila se bodo izmenjala ter kakšna obleka je potrebna za večerjo ali za delovni zajtrk. Vse to je treba pripraviti, uskladiti in prilagoditi običajem obeh držav. Če je večja delegacija in ima strogo politični del, ekipo, ki spremlja, gospodarski del, novinarje, kulturnike, moramo poskrbeti še zanje. Dogovoriti se je treba, o čem se bodo pogovarjali, določiti pomembne teme v odnosih med državama v danem trenutku, teme, ki zanimajo obe državi, in tiste, ki jih lahko ena predstavi drugi. Diplomati se ukvarjamo predvsem z državnimi obiski: na ravni predsednika države, vlade in parlamenta ter ministrov, z ostalimi pa manj. Poleg tega tudi pripravljamo in usklajujemo sporazume. Seveda pa predvsem predstavljamo svojo državo: s svojim obnašanjem in tako, da pojasnjujemo in razlagamo politično dogajanje v svoji državi in njene zunanjepolitične cilje (zakaj interpelacija proti ministru, zakaj sprememba vlade, zakaj sklenitev nekega sporazuma, zakaj interes za članstvo v Natu ali EU). Zagovarjamo tudi politiko svoje države, kadar so njene zunanjepolitične poteze za drugo državo manj razumljive ali celo neobičajne.”
* to pa ni vedno lahko, kaj?
“Ne, ni vedno enostavno, čeprav ne morem reči, da smo imeli v Stockholmu kdaj primer, da bi morali ravno kaj zagovarjati. Je pa treba vedno veliko pojasnjevati. Na naši ambasadi vsako jutro sedemo skupaj in pregledamo delo, sprotne aktivnosti, navodila ministrstva in podobno. Hkrati se v državah, ki jih spremljamo, vedno kaj dogaja, o čemer je potrebno sporočati domov. Vsak dan si razporedimo delo in ocenimo, kaj je pomembnejše, kaj pa lahko počaka, saj smo doslej pokrivali kar osem držav. Spremljamo tudi, kaj poročajo mediji in o tem poročamo domov. Potem so tu še sprejemi. Pred tednom dni sem bil na Norveškem, kjer sem pripravljal in spremljal slovenski obisk ter
• Res, v javnosti si predstavljamo diplomate predvsem na pojedinah in sprejemih.”
“To je splošna predstava. V resnici pa je smisel takih sprejemov, ki trajajo uro ali dve, da se ljudje iz različnih držav srečajo in izmenjajo informacije. Na takem sprejemu lahko opraviš tudi pel koristnih razgovorov, ki bi jih sicer moral opraviti na posameznih ministrstvih.”
• V takem krogu diplomat verjetno naveže stike z ljudmi, ki mu koristijo takrat, ko jih potrebuje.
“Tako je. To je zelo pomembno in je osnovni namen takih sprejemov. Vsebina sprejemov je ravno to. Sprejemi so borze informacij. Če grem npr. na dvodnevno konferenco v Litvo, so v tem času trije sprejemi, na katerih se srečam z domačimi politiki. To lahko izkoristim in se vnaprej dogovorim za kak zahtevnejši pogovor o meddržavnih zadevah. Ne gre zato, da imam kozarec šampanjca v rokah (pa ga itak nimam)! To je tisto, kar stoji za diplomatskim bliščem, kar se ne vidi in je tudi zelo naporno, kot si rekla, iz Stockholma v Litvo, v Kopenhagen ali na Finsko.”
* Smo Slovenci diplomati? Ali se kaj takega sploh lahko reče za neki narod?
“Slovenci imamo velike in večstoletne diplomatske izkušnje. Dokler nismo imeli svoje države, so bili naši ljudje v diplomacijah držav, ki so bile na našem območju. V zadnjih 500 letih so bili mnogi zelo uspešni in so opravljali zelo pomembne in zahtevne misije v evropskem in svetovnem merilu, tako da nam diplomacija ni neznana. Prvi slovenski diplomat je bil Žiga Herberstein (o njem piše Rudi Čačinovič v knjižici Diplomacija in Slovenci). Bil je v kakih desetih misijah habsburških monarhov po tedanji Evropi in priznan na evropskih dvorih. Dvakrat je bil v Moskvi in je napisal tudi knjigo z naslovom Moskovske beležke, ki je še danes učbenik na diplomatski akademiji v Rusiji in je prevedena v mnoge jezike. Tudi pozneje smo Slovenci imeli vsaj 50 pomembnih imen v svetovni diplomaciji, tudi v času Jugoslavije. Dr. Aleš Bebler je bil vodja jugoslovanske misije pri OZN in je tudi predsedoval varnostnemu svetu. Tako lahko rečem, da se Slovenci gotovo spoznamo na diplomacijo in imamo izkušnje, res pa v lastni državi šele zadnjih 10 let.”
* Se naši diplomaciji zelo pozna, daje še v pleničkah? Kakšna je danes naša diplomacija?
“To temo podrobno obdelujem v svoji doktorski disertaciji, kjer proučujem vzpostavljanje diplomacij novih malih držav, predvsem sociološke in organizacijske značilnosti, in primerjam izkušnje treh baltskih držav in Slovenije. Naša diplomacija se ubada z enakimi težavami kot ostale diplomacije držav, ki so nastale po pad-
cu Berlinskega zidu: primanjkuje jim izobraženega in izkušenega osebja ter tradicije in izkušenj.”
• Kaj je tisto, kar izkleše dobrega dipolomata?
“Osnova je vsekakor solidno univerzitetno znanje, poznavanje dveh ali treh svetovnih jezikov, vendar mora biti diplomat tudi odprt, prilagodljiv, zanimati se mora za državne zadeve, poznati načine političnega odločanja v svoji državi, politične interese ter delati na čimveč različnih področjih diplomacije. Urejanje odnosov med državaijii je vedno prepleteno z nepričakovanimi dogodki, zato moraš biti pripravljen nanje; če imaš izkušnje, se veliko lažje odzoveš pravilno, uglajeno in hladnokrvno. Slovenija ima nekaj takih diplomatov, ki so bili že v času Jugoslavije v svetu priznani in jih je angažirala v prvih letih slovenske diplomacije.”
* Se pravi, da je znala uporabiti izkušene ljudi in jih ni odplavil vrtinec preobrata?
“To je bilo zelo pomembno, medtem ko v baltskih državah ni bilo tako. Veliko smo potegnili iz izkušenj, čeprav bi morda lahko še več. Po drugi strani pa je izredno
poslaniki na nekajmesečna usposabljanja v ministrstvu, da obvladajo osnovna znanja.”
* Delaš kot diplomat in tudi sicer si zelo zakopan v diplomacijo, tudi teoretično, saj si doslej izdal tudi dve knjigi na to temo. Zdgj pripravljaš še doktorat. A|i ima ta naloga ambicijo, da postane strokovna podlaga za razvoj slovenske diplomacije?
“Nisem vedel vnaprej, da bi kaj takega lahko nastalo. Moj prvi namen je bil proučiti in raziskati. Ko sem začel pisati, se mi je zdelo prav narediti tako, da bo uporabno za diplomate in druge, tudi zaradi odzivov mlajših kolegov, ki kljub pomanjkljivostim s pridom uporabljajo prvi dve knjigi. Besedilo disertacije obsega 350 strani in bo lahko vir izkušenj in spoznanj za diplomate.”
* Tlidi sam si v iskanju znapja verjetno opazil, da gradiva ni. Bo naloga v končni podobi dobila obliko kpjige?
“Ja, izšla naj bi v angleščini in slovenščini. Če bo do konca leta izšla vsaj ena, bom zadovoljen.”
• O temi iz doktorata si februarja predaval tudi v ZDA. Kako pa tam zvedo, da diplomat Milan Jazbec piše o tem?
“Ob pripravi naloge sem povpraševal okrog, tudi med diplomati, po internetu. Američani so strahovito radovedni in iščejo, kdo se ukvarja s čim na vse mogoče načine. Povabljen sem bil na eno od newyorških univerz, ker so izvedeli za mojo temo, že od prej pa sem imel odprto povabilo univerze Columbia. Tako sem opravil oboje in še eno dodatno predavanje na tretji univerzi.”
• Če površno navedem ugotovitev iz tvoje knjige Slovenec v Beogradu, je diplomat dober, če
“V Sloveniji je bilo to (politično kadrovanje, o. p.) na začetku še sprejemljivo, zdaj pa se je diplomatski sestav okrepil, zato je možno kadrovati drugače, tako da večino mest dobijo poklicni diplomati. S politično kadrovanim šefom se je treba precej truditi, ker ne pozna diplomacije kot stroke in tudi ne načina dela. ”
pomembno, da je Slovenija v zadnjih letih sprejela v službo zelo veliko mladih univerzitetno izobraženih ljudi, ki z zagnanostjo predstavljajo dolgoročno zelo velik potencial. Zanimivo in pomembno je tudi, da je v diplomacijah novih držav zelo velik odstotek žensk.”
• Kako je delati v diplomaciji, ko pa se pri nas veleposlanike kadruje politično in so veleposlaništva pogosto, tako se vsaj zdi, odlagališče odsluženih politikov?
“Politično kadrovanje v Evropi močno upada, v nordijskih državah pa ga praviloma sploh ni. V Sloveniji je bilo to na začetku še sprejemljivo, zdaj pa se je diplomatski sestav okrepil, zato je možno kadrovati drugače, tako da večino mest dobijo poklicni diplomati. S politično kadrovanim šefom seje treba precej truditi, ker ne pozna diplomacije kot stroke in tudi ne načina dela.”
• Kakšne razsežnosti pa še lahko ima tako politično kadrovale, da ni škodfjivo za diplomacijo države?
“Prav bi bilo, da bi Slovenija sledila evropski praksi, kjer ima tako kadrovanje le ozek obseg. Kadar se to dogaja, morajo vele-
“Ne gre zato, da imam kozarec šampanjca v rokah (pa ga itak nimam)! To je tisto, kar stoji za diplomatskim bliščem, kar se ne vidi in je tudi zelo naporno, kot si rekla, iz Stockholma v Litvo, v Kopenhagen ali na Finsko. ”
obvlada drsanje po parketu. Kako gre kaj tebi drsanje?
“Kot diplomat moraš biti strahovito prilagodljiv, tenkočuten, odprt in previden. Dokler ne preizkusiš tega v praksi, nimaš pojma, kako hitro lahko koga spraviš v zadrego, ga užališ, ga zavreš v hotenju - to je tista hoja po parketu. Moraš prisluhniti, razmisliti, biti strpen. Tega se ni lahko navaditi, predvsem postopnosti in prilagodljivosti, tehtanja. Pa to m mečkanje ali mlahavost, kajti diplomat dela, kar mu naroči zunanje ministrstvo, če mu naroči odločnost, je tudi tak. Sicer pa ne znam drsati in ne plesati.”
* So padci v diplomaciji enako trdi kot tisti na ledu?
“Naučiš se na izkušnjah, bolje na izkušnjah drugih kot na svojih. Če malo opazuješ, hitro vidiš, kako se posamezniki ne znajo obnašati. Sicer ti pa lahko zdrsne, mimogrede ti zdrsne.”
* Za konec še to. V svoji Knjigi Slovenec v Beogradu ugotavljaš, da diplomat praviloma ne daje intervjujev razen izjemoma po izrecnem navodilu ali s točno določenim namenom. Kaj pa ta intervju?
“V tem primeru je morda zanimivo za bralce, daje nekdo iz njihovega območja postal diplomat. Ta pogovor ni tipični diplomatski intervju in ni politična izjava na neko temo. V novih državah je predstavitev diplomacije širši javnosti še zanimivo. S takim klepetom na primer lahko približamo naše delo javnosti.”
BREDA DUŠIČ GORNIK
DOLENJSKI LIST
123
NAŠE KORENINE
Srce je najboljši vodič
Danes je svet majhen. Potovati z enega konca na drugega, v resnici ali navidezno, je že prava malenkost. Včasih pa je bil to pravi podvig. Cesarjeva Marija iz Bojanje vasi v Beli krajini se k sreči takrat, ko je odšla na pot, tega ni prav zavedala. Njena sinova Božidar in Janez sta odšla za kruhom v Nemčijo, ona pa je gospodarila doma. Božidar se je potem oženil s Slobodnikovo Marijo, sovaščanko, in jo odpeljal s seboj v Nemčijo, njun prvi sin Božo je ostal pri babici v Bojanji vasi.
Tako je pač bilo v tistih časih, ko ni bilo moč delati na tujem in si služiti boljši kos kruha, zraven pa imeti še družino. Cesarjeva Marija je garala in skrbela za vnuka. Čeprav sta njegova starša kar pogosto prihajala domov, se je vendarle odločila, da ju tudi sama enkrat obišče, skupaj z malim Božom, seveda. Skromna ženička je bila sicer vajena vseh kmečkih opravil in je bila kot večina takratnih gospodinj marljiva in skrb-.na, a svet onkraj Gorjancev je poznala le po pripovedovanju. Stuttgart, kjer so živeli njeni, je bil v njenih predstavah blizu, malo naprej od Ljubljane.
In sta šla. Z vozovnico sicer, toda brez hrane in denarja. In brez znanja tujega jezika. Vse se je srečno izteklo, saj se povsod najdejo ljudje, ki so pripravljeni pomagati in svetovati. Toda Marija zdaj pravi:”Takrat sem šla na pot, pa ne bi šla nikoli več!”
Bilo je to sredi šestdesetih let. Zdaj ji tudi treba ni na pot. Sin Božo z ženo je doma. Le vnuki in pravnuki so ostali tam v tujem svetu. A Mariji zdaj ni treba za njimi. Sami radi najdejo pot v ta lepi svet na pobočju Gorjancev, ki se prav te dni koplje v cvetju in zelenju.
Marija živi v Bojanji vasi že od sredine tridesetih let. Rodila pa se je na Radoviči. Oče je bil Jože Petrič, tamkajšnji župan. Z ženo Marijo sta imela na Vokovi domačiji, kakor se je Petričevim reklo po domače, osem otrok: štiri fante in štiri dekleta. Potem je prišla prva nesreča. Njen oče je bil kot župan odgovoren za zakon in red v radoviški občini. Pri tem je tragično izgubil življenje. Za njim je ostala vdova s kopico otrok. Najmlajšemu Stanku je bilo komaj pol leta. Kmetija je bila velika: precej je bilo polj, gozda in vinogradov, v hlevu pa so mukale krave in rezgetali konji. Kar dobro je bilo treba prijeti za delo, da je domačija ostala skupaj.
Za svojega življenjskega sopotnika je Marija izbrala Cesarjevega Janeza. Tudi fant je bil z Radoviče. Pri Nežinih seje reklo hiši, od koder je izhajal. Za mladi par pa na Radoviči ni bilo prostora. K sreči je bila takrat naprodaj amerikanska hiša v Bojanji vasi. Tako so tisti čas rekli hišam, ki so na hitro zrasle sredi revščine. Bile so zidane in krite z opeko. Že od daleč se je videlo, da je denar za njihovo gradnjo prihajal iz
Amerike. Janez in Marija sta se preselila v Bojanjo vas in kmalu se je v njunem domu razlegal otroški jok. Na svet je prišel Božidar, sledila pa sta mu še dvojčka Janez in Marija.
A kaj, ko so srečna obdobja v življenju vedno tako kratka, nesreče pa pogosto udarjajo in puščajo globoke rane!
Kmalu je umrla Marija, ena od dvojčkov. To niti ni tako tragično, saj je bila otroška umrljivost tisti čas visoka. A potem se je pričela druga svetovna vojna, ki je tudi Bojanjo vas hudo prizadela. Poleti dvainštiridesetega so se nadnjo spravili Italijani. Požigali so domačije eno za drugo. Nizke, lesene in s slamo krite kočice je hitro zajel plamen. Cesarjeva hiša pa se ni dala kar tako. Šele ko so jo polili z bencinom, je rdeči petelin zmagal.
Najhujše pa ni bilo to, da je vojna Mariji vzela dom, vzela ji je tudi moža. Janez se je nekaj časa izogibal nevarnim pastem, ob koncu vojne pa je zginil in Marija še sedaj zagotovo ne ve, kje je našel svoj poslednji počitek.
Novi čas je prinesel vsaj mir. Vdova je tolkla revščino skupaj s svojima sinovoma, kakor je vedela in znala. Za silo so le zakrpali in pokrili hišo. A vodovoda še ni bilo. Vso vodo, za pitje, za kuhanje in za pranje, je bilo treba prinesti od Vušivke, nekaj sto metrov oddaljenega izvira. Neštetokrat je morala Marija ponjo. Svitek na glavo, nanj škaf vode, pa domov - previdno in pokončno. Hvala bogu, da je imela vsaj živina noge, če ne, bi si Marija svoje izbrusila. Potem so se nekoliko sprostile meje. Fanta sta odšla v svet. V teh odmaknjenih krajih tisti čas pač ni bilo bodočnosti. A je še enkrat zajokalo Marijino srce: tam v daljnji tujini seje smrtno ponesrečil njen sin Janez.
Zdaj so časi drugačni. Do vsake hiše je napeljan vodovod, elektrika preganja temo in pomaga človeku pri delu, glas od vsepovsod seže tudi v to oddaljeno vas. Ni čudno torej, da se je Božidar po upokojitvi vrnil pod domačo streho. S sabo pa je pripeljal le ženo Marijo. Sin Božo, prav tisti deček, ki je spremljal svojo babico v svet, je ostal v Nemčiji. Tam je inženir in zahtevno znanstveno delo mu ne pusti, da bi sledil svojim staršem. TUdi hčerka Marija je ostala v tujini. Po doktoratu se je zaposlila v Švici. Tam si je ustvarila družino in njuna sinova Fabjan ter Daniel bosta tudi letos gotovo poiskala svojo prababico tam gori za Gorjanci.
Tako gre življenje svojo pot. Marija Cesarje na pragu pomladi dopolnila devetdeset let in nič je ne bi več spravilo v svet -zdaj svet prihaja k njej. Korenine pa se še vedno širijo in zdaj tu, zdaj tam poženejo v rast. Ko se je naša Marija podala v svet, jo je tja vodilo srce. Zdaj na fotografijah gleda svoje vnuke in pravnuke in ve, da bodo kmalu spet prišli k njej. Ne bo jim treba spraševati za pot: srce je dober vodič.
TONE JAKŠE
INTERAKTIVNI ATLAS SLOVENIJE
Z računalnikom po Sloveniji
Med knjižnimi uspešnicami Mladinske knjige je že več kot petnajst let Atlas Slovenije, zahteven založniški podvig, ki ga je založba pripravila v sodelovanju z Geodetskim zavodom Slovenije. Knjiga zemljepisnih kart v merilu 1:50.000, na katerih je prikazano celotno ozemlje Slovenije, je doživela številne ponatise in dopolnjene izdaje, lani pa je knjižna uspešnica dočakala še elektronsko preobrazbo in izšla v sodobni interaktivni digitalni obliki na cederomu, pri čemer je založbi priskočilo na pomoč podjetje Globalvision z računalniško obdelavo kartografskega gradiva in s programjem za iskanje po bazah podatkov.
Že po enem letuje prvi sledila nova, 32-bitna inacica z naslovom Interaktivni atlas Slovenije - Slovenija na zemljevidih, v slikah, besedi in zvoku. Vse to IAS 3.0, kot se glasi kratica novega interaktivnega atlasa, tudi resje. Naša država je uporabniku s pomočjo računalniške tehnologije kot položena na dlan. Z enostavnimi kliki miške se
Internetske povezave
premika po podrobnem zemlje
Ijevidu, za hitrejše pomikanje in orientacijo pa je po novem na voljo preglednejši zemljevid v merilu 1:300.000 (prej 1:600.000) in iz prejšnje inačice znana, na kvadratke razdeljena mala karta, t. i. navigator. Uporabniku ni na voljo le hitro gibanje po zem-Ijevidu Slovenije v merilu 1:50.000, ampak z različnimi iskalnimi meniji lahko poišče še marsikaj drugega kot kraj, reko, gorski vrh ali jezero. Le nekaj klikov z miško je potrebnih, da na ekran prikliče fotografijo kraja, naravnega pojava ali znamenitosti. Lahko si izdela tudi različne pregledne karte, denimo vseh slovenskih vrhov, višjih od 2.000 metrov, ali zbere vse kraje z imenom Selo, lahko si zariše območje naravnega parka ipd. Možnosti so zares velike, saj si uporabnik izbira kriterije za filtriranje podatkov po želji in potrebah. Še več, baze podatkov lahko dopolnjuje z lastnimi beležkami in podatki, kar vse močno povečuje uporabnost elektronskega atlasa. Atlas po-
Omenimo še nekaj koristnih orodij, ki so uporabniku na voljo pri uporabi elektronskega atlasa. Težav z našimi krilatimi črkami in z njimi povezanimi razporedi na tipkovnicah naj ne bi bilo, saj poseben programček omogoča nastavitev izbranih šumnikov, da ni potem težav pri vtipkavanju imen krajev in drugega. Za izletnike bo prav prišlo orodje za merjenje približne razdalje med posameznimi zemljepisnimi točkami ali dolžine izbrane poti, kar je mogoče opraviti na res enostaven in lahak način - s klikanjem miškinega gumba. Načrtovalci potovalnih poti bodo še posebej veseli možnosti, da posamezne rute lahko opremijo s koristnimi opombami. Elektronski atlas seveda ne bi bil sodobno interak-
tivno orodje, če bi ne omogočal tudi dostope do internetskih po-
vezav, denimo do ažurnega telefonskega imenika Slovenije.
Uporabniku je na voljo tudi 44 mestnih načrtov, kar je nekaj več kot v prejšnji različici, med njimi pa sta povsem na novo pripravljena digitalizirana načrta Ljubljane in Maribora.
Uporabnik profesionalne različice (atlas je v osebni in
profesionalni različici) ima poleg
nuja uporabniku ob geografskih podatkih še obilo informacij
področja kulturne in naravne dediščine ter je tako lahko hiter okvirni pomočnik pri iskanju zanimivih izletniških točk.
leg tega še možnost satelitske navigacije, se pravi, da ima s pomočjo elektronskega atlasa in GSP naprave za povezavo z navigacijskimi sateliti v vsakem trenutku možnost natančno določiti svoj dejanski položaj na atlasu ali denimo spremljati gibanje primerno opremljenega vozila. Profesionalna različica nudi tudi uradne podatke o
m KN JIŽNA POLICA
Slovenska klasika
Če ugotovitve zadnje raziskave o bralnih in nakupovanih navadah Slovencev kaj veljajo, potem si knjižna zbirka Slovenska klasika, ki jo izdaja Založništvo literature DŽS, uspešno utira pot na domače knjižne police, saj gre za knjige, ki so skrbno in lepo oblikovane v slogu klasičnih bibliofilskih izdaj. Prav take, trdo vezane in lepo oblikovane knjižne izdaje naj bi bile pri srcu slovenskim kupcem knjig, kot pravi raziskava. Imenitni in prepoznavni zunanji opremi v temnomodri barvi in z zlato obrezo se v zbirki pridružuje žlahtna, skozi čase in prevrtljive izmenjave literarnih okusov preverjena vsebina - izbrana dela velikih slovenskih besednih klasikov z informativnimi spremnimi besedami Iztoka Ilicha. Oboje skupaj naj bi pritegnilo širok krog kupcev in bralcev ter obudilo zanimanje za temeljna dela’iz zakladnice slovenske literarne tvornosti oziroma za “veliko literaturo malega naroda”, kot piše na pregibu kartona posameznega knjižnega paketa.
Dosedanjima dvema letnikoma, v katerih je izšlo deset knjig s spisi Frana Levstika, Janeza Trdine, Antona Aškerca, Ivana Tavčarja, Simona Gregorčiča, Janka Kersnika, Cirila Kosmača in Josipa Jurčiča, se je pred kratkim pridružilo pet novih knjig tretjega letnika. V njem so svoje mesto dobile POEZIJE Franceta Prešerna, “prvega med prvimi” slovenskimi poeti, kot se spodobi za letošnje leto, v katerem bomo decembra slavili dvestoletnico pesni-
kovega rojstva. Poezijam so dodane nezbrane pesmi in napisi, prepesnitve in znamenito pesnikovo pismo staršem.
V letošnjem letu seje na okroglih petdeset zaobrnilo tudi število let od smrti pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca ter na šestdeset od izida njegovih znamenitih Samorastnikov in romana Doberdob. V zbirki je Vo-ranc predstavljen z dvema knjigama, v eni je POŽGANICA, “roman iz prevratnih dni”, ki obuja spomin na nesrečno izgubo dobršnega dela vojaško že osvojene Koroške, v drugi pa so zbirka koroških povesti SAMORASTNIKI, POTOPISNE SLIKE IN REPORTAŽE ter prozni biseri SOLZICE. Iz del pesnika, pisatelja, kritika, esejista in esteta Josipa Stritarja so za predstavitev v zbirki izbrali domačijsko povest SVETINOVA METKA, roman v pismih ZORIN, šest literarnokritičnih spisov, polemične spise in pesmi ter poezijo iz Stritarjeve knjige PESMI. Pisatelj in učenjak Fran Erjavec, za katerega je Anton Slodnjak zapisal, da se ni “rodil Slovencem mož, ki bi bil kot leposlovec in poljudni pisatelj tako harmonično razvit”, pa je predstavljen z izbranimi črticami in povestmi, med katerimi so tako HUZARJI NA POLICI kot NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI, s potopisi ter izbranimi literarnimi in stvarnimi podobami živali, po katerih je bil Erjavec tudi najbolj priljubljen in je še danes najbolj poznan. Izbor iz njegovih del zaključujejo Življenjepisne črtice o Erjavcu Simona Gregorčiča.
MiM
občinah, naseljih, ulicah in hišnih številkah.
V novi inačici je posodobljeno cestno omrežje, preverjena in popravljena so imena naselij, popravljena kazala, prenovljenih in novih je blizu dva tisoč opisov krajev in območij ter naravne in kulturne dediščine. Uporabniški vmesnik je izboljšan, prijaznejši in preglednejši, 32-bitnost pa zagotavlja bolj nemoteno delovanje.
Lepo bi bilo
Interaktivni atlas Slovenije je izdelan skrbno in z velikimi možnostmi medsebojnih povezav med kartami in podatki, internetski brkljalnik, ki teče v ozadju pregledovalnika, odpira
vstop v medmrežje in omogoča povezavo poljubnih sr'
Dietnih
strani z zemljevidi. Ob vsem tem pa ima nova inačica še vedno kakšno manjšo napako. Na primer: dolenjska metropola je v iskalnem meniju napisana v “mednarodni” obliki Novo Mesto. Veliko bolj kot take drobnarije pa moti, ker v osebni inačici ni mogoče po mestnih načrtih iskati ulic, različnih javnih ustanov in podobnega, zaradi česar človek pravzaprav sploh odpre načrt kakega mesta. Kupcem osebne inačice bi lahko iz profesionalne različice pridali vsaj ta, v vsakdanjem življenju tako koristni pripomoček.
M. MARKELJ
Vas oblači Karitas?
Četudi niste mahnjeni na modno oblačenje in čeprav nimate glede tega izostrenega okusa, ste gotovo opazili nekatere javne delavce, ki so oblečeni kot klošarji. Mislim na novinarje, ki jih vidimo posnete na tiskovnih konferencah. Pa na radijske mačke, ko se pojavijo v vlogi napovedovalcev na odru. Pa na učitelje, ki gredo v razred v oguljenih kavbojkah in ponošenih pulijih, starih desetletje in več. Neka radijska novinarka z nacionalne radijske postaje mi je povedala tole: “Ko sem vstopila v pisarno, mi je ženska, moja intervjuvanka, rekla: “O, vi ste pa že bili pri meni. Pred približno dvajsetimi leti. Prepoznala sem vas po jopici. ”
Res je, da je oblačenje povsem zasebna zadeva, odvisna med drugim tudi od denarja, toda obleka naredi človeka. Pa ne samo to: z urejenim videzom posredno izkazujemo spoštovanje do tistih, s katerimi se srečujemo, pred katerimi nastopamo, jih poučujemo. Površnost in mlahavost pri oblačenju delujeta ignorantsko in podcenjujoče. S svojim zgledom, z urejenostjo jih nehote tudi vzgajamo oziroma tiho nagovarjamo, naj nas posnemajo. Osebe, ki so na očeh javnosti, bi morale biti takrat, ko se pojavljajo pred ljudmi, urejene, lepo odete, v prostem času pa, kakor se komu zljubi. Športno ali pa tudi tako, kot da bi jih oblačila Karitas.
TONI GAŠPERIC
m
c *** I
SMIHCL
Mestna karta Novega mesta z navigatorjem spodaj na desni in s tematskih1 iskalnim menijem zgoraj na računalniškem ekranu.
Grad Snežnik v dvestoti knjižici
Grad Snežnik, ki že stoletja dolgo ždi pod zelenimi širjavami notranjskih gozdiw na robu Loške doline, skozi katero so od davnih časov vodile prometne poti iz notranjosti dežele proti morju, je eden najpomembnejših kulturnih spomenikov v Sloveniji in spada med redke grajske stavbe pri nas, ki so brez večje škode preživele viharje druge svetovne vojne. Ni končal v plamenih kot premnogi dolenjski gradovi in tudi njegove opreme niso raznesli neznano kam ali je uničili, ampak je grad dočakal leto 1945 skoraj nedotaknjen. Za lastnika, princa Hermana Schoenburga, je bil sicer izgubljen (nova oblast ga je nacionalizirala), ostal pa je shajališče pomembnežev, saj so čudoviti grad vzeli za protokolarni objekt, kjer se je zbirala socialistična gospoda in njeni gostje, kadar so se predajali priljubljenemu lovu na divjad. Sele v osemdesetih letih so se grajska vrata odprla za širšo javnost in ta pomembni kulturnozgodovinski spomenik je postal priljubljena izletniška točka kot muzej in kot prizorišče kulturnih prireditev. Vsako leto obišče grad Snežnik okrog 15 tisoč obiskovalcev in vedno znova jih očara s svojo stavbno podobo v zelenem okolju in pa seveda z bogato izvirno notranjo opremo iz 19. stoletja.
Grad Snežnik je vsekakor dovolj pomemben in zanimiv spomenik, da si zasluži predstavitev v zbirki vodnikov Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, kije po 35 letih izhajanja prišla do jubilejnega, dvestotega zvežčiča. Snežniškemu gradu je tako pripadla čast, da zaključi dve stotniji knjižic, v
katerih naši strokovnjaki na p°' ljuden in strnjen način predstavljajo bogastvo slovenske kulturne in naravne dediščine. Sprva so v zbirki posvečali pozornost predvsem spomenikom, kasneje pa so vanjo uvrščali tudi muzejske U1 galerijske zbirke ter tudi sicer zapostavljene spomenike tehnične kulture. Žal je območje širše Dolenjske v zbirki slabše zastopa; no. Očitno naši znani spomenik1 kulturne in naravne dediščine ter muzejske zbirke še čakajo na prava peresa ali na pravšnjo pozornost urednikov zbirke.
Grad Snežnik v knjižici predstavlja pet avtorjev. Lidija Slana piše o zgodovini gradu od njegp' vih prvih znanih gospodarjih, m1" nisterialov oglejskih patriarhov gospodov Snežniških iz 13. stoletja, in sledi skozi čas, kako so se menjavali lastniki gradu od kranjskih Lambergov do zadnjih lastnikov Schoenburgov s Saškega, ki so napol razpadli grhd in posestvo temeljito obnovili ter mu dali podobo, kakršno ima v glavnem še zdaj. O stavbnem razvoju gradu piše dr. Ivan Stopa1’’ bogato grajsko opremo nekdaj ih danes obširneje popisuje dr. Ves; na Bučič, posebej o Egipčanski sobi, ki je nekaj posebnega in priča o egiptomaniji, ki je zajela Evropo od leta 1730 do 1930, Pa Tomislav Kajfež, medtem ko 0 grajskem parku zgoščeno piše Marko Dobrilovič. Besedilp spremlja nekaj barvnih slik, tlorisi vseh nadstropij gradu in zem; ljevid snežniške okolice. Nekaj več kot 50 strani obsežna knjižic® zaokroža pravšnjo mero kako; vostnih informacij, da poslej nl več treba brskati za njimi po drugih, težje dostopnih in redkih publikacijah, ter je vsekakor dobrodošla knjižna novost.
M. MARKELJ
ZA DOBRNIŠKE MAMICE - V četrtek, 30. marca, smo dobrniški učenci in učitelji pripravili kulturni program za vse ženske KS. Učenci smo pripravili program, ki sta ga vodila četrtoSolca Špela in Blaž. Za vse goste smo pripravili šatulje, ki smo jih sami okrasili. Veliko smo peli, deklamirali, igrali na glasbilih in nastopali z lutkami. Upam, da so se ženske prijetno počutile med nami in vsaj za uro pozabile na vsakdanje skrbi in delo. (Sonja Zupančič, 2. r„ OŠ Dobrnič)
DOLENJSKI LIST
LJUBEZEN
Ljubezen, o ljubezen,
Pravijo, daje bolezen, v*ujjaz mislim tako.
časih, še ne vem, pa mogoče bo! Dolgo časa nor je bil nanjo, nazadnje pa ji je rekel:
Lao, amore mio!
Ljubezen je res prava bolezen.
MAJA MARČUN, 6. c Novinarski krožek OŠ Brežice
JAZ PREDSEDNICA
Letos sem postala predsednica ■ Vfope. Rada bi omogočila, da bi mel vsak otrok prijazno družino, ki “) mu kupila tisto, kar si želi. Otro-i iz revnih družin bodo postali ( gati, ampak pri tem mi boste P.°™a8ati v>- Z vašo pomoč-i,’ ., . i’ h<"uo organizirali sejem ' Samo tako lahko zber-7,.,? ,	,denarja za revne otroke,
kn ^ i, starši ne bi delali toli-l»tit,aSe !ako Si se ob prostem času bolj posvečali otrokom, n* . TJAŠA ČIBEJ, 1. r. S Trebnje, krožek Pedenjped
NARAVOSLOVNI DAN
Četrtek, 6. april, je bil dan, ki smo ga preživeli v Bistri in Ljubljani. Učenci 8. r. smo imeli naravoslovni dan. Najprej smo si ogledali Tehniški muzej v Bistri. Še posebej nas je pritegnila soba Nikola Tesle, drugi pa so bili bolj navdušeni nad prostori, ki prikazujejo živalske vrste. Dlje časa smo se zadržali pri avtomobilih. Dobili smo učne liste, ki smo jih morali rešiti, zato smo razlage spremljali toliko bolj pozorno. V Ljubljani smo imeli slabo urico prostega časa. Zavili smo v Mak-simarket in slaščičarno. Nato smo krenili proti Tivoliju. V Cekino-vem gradu smo si ogledali prikaz novejše zgodovine. Muzej je izredno lepo urejen in prikazuje 20. stoletje v sliki, z besedo in barvnimi kontrasti. Muzej nas je prevzel tudi zaradi odlične vodičke. Sprehodili smo se do avtobusa, se v Trebnjem malce okrepčali in zvečer prispeli domov. Dan je bil res naporen, a poln novih spoznanj.
Osmošolci OŠ 14. divizije, Senovo
p ° AJDI - Za letošnje tekmovanje pod skupnim naslovom “'Turizmu s-( mUf!a lastna glava", ki ga razpisuje Turistična zveza Slovenije, so učenci jin^n‘h osnovnih šol predstavili Slovenijo kot deželo dobrot. Iz Bele kra-e so se poleg učencev iz črnomaljske osnovne šole Mirana Jarca tekmo-v nJa udeležili le še Semičani, ki so s pomočjo mentorice Anice Jakša in Sla-pluta temeljito obdelali ajdo od setve do različnih jedi. Na regijskem tek-u^anju na Senovem so za skupni projekt, ki je obsegal odrsko predstavitev t ? fotografiji), nalogo in razstavo, prejeli srebrno priznanje, na državnem m°vanju v Velenju pa zlato priznanje za razstavo. (Foto: M. B.-J.)
MOJA MAMI
Moja mami je taka kot druga vsaka.
Dobro srce ima,
čeprav včasih kregati me zna.
Vsak dan v službo hodi in kupi kaj po modi.
Ko se noč naredi,
me s poljubčkom v sanje potopi.
DEJA ZUPANČIČ, 4. d.
OŠ Šmarjeta
TEKMOVANJE V ŠAHU
Prišla je sobota, 1. aprila. Zbrale smo se pred šolo, od koder smo se s kombijem odpeljali v Boštanj. Imele smo ekipno tekmovanje v šahu. Prispele smo na cilj. Zbranih je bilo veliko tekmovalcev. Odšle smo v garderobe in si slekle bunde. Tovariš nas je peljal v učilnico. Bilo je vse pripravljeno. Tekmovanje seje pričelo. Bilo nas je strah. Po večkratnem boju smo zasedle drugo mesto. Bile smo vesele. Ponosno smo odnesle pokal v šolo in ga postavile na vidno mesto.
VESNA PERKO, 3. r.
OŠ Milana Majcna, Šentjanž
LIKOVNA DELAVNICA V RIC-U
RIC je organiziral likovno delavnico za učence osnovnih šol. Ob 16. uri smo se zbrali pred Kulturnim centrom Janeza Trdine in počakali na mentorje. Skupaj smo odšli v predavalnico, kjer so nas že čakale pripravljene mize. Ena izmed učiteljic nam je razložila postopek slikanja na steklo. Nato so nam razdelili barve in konture, mi pa smo poslikali steklene izdelke, ki smo jih prinesli s sabo. Po navodilih smo se lotili dela. Vsak sije najprej narisal vzorec na list, nato pa na stekleni izdelek. Slikanje na konturo je bilo zelo težko. Dve uri sta kar prehitro minili, tako da smo uspeli poslikati le en izdelek. Izdelke smo z veseljem odnesli domov. Upam, da bomo še kdaj ustvarjali v RIC-evih delavnicah.
ŠPELA GLAVA OŠ Otočec
MATERINSKI DAN
25. marec je dan mater. TUdi letos je KD Orel pod vodstvom Marije Stariha pripravilo proslavo posvečeno materam. Predstavo si je ogledalo veliko gledalcev, ki so napolnili semiški kulturni dom. Letos so organizatorji povabili medse goste, med drugim patra Mirka Pihlerja, kije bil med nami ob koncu prejšnjega leta. Nekateri otroci ga poznajo po njegovih “coprnijah”, saj zna odlično čarati. Judi razgovor s pisateljico Berto Golob in našo knjižničarko Terezijo Tomaževič je bil zelo zanimiv. Predstavo so popestrili še veroukarji in cerkveni pevski zbor.
ANDREJ PLUJj Novinarski krožek OŠ
Belokranjskega odreda, Semič
POROČILO O EKO KVIZU
V sredo zjutraj smo se Mitja, dva Marka, Nataša, Mojca in Marjeta z učiteljicama Mojco Lužar in Darjo Kavšek odpravili s šolskim kombijem na eko kviz na Polzelo. Nekaj tednov pred tem smo se zagreto pripravljali in se učili. Predmetno stopnjo so zastopali Mojca Kregel, Nataša Drenik in Marko Bevc, razredno pa Mitja Pust, Marko Pirc in Marjeta Bevc. Na kvizu je sodelovalo 35 eko šol in 234 učencev. Iz naše šole smo se v finale uvrstili Nataša Drenik, Marko Bevc, Marko Pirc, Mitja Pust in Marjeta Bevc. Na državnem tekmovanju je na razredni stopnji Marko Pirc postal državni prvak, Mitja Pust pa je zasedel drugo mesto. S tem smo našo šolo ponesli v sam vrh slovenskega znanja o okolju.
MARJETA BEVC, 4. a OŠ Mirna Peč
JAZ, PROSTOVOLJEC, POMAGAM STAREJŠIM
y ••'<»»» •» • * < < < ' < >	.	*	v,v.v,„ i.ux\^vrr,%v»vr.Y,v.^vr.v»v,Y.v( v
i^as si bo treba vzeti za sočloveka
.v.v.v.v
r - r mm r •
Velikokrat sem že pomagal starejšim, še največkrat pa babici. Recimo: ko je bila bolna, sem šel v trgovino, ugasnil štedilnik; namesto nje sem pomil posodo. Vsakič, ko imamo verouk, prinesem sto tolarjev za otroke, ki bi radi šli na počitnice. Upam, da je že veliko otrok, ki na ta način pomagajo ostalim otrokom.
ŽIGA ŠERJAK, 2. a OŠ Sava Kladnika, Sevnica
Življenje v Evropi v 21. stoletju za mnoge težko - Starši imajo premalo časa za otroke - Napredek in materialne dobrine niso vse - Grožnja ekoloških katastrof
Novice iz Evrope in naše okolice nas vedno znova presenetijo in vam poženejo strah v kosti. Zjutraj, ko vzameš v roke časopis, lahko prebereš naslove, ki zaznamujejo naše življenje: Hči ubila mater. Prek Interneta do bombe. Ali bi rad imel dvojnika? Itd.
NAŠ RAZRED
Naš razred je nekaj posebnega. Imamo super razredničarko Martino Kramar, ki skrbi, da se v razredu vsi problemi rešujejo sproti. Fantov nas je devet, deklet pa osem. Pri nas imajo punce vedno prednost, razen kadar se pričkamo, kdo je krivec za probleme. Na šoli imamo največ točk, s čimer pa se ni hvaliti, kajti komaj verjamemo, daje to res, vendar pa se trudimo, da bi jih obdržali in še povečali. Za zabavo med učno uro skrbita Franci in Jaka. In kakšne ocene dobivamo? Ni ravno veliko petič z zadnjega konca kot v b -razredu, s čimer pa se je treba pohvaliti. Sprašujem se, ali je tudi res, da smo v ocenah najboljši razred. Trije učenci trenirajo pri KK Krka - Telekom (no, pa sem naredil brezplačno reklamo). Najbrž se sprašujete, če sem se že do konca napihnil. No prav, ravnokar sem končal.
NEJC POVŠE, 6. a OŠ Mirna Peč
IGRALEC JOŽE LOGAR
Na šoli nas je obiskaligralec in novinar Jože Logar. Že več let oblikuje komemorativno slovesnost ob našem obeležju, ko obudimo spomin na Mauthausen. Naredi scenarij, režira, napiše avtorski tekst in vodi slovesnost. Ker je odličen retorik s čudovitim glasom, ga je zanimivo poslušati. Povedal nam je, daje začel igrati s sedmimi leti v Sneguljčici. Končal je tudi igralsko akademijo. Njegov veliki vzornik je igralec Stane Sever. Sedaj je Logar direktor gledališča na Jesenicah. Ponosna sem, da bom na prireditvi nastopala z Jožetom Logarjem.
MAJA KRANJEC, 5. r.
OŠ Krmelj
VELIKA NOČ
Ko veseli pust prežene zimo, se začenja pomlad. S tem pa seveda pride velika noč. Vsako ieto doma s sestro pobarvava jajčka. Najprej jih skuhava, potem v posodo streseva barve: rdečo, modro in vijoličasto. Jajčka na žlici počasi spuščava v barvo. Koso obarvana, jih položiva na časopisni papir, da se posušijo. Velikokrat nanje nali-mava sličice. Včasih pa sva krega-ni, ker sva barvo polili in je ostala na prtu velika packa barve. Ko končava, pomijeva posodice. Roke pa imava največkrat barvaste. Najlepša jajčka položimo v košarico in jo damo na mizo. Vsako leto se pri babici zberemo vsi sorodniki m se obdarujemo s čokoladnimi ali navadnimi jajčki in pomarančami. Vedno je zabavno in veselo. Velika noč je zelo lep praznik, zato jo vedno komaj čakam.
. SABINA STRNAD, 5. t OŠ Milana Majcna, Šentjanž
NE BOM PRIŽGAL CIGARETE!
V tednu boja proti raku je Zveza društev za boj proti raku Slovenije 30. marca v Ljubljani organizirala prireditev. Po kratkem programu osnovnošolcev je sledilo žrebanje za dva avtobusa sedmo-šolcev iz vse Slovenije. Ti se bodo ob koncu šolskega leta za nagrado, ker so podpisali svečano zaobljubo, da v tem šolskem letu ne bodo prižgali cigarete, odpravili v Gardaland. Saša in Nika iz OŠ Trebnje ter Jure in Andrej iz OŠ Šmarjeta smo bili predstavniki dolenjske regije. V Ljubljano nas je peljal Sašo Dukič, ki dela v regionalnem odboru za Unicef Novo mesto. Iz vsake regije so izžrebali od tri do dvajset sedmo-šolcev. Iz dolenjske regije je bilo izbranih kar šest: Jerneja iz Leskovca, Tomaž iz Gradca, Damjan iz Sevnice, Klemen iz Brestanice, Maša iz Boštanja in Saša iz Trebnjega. Žrebanje šestošolcev in osmošolcev pa je opravilo Dolenjsko društvo za boj proti raku, ki je 20 srečnežem podarilo Unicefove izdelke. Cigareto? Ne, hvala!
ANDREJ MAJCEN, 7. a OŠ Šmarjeta
g	g
ŽIVALSKEM VRTU - Četrtošolci so z učiteljicami izvedli naravoslovni un. Obiskali so ljubljanski živalski vrt. Vodili sta nas Mojca Ažman in aJda Kovačič. Najprej smo spoznali značilnosti naše najbolj strupene kače s mo(lrusa. Ameriškega rdečega goža smo lahko potipali. Najbolj korajžni o si ga dali celo okrog vratu. Spoznali pa smo tudi skupne značilnosti zveri ^PHmerjali med seboj medveda in risa. Ogledali smo si še druge zveri ter le k-	skupaj je kar 500. Vsem učencem je bil zanimiv morski
c \ Sm° °PazovaL Pr‘ hranjenju. Dalj časa smo se ustavili še pri opije zan‘m'v‘ ata bili žirafi pa lev in levinja,... Obisk v živalskem vrtu nam Je ostal v spominu kot prijeten izlet, prežet z novimi spoznanji. (Foto in tekst: Helena Murgelj)
VZGOJITELJICAM OTROŠKEGA VRTCA METLIKA
sta^ u^e.nc' L r- sem obiskala raz-i?H\? Pisanic in drugih likovnih ra?C P0^ naslovom Velikonočna “Va pisanic, ki sojo pripravile Vr,°°P!, J'cc in njihove pomočnice bila3 et'jka aprila. Z otroki sem Vi_„ naydušena nad pestrostjo in iz-en, os!l° otroških rok. Vem, koliko tak Je Potrcbno vložiti v kaj «8?: Ze majhni otroci zmorejo Prim , 11 ve*'ko> vendar le, če so L ;	r.n.° spodbujeni in vodeni z
jJ?mi ln materiali. Verjamem, da ide V met!'*>kem vrtcu še veliko sti i'n cncr8'je za tovrstne dejavno-ni-*to se veselim ponovnega sreča-hvaf Vam'’ Nai se še enkrat vsem za-' nm za tako lep kulturni užitek.
DARJA CIMERMAN Metlika
VOJAKI V ŠOLI
V sredo so nas obiskali vojaki iz novomeške kasarne. Skupaj smo se zbrali na igrišču. Poveljnik nam je predstavil tri skupine. Vojaki so nam prikazali svoj delovni dan. Prva skupina je pokazala uporabo kompasa, zemljevida in daljnogleda. Komaj smo čakali, da pride na vrsto druga skupina in orožje. Tu sem se prvič srečal s pravim orožjem. Ogledal sem si nož, lok, mitraljez m pravo puško. Imel sem možnost dotakniti se' teh stvari. Bilo mi je zanimivo, pa tudi dekleta so pokazala zanimanje. Tretja skupina nam je pokazala, kako se postavi šotor in zakuri ogenj s čim manj dima. Za konec so nam pokazali urjenje na terenu, v gozdu in ob šoli. To se je zgodilo na moj 5565. dan življenja.
DAMJAN KRESE, 8. a
Ne razumem, kaj se je dogajalo v glavi deklice, ki se je odločila, da ubije svojo mamo, ki je ni pustila v kino. Ko preberem zgodbo do konca, mi je vse bolj jasno. Mati ni imela nikoli časa zanjo. Garala je od jutra do večera, da je lahko preživela svojega otroka in sebe. Draginja in čas, ki vse prehitro teče, sta zagrenili življenje obeh. Ali danes res živimo v tako brezbrižnem svetu, da nam ni prav nič več mar za sočloveka?
Mojim staršem v mladosti ni bilo nikoli dolgčas, saj so morali že od malega pomagati svojim staršem pri delu. Prosti čas pa so izkoristili za druženje z ostalimi otroki. Danes pa mladi najraje proste trenutke preživijo doma, zaprti v dušljive sobe, pred računalniki. Privlačijo jih razne igrice, kje sploh ne potrebuješ možganov, še raje pa jadrajo po Internetu in naletijo na informacije, ki niso za njihove oči. Takoj se prebudi otroška domišljija, ki ne pozna meja. Otrok, kije hotel izdelati bombo, je recept zanjo dobil prav na internetu.
Kakšno življenje živimo otroci danes? Ali nam je napredek res prinesel boljše, srečnejše življe-
nje? Vse več staršev se sploh ne zaveda, da imajo otroke. Vse preveč Se pehajo le za uspehom in denarjem. Vidijo samo materialne stvari. Otroci so prepuščeni sami sebi. Ni čudno, da vse več mladih išče tolažbo v mamilih in alkoholu. Znanost je v tem stoletju napredovala z nadzvočno hitrostjo. Znanstveniki ves čas raziskujejo skrivnost življenja in smrti, ne mislijo pa na to, kaj nam bo prinesel nov izum. Le kaj se je pletlo v glavi “norega” znanstvenika, ko je svetu razkril metodo kloniranja. Sreča za nas, da je Svet Evrope sprejel konvencijo, ki prepoveduje kloniranje človeka.
Življenje v Evropi je danes za marsikoga zelo težko. Vse bolj nam grozijo naravne in ekološke katastrofe, za katere je kriv človek sam, ker je tako globoko posegel v naravo. Če bomo hoteli popraviti vse napake, bomo morali začeti živeti skromneje, počasneje, predvsem pa si bomo morali vzeti čas za sočloveka. Vrniti se bomo morali k naravi, znanost pa pustiti nekaj časa ob strani. Se vam zdi vredno poskusiti? Meni se!
JOŽE IMPERL, 8. b.
OŠ Sava Kladnika, Sevnica
ZAGNANI NA OŠ STUDENEC - Na šoli že nekaj let zapovrstjo organiziramo natečaj za najlepši pirh. Tudi letos so se ga udeležili vsi učenci od male šole pa do četrtega razreda. Glede na ustvarjalnost, natančnost in vloženi trud je prvo nagrado prejela učenka Darja Kocjan, drugo Nežka Janc in tretjo Denis Mlakar. V četrtek, 20. aprila, so učenci zaključili 10-urni plesni tečaj, ki ga je vodil učitelj Tilen iz plesne šole Step iz Ljubljane. Obiskovalo ga je 34 učencev. Za predstavitev staršem so svoje znanje pokazali v obnovljeni dvorani gasilskega doma na Studencu. Pred dnevom Zemlje so se učenci odločili, da bodo očistili bližnjo in daljno okolico šole. Napolnili so kar nekaj vrečk (na sliki) in sklenili, da ob naslednji akciji gotovo ne bo odpadkov, ki bi zleteli iz njihovih rok. (Vodja podružnične šole Studenec, OŠ Sava Kladnika Sevnica, Andreja Janc)
VTISI Z OBISKA - Od 17. do 30. marca smo se preko Vesele šole Pila z njeno urednico Darjo Butina in mentorji v Londonu in okolici ogledali Nacionalni teden znanosti, na katerem je sodelovalo okrog 6 tisoč otrok. Namen obiska je bil spoznati njihove metode in načine dela z otroki na področju naravoslovja in pridobiti nove izkušnje. V dveh tednih smo si ogledali veliko različnih delavnic s poskusi in z drugimi aktivnostmi. Otroci veliko delajo samostojno. Ves čas so prisiljeni k razmišljanju. Učitelji smo dobili veliko novih idej za delo z učenci. Cas, ki nam je ostal, smo izkoristili za oglede znamenitosti Londona, ki pa jih ni bito malo. Obisk bo obogatil moje delo v vzgoji in izobraževanju. (Danica Možina, OŠ Šmihel Novo mesto)
ZA TESTNO VOŽNJO POHUO
AVTO TIMES PREDSTAVLJA
Ureja Borut Štajnaher
A'šara je tako dobila enostavno in elegantno obliko, ki ni nič futuristična ali šokantna
Citroen xsara 2.0 HDi
Stil, udobnost, varčnost
Xsara s svojo umirjeno zunanjostjo in prostorno notranjostjo povsem zadovoljuje pričakovanja kupcev. Če pa vanjo vstavite še poskočen a varčen HDi motor, pričakovanja tudi preseže.
Pri snovanju oblike karoserije so strokovnjaki predvsem proučevali trenutne zahteve evropskih kupcev v srednjem razredu. Za končno obliko xsare pa je odgovoren Citroenov Creative Styling Center blizu Pariza. Xsara je tako dobila enostavno in elegantno obliko, ki ni nič futuristična ali šokantna, mogoče je celo nekoliko konzervativna, predvsem pa uporabna in povsem po okusu kupcev v tem razredu. Veliko pozornosti so oblikovalci posvetili različnim detajlom. Tako je na primer odbijač izdelan iz treh delov, da ob morebitnem poškodovanju zamenjamo le en del in s tem tudi nekaj prihranimo, ali: gumijasta obroba vrat, ki je iz dveh delov, ne le zmanjšuje hrup v vozilu ampak tudi preprečuje, da bi si ob vstopu in izstopu iz vozila
umazali hlačnice, nogavice ali čevlje. Potrebno pa je tudi poudariti, da je xsara kljub dizelskem motorju eden od najtišjih avtomobilov, v notranjosti so vse potencialne izvore hrupa oblazinili vključno z ležiščem police nad prtljažnikom. Ta polica se ob pomanjkanju prostora v višino lahko enostavno sname in zloži v zanjo prirejen poseben prostor za zadnjo klopjo in ob tem ne zasede skoraj nič prostora.
Posebnost xsare pa je vsekakor sa-movodljiva zadnja prema, ki spremlja vozilo v zavoju. Tega sicer ne boste občutili pri dolgih zavojih, pri hitrih in kratkih zavojih pa toliko bolj. Pojavlja se občutek, kot da se zadek sam postavlja v zavoj, zaradi tega je tudi lega vozila veliko boljša, mislim pa, da ni potrebno posebej poudarjati francosko udobne vožnje.
Citroen xsara je zanesljiv avtomobil, ki bo zadovoljil štiričlansko družino in njeno prtljago tudi na daljših potovanjih, torej je, kot smo že omenili, prava družinska limuzina.
Daevvoo lanos 1.5
Korejska sodobna klasika
Lanos je prvi Daewoojev avto, ki ni narejert po licenci, ampak je rezultat lastne tehnologije ob pomoči nekaterih italijanskih, angleških in nemških strokovnjakov, ki so asistirali pri dizajnu in nekaterih tehničnih rešitvah.
Na začetku, leta 1997, ko je vozilo bilo predstavljeno, so se pojavljale nekatere otroške bolezni, ki pa so danes uspešno odstranjene. Vsa popravila in menjave niti niso bila vedno potrebna, vendar se iz tega da razbrati željo Dae-wooja, da se čim bolj približa evropskim kupcem.
Od kompletnega spektra ponudbe je med ljubšimi izvedba s četverimi vrati in ritko (sedan), kajti zadnji par vrat močno olajša vstop potnikov na zadnjo klop. V zadek, ki zaokrožuje vozilo, pa boste brez večjih težav spravili zajeten kup prtljage.
Kljub temu da se lunosu navzven vidi italijanski dizajnerski slog, je tudi notranjost lepo izoblikovana in opremljena. Snovalci so imeli veliko dela predvsem z ergonomijo in prostornostjo, ki je sedaj prilagojena okusu evropskih kupcev. Razporeditev stikal in ročic je brezhibna, le armaturna plošča ne deluje najbolj sveže, pogrešali pa smo tudi obratomer.
Veliko pohvale zasluži končna izdelava, saj ni sledov površnosti, potni-
ki v vozilu pa imajo občutek kompaktnosti, ob tem pa jih razvajata električni paket in klimatska naprava.
Solidna je tudi lega vozila na cesti. Lanos vas v vseh pogledih uboga, ni sledi premehkega vzmetenja in nepredvidljivih reakcij zadka, ki smo ga bili vajeni pri Korejcih. Vozne lastnosti so dobre tudi v slabših razmerah, zato je lega lanosa na mokri in spolzki cesti prav tako zanesljiva.
Motorje klasika sodobne avtomobilske tehnike. Iz 1.500 ccm izvleče 86 konjev pri 5.800 vrt/min in zmore največji navor 130 Nm pri 3.400 vrt./min, ena odmična gred v glavi, 8 ventilov, elektronski vbrizg in vžig, klasika pač. Lanos doseže 100 km/h v 12,5 s in se požene do 175 KM/h, ob tem v povprečju porabi 8,5 litra goriva. Povsem zadovoljiva je tudi zvočna izolacija potniškega prostora, tako daje vožnja tudi na daljših potovanjih udobna, zaradi svojih ne prevelikih mer (4075 mm v dolžino, 1.680 mm v širino in 1.430 mm v višino) pa se odlično znajde tudi v mestu.
Lanos je v treh letih prodaje na našem tržišču dobil zaupanje mnogih kupcev. Na zaupanje vsekakor vpliva tudi ugodna cena, za katero dobite soliden in moderno oblikovan avtomobil.
Sodoben HDi
Motor, ki je poganjal naši testni xsari, je bil predstavljen že lansko leto. Dvolitrski turbo dizelaš z visokotlačnim neposrednim vbrizgom in tehnologijo skupnega voda (com-mon-rail) je razvit v družbi PSA in ga uporabljajo skupaj Citroenova in Peugeotova vozila. Sodobni dizel ima 1997 kubičnih centimetrov delovne prostornine in pri 4.000 vrt/min razvije povsem solidnih 90 konjev, ki vozilo poženejo tudi preko 180 km/h. Motor se kljub svojemu poreklu izredno rad zavrti in ob tem postreže z izjemnim navorom 205 Nm že pri 1.900 vrt/min, zato boste ob umirjeni vožnji redko prestavljali, saj vozilo tudi pri 50 km/h v peti prestavi ob pritisku na plin prične enakomerno pospeševati brez kakršnegakoli dušenja.
Nekaj več poskočnosti je deležna manjša sestra, saj je lažja in bolj aerodinamična od picassoja. Povprečna poraba goriva pri kombinirani vožnji znaša 5,5 litra. HDi motor izpolnjuje predvsem tri bistvene zahteve: večji navor pri nizkih vrtljajih, za 21 odst. manjšo porabo in s tem tudi za 20 odst. manjšo emisjjo C02. V družbi PSA imajo na voljo podoben motor tudi s 110 konji, ki bi obe vozili naredil še bolj poskočni, vendar ga zaradi premajhnih proizvodnih kapacitet vgrajujejo le v večje modele xsantia in peugeot 406.
Po vzoru na 75
Obnovljeni izgled in sprememba imena bi morala malemu in srednjemu roverju podaljšati življenjsko dobo pa tudi povrniti zaupanje kupcev v britanskega proizvajalca. Pričakujemo lahko, da bo obilna finančna injekcija iz Munchna končno prinesla želene rezultate. Celotna roverjeva paleta (75, 45, 25) ima sedaj spredaj dvojne luči po zgledu na največjega brata. Glede na predhodnike, modele iz serije 200 in 400, so vozila sedaj bolje opremljena in kvalitetneje izdelana. Pod motornim pokrovom se bodo vrteli motorji od 1,4 litrskega 16 ventilca s 84 konji do V6 motorja s 150 konji, kije na voljo s petstopenjskim avtomatskim menjalnikom. Vozila so že na voljo tudi v Sloveniji.
Mercedes S 400 CDI
Mercedes je postavil v svojega pre-stižnika v razredu S nov 4 litrski tur-bodizelski V 8 motor. Motor ob pomoči šestnajstventilske tehnike, dveh turbo polnilnikov, hladilnika stisnjenega zraka ter tehnologije skupnega voda (com-mon-rail) razvija 250 konjskih moči. Ob ogromnem navoru, ki znaša 560 Nm že pri 1.800 vrt./min, pospeši od 0 - 100 km/h v manj kot 8 sekundah. Po podatkih proizvajalca naj bi motor ne porabil več kot 10 litrov goriva na 100 prevoženih kilometrov.
BMW 3 cabrio
Tretja generacija BMW jeve serije 3 cabrio prihaja ravno o pravem času. Temperature so že poletne in vožnja brez strehe je pravi užitek. V začetku bo na voljo kot model 323 CI z 2,5-litr-skim šestvaljnikom, ki razvije 170 konjev. Različice z preostalimi motorji bodo na voljo jeseni. Sedeži z vgrajenimi pasovi, avtomatski zaščitni lok in štiri zračne blazine so že v serijski opremi. Platnena streha z ogrevanim zadnjim steklom se zloži v poseben prostor v prtljažniku, ki se zaradi tega zmanjša od 300 na 260 litrov prostornine.
Subaru
Lanos je na naših cestah prisoten že tri leta 261
Kljub temu da je največji delničar Subaruja s 21,12 odstotka od letos naprej General Motors, ostaja Subaru samostalcn in v letu 2000 osvežuje svojo floto. Pred mesecem dni je bila v Sloveniji predstavitev novega foresterja, pred koncem leta pa lahko na tržišču pričakujemo povsem novo imprezo, ponovno s pogonom na vsa štiri kolesa in že uveljavljenim bokser motorjem.
Citroen xsara picasso 2.0 HDi
Umetnost na kolesih
Citroen upa, da si bo z novim modelom xsara picasso povrnil ugled proizvajalca avantgardnih in tehnično naprednih avtomobilov.
Kuj je picasso? Picasso je družinsko kompaktno vozilo oz. enopro-storno vozilo. Veliko prostranost so dosegli predvsem z velikim sprednjim vetrobranskim steklom, ki se končuje izredno daleč pred voznikom. Preglednost je odlična, predvsem zaradi ogromnih steklenih površin (3,6 kv. metra), zato voznik tudi kmalu pridobi občutek, kje je nos vozila, čeprav se ta iz vozila ne vidi. K temu precej pripomore tudi natančni variabilni električni servo volan. Posebej za picassoja je izdelan tudi t.i. akustični pod, ki močno zmanjšuje hrup, prenosljiv s cestišča v kabini.
Varnost je v picassoju na prvem mestu. Akumulatorje postavljen pod vozniški sedež, serijsko so vgrajene štiri varnostne blazine, ABS zavorni sistem, električna stekla, daljinsko centralno zaklepanje, Isofix priključek za otroški sedež... In kljub temu da je picasso videti zelo nežen, ima izredno trdno karoserijo s številnimi ojačitvami. Kot to že samo ime pove, je xsara picasso narejena na platformi xsare s podaljšanim medosnim razmikom, s čimer je pridobila na prostornosti in udobnosti.
Pri Citroenu pravijo, daje pet sedežev povsem dovolj, zato pa ima picasso največji prtljažnik glede na konkurenco. Zadnja sedežna klop se lahko vzdolžno premakne za 14 cm, kar povečuje fleksibilnost transporta glede na potrebe. Pred voznikom ni ničesar razen plastike. Vse potrebne informacije lahko razberete iz digitalne armaturne plošče, ki je
nameščena sredinsko. Na njej dominirajo velike številke merilca hitrosti, delovne temperature motorja, nivo goriva, displej za upravljanje z radijskim sprejemnikom, potovalni računalnik, žal pa ni merilca vrtljajev. Displej za regulacijo avtomatske klimatske naprave je nameščen posebej. S posebnim stikalom lahko osvetlitev armaturne plošče izklopite, da vas ponoči ne moti. Na ekranu ostane le prikaz hitrosti, če pa se med vožnjo kaj spremeni, se bodo kontrolne lučke takoj same prižgale. Približno minuto pa bodo ostale prižgane tudi kratke luči še potem, ko boste ugasnili vozilo, da boste ponoči lahko varneje prišli domov (če boste to želeli).
Kar 18 večjih ali manjših predalov bo dovolj za odlaganje drobnarij. Na zadnjem delu sprednjih sedežev sta preklopni mizici. Velik prtljažnik ima dno dvignjeno le 50 cm od tal, kar olajšuje nakladanje, v prtljažniku pa boste našli tudi zložen nakupovalni voziček, v katerega lahko naložite 18 kg potrebščin. Prtljažnik lahko tudi povečamo, tako da iz vozila odstranimo enega, dva ali vse tri sedeže v drugi vrsti. S tem sc prostornina povečuje od 550 na 727 litrov glede na položaj zadnje klopi, če odstranimo sedeže, pa se poveča na 2.128 litrov.
Picasso ima kar 92 odst. delov karoserije galvaniziranih, tako da vam priznajo 12-letno garancijo na prerjavenje in tri leta na obstojnost laka, servisni interval so dvignili na
30.000	km. Razvoj picassa je trajal 151 tednov. Vanj so vložili 358 milijonov evrov. Vozilo izdelujejo v Vigu v Španiji, letos pa naj bi se proizvodnja pričela tudi v Braziliji.
Ksara picasso je prava umetnost na kolesih
Kia sportage 2,0 16V MRDi
Sportage gre vsepovsod
Sportage ima mnogo talentov, ki vas nikoli ne bodo nehali presenečati!
Ob osvajanju evropskega trga so Korejci med svoje adute uvrstili tudi terenska vozila. Eden od najzanimivejših je Kiin model Sportage. Sportage je sodoben koncept vozila, ki vedno preseneča in zadovolji tudi ljubitelje vožnje po brezpotjih ali privrženec klasičnih limuzin. V vožnji lahko uživajo ne samo športno nastrojeni vozniki, ki ljubijo dinamično vožnjo s pogonom na vsa štiri kolesa, ampak tudi tisti, ki od terenskega vozila zahtevajo udobje, prostornost in varnost zase in za vso družino.
Sportage z lahkoto obvladuje različne okoliščine. S svojo gladko aerodinamično obliko vedno opozarja nase, s skladnimi zaobljenimi linijami pa deluje veliko bolj nedolžno, kot v resnici je, saj se za njimi skriva zmogljiv terenski avtomobil, ki je ustvarjen za vožnjo po najtežje prevoznem terenu. S štirikolesnim pogonom zagotavlja veliko prilagodljivost različnim voznim razmeram. Ne prilagaja se le snegu in blatu, temveč tudi mastnim in spolzkim cestam. Lega na cesti je kljub višini vozila zadovoljiva.
Podvozje je prirejeno predvsem vožnji po brezpotjih, zato bo vozilo na utrjeni cesti včasih malo poskakovalo, zato pa trše podvozje nudi športne užitke; saj bo tisti, kdor zna pravilno izkoristiti moč motorja in pogon na zadnja kolesa, resnično užival, ob preklopu pogona na vsa štiri kolesa pa bo postal nepremagljiv.
Dvolitrski 16-ventilski motor razvi? največjo moč 94 kW oz. 128 KM p? 5.300 vrtljajih na minuto in zmore n?' večji navor 175 Nm pri 4700 vrtljajih' Vsekakor vam moči ne bo nikoli zrna' njkalo, saj boste z vklopom reducirane' ga prenosa kos vzponom do 36°, ob te? pa vozilo zmore tudi 48° bočnega nag1; ba. Prenosu moči streže petstopenjski ročni menjalnik, ob ročici menjalnika pa se nahaja tudi ročica reduktorja.
Sportage jena voljo tudi z dvolitrskih turbo dizelskim motorjem, ki nudi še ve* moči in je nekoliko maj “požrešen • Kljub temu podatek o porabljenih L litrih na 100 prevoženih kilometrov n* pretiran. Kia je razmerje med ceno tn kakovostjo opredelila povsem na novO; več udobja, več varnosti in več kakovosti , za mikavno ceno, ki se, odvisno od tnO' torja in opreme, prične pri 3,4 in konča pri 3,9 milijona tolarjev, zagotavljajo Pa tudi brezhibno delovanje do 100.000 ki' lometrov ter pet let miru brez rje.
Kia sportage se ne prilagaja le snegu in blatl1' temveč tudi mastnim in spolzkim cestam
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do m®rebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 11.v.
Hovenija i
“•00 Tedenski izbor Odmevi
8.30 Mostovi
0.00 Pod klobukom 0.50 Zgodbe iz školjke
10.20 Risanka
10.30 Živalski razum
11.20 Tehniška dediščina Slovenije n '1-50 Naokoli po Nemčiji
Poročila '05 Tedenski izbor Portret ,,. l4-55 Zoom 18.30 Poročila “•45 Na liniji
17 tn ta^n'v' Kljukec, 2/6 isin Oddaja za otroke “•10 Svet čudes, dok. serija
S sn niudie EvroPc 8-40 Risanka
• Kronika
Dnevnik,vreme,šport 20.00 Tednik ‘ '00 Turistična oddaja •20 Osmi dan
«.U0 Odmevi, kultura, šport
• Zgodba o Kim, dok. oddaja
SLOVENIJA 2
■ tn I?8*1 panorama ■ 9.25 Videospotnice II as d id svel?8a- Mn-' 11-15 Svet poroča -
• j Polfinale lige prvakov v nogometu -14.45 ^'žfFJsdnik, film -16.35 Podeželski utrip -
■ 1» is u 18.00 Nenadoma Susan.nan.
■ 7i in n ei' ®'45 Predsttavitev za Evrosong
Poseben pogled - 22.45 Bistvo jazza
kanal a
fn ^ar'a’ nad- • 9.20 Rosalinda, nad. 17 n, *, Maria' nad’ 'H-00 °Prah show -
Prin n,na!'na'* 5-30 Nora niša, nan. -14.00 n„„C z, re' Aira, nan. • 14.30 Jake in debeluh,
Mrf ' JfS °Prah show'16'20 ubo8a Maria’
n ' 8-50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, -18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Sein-y -nan. -19.30 Malcolm in Eddic, nan. - 20.00
■ 77lin w HyPerion- nan. - 20.50 Ujetniki, film n“Maggie, nan. - 23.15 Svilene sence, nan
Dannyjeve zvezde -1.15 Odklop POP JV
n!? D,°„bro iutro- Slovenija - 9.30 Tri ženske, ^ -10.30 Divji angel, nad. ■ 11.25'Za tvojo n ««". nad. -12.20 Udarci pravice, nan. -■•>11Odvetnikove karte, nan. -14.45 Pasji polisi, nan. -15,15 Smeh v hiši -16.15 Tri ženske, ,.ad-' 17.15 Divji angel, nad. -18.15 Za tvojo ‘jnbezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV dober an - 21.00 Bogovi so padli na glavo, film - 23.00 n ilfliv Sa.1’'Družinski zgled, nan. -M.A.S.H., nan. -1.00 Na zdravje!, nan.
cajba tv
ti?!!iuurzn' monitor - 15.00 Živa-magazin -J Mestm fantje, nan. -16.30 Ameriška gim naz'ja, nan. - 17.00 SeaOuest, nan. - 1 «?. nan. -19.00 Živa-novice -19.15 '20'10 0braz'film - 22.O0kZiva-ni n Zm 1 b Mož pravice, nan. - 0.00 Glav-
m na vasi, ser,-0.30 Dragi John, nan.
*AS KANAL
zdrni Videostrani - 17.00 Risanka -17.50 lz ga)a''8.20 Širimo obzorja -19.00 Novi-
.00
Ce - 10 1C -Tl	ULJZUIJd	-	12MJU	1NUV1*
ur 7n n	kulturni pregled - 19.30 24
,0 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas turni jNovice - 21.15 Tedenski kul-Pfcgled - 21.25 Oder občutkov
HTV j
febroiutro' Hrva5ka - 10.00 Poročila -12 is. braz9.va'ni program -12.00 Poročila -laiia c (serija) -13.55 Poročila -14.10 Spom-nuT° Prebujanje (film) - 16.00 Živalski Hrvaa "j Trenutek spoznanja - 17.00 18nnu anes' '2.30 Alpe, Donava, JadrdTT--19 ns d-	dediščina -18.35 Kolo sreče
-1Q ik A' n- dediščina -18..
2o .'/.V	.	Ka' '9-30 Dnevnik, vreme, šport -
a.- v •'Pnniini na vojno za domovino (dok. od-Ko čas teče - 21.45 Pol ure ure kul-Knnn , ,20 9dPrl° ' 23.05 Poročila - 23.35 nre« Iasi8ne glasbe - 0.35 Chunking Ex-• Uilm) - 2.20 Poročila - 2.30 Film
HTV 2
9 5n ?*r'sJi8ne panorame - 9.05 Laž (serija) -diviin ® J Ekspes (film) -11.35 Kraljestvo (dnlr " . Zvezdni prah -12.30 Potovanja 14 Iš Mri'a)' *T30 Pacific Palisades (serija) -•is Newyorška policija (serija) - 15.00 Pra-,Za yse (seriia) -15.55 Vesti za gluhe in
navli/j	tserijaj - id.35 vesti za giune in
odlr' IbOO Cesarstvo divjine -17.00 Deček ba ™a »d (serija) -17.30 Hugo -18.00 Zgod-
• 19 tn id°k' serija) -19.00 Panorama županij 20Vliv nevnik, vreme, šport - 20.05 Kviz -
• 21 sn \!nbdd (serija) - 20.55 Urgenca (serija) Dmet	'(am sem namenjen (film) - 23.50
svetovnih muzejev
pETEK,
12.V.
g^cNIJA 1
Tedenski izbor Odmevi
8-30 Prisluhnimo tišini
9.00 Pravljice iz lutkarskega vozička 9.20 Risanka
0.00 Lažnivi Kljukec, 2/6 0.10 Na liniji
‘0.45 Svet čudes, dok. oddaja jl.05 Ljudje Evrope 11.15 Alpe-Donava-Jadran 13 im I*-45 V žaru somraka, drama
5«a
au Tedenski izbor Osmi dan
J4.10 Zgodba o Kim, dok. oddaja '5.00 Vsakdanjik in praznik
18.00 Mostovi
16.30 Poročila
16.45 Rdeči grafit
17.15 Vesela hišica, lut. nan., 4/10
17.45 Humanistika
18.20 Dosežki
18.40 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.00 Petka
21.10 Deteljica 21.25 TV Poper
22.05 Odmevi, šport	s 22.55 Polnočni klub
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 9.15 Videospotnice - 9.50 Podeželski utrip, nan. -10.40 Predstavitev za Evrosong -12.00 Tenis -14.30 Gore in ljudje -15.15 Ljubimkanje, fr. film -16.35 Skrita področja znanosti, dok. serija -17.30 Po Sloveniji -18.25 Hokej - 20.45 Zlata mrzlica, nad. - 21.45 Grace na udaru, am. nan. - 22.10 Na prodaj, film - 0.05 Ulica upanja, nan.
KANAL A
8.20 Uboga Maria, pon. - 9.20 Rosalinda, pon. -
10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Atlantis -13.30 Nora hiša, nan. -14.00 Princ z Bel Aira, nan. -14.30 Jake in debeluh, nan. -15.30 Oprah show -16.20 Uboga Maria, nad. -16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Mladoporočenci
- 20.30 Zmenkarije -21.00 Simpatije, nad. -22.00 Na smrt zaljubljen, film - 23.45 Svilene sence, nan.
- 0.45 Dannyjeve zvezde POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30-Tri ženske, nad. -10.30 Divji angel, nad. -11.25 Za tvojo ljubezen, nad. -12.20 TV dober dan -13.50 Odvetnikove karte, nan. -14.45 Pasji policist, nan. -15.15 Smeh v hiši -16.15 Tri ženske, nad.
- 17.15 Divji angel, nad. - 18.15 Za tvojo ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Reka smrti, film - 21.55 Komandosi, nan. - 22.55 Milenium, nan. - 23.55 Sinovi groma, nan.
CAJBA TV
9.30 Borzni monitor - 15.00 Živa-magazin -
16.00 Mestni fantje, nan. -16.30 Ameriška gimnazija, nan. -17.00 SeaOuest, nan. - 18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 William Tell, nan. - 20.10 Melrose Plače, nan. -
22.00 Živa-magazin - 23.00 Mož pravice, film -0.00 Glavni na vasi, ser. - 0.30 Dragi John, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Najspot -17.50 Kulturni pregled -18.20 Kmetijski nasveti -19.00 Novice -19.15 Rezerviran čas - 19.30 24 ur -
20.00 Glasbena oddaja - 21.00 Novice - 21.15 Motosport - 21.45 Ajd dijo
HTV J
7.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.35 Laž (serija) -13.55 Poročila -14.10 Največje pustolovščine Robina Hooda (film) - 16.00 Televizija oteleviziii -16.30 Dok. oddaja -17.00 Hrvaška danes -17.30 Kmetijski nasveti -18.00 Mariova potovanja -18.35 Kolo sreče -18.55 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Nagrajenci Porina - 21.25 Nevarne vode (film)
- 23.55 Poročila - 0.25 Še en ti (film) -1.55 Nevesta s fotografije (film) - 3.25 Po snu (film)
- 5.00 Skok v višino (film) - 6.30 Glasba - 6.55 Charlotte Sophie Bentinck (nad.)
HTV 2
9.05 Laž (serija) - 9.50 Zbogom, lepotica (film)
-11.40 Cesarstvo divjine -12.05 Pol ure kulture -12.35 Zgodba ovodi (dok. serija) -13.35 Plen (serija) -14.20 Urgenca (serija) -15.05 Hišice v cvetju (serija) -15.55 Poročila za gluhe in naglušne -16.00 Koncert klasične glasbe -17.00 Criss cross (serija) -17.30 Hugo -18.00 Bril-janteen - 19.00 Panorama županij - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Sophie Charlotte Bentick (serija) - 21.25 Zlati gong - 22.25 Pra*-vica za vse (serija) - 23.10 Čas je za jazz - 0.10 Umetnine svetovnih muzejev
SOBOTA, IT.V.
SLOVENIJA 1
8.00 Tedenski izbor Odmevi
8.30 Žgodbe iz školjke
9.00 Radovedni Tačck 9.15 Pod klobukom
10.05 Tom’s Midnight garden, film 11.35 Klapa zahodnega dela, nad.
12.00 Tednik
13.00 Poročila 13.40 Petka
14.50 Les Randonneurs, fr. film
16.30 Poročila 16.45 Fračji dol, 8/23 17.10 Mozartova druščina
17.50 Na vrtu
18.20 Novi raziskovalec, 2/13
18.50 Risanka
19.00 Danes
19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 45 let Evrosonga
21.00 Evrosong 0.00 Poročila, šport
0.30 To čudovito življenje, nan., 6/6
1.00 Hrošči, nan., 15/20
1.50 In a Stranger Hand, am. film
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 8.30 Videospotnice - 9.05 V telovadnici, nad. - 9.30 Nevarni zaliv, nan. -10.20 Svetnik, nan. -11.00 Štafeta mladosti -12.25 Tenis -15.00 Evrogol -16.00 Košarka -16.30 Gimnastika -18.40 Košarka -20.15 Polž v solati - 20.45 Jane Eyrc, ang. film -22.35 Nič svetega, nan. - 23.25 Svetnik, nan., 18/ 43 - 0.15 Sobotna noč - 2.15 Srečanje s tujcem, nan., 12/13
KANAL A
8.00 Risanka -10.00 Družinske zadeve, nan. -
10.30 Nora hiša, nan. -11.00 Tomov show, nan. -11.30 Mladoporočenci -12.00 Pri zlati opici, nan. -13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Krvava neve-
sta, film -15.40 Ned in Stacey, nan. -16.10 Divja Amerika, dok. nan. -17.15 Divji svet, nan. -18.10 Življenjska priložnost, kviz -19.00 Del-lavcntura, nan. - 20.00 Tihotapca, film - 21.30 Dvojna igra, film -'23.30 Kavelj 22, film -1.50 Atlantis
POP TV
8.00 Risanke - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Pri Addamsovih, nan. -10.00 Knjižni molj, nan. -
10.30 Šolski hodniki, nan. -11.00 Navihanka, nan. -11.30 Knjiga o džungli, nan. -12.00 Modna popotovanja -12.30 Deklica in konj, film -
14.30 Mistralova hči, nad. -15.30 Mala Daniela, nad. -16.30 Pop’n’roll -17.30 Herkul -18.20 Xena, nan. -19.15 24 ur - 20.00 Tistega čarobnega dne, film - 22.10 Pustolovščine Forda Fairlane, film - 23.50 Polarna postaja Zaebra, film
CAJBA TV
15.00 Mali in veliki, film -17.00 Šolska košarkarska liga -18.00 Bcvcrly Hills, nad. -19.00 Vse v družini, nan. -19.30 Veronikine skušnjave, nan. - 20.00 Privid zločina, nad. - 21.00 Dosjeji X, nan. - 22.00 Očka, film
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani- 17.30Glasbcna oddaja-18.20 Motosport -19,00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz združenja- 21.00 Novice - 22.15 Najsspot
NEDELJA, 14.V.
SLOVENIJA 1
7.30 Živžav
9.00 Dlan v dlani, TV Maribor 9.50 Ozare 9.55 Nedeljska maša
11.00 Svet morij, serija
11.30 Obzorje duha
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila 13.10 Pomagajmo si
13.40 Evrosong
16.05 Prvi in drugi
16.30 Poročila
16.50 Alpski večer
17.45 Slovenski magazin
18.15 Naravni parki
18.45 Risanka
18.50 Žrebanje lota
19.00 Danes
19.05 Zrcalo tedna
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Zoom
21.40 Intervju 22.35 Poročila, šport
23.00 Balet SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 8.15 Videospotnice - 8.50 Noro zaljubljena, nan. - 9.10 Nevarni zaliv, nan. -10.00 Popolna tujca, nan. -10.25 Zvezde Hollywooda -10.55 Med valovi -11.25 Policija -11.55 Zborovska in folklorna glasba -
13.00 Šport; 13.25 Tenis; 15.00 Motociklizem; 16.25 Hokej; 18.25 Gimnastika - 20.05 Escape, am. dok. serija - 20.55 Murphy Brovvn, nan. -
21.30 Cikcak - 22.00 Šport v nedeljo - 23.00 Športni plesi - 23.30 Nogomet
KANAL A
8.00 Risanka -10.00 Družinske zadeve, pon. -
10.30 Nora hiša, nan. -11.00Tomov show, nan. -11.30 Zmenkarije -12.00 Pri zlati opici, nan. -
13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Obljuba zmaju, film -15.50 Klik: Vitezi za volanom; Miza za pet; Polnočna poročila -19.00 Duh bojevnika, nan.
- 20.00 Bolje ne bo nikoli, film - 22.30 Stilski izziv-23.10 Hiša duhov, film
POP TV
8.00 Risanke - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Pri Addamsovih, nan. -10.00 Knjižni molj, nan. -
10.30 PopVRoll, pon. -11.30 Herkul, nan. -
12.15 Xena, nan. -13.30 Srce polno dežja, film -15.30 Mala Daniela, nad. - 16.30 Otroci ne lažejo -17.00 Dvojčici, nan. -17.30 Modna popotovanja -18.00 Pod srečno zvezdo -19.15 24 ur - 20.00 Volk, film - 22.15 Športna scena,-
23.00 Fun Bali - 23.15 Šola golfa CAJBA TV
15.00 Šolska košarkarska liga -16.00 Plesalec, film -18.00 Bevcrly Hills, nad. -19.00 Vse v družini, nan. -19.30 Veronikine skušnjave, nan.
- 20.00 Privid zločina, nad. - 21.00 Dosjeji X, nad. - 22.00 Junak v ringu, film
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -
18.00 Rezerviran čas -19.00 Novice -19.15 Od sobote do sobote - 19.30 24 ur - 20.00 Vesele tačke - 20.30 Smo dobri gospodarji? - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi
PONEDELJEK, 15.V.
SLOVENIJA 1
8.00 Tedenski izbor Utrip
8.20 Zrcalo tedna
8.40 Pomagajmo si 9.10 Risanka 9.25 Rdeči grafit
9.50 Dogodivščine iz živalskega vrta
10.40 Humanistika 11.15 Dosežki 11.35 Na vrtu
12.00 Novi raziskovalec, serija, 2/13 12.30 Prvi in drugi
13.00 Poročila
13.30 Ljudje in zemlja
14.20 Polnočni klub
15.30 Pisave
16.00 Dober dan, Koroška
16.30 Poročila
16.45 Radovedni Taček
17.45 Recept za zdravo življenje 18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Klinika pod palmami, nan. 23/24
21.00 Zaklad dolenjske princese, dok. film
22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Gospodarska panorama
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 9.25 Videospotnice -10.00 Zlata mrzlica, nad. -11.00 Skrita področja znanosti, serija -11.55 Euronevvs -13.10 Cikcak -13.40 Sobotna noč -15.40 Domače obrti na Slovenskem -16.05 Policija -16.35 Glasba odrašča, serija -17.30 Po Sloveniji -18.05 Snežna reka, nan. -19.00 Lingo -19.30 Videospotnice - 20.05 Jasno in glasno - 21.00 Studio City - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.25 Ljubimkanje, fr. film KANAL A
8.20 Uboga Maria, nad. - 9.20 Rosalinda, pon. -10.10 Luz Maria, film -11.00 Oprah show -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -
14.00 Jake in debeluh, nan. -15.00 Oprah show -15.25 Ricki Lake, pogovorna oddaja -16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Stilski izziv -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Zvezdna vrata, nad, - 21.00 Zmeda na poštnem vlaku, film • 23.00 Maggie, nan. -
23.30 Svilene sence, nan. - 0.30 Dannyjeve zvezde POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Tri ženske,
pon. -10.30 Divji angel, nad. -11.25 Za tvojo ljubezen, nad. -12.20 Športna scena -13.50 Odvetnikove karte, nan. -14.45 Pasji policist, nan. -15.15 Smeh v hiši -16.15 Tri ženske, nad.
-17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strsti, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar, kviz - 21.00 Skrivna afera, film - 22.45 Prijatelji, nan. - 23.15 Družinski zgled, nan. - 0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 Na zdravje!, nan. CAJBA TV
9.30 Borzni monitor - 15.00 Živa-magazin -16.00 Mestni fantje, nan. -16.30 Mladi učitelj, nan. -17.00 SeaOuest, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 William Tell, nan. - 20.10 Na golfu, film - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Mož pravice, nan. - 0.00 Glavni na vasi, ser. - 0.30 Dragi John, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -18.25 Športni pregled -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Pokličite župana - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Brez šminke
TOREK, 16. V.
SLOVENIJA J
8.00 Tedenski izbor Odmevi 8.30 Mostovi
9.00 Japonske pravljice 9.15 Radovedni Tačck 9.30 Živahni svet, risana nan.
9.50 Najlepše počitnice, nad.
. 11.45 Recept za zdravo življenje 12.05 Klinika pod palmami, nan.
13.00 Poročila
13.40 Aliča, kult. magazin
14.10 Zaklad dolenjke princese, dok. film
15.00 Gospodarska panorama
16.00 Sledi
16.30 Poročila
16.45 Zlatko Zakladko
17.00 Kako rada imam šolo, nan., 19/26 17.15 Moja žival in jaz, nan., 19/26
17.45 Besede
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Razkošje, nan.
21.00 Aktualne teme
22.00 Odmevi, šport 22.55 Der Laden, drama SLOVENIJA 2
9.25 Videospotnice -10.00 Snežna reka, nan. -
10.40 Jasno inglasno -12.05 Reši se, kdo se more, serija -12.55 Pohodniki, fr. film -14.30 Studio City -16.40 Gimnazija strtih src, nad., -17.30 Po Sloveniji -17.55 Novo mesto: Košarka -19.30 Videospotnice - 20.05 Spomini na Sefarat, šp. dok. oddaja - 20.35 Svet poroča - 21.05 Metuljev poljub, ang. film - 22.30 Tango med prijatelji KANAL A
8.20 Risanka - 9.20 Rosalinda, nad. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Atlantis -
13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Jake in debeluh, nan. -15.00 Oprah show -15.55 Ricki Lake, pogovorna oddaja -16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet, nan. -
19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 V mreži, film - 21.30 Nizki udarci, nad. - 22.20 Maggie, nan. - 22.50 Svilene sence, nan. -13.50 Dannyjeve zvezde - 0.50 Odklop POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Tri ženske nad. -10.30 Divji angel, nad. -11.25 Labirint strasti, nad. -12.20 Lepo je biti milijonar, kviz -13.50 Odvetnikove karte, nan. -14.45 Pasji policist, nan, -15.15 Smeh v hiši -16.15 Tri ženske, nad.-17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Preprodajalci otrok, film - 21.45 Urgenca, nan. - 22.35 Tijatelji, nan. - 23.15 Družinski zgled, nan. -0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 Na zdravje!, nan. CAJBA TV
9.30 Borzni monitor -15.00 Živa-magazin -
16.00 Mestni fantje, nan. -16.30 Mladi učitelj, nan. - 17.00 SeaOuest, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 William Tell, nan. - 20.10 Severna obala, film - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Mož pravice, nan. - 0.00 Glavni na vasi, ser. - 0.30 Dragi John, nan. VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Brez šminke -18.25 Šport -18.30 Za uho in oko -
19.00 Novice -19.15 Rezerviran čas - 19.30 24 ur - 20.00 Za vse je kriv Rio, film - 21.35 Novice - 22.00 Pokličite župana, pon.
SREDA, 17. V.
SLOVENIJA J
8.00 Tedenski izbor Odmevi
8.30 Dober dan Koroška 9.00 Risanke
10.10 Kako rada imam šolo, nan., 19/26 10.25 Moja žival in jaz, nan., 19/26
10.30 Besede
11.30 Obzorje duha 12.05 Razkošje, nad.
13.00 Poročila
13.40 Tomov polnočni vrt, ang. film 15.10 Aktualne teme
16.00 Mostovi
ia
Pi
16.30 Poročila
16.45 Male sive celice
17.45 National gcographic, ser., 1/13
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat, film
22.00 Odmevi, kultura, šport •
22.55 Aliča, kult. magazin
23.25 Zvočnost slovenskih pokrajin
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 9.25 Videospotnice - 10.00 Gimnazija strtih src, nad., 3/13 -10.50 Zbogom, draga, am. film -12.20 Spomini na Sefarat, dok. oddaja -12.55 Euronews -13.50 Glasbeni festival -15.40 Kiss and Tell, ang. film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Dr. Sommerfeld, nan. -19.00 Šef, nan., 2/6 -19.30 Videospotnice
- 20.00 Nogomet - 23.00 V Frostovem slogu, ang. nan., 5/8 -1.10 Kolesarska dirka
KANAL A
8.20 Risanka - 9.20 Rosalinda, nad. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Dan-nyjeve zvezde -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -
14.00 Jake in debeluh, nan. -15.00 Oprah show -15.55 Ricki Lake, pogovorna oddaja -16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Življenjska priložnost, kviz - 21.00 Providence, nan. - 22.00 Meduza, nan. - 22.50 Maggie, nan. - 23.20 Svilene sence, nan. - 0.20 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Tri ženske, nad. -10.30 Divji angel, nad. -11.25 Labirint strasti, nad. -12.20 Pod srečno zvezdo -13.50 Odvetnikove karte, nan. -14.45 Pasji policist, nan. -15.15 Smeh v hiši -16.15 Tri ženske, nan. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Spi, dete, spi, film -
21.45 Udarci pravice, nan. - 22.35 Prijatelji, nan.
- 23.15 Družinski zgled, nan. - 0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 Na zdravje! nan.
CAJBA TV
9.30 Borzni monitor -15.00 Živa-magazin -
16.00 Mestni fantje, nan. -16.30 Mladi učitelj, nan. -17.00 SeaOuest, nan. -18.00 Zvezdna vrata, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 Wiljiam Tell, nan. - 20.10 Slepa priča, film - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Možpravice, nan. - 0.00 Glavni na vasi, ser. - 0.30 Dragi John, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -16.30 Za vse je kriv Rio, film -18.30 Smo dobri gospodarji? -19.00 Novice -
19.30 24 ur - 20.00 Prva pomoč - 20.30 Rezerviran čas - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice -21.15 Motosport - 21.40 Širimo obzorja
TELEVIZIJA NOVO MESTO
m
a
STU
io
103.0 MHZ
NAGRADNA KRIŽANKA 19
NAGRADE V NOVO MESTO, VELIKE LAŠČE IN TREBNJE
Žreb je izmed reševalcev 17. nagradne križanke izbral Ano Božič iz Novega mesta, Natašo Košir iz Velikih Lašč in Silvo Godnjavec iz TVebnjega. Božičevi je pripadla denarna nagrada, Koširjeva in Godnjavčeva pa bosta za nagrado prejeli knjigo. Nagrajenkam čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 22. maja na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 19”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 17. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 17. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: PAM, OSP, ELIKSIR, DANIELA, JELINČIČ, ALIM, ETA, STAV, JAVK, NEMORALA, SV, ENARE, KRAVA, TET, DREISER, EREVAN, LEČA, CERERA, ONAN.
AVTOR:
JOŽE
UDIR
PRVA
PEVKA
LJUBKO-
VALNO
MOŠKO
IME
(ROBERT)
VOLOVSKA
ANTILOPA
SKRBI ZA RED
OSTANKI
V
TALILNICAH
BELI
CIMET
KDOR UČI, RAZŠIRJA KAK NAUK
OKENSKA
NAVOJNICA
GORSKA VERIGA V SZ. M. AZIJI
VELEMESTO V NIGERIJI
DOLENJSKI
UST
DOLENJSKI
UST
LEČJE, KI DA SLIKO BREZ SFERNE ABERACIJE
OKRASNO DREVO Z JAVORU PODOBNIMI LISTI
POMIRILO
EDEN OD 7 RIM. GRIČEV
POLKROŽNI PROSTOR S KUPOLO V CERKVAH
TIP AMER. VESOUSKIH LADIJ
MEHANIČNO
.UČENJE,
SKUPINA ENOTNO MISLEČIH ALI DELUJOČIH UUDI
ZAČETEK FR. REVOLUC. PESMI
KEM. SIMBOL ZA NATRIJ
SLOVENSKI
PEVEC
LESKOVAR
UMSKO
PRECEJ
RAZVITA
ŽIVAL
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
KRAUI V PERGA-MONU
KRAJ PRI NOVEM SADU
VRSTA
ZVEZDE
• .,
KLAVZULA
(CARRIAGE
AND
ISURANCE
PAID)
GORSKI
REŠEVALNI
ČOLN
NAPRAVA
ZA
NATIKANJE
DOMAČE
ŽENSKO
IME
LIRSKI
PESNIK
KDOR HODI BREZ CIUA (TAVA)
VRSTA
GOZDNE
ŽIRAFE
DOLENJSKI LIST
127
Marija Poglavec
Pred kratkim smo se na pokopališču sv. Marjete pri Ponikvah zadnjič poslovili od Marije Poglavec.
Rodila se je v številni kmečki Jeričevi družini 17. novembra 1932. Bila je nesrečen otrok, saj je bila od šestega leta starosti gluhonema. V družini denarja za šolo za gluhoneme ni bilo, zelo-pa ji je pomagala osnovna šola v Dolenji Nemški vasi. Zelo mlada je morala s trebuhom za kruhom. Najprej se je zaposlila v Jezeru, kasneje je delo dobila v tovarni Rog v Ljubljani, do invalidske upokojitve leta 1978 pa je delala v tovarni IMV Novo mesto. Leta 1968 se je poročila z vdovcem Lojzetom Poglavcem z Grma pri Ponikvah. V zakonu sta se jima rodila sin Lojze in hčerka Eva, njen prvi sin Dušan pa se je z družino odselil v Mengeš.
Marija je del svojega življenja rada razdajala drugim. Bila je članica Društva invalidov in Društva upokojencev, se udeleževala
BREZPLAČNO OB DNEVU DRUŽIN
ČRNOMELJ - Ob mednarodnem dnevu družin pripravlja Društvo prijateljev mladine Črnomelj v nedeljo, 14. maja, ob 17.30 v tukajšnjem kulturnem domu predstavo “Gremo na vlak” gledališča Unikat iz Ljubljane. Ker je letošnje geslo dneva družin “Za družine brezplačno”, bo vstop za vse obiskovalce prost.
PRIREDITEV DIJAKOV TEKSTILNE ŠOLE
METLIKA - Dijaki in učitelji Tekstilne šole Metlika pripravljajo danes, 11. maja, ob 19. uri v tukajšnjem kulturnem domu prireditev, na kateri bodo predstavili enajst različnih kolekcij modnih oblačil, ki so jih kreirali in sešili sami. Obljubljajo, da ne fto šlo niti brez humorja niti brez pesmi. Vabljeni!
PONAREJEN DESETTISOČAK
njihovih izletov in srečanj ter s tseijt
svojo humanostjo razveseljevala ljudi. Ostala nam bo v spominu!
R. M.
TREBNJE - Med 3. in 4. majem je neznanec na bencinskem servisu Petrol natočil gorivo in ga plačal s ponarejenim bankovcem za 10 tisoč tolarjev. Policisti so ponaredek zasegli in ga bodo poslali v ekspertizo Banki Slovenije.
OBČINA ŠENTJERNEJ Trubarjeva cesta 5 ŠENTJERNEJ
Občane, podjetja in druge organizacije, organe in društva v Občini Šentjernej
vabim
n a
JAVNO OBRAVNAVO OSNUTKOV
(1) zazidalnega načrta za območje sejemske dejavnosti ob obvozni cesti Šentjernej
(2) sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Šentjernej -dopolnjene 1997 in 1999;
(3) sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Šentjernej in
sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin ureditvenih pogojev za pomembnejša lokalna središča Občine Novo mesto - za naselje Šentjernej.
Javna obravnava za osnutek (1) bo v sredo, 17. maja 2000, ob 19. uri; za osnutka (2) in (3) pa isti dan ob 20. uri v sejni sobi Občine Šentjernej, Trubarjeva c. 5, Šentjernej.
Predstavniki izdelovalcev prostorskih dokumentov bodo uvodoma predstavili predlagane rešitve, v nadaljevanju obravnave pa odgovorili na vaša vprašanja, pripombe in predloge.
Vljudno vabljeni!	Franc	HUD0KUN
župan OBČINE ŠENTJERNEJ
OBVESTILO
Občane, organe, organizacije, podjetja in društva obveščamo, da bo po sklepih župana Mestne občine Novo mesto
JAVNA RAZGRNITEV
Osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990, za območje Mestne občine Novo mesto, dopolnjenih v letih od 1986 do 1999 (za območje Krajevnih skupnosti Stopiče in Dolž)
v času od 12. maja 2000 do 12. junija 2000 - v prostorih Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6 (lil. nadstropje), Novo mesto,
- Krajevne skupnosti Stopiče, Družbeni dom Stopiče, 8322 Stopiče in
- Krajevne skupnosti Dolž, Gasilski dom, Lipnica 5, 8000 Novo mesto
Pisne pripombe k osnutku odloka lahko vpišete v knjigo pripomb in predlogov na krajih razgrnitve ali pošljete na naslov: Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve, Oddelek za prostorsko planiranje, Novi trg 6, Novo mesto. Rok za pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve.
Javna obravnava bo v Gasilskem domu na Dolžu v ponedeljek, 5. junija 2000, ob 19. uri in v Družbenem domu v Stopičah v torek, 6. junija 2000, ob 19. uri.
Na javnih obravnavah bo izdelovalec gradiva podrobneje obrazložil osnutek dokumenta in prisotnim dajal pojasnila.
Vljudno vabljeni!
Mestna občina Novo mesto Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve Oddelek za prostorsko planiranje Novi trg 6, Novo mesto
OŠ Belokranjskega odreda Semič Enota vrtca Semič Semič 42, 8333 Semič
Tel.: 068/67-235 Faks: 068/67-515
objavlja razpis za vpis predšolskih otrok za šolsko leto 2000/2001. Svojega malčka lahko vpišete • v dnevni program, ki traja do 10 ur dnevno.
Pisne prijave oddajte do 20.5.2000 v tajništvu šole.
Prijave, ki ste jih že oddali, so evidentirane in bodo obravnavane hkrati s prijavami na ta razpis. Pisna obvestila o izbiri boste prejeli do 5.6.2000.
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat in stric
JOŽE JARC
Dol. Ajdovec 13
Vsem, ki ste nam pomagali in sočustvovali z nami, iskrena hvala.
Vsi njegovi
1
V SPOMIN
Prazen dom je, vrt, dvorišče, zaman oko te naše išče.
Cvet v rosnem jutru se blesti in joka, ker te ni.
10. maja mineva eno leto žalosti, kar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, brat, dedek in stric
ERNEST REPNIK
Staro sejmišče 40,, Šentjernej
Hvala vsem, ki pot vas vodi tja, kjer njegov tihi dom le rože zdaj krasijo in svečke mu v spomin gorijo.
Njegovi domači in vsi, ki so ga imeli radi
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je umrl delavec podjetja TRIMO, d.d., Trebnje,
JANEZ LOKAR
varilec
Dolgoletnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu.
Kolektiv TRIMO, d.d., Trebnje
MIZARSTVO BOBIČ, d.o.o. Belokranjska 15 8000 Novo mesto
objavlja prosta delovna mesta: SAMOSTOJNI MIZAR-MONTER
Pogoji:
- IV. stopnja izobrazbe lesarske smeri
• najmanj 5 let delovnih izkušenj
• vozniški izpit C kategorije CNC OPERATER Pogoji:
- V. stopnja izobrazbe lesarske smeri
- najmanj 3 leta delovnih izkušenj TEHNOLOG
Pogoji:
- VI. stopnja izobrazbe lesarske smeri
• najmanj 3 leta delovnih izkušenj
• znanje dela z računalnikom (H0BL, EXCEL, VVORD)
HIŠNIK
Pogoj:
- mlajši upokojenec
Delovna razmerja bomo sklenili za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom, s hišnikom pa pogodbo o delu. Prijave sprejemamo na gornji naslov 8 dni od dneva objave. 0 izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 10 dni po poteku razpisov.
ZAHVALA
Ko pomlad se prebudi, v naši sobi tebe ni.
Odšla si tja, kjer ni gorja, le večna luč je upanja.
V 75. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča in sestra
KRISTINA
MOŽE
iz Verduna
Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče in sv. maše. Hvala g. župniku in govornici za lepe besede slovesa. Posebno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v času njene bolezni obiskovali in ji krajšali dolge ure.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 90. letu starosti je za vedno zaspal dragi mož, oče, dedek, pradedek irr
stric
ADOLF KRAMAR
rojen v Kukenbergu, TVebnje, nato živel v Ljubljani
Od njega smo se poslovili 4. maja 2000 na Plečnikovih Žalah v Ljubljani. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Ani Jarc iz Dolenje vasi pri Mirni Peči, ki nam je nudila svojo nesebično pomoč in oporo v tem za nas najtežjem času.
Žena Tilka in sinova z družinama
107.5 MHz UKV
Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666
.11
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je zapustil
JANEZ
ŠKEDELJ
Hruševec 25, Straža
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče in denarno pomoč. Zahvaljujemo se kolektivu Mercator Dolenjska, s.p. Spoljarju, pogrebni službi Komunala in ge. Miri. Vsem še enkrat hvala!
Vsi njegovi
v
Življenjsko pot je končal
ANGEL LAZAR
z Malega Slatnika 8
Od njega smo se poslovili 26.4.2000.
Hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali.
Družina Lazar in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče.
Le solza in duša ve, kako boli, ko te več ni.
TOMISLAV
AKSENTIJEVIČ
Oh boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija in tasta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali 'n nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala velja osebju Kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, Krki Zdravilišča, d.d., in gospodu župniku za opravljen °bred. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi.
Žalujoči: žena Marija in hčerka Biserka z družino Zalog, 29.4.2000
LEKARNA SAMEVA
. DOBROPOLJE - Čeprav bi morali Lekarno na Vidmu, ki je prizidek tamkajšnji enoti Zdravstvenega doma, odpreti že februarja, pa še danes ni jasno, kdaj se bo to res zgodilo. Občina je svojo obvezo izpolnila, saj je prispevala zemljišče >n zgradila prostore. Lekarna Ljubljana, Ki bi morala namestiti opremo in poskrbeti za tehnično ureditev stavbe, pa s svojo obvezo zavlačuje. Na občini so prepričani, da bodo maja lekarno vendarle odprli, saj se krajani zaradi tega čedalje bolj Pritožujejo. Po opravljenem pregledu pri domačem zdravniku morajo namreč po zdravila v Velike Lašče, Kočevje, Grosuplje, Ribnico ali Kočevje.
VAJA REŠEVANJA OB PROMETNI NESREČI
KOČEVJE - V prostovoljnem gasilskem društvu Kočevje, ki izvaja reševanje ob nesrečah v cestnem prometu do Strug, Smuke, Predgrada in Osilnice, ugotavljajo, da je tudi na tem območju čedalje več nesreč, ki zahtevajo tako njihovo kot prisotnost drugih služb. V želji, da bi tudi na tem področju delovali preventivno, so se odločili, da bodo 25. maja ob 17. uri na Trgu zbora odposlancev v Kočevju pripravili vajo reševanja ob prometni nesreči. Tako bodo v navideznem trčenju dveh vozil prikazali, kako čim hitreje reševati človeška življenja, preprečiti ogrožanje drugih ter preprečiti ali omiliti morebitno ekološko nesrečo. V ta namen bodo ob sodelovanju Občine Kočevje, občinskega štaba za zaščito in reševanje ter Uprave za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo kupili hitro tehnično vozilo, prirejeno za reševanje ob nesrečah v cestnem prometu. S tovrstno akcijo želijo tudi kočevski prostovoljni gasilci prispevati k zmanjševanju števila prometnih nesreč, zato k ogledu vaje vabijo čim večje število občanov.
ZAHVALA
Jutri bo pomlad.
Prinesla ti bo rože, kot bi upala, da v tvojem naročju ne bodo ovenele.
Jutri ho pomlad.
Zapela ti bo pesem, kot bi verjela, da jo boš slišal.
Jutri bo pomlad in obiskala bo tvoj grob.
(vnukinja Helena)
V 71. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata in pradedek
PAVEL KRMELJ
roj. 17.01.1929
iz Starega Loga 12
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo PGD Stara Cerkev, ZŠAM Kočevje, pevcem za zapete žalostinke, gospodu župniku za opravljen obred ter vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marijana, sin Pavle, hčerka Marijana in hčerka Sonja z družinami, vnuki Dejan, David, Barbara, Nataša, Helena in Katja, pravnuka Gašper in Lenart
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26 Novo mesto ® 068/33 70 200
delovni čas: NON STOP
Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino 'm v nekdanje jugoslovanske republike.
ZAHVALA
V 87. letu nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica, sestra in teta
ALOJZIJA
PEZDIRC
iz Grma 8 pri Podzemlju
Ob boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, še posebej pa sosedom iz Naselja Staneta Rozmana, ulice Nad Sušico in Grma za podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Prisrčna hvala kolektivu Mercator Dolenjska, PE Oblačila, in Domu počitka Metlika. Posebno zahvalo smo dolžni sosedi Mariji Simonič za besede slovesa, pevkam iz Otovca, pogrebni službi Piškurič in duhovniku iz Podzemlja za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni
	ZAHVALA
	Življenje celo si garala,
Vik	vse za hišo in otroke dala,
	le sledi ostale so povsod
J	od dela tvojih pridnih rok.
	V 58. letu starosti nas je po težki
IIP® — JU	bolezni zapustila naša draga in dobra
-j	mami, sestra, tašča, stara mama, teta
	in svakinja
	MARIJA KRALJ
roj. Zoran
iz Zaloga pri Škocjanu 14
Ob nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem našim dobrim sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem, ki ste se v velikem številu poslovili od naše drage mamice, ji darovali cvetje in sveče, nam pa pomagali in s sožalji delili žalost z nami. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala!
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
ZAHVALA
Če bi solza obudila tebe, dragi ata, ne bi zemlja krila.
- V 74. letu nas je zapustil naš dragi
ALOJZ
SIMEONOV
Zg. Vodalc 3, TVžišče
Ob boleči izgubi našega dragega ata se zahvaljujemo vsem, ki ste nam nesebično stali ob strani, nam pomagali, izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in sv. maše. Hvala g. župniku, vsem pevcem, pogrebni službi Novak ter g. Jamšku za Spoštljiv obred zadnjega slovesa. Hvala tudi vsem, ki ste ga zadnjič pospremili v večni dom.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 71. letu starosti nas je zapustila
FRANČIŠKA
CVELBAR
roj. Dovšek
Dolenje Laknice 7
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše in spremstvo na zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred ter gospodu Jerini za zaigrano Tišino in pogrebni službi Novak.
Žalujoči: vsi njeni
Sporočamo žalostno vest, da nas je v oseminšestdesetem letu starosti za vedno zapustil naš upokojenec
ALOJZ BOBIČ
cestni delavec v Področju vzdrževanje cest, Sektor Novo mesto
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
CESTNO PODJETJE NOVO MESTO, d.d.
ZAHVALA
Pomlad bo v Tvoj vinograd spet prišla in čakala bo, da prideš Ti, sedla bo na rožna tla in jokala, ker Te ni.
V 68. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata, brat, tast in stric
JOŽE KOČMAN
iz Vavte vasi 59, Straža
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, cvetje, sveče in svete maše tervso pomoč v težkih trenutkih. Hvala zdravnikom in zdravstvenemu osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto in Zdravstvenega doma Straža. Posebna hvala družini Kulovec iz Vavte vasi za nesebično pomoč in lepe poslovilne besede v imenu sosedov, gospodu župniku za lepo opravljen obred in gasilcem Gasilskega društva Straža. Hvala vsem, ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Sporočamo žalostno vest, da je umrl
V
JOŽE ŠERBEC
upokojeni PTT kontrolor Pošte Brežice
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
POŠTA SLOVENIJE, d.o.o., POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO
ZAHVALA
V 68. letu starosti je zatisnil oči in sklenil svoje trpljenje
JOŽE URBANČ
predmetni učitelj v pokoju
z Broda pri Novem mestu
Zadnje tedne življenja je po težki operaciji v Splošni bolnišnici Novo mesto počasi in tiho odhajal ob skrbni negi medicinskega osebja, za kar se vsem prisrčno zahvaljujem. Prav tako se zahvaljujem vsem za izraženo pozornost in spremstvo na njegovi zadnji poti k večnemu počitku na šmihelskem pokopališču. Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so mojemu možu kakorkoli pomagali premagovati težave v njegovi dolgoletni bolezni. Hvala pogrebni službi Oklešen, Komunali Novo mesto, gospodu kaplanu, izvajalcu Tišine, Invalidskemu društvu Novo mesto in govorniku OŠ Grm.
Žalujoča žena in sorodniki Novo mesto, 3. maja 2000
jt- 19 (2646), 11. maja
DOLENJSKI LIST
29
TA TEDEN ¥A
M f\n fl [Ml /k	TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -
IIn!J U IJvtU Z—A POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
m
tedenski
Četrtek, 11. maja - Žiga Petek, 12. maja - Pankracij Sobota, 13. maja - Servacij Nedelja, 14. maja - Bonifacij Ponedeljek, 15. maja - Zofka Torek, 16. maja - Janez Sreda, 17. maja-Jošt
kino
BREŽICE: 11. in 12.5. (ob 18.30) ter od 13. do 16.5. (ob 18.30 in 20.30) slovenska komedija Jebiga. 11. in 12.5. (ob 20.30) kriminalni film Nadarjeni g. Ripley. 17.5. (ob 18.30) komedija Mišek Stuart. 17.5. (ob 20.30) drama Nebeška vaba.
ČRNOMELJ: 12.5. (ob 20.30) in 13.5. (ob 18.30 in 20.30 komedija Lepota po ameriško. 14.5. (ob 18.30 in 20.30) komedija Svet igrač 2.
DOBREPOLJE: 14.5. (ob 15. uri in 20.30) kriminalni film Nadarjeni g. Ripley.
GROSUPLJE: 12.5. (ob 20. uri) kriminalni film Nadarjeni g. Ripley.
IVANČNA GORICA: 11.5. (ob 20. uri) kriminalni film Nadarjeni g. Ripley.
KOČEVJE: 15.5. (ob 19. uri) kriminalni film Nadarjeni g. Ripley.
KRŠKO: 11.5. (ob 19. uri) komedija Ameriška pita. 12.5. (ob 20. uri) in 14.5. (ob 18. uri) drama Glavna postaja. 16. in 17.5. (ob 19. uri) kriminalni film Nadarjeni g. Ripley.
METLIKA: 14.5. (ob 18.30 in 20.30) komedija Lepota po ameriško.
NOVO MESTO: 1 L, 12., od 15. do 17.5. (ob 18.30) ter 13. in 14.5. (ob 17. uri in 18.45) komedija Mišek Stuart Little. 11., 12., od 15. do 17.5. (ob 20. uri) ter 13. in 14.5. (ob 20.15) drama Hurikan.
RIBNICA: 13.5. (ob 22. uri) kriminalni film Nadarjeni g. Ripley.
VELIKE LAŠČE: 13.5. (ob 20. uri) kriminalni film Nadarjeni g. Ripley.
PRAZNOVANJE DNEVA SLOVENSKE VOJSKE
V počastitev Dneva Slovenske vojske, ki bo 15. maja, bodo vojaške enote in poveljstva organizirali niz prireditev, ki bodo odprtega značaja. • Skupna prireditev zavodov, enot in poveljstev SV, nastanjenih na območju Dolenjske, bo v petek, 12.5.2000, ob 13. uri v vojašnici Novo mesto.
• Skupna prireditev zavodov, enot in poveljstev SV, nastanjenih na območju Posavja, bo v sredo, 17.5.2000, ob 8. uri v vojašnici Cerklje ob Krki.
• Osrednja slovesnost na državni ravni bo na Dan SV v Beli krajini v Črnomlju. Slovesnost bo na nogometnem stadionu Loka s pričetkom ob 16. uri v ponedeljek, 15. maja 2000. Na slovesnosti bo v uradnem delu predan prapor 12. gardpemu bataljonu SV, objavljena napredovanja častnikov v najvišje čine in podeljena najvišja odlikovanja in priznanja. Po uradnem delu bo organiziran ogled opreme in oborožitve SV, predstavitev življenja in dela 12. gardnega bataljona, Orkestra SV in 32. PVTP SV. Predstavljene bodo tudi aktivnosti ZSČ in ZVVS. Program bo obogaten s kulturnimi vložki in predstavitvenim gradivom SV. V primeru dežja bo uradni del slovesnosti v športni dvorani Centra srednjih šol v Črnomlju. Na koncu vsake prireditve bo družabno srečanje.
Vabljeni v vojašnico Novo mesto, Cerklje ob Krki in na osrednjo slovesnost v Črnomelj.
IMP LIVAR, d.d. IVANČNA GORICA
išče nove sodelavce
1. LABORANT
lokacija Črnomelj
• končana V. stopnja strokovne izobrazbe strojne oz. metalurške smeri
• računalniška pismenost
• zmožnost za delo v treh izmenah
2. VZDRŽEVALEC elektronik
lokacija Črnomelj
• končana V. stopnja strokovne izobrazbe elektro smeri (elektronik)
• obvladanje dela s programiranimi napravami Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za določen čas 12 mesecev, z možnostjo podaljšanja, s trimesečnim poskusnim delom in s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z ustreznimi dokazili pošljite v roku 8 dni od dneva objave na naslov: IMP LIVAR, d.d., KADROVSKA SLUŽBA. Ljubljanska c. 43,1295 Ivančna Gorica.
Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje 30 dni po končanem postopku.
Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 220 tolarjev; naročnina za 26 izvodov v I. polletju 5.460 tolarjev, za upokojence 4.914 tolarjev, za pravne osebe 10.920 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu.
Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.900 tolarjev (v barvi 3.100 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.800 tolarjev (v barvi 6.200 tolarjev); za razpis 3.500 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV. Muli oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto: 970-7100-440519.
Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212.
Telefoni: uprava 07/39 30 500, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506. Telefaks .07/39 30 540.
Elektronska pošta: info@dol-list.si \nicrncihttp://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5.
Male oglase
sprejemamo tudi na telefonsko številko
07/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
Osmrtnice in zahvale
sprejemamo tudi po pošti in na faks številko
07/39 30 540
KMETIJSKI STROJI
ŠT1RIVRETENSKEGA PAJKA v dobrem stanju prodam. C (068)68-515.	1307
PUHALNIK TAJFUN brez elektromotorja in elektromotor, 7.5 kW, 2900 obratov, prodam. IT (068)25-112.	1313
VISOKOTLAČNO BALIRKO, domače žganje in cviček prodam. B (068)89-252. PAJEK SIP na 4 vretena menjam za Sipovcga pajka na 2vreteni. B (068)79-697.	1331
TRAKTORSKE GRABLJE Sental, širine 2.20 m, kupim. B (068)83-729.	1356
PUHALNIK in prešo za restavriranje prodam. C (068)73-282.	1357
TABAKUM, d.o.o., B (068)39-30-660, 39-30-662. Na zalogi: rezervni deli BCS, Univerza!, IMT, Tomo Vinkovič, Obračalni sistemi in deli za obračalnike, akumulatorji Vesna. DOBRO OHRANJEN trosilec hlevskega gnoja KrpanUl) in traktorsko kosilnico Gas-pardo, dvojni rez, prodam. B (040)265-654. NAKLADALNO PRIKOLICO 19-6, lepo ohranjeno, prodam. B (068)45-135.	1383
KUPIM
POSEST
RENAULT
Podjetje RENAULT najame za svojega uslužbenca v Novem mestu ali bližnji okolici novejšo neopremljeno ali opremljeno enodružinsko hišo z vrtom in garažo za obdobje 3 let. Ponudbe na tel. Št. 068/315-127.
ODKUPUJEM stare omare, mize, stole, komode in drobne predmete, stare cca 100 let. B(041)696-263 ali(068)45-800.	1141
MOTORNA VOZILA
JEEP CHEROKEE 2.5, letnik 1995, odlično ohranjen, z veliko dodatne opreme, servisna knjižica, kupljen v Ljubljani, prvi lastnik, poceni prodam ali zamenjam, B (041)808-034.	1288
R SCENIC 1.6 RN, star 2 leti in 3 mesece, 47.000 km, prodam. B (068)88-209, popoldan.	1300
R 4, letnik 1990, registriran do 6/00, prodam. B(068)69-283,zvečer.	1314
PASSAT 1.8 arriva, prva registracija 1994, z veliko opreme, prodam. B (041)859-936.
R 5 five plus, letnik 1994, registriran do 4/01, prodam. B (068)33-25-952.	1322
GOLF BASIS 1.4, nov ugodno prodam B (041)648-004, popoldan.	1330
Z 128, letnik 1988, registrirano do 10/2000, prodam. B (068)321-812 ali (041)830-472.
JUGO 45, letnik 1990, registriran do 15. 5. 2000, moder, prodam. B (068)83-365. 1340 ŠKODO P1CK UP, letnik 1992 nujno prodam za 950 DEM. B (041)216-043.	1343
GOLF JGL D, letnik 1983, rdeč, lepo ohranjen, prodam. B (068)770-027 ali (041)651-125.	1347
R 5, letnik 1993, bel, 3V, registriran do 11.8. 00 prodam ali menjam za R 4. B (068)84-220.	1349
CLIO 1.2, letnik 1997,39.000 km, rdeč, prvi lastnik, prodam resnemu kupcu. B (068)41-328.	1350
PGD SOTESKA prodam IM V kombi, letnik 1982, 8.000 km, registriran do 4/01. B (041)455-131.	1354
CLIO 1.2 RN, letnik 1995, prodam. B (068)341-289.	*	1362
CLIO 1.4 RT, letnik 1991, registriran za celo leto, bel, 5V, prodam za 560.000 SIT. B (041)824-704.	1375
AX FIRST, letnik 1992,90.000 km, prodam. B(068)75-334 ali(041)697-963.	1376
MARKT
-CvTT 'TTVi
MARKT, d.o.o. Novo mesto, Novi trg 11
Prodajamo, kupujemo, posredujemo pri prodaji, kupnji ati zamenjavi: hiš, stanovanj, lokalov, vikendov, gozdov. Informacije: tel. 068/324-244, 324-245, 041/661-331.
HIŠO v centru Malega Lošinja oddam v najem. B(07)30-75-195.	1292
TRAVNIK, 5000 m2,nu Drami pri Šentjerneju, prodam. B (061)14-17-221.	1297
V BRUSNICAH prodam vinograd z brunarico, tri ovce, vino cviček in šmarnico. rt (068)21-004.	1304 PARCELI, pašnik in gozd, nad vasjo Šentjošt, ob glavni cesti, prodam, (068)47-773.
V NOVEM MESTU, v bližini BTC-ja, oddam hišo, 100 m2, poslovni prostori za trgovino ali mirno dejavnost in 60 m2 skladiščnih prostorov, “ff (068)324-947.	1311
SUZUKI
AVTO
prodaja vozil
mehanika kleparstvo ličarstvo
Avtomehanika Jurij Murn, s.p. Resslova 4, Novo mesto "S 068/24-791
Krediti na položnice ali odlog plačila!
50 % zdaj, 50 % čez dve leti! Grand vitara 1.6, 3 V, že od 2,999.000 SIT! Količina vozil omejena!
LETOVANJE V PREDSEZONI 2000
Dijaški dom Koper vabi na predsezonsko letovanje po ugodnih cenah. Polpenzion je 3.002 SIT. Gostom, ki bodo letovali v predsezoni (do 30.6.2000), nudimo 10-odst. popust. Otroci do 5. leta starosti imajo bivanje brezplačno, otroci do 12. leta starosti pa 30-odst. popust. Za šole v naravi in večje skupine nudimo popuste po dogovoru.
Informacije na tel. številki: 05/6273-250 ali tel./faks: 05/6273-182.
KEBOR, d.o.o. Novi trg, Novo mesto
PREPIS VOZIL
068/33-26-888 041/546-159
SAMOTNO zapuščeno posest, hiša, gospodarsko poslopje, 6.8 ha, elektrika in voda v hiši, vČJor. Raduljah pri Bučki, prodam. rt (063)441-156, po 19. uri.	1324
V OKOLICI KOSTANJEVICE prodam na sončni legi, v mirni okolici, hišo, primerno tudi kot vikend. Ugodno! Tt (041)216-043.
V NOVEM MESTU, Stopiče, prodamo novejšo hišo na parceli 540 m2, vredno ogleda. Nepremičnine Media, Tt (068)84-570 ali (041)636-746.	1359
NA HRVAŠKEM, otok Krk, prodamo več apartmajev različnih kvadratur, z nadkriti-mi terasami, v novem turističnem objektu s pripadajočim parkiriščem, 250 m od morja. Informacije o ceni in nakupu slovenskega državljana: Agencija Standom, nepremičnine, O (068)78-030 ali (041)643-999.	1370
ZIDANICO z vinogradom in sadovnjakom v neposreni bližini Novega mesta prodam. Tt (041)695-539.	1373
PRODAM
SMREKOVO OBLOGO, ladijski pod, širine 5, 7, 9 in 11 cm, debeline 13, 16 in 20 mm, brune, okrasne zaključne letve, prodam. Možna dostava. Družinska vas, Tt (068)73-587.	901
TR1SISTEMSKE ZVOČNIKE bas reflex, za hi-fi, 2 x 150 W, prodam. B (041)685-835. 10 TON suhe koruze v zrnju prodam. B (068)84-394,zvečer.	1295
ZA Z 101 prodam desno steno in zadnja desna vrata. B (068)47-773.	1309
KAVČ, raztegljiv v posteljo, poceni prodam. B(068)342-349.	1318
LITOŽELEZNO BANJO, umivalnik in omarico poceni prodam. B (068)89-2(10.
NEATESTIRANO avtomobilsko prikolico, primerno tudi za manjši traktor, prodam. B (068)540-232.	1332
KOŠNJO SENA, 1.5 ha, 2 m’smrekovih plohov, debeline 5 cm in 2 m3 desk, debeline 2 cm, prodam. B (068)84-220.	1348
GARDEROBNO OMARO z drsnimi vrati, (bukev), 3-delno, prodam za 25.000 SIT. B (068)323-754.	1358
DOBRO OHRANJENO opremo (kuhinja Marles, dnevna sobo in spalnico) prodam. B (068)371-98-00.	1382
DRVA, metri, bukova, kalana, lahko tudi razžagana, prodam in dostavim na dom. B (041)693-219 ali(041)205-440.	900
RAZNO
OPAŽ in ladijski pod, smrekov, z dostavo, prodam. Tt (063)451-082.	1329
DELNICE VIZIJE, Krke, vseh ostalih skladov ter podjetij lahko prodate preko borznoposredniške hiše v Mercator centru Novo mesto. Po želji gotovina takoj za vse PID-e.
(068)39-30-262.	1293
GRADITELJI, POZOR! Izdelujemo strojne estrihe in strojne omete po ugodnih cenah! O (041)642-762.	1294
ZDRAVLJENJE z bioenergijo reiki ter kri-staloterapijo, iniriacije v reiki, tečaji magije in vedeževanja, regresija, ogled v prihodnost in vedeževanje, pomoč pri partnerskih odnosih. rt Ajda. rt (061)133-93-36 ali (061) 141-25-95.	1316
SLABO SPITE? Sc zjutraj zbujate bolj utrujeni,kot ste bili zvečer? Imate zdravstvene težave? Spalnica je najpomembnejši bivalni prostor. Pokličite nas! Uredimo vam jo po načelih FENG SHUI-ja. TT (031)809-208 ali (07)30-81-149, ga. Darja.	1339
NA RELACIJI Krško - Kostanjevica prodamo poslovni prostor, višina 3 m, tretja gradbena faza, 60 m2, s parkiriščem in zazidljivo parcelo za hišo, vse v enem kosu. IT (041) 216-043.	1342
IŠČEM FRANCA ŽUNIČA iz Novega me-sta, s katerim sva bila skupaj v vojski v Knja-ževcu. Po činu je bil poročnik četrte črnogorske pešadije. Prosim, če se mi oglasi na naslov: Ivan Šlaun, Šegova 1, Novo mesto, Tt (068) 324-799.	1344
AVTOPRALNICO, vulkanizersko delavnico, avtosalon in gostinski lokal prodam ali dam v najem. Vse informacije pri g. Antonu Kocjanu, Podbevškova 9, Cikava, Novo mesto, © (068)344-333,344-086,344-021 ali (031)558-616.	1361
ZAVAROVANCI Avstrijske zavarovalnice WIENER STAEDT1SCHE - WVP! Če ste vplačali enega ali več obrokov življenjskega zavarovanja, vam povrnemo del vplačanega zneska, tudi če ste izgubili polico. rt (062) 622-227, od 10. do 14. ure.	1364
INŠTRUIRAM računovodstvo in statistiko za srednjo in visoko šolo ekonomske usmeritve. ® (068)324-377.	1366
UPOKOJENI ZIDAR izdeluje kamnite škarpc in izdeluje dotrajane fasade. It (068)45-062.	1377
OPAŽNE PLOŠČE in kovinske punte pogodim. TP (068)33-46-106.	1378
SLUŽBO DOBI
STP Novo mesto, d.o.o.
Črmošnjice 5B, tel. 068/80-060 Zaposlimo delavca ali delavko za delo v administraciji s
poznavanjem računovodstva in znanjem tujega jezika. Pisne vloge sprejemamo do 20,5.2000.
KOMERCIALISTA za prodajo vozil zaposlimo.
Pogoji:
- znanje angleškega ali francoskega jezika
- poznavanje osnov računalništva
- splošno zanimanje za avtomobilsko
industrijo
- V. stopnja izobrazbe
- sposobnost samostojnega dela Pisne prijave pošljite v 8 dneh na naslov: SPC TERZIN Obrtniška 20, Trebnje
ZAPOSLIMO EKONOMSKEGA TEHNIKA ■ KNJIGOVODJO.
Pisne prijave na naslov:
M & MT, d.o.o., Otočec ob Krki, Skalna ulica 23,8222 Otočec ob Krki.
V redno delovno razmerje sprejmem KV kuharja s sposobnostmi, vodenja lokala s sedežem v Črnomlju. Inf. na tel. 041/732-474.
Ali na Dolenjskem ni zastopnikov, ki bi s predstavljanjem programa, ki se prodaja sam, odlično zaslužili? Če mislite drugače, pokličite 041/736-727 po 18. uri!
V BISTROJU zaposlimo prijetno dekle tj strežbo, lahko tudi študentko. B (068)33-75-371.	1369
DEKLE za delo v bistroju zaposlimo. ® (041)609-044.	1372
NATAKARJA za delo v Novem mestu zaposlimo. B (041)671-335.	138°
SLUŽBO ISCE
DELO v trgovini sprejmem, Tt (068)325-840-
STANOVANJA
STAN() VA N JI. v Šentjerneju, 40 niz atrijem, pritlično, prodamo. rt (068)30-82-216-MANJŠE STANOVANJE oddam za 15.000 SIT manjši družini. rt (068)30-770-218 ah (041)412-462.	1321
TRISOBNO STANOVANJE v Jakčevi ul- v Novem mestu prodam. TF (041)669-160 ah (041)336-936.	1336
V NOVEM MESTU, v Šegovi ul., v ul. Slavka Gruma, na Seidlovi in Kandijski prodamo dvosobno stanovanjc. Nepremičnine Media« rt (068)84-570 ali (041)636-746.
V LJUBLJANI ODDAM študentki ali paru opremljeno sobo s souporabo kuhinje in kopalnice. ft (068)323-104.	1315
DELAVCA iz Posavja Z znanjem varjenja za montažo izpušnih cevi zaposlimo. 73f (041) 617-700.	1218
KERAMIČARJA in zidarja zaposlimo. Zidarstvo in keramičarstvo Marjan Grubar, s.p., Vavta vas 84 a, Straža, ® (068)83-526 ali (041)331-920.	1298
MIZARJA - obdelovalca lesa - tehnika oz. tehnologa za samostojno delo v proizvodnji masivnega pohištva zaposlimo, rt (068)84-950.	1299
PRODAJALCA na terenu zaposlimo. Tt (041)696-370.	1301
MIZARJA in delavca, veščega dela v mizarski delavnici, zaposlimo. Pisne vloge pošljite na naslov: Mizarstvo Krajnc, Košenice 32, Novo mesto.	1310
TRGOVCA zaposlimo v trgovini z ogrevalnim materialom v Novem mestu. Pisne prijave pošljite na naslov: IKA, d.o.o., Industrijska cesta 11,4226 Žiri.	1319
DEKLE za delo v strežbi honorarno zaposlimo. Picerija Zdenka, Črmošnjice, Tt (068) 80-010.	1325
ŠOFER z lastnim prevozom dobi delo. Kurirski servis, rt (07)337-99-50.	1328
PRODAJALKO zaposlimo v trgovin s tekstilom. 0(041)628-422.	1335
KU H ARICO za peko pic zaposlimo. Picerija Šentpcter, Otočec, 11 (041)630-213.	1338
NATAKARICO zaposlimo v Novem mestu. rt (031)507-919.	1346
DELAVCA s III. ali IV. stopnjo izobrazbe zaposlimo v servisu vodomerov. (068)743-060 ali 743-070.	1355
STEKLARSTVO VIDMAR, Miran Vidmar, s.p., Brod 11, Novo mesto, zaposli v steklarski delavnici za nedoločen čas dva delavca. Izobrazba: steklar, priučen steklarski delavec, mizar ali priučen mizarski delavec. rt (068)337-90-90 ali (041 )643-567.	1363
DOBER ZASLUŽEK ponujamo z obdelavo, predstavitvijo in prodajo priporočljivih likovnih pripomočkov po šolah, vrteih, zavodih. Pivnik, d.o.o., Maribor, rt (062) 250-17*83.	1367
GOSPO za čiščenje lokala in stanovanja zaposlimo, rt (068)33-75-370.	1368
ŽIVALI
VALILNICA GUNJILAC s Senovega sprejema naročila za enodnevne in večje pišč*0' ce.B(0608)71-375.	39
SPREJEMAMO NAROČILA za kilogramske bele piščance ter rjave in grahaste jarkicf in purane. Martin Metelko, Hudo Brezje 1*>-Studenec, B (0608)89-038.
MLADE NESNICE, hisex, rjave in grahaste. pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila zbirajo-Jože Župančič, Otovec, Črnomelj, B M 52-806, Gostilna Krulc, Mostec, Dobova," (0608)67-587, in Dušan Sajevec, Vavta vas 9. B (068)84-111.	98-’
KRAVO s teletom, staro 5 let, težko 600 kg. prodam. B (0608)74-349.	1290
TELICO SIVKO, brejo 9 mesecev, prodam, B (07)3324-097.	U0"
MLADO KRAVO sivko, za meso, in nerjaveče pomivalno korito prodam. B (068)770-223.	1312
2 OVCI in ovna prodam. B (041)252-686.
2 TELICI sivki, breji 8 mesecev, prodam. ® (07)30-73-335.	132°
KRAVO SIVKO, tretjič brejo 9 mesecev, prodam. B(068)71-174.	1333
TELICO SIVKO, brejo 9 mesecev, prodam-B(068)65-108.	I33
TELICO SIVKO, brejo 8 mesecev, in belo vino prodam. V (068)65-012.	134*
NESNICE, stare 3 mesece, bele piščanec, nadaljnjo rejo, in metrska bukova drva pr°* dam. Dostava na dom. Tt (041)876-091 J*1 (068)84-097.	.135»
PRITLIKAVI pinč - srnica, star 1 mesec. stajerven, brez rodovnika, prodam. Tt (04v 332-333.	1352
TELICO SIVKO v devetem mesecu brejosj' prodani. ©(068)71-251.	1353
BIKCA FRIZIJCA, križanega z simcntalcejj1-
prodani. Tt (031)821-635.	1371
JAGENJČKE za zakol ali nadaljnjo rejo in 50 litrov slivovke prodam, rt (068)68-611. ČRNO-BELEGA TELIČKA, starega 10Odprodam.‘ZT (068)75-002.	I3‘SI
te
zavarovalnica triglav, d.d.
največja slovenska zavarovalnica
ZAPOSLI
1. Redno univerzalne zavarovalne zastopnike za prodajo premoženjskih in osebnih ' zavarovanj za širše območje Novega mesta, Črnomlja, Adlešičev in Kočevja.
2. Pogodbene sodelavce za prodajo osebnih zavarovanj za širše območje Novega mesta, Trebnjega, Bele krajine in Kočevja.
01) VAS PRIČAKUJEMO:
* komunikativnost
* veselje do dela z ljudmi
* samoiniciativnost in iznajdljivost
* lastni prevoz
PONUJAMO VAM:
* ustvarjalno delovno okolje
* strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje
* samostojno in dinamično delo
* stimulativne zaslužke
* varno zaposlitev
Vaše cenjene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov:
Zavarovalnica Triglav d.d., OE Novo mesto Novi trg 8, 8000 Novo mesto
RADIO f BREŽICE
na 88,9 in
95,9 MHz
“SP
Mo
OGNJIŠČE
Krvavec	Kum
104,5	105,9
DOLENJSKI LIST
pROTEKT
P
NOVO MESTO
Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o. Novo mesto Seidlova 5 tel.: 068/325-325 faks: 068/3917-305
(glasbena lota OMarjana GKosine -------------cHerv mesto  ___________
GLASBENA SOLA MARJANA KOZINE NOVO MESTO Jenkova 1
razpisuje za šolsko leto 2000/2001 prosta delovna mesta:
* DVEH KOREPETITORJEV - UČITELJEV KLAVIRJA, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
* DVEH UČITELJEV HARMONIKE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
* DVEH UČITELJEV KITARE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
*	UČITELJA	FLAVTE, za nedoločen čas, s polovičnim delovnim časom
*	UČITELJA	SAKSOFONA, za nedoločen čas, s polovičnim delovnim časom
*	UČITELJA	VIOLINE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
*	UČITELJA	TOLKAL, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
* UČITELJA SOLOPETJA, za nedoločen čas, s polovičnim delovnim časom Začetek dela: 1.9.2000.
Prijave pošljite na naslov:
Glasbena šola Marjana Kozine, Jenkova 1, 8000 Novo mesto "prosta delovna mesta"
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev (ZOFVI, 95. in 146. člen) in državljanstvu v 15 dneh po objavi razpisa. Izbrane kandidate bomo obvestili v 14 dneh po izteku razpisnega roka.
I
Novo mesto Lebanova 24
http://www.nepremicnine.net/leran/ e-mail: leran@siol.net
telefon:	07/33	79	940
07/33	79	941
faks:	07/33	22	282
mobitel:	0609/633	553
041/633 553
Prodamo:
• HIŠE: v Novem mestu, Brežicah, Krškem, Črnomlju, Metliki, Šmarjeških Toplicah, Malem Vrhu pri Brežicah, Orešju. Žužemberku, Mokronogu, Semiču. Straži, Dobindolu (Uršna sela), Škocjanu, na Bučki, Dol. Ponikvah, Viru pri Domžalah in drugod:
• STANOVANJA: v Novem mestu, Krškem, Črnomlju, Šmarjeških Toplicah, Smolenji vasi, Ljubljani;
• VIKENDE: v Kotu pri Dvoru, pri Ajdovcu, na Bučki, v Gabrju, v okolici Podbočja, na Tolstem Vrhu, v Kar-teljevem (Poljane), v Šentjerneju (nad Pleterjem) in drugod;
• GRADBENE PARCELE: v Mirni Peči, Mokronogu, Vrhu pri Šentrupertu, Grobljah pri Šentjerneju, Šmarjeških Toplicah, Novem mestu, na Vrhu pri Pahi;
• POSLOVNE PROSTORE: v Jalovem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center, Bučna vas), Črnomlju (picerij, diskoteka);
• KMETIJE: v Orešju, na območju Bele krajine in drugod;
• NAJEM: oddamo poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu.
Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite.
ROLETARSTVO
m L€
•ROLETE ALU IN PVC •ŽALUZIJE
•VERTIKALNE ŽALUZIJE •PLISEJI •ROLOJI •TENDE • KOMARNIKI •FASADNI PROFILI •SESTAVNI IN NADOMESTNI DELI ZA ROLETE IN ŽALUZIJE •MONTAŽA IN SERVIS
Šentjernejska cesta 13,
8000 Novo mesto, tel..- 068/323-673, fax: 068/341-673
PVC v STAVBNO POHIŠTVO
•OKNA»VRATA*VSEH OBLIK*
Deutscher M Akkreditierungs Rat
ISO 9002
* ravne
kupolaste
* balkonske
* senčniki
ZA VAS DOM, POSLOVNI OBJEKT
%
flTNEM - SOLARIJ - MASAŽA
Vorančeva ulica 1
(Regrške košenice) Novo mesto
Tel.: 068/322-827
Prodaf* center podov
PCP PUREBERŽ
»ARKETARSTVO
Harmonika poje
Velika narodnozabavna prireditev bo v petek, 19. maja, ob 20.uri v Športni dvorani Marof v Novem mestu
Nastopajo ansambli:
Franca Potočarja, Petra Finka, Mladi Dolenjci, Poljub, Rubin, Slavček, Trio Frančič, Vasovalci, Vrisk, Fantje z vasi in otroški ansambel Mačkoni z Mamo Manko
Prodaja vstopnic:
* Bife Rezelj v Športni dvorani Marof
* Turistična agencija Globtur Novo mesto
* Interflash Trebnje
* Gostilna Luzar v Škocjanu
* Boutique Bolero v Straži
* Foto-video studio Hočevar v Šentjerneju
* Hotel Lahinja v Črnomlju
* Gostilna Pezdirc v Semiču
* Hotel Bela krajina v Metliki
* Studio D v Gasilskem domu v Ločni.
STU
io
jjo3.0 MHZ
Ne zamudite veselega večera domače glasbe, ki ga za vas organizira Studio D.
Ponudba na višini...
Ponudba velja od 11. do 25. maja za izdelke v zalogi v
a | J- 	ŽIVILA	Hipermarketu
* [*IVIIAl Brežice.
JKl
; lil
**•*»(*
TURISTIČNA PAŠTETA,
Delamaris. 80 g
PIVO UNION,
0.5
/
Cene so v slovenskih tolarjih.
SADNI SIRUP, A + C + E
Presad, 2 l
Hfr
TOALETNI PAPIR, INTIMA,
8 rolic
j4|
£
• •
. cene na dnu.
DOLENJSKI LIST
I31
PORTRET TEQA TEdl\A
Četrtkov dežurni telefon tokrat ni zazvonil prav pogosto, gotovo je temu botrovalo tudi lepo popoldne, ki je kar vabilo v naravo. Prvi nas je poklical bralec z Drske v Novem mestu, ki ga motijo nezakonite “rezervacije” parkirnih prostorov pred bloki. “Predvsem stanovalci blokov številk 7,9 in 11 si parkirne prostore rezervirajo z gajbicami, gumami ali trikotniki, lastnik renaulta S pa si je upal nastaviti celo stebriček na ključ. To je več kot nesramno!” je negodoval bralec. Zanima ga, kaj bodo storile pristojne službe, saj gre za javne površine, in se sprašuje, kakšna neki bi bila okolica, če bi vsi prebivalci Drske ali Ulice Slavka Gruma ravnali podobno.
L. Korevec iz Črnomlja pa je okaral Črnomaljce in klavrno podobo njihovega mesta med prvomajskimi prazniki. Meni, da bi
-------------------------
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na - vaše vprašanje. Na telefonski številki 07139 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. v	-/
vsaj na objektih javnega in družbenega pomena ob državnem prazniku morali izobestiti zastave, če jih že na zasebnih hišah ni bilo veliko. “Kako to, daje zastava, ki je simbol države, visela le na vsakem drugem drogu, ki je namenjeni zanjo. Ali so to le polovični prazniki ali je zmanjkalo zastav? Pohvaliti pa moram črnomaljsko godbo na pihala, ki se z budnico ni iznevirila tradiciji. Prvega maja ne praznujemo le s piknikom!” je dejal.
Bralec z Uršnih sel našega rednega klicatelja Stanka s Pivke sprašuje, kaj se tako boji novega predsednika vlade Andreja Bajuka, ali morda prejema partizansko pokojnino, ki je ne zasluži? Sicer se deloma strinja s Stankovim mnenjem, da imamo primernega človeka za predsednika vlade gotovo tudi v Sloveniji, pravi pa, da imamo tudi dosti drugih, ki spravljajo tovarne na kolena in ljudi na cesto, pa zato še niso nobenemu odgovarjali.
Stanovalec iz ulice Ob Težki vodi sprašuje, kdaj mislijo pristojni urediti cesto, ki vodi od Gotne vasi do Šmihela. Kljub temu daje zelo prometna, ob njej pa se tudi veliko gradi, je na nekaterih mestih ostala tako ozka, kot da še vedno enkrat dnevno po njej zapelje le kakšen voz. Pri tem je skoraj odveč opozoriti tudi na to, da po tej cesti hodi ogromno šolarjev.
Poklical nas je tudi bralec iz Metlike in potožil nad delovnim časom bank v Metliki. Od 12. do 14. ure namreč v Metliki ni odprta niti ena banka, pa tudi menjalnica Jure je svoj delavni čas prilagodila bankam. Pritožil sc je tudi nad prepoznim odpiralnim
VABILO NA SREČANJE FRAJTONARJEV
METLIKA - V okviru tradicionalne metliške prireditve Vinske vigredi, ki bo od 19. do 21. maja, bo v nedeljo, 21. maja, ob 12. uri srečanje ljudskih harmonikarjev-frajtonar-jev. Vsi, ki bi želeli nastopiti, naj se prijavijo pri Matjažu Rusu (tel. 58-370) ali Ediju Maceletu (tel. 58-269).
Najstarejši fičko na Slovenskem
Ficka je leta 1958 kupila novomeška medicinska sestra Marija Gerdej in ga pred 10 leti predala Robiju Bojancu, ki se z njim vozi vsak dan - Namenjen mali Ani
NOVO MESTO - Fičko, sloviti Fiat 600, v Evropi eden najslavnejših avtomobilov vseh časov, ni bil pri nas konec petdesetih in v začetku šestdesetih let samo prevozno sredstvo, ampak tudi pomemben statusni simbol. Iz tistih časov izhaja Menartov epigram: Gospod se v ličnem fičku pelje,/ a trebuh melje kislo zelje.
Eden prvih fičkov v Novem mestu vozi še danes. Vsak dan se z njim v službo s Potovega Vrha v Novo mesto vozi Robi Bojane. Robi, avtoleketričar, zaposlen v Vidic centru v Novem mestu, rojen leta 1972, se vozi z avtom letnika 1958. Po znanih podatkih je ta avto najstarejši registirirani fičko v Sloveniji. “Pred 10 leti sem ga dobil od Marije Gerdej,” je povedal Robi. Gerdejeva, starejšim Novomeščanom znana medicinska sestra, je avto kupila leta 1958. Ponj je morala v vojvodinski Som-bor. Sestri Mariji in njeni srčni prijateljici Mikici Belčič je od prvega vajeniškega dne do smrti stal ob strani in pomagal vrtnar Jože Bojane. Njegovemu sinu Robiju je sestra Marija slabih 10 let pred smrtjo predala svojega ljubljenega fička. V več kot 30 letih je z njim prevozila le dobrih 70.000
DOBRODELNI SPOMINSKI KONCERT
KOČEVJE - Humanitarno društvo M&V Novina priredi v soboto, 13. maja, ob 20. uri v Šeškovem domu v Kočevju spominski dobrodelni koncert družinskega tria Novina pod geslom “Samo življenje za druge je vredno življenja”. Koncert bodo pripravili ob njihovem dvojnem jubileju: 15-letnici delovanja na glasbenem področju in 10-letnici njihove dobrodelnosti: V počastitev teh dveh jubilejev in 2. obletnice smrti idejnega vodje Marijana Novine so izdali tudi spominski zgoščenki in kaseto. Izkupiček koncerta bodo namenili bolnim otrokom, v dobrodelne namenf pa bo šel tudi denar od prodanih zgoščenk in kasete.
kilometrov. “Vse zime je bil avto v garaži in tudi sicer je zelo skrbela zanj,” povesta Jože Bojane in njegov sin Robi. Še potem, ko je fička, ki ga je od prvega dne klicala Riči, predala Robiju, se je občasno zapeljala z njim. “Zelo rada je šla v Lurd pri Šentjerneju in zadnja leta, ko že ni več dobro videla, je vozila samo zadnji del poti od Šentjerneja,” pove Robi, ki je teto Marijo, kot so jo klicali Bojančevi, vozil, odkar mu je podarila fička. Sestra Marija je umrla lani.
Robi za najstarejšega slovenskega fička ves čas zgledno skrbi. Avto ima 24 konjskih moči, je v dobri kondiciji, skrbno vzdrževan in redno registriran. Sedaj ima prevoženih 103.000 kilometrov, tiste dele, ki jih je bilo treba zamenjati, pa je imela v posebnem kovčku sestra Marija. “Vsak dan se peljem z njim v službo, pozimi pa se ne vozim z njim, saj bi mu sol gotovo škodila,” pravi skrbni Robi. Pozimi z ženo Danijelo, ki se je naučila avtomobilske vožnje
prav s tem fičkom, uporabljata le njeno katrco. Najstarejši registrirani fičko v Sloveniji je pri 42 letih še prav poskočen. “Tudi hjtrost 100 km na uro še doseže, a zavedati se je treba, da so zavore starejšega tipa in je treba temu primerno voziti,” pravi umirjeni Robi. Avto nima ne stranskih ogledal ne varnostnih pasov, kaj šele katalizatorja. A pred pred 40 leti je pomenil več kot danes najnovejši mercedes. In tudi danes se za njim ozirajo ljudje kot za nobenim najsodobnejšim avtom ne.
Robi je dobil že veliko dobrih ponudb za prodajo svojega fička. Pred leti mu je zdomec iz Belgije, ki je njegovega fička hotel kot posebno darilo za svojo hčer, zanj ponujal novo Renaultovo petko. “Takrat je bila še teta Marija živa in prodaja sploh ni prišla v poštev. A tudi danes ga ne dam. Od mene ga bo dobila moja sedaj še ne dveletna hčerka Ana!”
Sestre Marije fičko vozi iz roda v rod.
A. BARTEU
FIČKO SESTRE MARIJE - Fiat 600, letnik 1958, je pred 10 leti medicinska sestra Marija Gerdej, kateri je dolga leta pomagal Jože Bojane (prvi z desne), predala njegovemu sinu Robiju; ta pa ga bo zapustil svoji hčerki Ani. (Foto: A. B.)
Matjan
Od 122 udeležencev občnega zbora Sindikata kmetov Slovenije na Trojanah 22. aprila sta 102 na volitvah za novega predsednika glasovala za Marjana Gorenca, kmeta iz Zbur. Gorenc je tako postal tretji predsednik sindikata slovenskih kmetov. Ustanovni predsednik je bil Ciril Smrkolj. Ko je on postat kmetijski minister, je to funkcijo zasedel Evgen Sapač iz Prekmurja, sedaj pa je vodstvo stanovskega sindikata kmetov prevzel Dolenjec Gorenc.
Gorenc ve, kaj pomeni biti kmet, s kakšnimi problemi in težavami se mora danes slovenski kmet spopadati, sluti, kaj ga čaka v prihodnosti, in si predstavlja, kaj vse je treba narediti, da bo ta prihodnost za kmeta in za Slovenijo lepša in svetlejša, kot se kaže sedaj. Vsekakor pa je za to treba nekaj narediti, ne le čakati, da se nam bo prihodnost zgodila, pa kakršna že bo.
Danes šteje Sindikat kmetov Slovenije okoli 2.000 članov. “To je premalo, da bi bili upoštevanja vredna sila, ki naj vpliva na bodočo podobo naše države, ” pravi Gorenc. Zato je ena prvih nalog novega vodstva povečanje števila članstva. “Naš cilj je, da bomo imeli na vsaki slovenski kmetiji svoje člane!" je odločen novi predsednik. “Več ko nas bo, enotnejši ko bomo, bolje bo za Slovenijo. Mi potrebujemo pogajalsko moč in trdnost. Slovensko kulturno krajino oblikuje in vzdržuje kmet in pri tem ne smemo popustiti ne pred državo ne pred Evropsko unijo. Krompir, mleko, meso in drugo hrano lahko uvozimo in to ho državo krat-
Gorenc
koročno stalo manj. Koscev, ki bodo kosili obrove, ljudi, ki bodo skrbeli za stare nasade, ki bodo obrezovali brajde in preprečevali zaraščanje, pa ni mogoče uvoziti. ” To je pripravljen opravljati le slovenski kmet, ki za svoje delo in za ohranjanje slovenstva v vsej zgodovini nikoli ni bil ne pravično nagrajevan ne spodbujevan. Danes pa ga vsaj onemogočati ne bi smeli!
Zanimivo in po svoje razumljivo je, da se je kmečki sindikat najhitreje in najbolj prijel prav v naših krajih. Od štirih podružnic, kolikor jih je v Sloveniji, so kar tri na Dolenjskem in v Posavju: v Novem mestu, Trebnjem in v Brežicah. Naslednji dve pa ustanavljajo v Beli krajini in v Sevnici. “V naš sindikat, ki mora postati pomembna pogajalska sila, hočemo pritegniti tudi čim več stanovskih organizacij, društev in zvez, da bomo tako čim močnejši. ” Članstvo želijo razširiti in utrditi po vsej Sloveniji, saj so težave in razmere, s katerim se kmetje srečujejo in spopadajo, zelo različne v posameznih koncih naše domovine. “Gorenčev" sindikat hoče zastopati vse slovenske kmete od Prekmurja do Istre in od Bohinja do Bele krajine. “Problemi kmetov v Prekmurju so drugačni kot tisti, ki pestijo nas na Dolenjskem, v našem sindikatu pa mora biti prostora za vse, ” je neomajen Gorenc. Težav je veliko, kmetov še več, Slovenija je pa samo ena!
Matjan Gorenc je po poklicu kovinar, po duši pa kmet. Svoj poklic, ki bi mu gotovo materialno dajal več kot njegovo nagnjenje do kmetovanja, je brez omahovanja opustil, ko sta mu stara in onemogla človeka predala zapuščeno in zaraščeno kmetijo v domačih Zburah pri Šmarjeti. Začel je iz nič, z ženo sta prej kot v 20 letih iz celine in podrtije z voljo, trdim delom, znanjem in prizadevnostjo ustvarila sodobno in trdno kmetijo, na kateri so prvi v Sloveniji v hlevih, kjer je prostora za 240 glav goveje živine, uvedli računalniško krmljenje telet.
Ni vrag, da ne bi dolenjskemu Gorencu uspelo tudi pri kmečkem sindikatu!
A. BARTEU
Toni Jarkovič
Pred cvičkarijo poiskali kralja
V Kostanjevici od 26. do 28. maja teden cvička
KOSTANJEVICA NA KRKI -TU bo 26. do 28. maja teden cvička, že 28. po vrsti. Pred tem sta bili študentski cvičkariji, in sicer v torek v Mariboru in včeraj v Ljubljani.
V okviru 28. tedna cvička v Kostanjevici so 20. aprila ocenjevali vina, kar je organiziralo Društvo vinogradnikov Kostanjevica na Krki. Društva so v oceno dostavila skupno 534 vzorcev vin, od teh je bilo kar 244 vzorcev cvička.
Na tem ocenjevanju so tudi povedali ime letošnjega kralja cvička. Krono kralja cvička bo na tednu cvička v Kostanjevici na Krki dobil Toni Jarkovič, ki je član vinogradniškega društva Kostanjevica, sicer pa je doma iz Avguštin pri Kostanjevici. 27- letni ljubiteljski vino-
• V sklopu 28. tedna cvička bodo danes ob II. uri v gostilni Žolnir v Kostanjevici organizirali strokovni posvet o vinogradništvu in kletarstvu. 28. teden cvička organizira Društvo vinogradnikov Kostanjevica, katerega predsednik je Stane Tomazin. To društvo seje pokazalo kot najboljši možni organizatorje na nedavni tiskovni konferenci povedal Jože Peternel, predsednik Zveze dolenjskih vinogradniških društev. V naslednjih tednih bodo vinogradniki s širšega območja pripravili prvi prerez letnika 1999 vin vinorodne dežele Posavje, ki bo na Otočcu in v katerem bodo 17. maja ocenjevali vina in 2. junija razpravljali o vinu in vinogradništvu.
gradnik, kije za svoj cviček prejel na omenjenem ocenjevanju oceno 16.12, po presoji komisije dosega v vinarstvu vse, kar odlikuje kralja cvička. Za kraljevi naslov mora vinogradnik med drugim imeti vino med najvišje ocenjenimi cvički in na zalogi najmanj 1.000 litrov enakega vina, kot ga je dal oceniti.
M. L.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Z gajbicami, gumami, celo s stebrički na ključ do lastnega parkirnega prostora -Prvega maja ne praznujemo le s piknikom! - Nemogoč delovni čas bank v Metliki
časom bank. “Banke se obnašajo skoraj tako, kot da je vsak dan praznik, trgovine pa morajo delati iz dneva v dan. Vsaj ena banka bi lahko delala ves dan, odpreti pa bi se morala že ob sedmih zjutraj!” je predlagal Metličan.
M. K.
S KOVČKOM DENARJA PO NEVESTO - Tudi šrange niso več, kar so bile nekdaj. Medtem ko je nekdaj ženin, če je želel odpeljati svojo izvoljenko iz vasi, denar, ki ga je moral plačati fantom, potegnil iz denarnice, je pretekli teden Martin Pečarič iz Čuril pri Metliki prišel po svojo izvoljenko Polono Plut na Črešnjevec pri Semiču kar s polnim poslovnim kovčkom bankovcev po deset tisoč tolarjev. Črešnjevski fantje, ki so ostali brez brhkega dekleta, so bili s plačilom očitno zadovoljni, koliko bankovcev pa je v resnici pravih, so najbrž ugotovili šele, ko sta mladoporočenca že dahnila “da”. (Foto: M. B.-J.)
OBISK KATALONSKIH PROSTOVOUCEV - V Novem mestu in njegovi okolici je 10 katalonskih prostovoljcev iz partnerske občine Vilafranca del Penedes od 20. do 27. aprila preživelo sedem nepozabnih dni. Mladi so Novo mesto obiskali na povabilo novomeškega Društva za razvijanje prostovolj' nega dela, ki je ob izdatni podpori nacionalnega programa Mladi za Evropo mladinske nacionalne agencije Movit tako kot mnogokrat doslej uspešno izvedlo mladinsko izmenjavo. Poleg lepot mesta in okolice so katalonski prostovoljci spoznali tudi organiziranost mladine v naši občini in njihov način izkoriščanja prostega časa, obiskali so nekaj koncertov in otvoritev razstav, ogledalnso si delavnice s programi preventivne vzgoje za otroke in mladino društva gostitelja, obiskali DNŠ in OO RK Novo mesto, sprejel pa jih je tudi novomeški podžupan mag. Boris Dular. (Foto: DRPD)
DESET DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia I) in Dolenjskega lista dodelil nagrado Dejanu Novaku, Radovlja 35 a, Šmarješke Toplice. Nagrajencu čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna:
1. (3) Veseli podgur’c - ansambel Slavček
2. (1) Vas domača - Jože Bohorč s prijatelji
3. (8) Kraljestvo naše sreče - Čuki
4. (2) Mamina ruta - ansambel Braneta Klavžarja
5. (4) Ta šmentani lov - ansambel Pogum
6. (5) Nisem pozabil - ansambel Mladi Dolenjci
7. (-) Kamen na srcu - ansambel Vasovalci
8. (6) Na hribčku kraj potoka - Tine Lesjak in Pevci s Pohorja
9. (7) Velikonočnica - Dvojčici Vesna in Vlasta
10. (9) Cviček ni navaden striček - ansambel Vrisk Predlog: Avto moj ne ve - Kvintet Dori
§Sg--------------------------------------------------------
KUPON ŠT. 19
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto
Moj naslov:
Glasujem za: