FoStnlna plaJanfl v gofövbl Leto IX., št. 29 („juro©« xvnin «. tfoMfara, ponefcljdt I9. }nS)a I9J) Céna i Dir cjjravmaivo. Ljubljana, Kn&fljeva 6 — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 8125. 3126. -reratnj oddelek: Ljubljana, ßelen-Durgova UL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11 — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru àt_ 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baumgartner-Ja Ponedeljska Izdaja „življenje in svet"* tm**. Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulica 6» Telefon št- 8122, 8123, 8124, 3126 to 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej to velja po pošti prejemana Din 4--, po raznašal-cih dostavljena Din 5.» mesečno. Maribor: Gosposka ulica 1L Telefon št. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL L TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Letna glavna skupščina sokolskega saveza -moč fngoslovenskega Sokola narašča Beograd. 18. julija p. Ob pristnosti nad 200 delega ov vseh sokolski!: ?-i v državi se je danes sestala ietna z u -..z. saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. Nj. Vel. kralja Petra II. je zastopal ordo-naacni oficir major Pokorni, navzoči so bili nadalje minister za telesno vzgojo dr. Ro-gič, zastopniki vojnega in prosvetnega ministrstva, senata in narodne skupščine, beograjske občine, Rdečega križa, Jadranske straže, Udruženja rezervnih oficirjev, Saveza dobrovoljcev' Narodne odbrane, JUU in zadružništva. • ■ : ' ' Z. ' ■- ' ti*:* ■-•I ." V- ' - .r.: Starešina SKJ Nj. Vel. kralj Peter 11 Bolgarske Junake sta zastopala Atanasov ln Ljutov, češkoslovaške Sokole Bogumel in dr. Vodička, rusko sokolovo pa Braj- ning. T Skupščino je otvoril ob 10. dopoldne 1-pods-taTešina Engelbert Gangl, ki je najprej pozdravil vse prisotne, nato pa dejal-» da je treba poslati prvo misel Oplencu, kjer je temelj današnje jugoslovenske narodne zgradbe in zgodovine našega naroda. Posve timo svoje misli tudi našemu mlademu kralju. milemu in ljubljenemu bratu starešini, zdravi mladiki, ki raste na ßteblu narodne slave Karadjordjevičev in ki ga njegova prevzvišena mati krasi s cvetjem svoje div-nt duše. Pozdrav Nj. V. krzlju Ob burnem vzklikanju je eku \ nato odobrila pozdravno brzojavi • ,. Vel. kralju Petru, ki jo je predlagal [.-odetare-šina Gangl in ki se glasi: Sokolstvo Jugoslavije pošilja s svoje redne savezne letne skupščine Vašemu Veličanstvu, svojemu milemu kralju in prvemu Sokolu, izraze globoke ljubezni, svoje zvestobe in vdanosti vseh sokolskih src. Prevzemši prostovoljno nase petletno obljubo vdanega dela hoče dokazati, s koliko vnemo se zbira okoli Vašega svetlega prestola in s koliko odločnostjo stremi za tem, da ojači njegov divni sijaj. Neomajno na tem stališču je sokolstvo ponosno, ker bo to delo v korist velike in edinstvene domovine, za slavo mladega sinn velikega očeta. Pri tem vzklikamo; Naj živi Nj. Veličanstvo, naš prvi in najmilejši sokolski brat, naj živi svetli dom Karadjordjevičev, naj živi Jugoslavija! Zatem je pod starešina Gangl počastil spomin v zadnjem letu umrlih Sokolov in Sokolic. V nadaljnjem govoru je opisal delo sokolstva ter obširno obrazložil načrte sokolske Petrove petletke. Po njegovem govoru so vsi prisotni odpeli državno himno. Nato sta skupščino pozdravila za češkoslovaške Sokole dr. Vodička, za bolgarske Junake pa Atanasov. Podstarešina Gangl je prečital nadalje pozdravne brzojavke Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, kraljevskima namestnikoma dr. Peroviču in Stankoviču, češkoslovaškemu in ostalemu jugoslovenskemu sokol-stvu. Predložena poročila so bila sprejeta brez razprave. Soglasno ln med vihairnim odobravanjem je bila na skupščini končno sprejeta resolucija, ki obsega šest točk in se nanaša na najaktualnejše probleme, v kolikor se tičejo tudi sokolstva. Izvolitev nove uprave saveza SKJ Ob kooou je skupščina izvolila novo upravo saveza SKJ, v kateri so: podstare-šine E. Gangl, Paunkovič, dT. Gavrančič, dr. Belajčič in Smiljanič, prosvetar prof. MHoš Stanojevič, načelnik dr. Pihler, njegovi namestniki Vojmovič, Ivan Kovač in Josip Jeras, načelnica Elza Skalar, njene namestnice pa Ljubica Jovanovič, Jožica Trdinovič in Julka Skovra. Izvoljeni so bili še člani saveza, namestniki ter člani častnega sodišča. Glavna sikupščina SKJ je bila zaključena z navdušenimi vzkliki starešini. sokola SKJ Nj. Vel. kralju Petru II., kraljevskemu domu in vsemu sokolstvu. Ogromno delo sokolstva Vseh aktivnih članov sokolske organizacije je 278.237 O delu KSJ so bili podani podrobni podatki na raznih konferencah, zborovanjih in sejah v zadnjih dveh dneh v Beogradu pred današnjo skupščino, ki je bila v glavnem manifestacijskega značaja. Iz vseh teh podatkov je razvidno, da je tudi v sedanjih težkih časih izvršilo sokolstvo ogromno delo v popolnem skladu s sokolsko ;de-logijo, po kateri ima sokolstvo služiti in delati na podlagi ideje jugoslovenskega narodnega in državnega edinstva. Telesna vzgoja in sokolski zleti Na področju telesne vzgoje se je gibalo delo SKJ vedno v smislu Tvrševega sokolskega sistema. V tem smislu so v preteklem letu priredili tudi tečaje za smučanje, plavanje, za potujoče prednjake, za vodnike naraščaja, dece selskih sokolskih čet it.d. 1 V 1. 1937 in 1938 bodo jugoslovenski Sokoli sodelovali pri tekmah, ki jih bo priredila zveza slovanskega sokolstva v Sofiji meseca oktobra ter meseca septembra v Brnu ?n Pragi. Prav tako bo naše sokolstvo sodelovalo pri tekmah slovanskega sokolstva v času vsesokolskega zfleta v Pra- fi, ki bo prihodnje leto meseca junija v ragi. Prosvetno delo V teku preteklega leta so bili poleg vsakdanjega prosvetnega sokolskega dela prirejeni v sokolskih župah mnog5 sokolski prosvetni tečaji. Izredne tečaje so priredile sokolske župe Beograd, Ljubljana in Mo-star, posebne idejne tečaje pa so imele župe Banjaluka, Beograd, Celje, Karlovac, Kragujevac, Kran i, Ljubljana, Maribor, Niš," Novi Sad, Novo mesto. Osijek, Petrograd, Sarajevo, Skoplje, Split in Zagreb. V preteklem letu se je tudi radiofonia uporabljala kot eno izmed glavnih propagandnih sredstev za šari en je sokolske ideje. Ta predavanja so oddajale radijske postaje v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Ta predavanja so bila ideološkega, tehniškega, nacionalnega, zgodovinskega, vzgojnega, strokovnega, informacijskega značaja. V vseh sokoisk'h župah je bilo prire- jenih 13.133 predavanj in sicer 10.631 sokolskih ter 2502 drugih. Največ predavanj so priredile župe Mostar (1870), Sarajevo (1437), Petrovgrad (1204). Tem 13.133 predavanjem je prisostvovalo skupno 591.642 ljudi in sicer 444.651 Sokolov ter 176.991 drugih oseb. Med sokolskimi zupnimi kn jižnicami je imela največ knjig župa Maribor (11.130), ki ji slede župa Mostar (3070), Skoplje (1749) in Osijek (932). Največ čitalcev v sokolskih društvih in selskih sokolskih četah je bilo v župi Mostar (15.903). ki ji sledita župd Beograd (10.271) in Cetinje (9889). Računajo, da je v vseh sokolskih organizacijah 235.964. Poleg tega je bilo prirejeni nešteto de-hatnih večerov, gledailišk-h predstav in glasbenih prireditev, ker imajo mnoga sokolska društva tudi lastne godbe. Sokolsko delo na podeželju Sokolsko delo na vasi je bilo kljub velikim oviram, ki so se pokazale zlasti v nekaterih krajih, ojačeno v lanskem letu predvsem na področju hišne in osebne hi-gijene, kakor tudi v vseh panogah kmetijstva. V gospodarsko sokolsko delo po vaseh je spadalo tudi gojenje čebel, pospeševanje sadjereje, uvajanje dobrega semena in novega kmetijskega orodja. Započelo se je tudi delo za razvoj hišne obrti, za oču-vanje narodnih noš in dobrih običajev, za pobijanje luksusa itd. Po obsegu in intenzivnosti tega dela je v lanskem lotu prednjačila sokolska župa Mostar. Za Petrovo petletko je župa Mo-staT razvila skupno z župama Sarajevo in Cetinje skoro nedosegljivo propagando, da pojasni vrednost in pomen tega sokolskega dela. Narodno-obrambno delo Sokoski narodnoobrambni odsek ima nalogo, da pospešuje nacionalno, gospodarsko '•n kulturno moč našega naroda, da bi se tako v državi kakor izven nje obvarovala in pospeševala narodna individualnost Svoje delo izvaja narodnoobrambni odsek v duhu resolucije, sprejete na zborovanju - Zunanja in notranja od leta do leta načelnikov narodnoobrambnih pododsekov, k; pravi med drugim: Narodnoobrambni odsek Sokola krajevi-ne Jugoslavije je na stališču, da je njegova naloga ojačenje in podpiranje nagega narodnega življa v izpostavljenih obmejnih krajih naše domovine in borba proti vsem prizadevanjem, ki imajo za cMj iz-podkopavanje vseh sokolskih osnov in s tem tudi našega narodnega in državnega življenja v okviru mej domovine, ugotovil po proučitvi referatov zastopnikov žup, da preživlja jugoslovensko sokolstvo zaradi sistematske propagande njegov:h nepri-jateljev kot nositelj in propagator naše nacionalne misli ter ž njim naša nacionalna jugoslovenska misel izjemno težke dneve. -4 Med Sokoli narašča število kmetov in delavcev Za skupščino saveza SKJ je bil izdelan zanimiv pregled o g:banju članstva v sokolskih organizacijah. Po teh podatkih za preteklo leto so bile v savezu SKJ včlanjenih delovnih 1803 sokolske edinice, izmed katerih je bilo 791 sokolskih društev ter 1012 selskih sokolskih čet. Razen teh je obstojalo še 87 sokolsk.h društev in 417 selskih sokolskih čet, ki iz raznih razlogov posebnega in splošnega značaja niso mogle razviti svojega dela. Ako se upošteva samo delovne sokolske enote, je razvidno, da je bilo v njih 168.716 odraslih članov in sicer 144.765 moških ter 23.951 žensk. Naraščaja je bilo 29.610 :n sicer 20.523 moškega ter 9 087 ženskega, sokolske dece pa 79.911 in sicer 44.829 moške ter 35.082 ženske. Vsega aktivnega sokolskega članstva je bilo torej 278.237. Zanimiv je pregled • sokolskega članstva po poklicu. Iz podrobnih statističnih podatkov je razvidno, da v savezu Sokola kraljevine Jugoslavije neprestano narašča število kmetov in delavcev, dočim je v ■zadnjem času padlo število trgovcev, učiteljev in profesorjev, zlasti pa število državnih uslužbencev. V sokolski organizaciji je med odraslimi člani največ kmetov in sicer 48.864, zatem državnih uslužbencev 21.782, obrtnikov 21.532, delavcev 13.780, učiteljev m profesorjev 13.403, zasebn:h uslužbencev 11.939, trgovcev 11.600. dijakov 5.696, vojaških oseb 4.782, zdravnikov in lekarnarjev 2.470, odvetnikov in duhovnikov 1.237, pomorščakov in ribičev 1.148, iz ostalih poklicev pa 9.401. Čisto imetje vseh sokolskih enot znaša po odpisu vseh dolgov 88.5 miijona dinarjev. Od te vsote spada 70 milijonov dinarjev na vrednost sokolskih domov. Japonska mobilizira Japonska vlada je sklenila zaradi položaja na Kitajskem pripravljenost vseh vojnih sU Vavelski spor še ni poravnan Varš^-a, 18. julija, d. Kljub oficdetai izjavi, ki je bila pred par dnevi objavljena, da smatra vlada vavelski spor zaradi opravičila nadškofa Sapiehe kot končno-veljavno poravnan, je bil včeraj objavljen odlok predsednika republike, da se skliče iitfcdno zasedanje parlamenta, ki so ga z?htevali legijonarski poslanci, kar je zbudilo v politični javnosti veliko pozornost. Prvo sejo je sejmski maršal Car sklical že za torek, na dnevnem reJu pa bo edino predlog zakona, ki naj bi pooblastil predsednika republike, da izvede potrebne ukrepe za ureditev zadeve zaradi samovoljnega prenosa krste maršala Pilsudskega. To [ sklicanje parlamenta dokazuje, da se je vlada vdala zahtevi legijonarskih poslancev, ki se z opravičilom nadškofa Sapiehe niso zaJdovoljili. Ta pokret dokazuje, da se vavelski spor še dolgo ne more smatrati za likvidiran. General Nedic v Verdünn Verdun, ig. julija. AA. Načelnik glavnega generalnega štaba jugoslovenske vojske general Nedič, načelnik glavnega generalnega štaba rumiurske vojske general Sicitiu in pomočnik načelnika glavnega generalnega štaba general Colson, ki so včeraj prispeli v Verdun, so bili danes slovesno sprejeti na seji verdunskega občinskega odbora. Pozdravil jih je župan in Poslanec Thaibeau, ki je v imenu mesta Verduna ob tej priliki izročil generaloma Nediču in Sicitiu krasni srebrni plaketi. Popoldne sta načelnika generalnih štabov zavezniških vojsk položila venca pred spomenik padlim vojakom na vojaškem pokopališču v Dumontu. Ogledala sta si tudi veliko grobnico. Nocofj sta odpotovala v Metz. Tokio, 18. julija d. Po včerajšnji važni ministrski konferenci, na kateri ie bila dejansko sklenjena mobilizacija, čeprav se ni rabila ta beseda, je bilo objavljeno, da bo danes plenarna seja japonske vlade, na kateri naj ti potrdilj včerajšnje sklepe. Pri včerajšnji konferenci je bilo prisotnih samo pet ministrov, ki so ugotovil;, da zahteva napetost položaja na Kitajskem takojšnjo pripravljenost vseh japonskih vojnih sil. Po današnji seji vlade je zunanji minisler Hirota takoj odšel k mikadu- da mu poroča o njenih sklepih. Japonski vojni minister je objavil izjavo, v kateri dolži Kitajsko, da podaljšuje krizo, ker nadaljuje premikanje svojih čet, zaradi česar je Japonska prisiljena nastopiti za obrambo svojih državljanov in nacionalne časti. List »Ničiniči« poroča, da so bila takoj po včerajšnji eejj vlade poslana generalu Kačukiju- poveljniku japonskih čet v severni Kitajski nova navodila, po katerih naj bi ponovno zahteval od kitajskega generala čungčejuar.a- da pristane na japonske pogoje za ureditev sedanjega ^pora. List smatra, da bo Kitajcem postavljen tudi rok 48 ur za odgovor. 400 japonskih letalcev pripravljenih na Formozi Nanking, 18. julija, d. Cficielna kitajska poročevalna agencija v Nankingu je objavila iz zanesljivega vira, da je na Formosi pripravljenih 400 japonskih vojaških letalcev za napad na centralno in južno Kitajsko, kakor hitro bi odkrito izbruhnila vojna. Ja'ponci so izvedli tudi že vse priprave, da pošljejo 400.000 vojakov na Kitajsko. Večje število japonskih vojnih ladij je že na poti proti kitajski obali. Kitajci nepopustljivi Peking, 18. julija. AA. Zastopniki kitajske vlade, ki se pogajajo z Japonci v Tiencinu, so v poslednjih 24 urah v mnogem izpremenili svoje stališče. Kitajci doslej niti v čisto vojaških vprašanjih niso pokazali nikake popustljivosti. General Sungčeliang se je postavil na stališče, da sploh ni mogoče pogajati se o političnih vprašanjih, dokler japonska vlada ne prizna ,<3a pripadejo tudi severne pokrajine Kitajski republiki kot integralni del. Izjava zastopnika Hopejske pokrajine Peking, 18. julija. AA- Zastopnik vlade vzhodnega dela hopejske pokrajine je izjavil, da se je njegova vlada docela des-interesi rala glede sedanjega spora med Japonsko in Kitajsko in da si prizadeva le za ohranitev reda in miru v svoji deže- li Obenem je deman tiral vest, da bi se bile čete vzhodnega Hopeja zbirale na južni meji dežele. Eksplozije v tvornicah streljava Tokio, 18. julija. AA- Včeraj popoldne okrog 15. je v tovarni streliva Oung Kingo v Bečanu nastala huda eksplozija. Ubitih je bilo 10 japonskih vojakov," /eč sto pa jih je bilo ranjenih. šanghaj, 18. julija. AA. V Rajsintenkao je v tamkajšnji smodnišnici eksplodirala večja zaloga smodnika in drugega razstreliva. Eksplozija je bila tako strašna, da ni razdejala samo tovarne, nego tudi več sto hiš v neposredni bližini. Pod razvalinami tovarne in drugih stavb so našli do davi 70 trupel. Ranjenih je bilo okrog 300 ljudi ki so jih vse prepeljali v bolnišnice. Francosko mnenje Pariz, 18. julija. AA. Pariški tisk kaže veliko zanimanje za dogodke v Daljnem vzhodu, »Echo de Paris«: poroča o pogajanjih med generalom Kačukijem in predsednikom političnega sveta pokrajin Hopej in Cahar v Tiencinu. če prispe vojska, ki je bila po železnici z juga odposlana v Hopej, bo nedvomno nastala nova vojna med Kitajsko in Japonsko. Vlada v Tokiju že mobilizira svoje kontingente in se pripravlja, da odpošlje preko morja na Kitajsko več stotisoč ljudi. Ce se bo to dejansko zgodilo, je skoraj gotovo, da se bo 5 severnih kitajskih pokrajin združilo v drugo Mandžurijo. Kitajski trg je na drugi strani prvotnega pomena za japonsko gospodarstvo in novi bojkot bi povzročil Japonski izredno veliko škodo. Zaradi tega politični krogi na Daljnem vzhodu še vedno računajo z možnostjo, da bo vendarle dosežen kompromis. »Oeuvre« poroča, da v Ameriki ne bodo ostali povsem ravnodušni, če bo prišlo do nove vojne med Kitajsko in Japonsko. Zakon o ameriški nevtralnosti je dokaj elastičen in ameriški pravniki bodo znali razne njegove določbe tolmačiti tako, kakor zahtevajo interesi Zedinjenih držav. »Republique« pravi v svojem komentarju, da se v najnovejšem sporu med Japonsko in Kitajsko vedno bolj kažejo japonske ambicije, vse pa kaže, da je nankinška vlada trdno sklenila braniti svoje pravice in kitajske dežele. Mandžurske pokrajine prav za prav nikoli niso bile prave kitajske dežele, Hopej in čahar pa spadata med 18 tradicijonalnih kitajskih pokrajin, zaradi česar je treba sedaj pričakovati, da se bo Kitajska dejansko uprla Japoncem. »Journal« meni, da gre sedaj le zato, ali bodo v Tokiju kakor v Nankingu zmagali zmerni ali pa fanatični elementi. Chamberlain o pomenu angleškega oboroževanja Angleško oboroževanje varstvo proti vojni — Teritorialna neodvisnost Španije življenjskega pomena za Anglijo Seja narodne Skupščine Beograd, 18. julija, p. Narodna skupščina se ibo sestala jutri ob pol 10. dopoldne. Na dnevnem redu bo razprava o konkordatu. Huda nesreča v rudniku Trepče Kosovska Mitr°vica. 18. julija, p. V rudniku Trepče se je pripetila huda nesreča. Pri delu so rudarji naleteli na nerazstre-ljeno mino, ki je eksplodirala ter ubila enega delavca, tri pa smrtno nevarno ranila. London, 18. julija d. Z opozorilom na dejstvo, da je 27 držav poslalo Veliki Britaniji poziv, naj predloži nove predloge za očuvanje nevmešavanja v španske zadeve, je izjavil ministrski predsednik Chamberlain v nekem govoru v Ormesby Hallu pri Middles boroughu, da še nikdar ni bila izkazana v naprej tolika čast nepristranosti in odkritosrčnosti kake velesile. Glede oboroževanja Velike Britanije Je izjavil: Predvsem moramo odstraniti vzroke za medsebojno bojazen med državami, nakar bo oboroževanje samo posebi ponehalo. Med tem pa ne moremo ostati neoboroženi proti ostalemu do zob oboroženemu svetu. Mi smo že mnogo jačji kakor v preteklem letu in vsak dan se izpopolnjujejo naše priprave, da od bijemo vsakršen napad. Naše letalsko orožje se ne boji primerjave z nobeno silo sveta. Naše oboroževanje je varstvo proti vojni in kdorkoli bi nas nameraval napasti, se bo obotavljal, če bo upošteval moč in sredstva popolnoma oborožene Velike Britanije. Sir Philipp Sasson. ki je po preosnovi angleške vlade minister za javna dela, je v nekem govoru v Leylondu v Lancashiru rabil skoro iste besede kakor nedavno zunanji minister Eden, da je v življenskem interesu Anglije ohranitev teritorijalne integralnosti Španije. Sredozemsko morje ne pomeni za Anglijo samo skrajšanja poti , v Indijo in dominijone, temveč je srčna žila britanskega imperija. Objektivnost angleškega postopanja v španskem sporu se ne more in ne sme tako tolmačiti, kakor da bi Velika Britanija pozabila na življenjski pomen Sredozemskega morja. Ker so španske meje na kopnem In na morjn tik teh zveznih poti, mora Velika Britanija vztrajati na ohranitvi teritorijalne odvisnosti Španije. Moje trdno prepričanje je, da mora jasno spoznanje angleškega stališča v tej zadevi posebno pripomoči k ohranitvi miru. Italijansko mnenje o umiku prostovoljcev iz Španije Rim. 18. julija AA. Snoči je »Giornale d'Italia« objavil daljši komentar o angleških kompromisnih predlogih. List pravi tned drugim: Najvažnejša točka, ki jo je treba vsekakor še podrobno obrazložiti, je vprašanje, v koliki medsebojni zvezi sta priznanje vojaških pravic enemu ali druge mu taboru v Španiji in problem tujih prostovoljcev. »Tribuna« se bavi s splošnim pomenom teh predlogov. Kar se tiče Francije in Rusije, se lahko reče, da je njun pristanek na angleški načrt izsiljen in či-6to formalen, ker so nazori pariške in moskovske vlade v popolnem nasprotju z osnov nimi idejami angleških predlogov. Italija in Nemčija sta se vedno zavzemali za popolno nevtralnostno politiko in sta bili že od vsega početka proti temu, da bi v španski vojski sodelovali tudi tuji prostovoljen. Tudi sedaj umiku ne nasprotujeta, njihova evakuacija iz Španije pa bi trajala sedaj precej časa, ne glede na to, da bi se lahko tudi po premišljenem načrtu zavlačevala. Če se bo po tem takem vprašanje o umiku prostovoljcev smatralo za pogoj, pod katerim bi se priznale vojaške pravice eni ali drugi španski strani, bi to v praksi pomenilo- da do tega priznanja nikoli ne bi prišlo. Če bi se pa to vprašanje rešilo takoj. bi Se znatno olajšal in pospešil tudi umik prostovoljcev iz Španije. Nemčija zbira žitne rezerve Berlin, 18. julija d. Vlada je prepovedala objavo informacij o nemških žitnih zalogah, o stanju žetve in o uvozu pšenice. Vzroki za to prepoved bodo bržkone vojaškega značaja. Prepoved je ti la izdana po objavi uradnih statistik, iz katerih je razvidno, da je Nemčija v prvih šestih mesecih t. 1. nakupila v inozemstvu desetkrat več pšenice kakor ob istem času lanskega leta. Te velike nakupe pšenice spravljajo v poučenih krogih ne samo v zvezo z letošnjo slabšo žetvijo, temveč tudi z namenom, da 6e zberejo večje zaloge žita za primer vojne. RuSki polet preko obeh zemeljskih tečajev London, 17. juh ja. o. »New Cronici»« poroča iz Moskve, da namerava Rusija po uspelem poletu iz Moskve v Los Angeles organizirati polet okoli zemlje. Leteli bodo preko severnega in južnega tečaja. Letalo bo bržkone vodil Gromov a svojima tovarišima, ki so izvedli drugi uspešni prekoarktični polet iz Moskve v Ameriko. Postani In ostani član Vodnikove devilii »JUTRO« ponedeJjska !zdaja * Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana, 18. julija Tudi današnja nedelja je potekla tako, kakor smo to letošnje poletje že vajeni. Bila je že tretja, ki je z neugodnim vremenom onemogočila Ljubljančanom tolikanj željno razvedrilo v planinah, med zelenjem in v vodi. Ni zadostovala burna noč od petka na soboto, tudi preteklo noč je ne bo spet pridno zalivalo in nedelja je ostala oblačna in čemerna. O izletih v planine ali o kopanju ni bilo govora, ker se je šele pozno popoldne, takorekoč šele proti ve-ieru nekoliko zjasnilo in je malce pokukalo tudi solnce izza oblakov. Avtomobil v kmečki voz Pri takšnem, domala jesenskem razpoloženju ni čudno, da se tudi sicer ni primerilo kaj posebnega, kar bi moglo obogatiti kroniko ponedeljskega »Jutra«. Pač, zgodil se je precej hud karambol na križišču Tržaške in Bleiweisove ceste. Bilo je ob 11. dopoldne. Iz Lukovice se je na enovprež nem za pravi jivčku pripeljal v Ljubljano posestnik Anton Gregorač. S seboj je pripeljal ženo in otroka. Na omenjenem križišču pa jim je pridirjal nasproti neki ljubljanski avtomobilski izvošček. Bil je očitno prekrokan, in je vozil ne ?amo nepravilno. temveč tudi v prehudem diru. Zaletel se je z avtom v voz, da so zgrmeli vsi trije potniki po tleh in voz se je razbil, avto s svoim lastnikom pa je ostal k sreči nepoškodovan. Na prvi pogled je bila nesreča videti še daleko hujša, kakor je bila v resnici. Na razbitinah voza je kakšnih 500 dinarjev škode. Posestnik, njegova žena in otrok pa so k sreči dobili le lažje poškodbe in jim ni bilo treba v bolnišnico, marveč so se hitro vrnili domov, prestrašeni in prepadeni, da so doživeli v Ljubljani tako neljub sprejem. Otrok jI le Izdihnil fssred bolnišnico Reševalna postaja danes ni imela kaj opravka. Eno samo vožnjo: porodnico. Tam od Svete Katarine pa je kmetica Brade-àkòva pripeljala v Ljubljano svojega dvomesečnega sinka Ivana. Fantek je bil božjasten in mati je izkoristila današnjo nedeljo. da otročička spravi k zdravnikom. V št. Vidu je sedla na tramvaj in se je pripeljala v ljubljansko bolnišnico. Toda njenemu otroku je bilo usojeno tako kakor onemu v sloviti Goethejevi baladi o kralju palčkov: vso pot je otroka tešila in ga ljubkovala- a tik na cilju, pred bolnišnico, ji je otrok izdihnil... Drobnega Ivančka so nato prenesli pred reševalno poctajo, kjer je zdravnik potrdil smrt, potem so ga spravili na pokopališče, a žalostna mati se je vrnila nazaj k Sv. Katarini. Ljubljančani na prireditvah Nekatere večje prireditve v ljubljanski okolici so pritegnile znatno število Ljubljančanov. Tako je zlasti mnogo gasilcev odšlo v Kamnik k veličastni proslav; 55-letnice ondotnega gasilskega društva. Sokoli so v velikem številu pohiteli k zletu na Vrhniko ter se zbrali tudi prj nastopu v Zgornji šiški. Društvo Tabor je imelo svojo prireditev na vrtu bivše restavracije v Tivoliju in se je zbral njihov zvesti krog. Tudi v Trzinu je bil sokolski nastop, ki so mu med drugim prisostvovali ljubljanska sokolska konjenica in pa večje število častnikov ljubljanske garnizije. V Ljub liani pa so v splošnem lahko bili z današnjo nedeljo najbolj zadovoljni gostilničarji in kavarnarji, ki so vendar enkrat imeli tudi čez dan polne lokale. Letni nastop Sokola v Zgornji šiški Kljub slabemu vremenskemu izgledu Sokol v Zg. šiški svoje napovedane prireditve m odgodil in je imel prav. Na letnem telovadišču, ki leži v lepi dolinici, nekdanji gramozni jami ob cesti proti Dravljam nad gasilskim domom in novo šole, ki pa je sedaj podobna naravnemu amfiteatru, se je zbralo mnogo občinstva, pred katerim je bilo posebno veliko število častnikov ljubljanske garnizije s svojimi soprogami. Telovadni spored je društvo opravilo brez sodelovanja drugih bratskih društev, saj premore Sokol Zg. šiška sam prav lepo število telovadcev v vseh oddelkih. Prj izvajanju prostih vaj so se izkazali posebno naraščajnice z lepimi župni-mi vajami in naraščajniki. Po telovadnem sporedu se je ob zvokih sokolske godbe razvila presrčna zabava. Upoštevajoč socialni položaj večine šiškarjev, je društvo m peset javnega nastopa pobiralo le prostovoljne prispevke ,kar je tudi posnemanja vredno. Prerana smrt gospe Anice Viherjeve P 06 le« An je čase je smrt nenavadno pogosto kosila v učiteljskih vrstah. Skoro sleherni teden smo citali, da je odšel za vedno tovariš ali tovarišica, večina njih v najlepših letih, ko jim je bila odprta še vsa. pot za lepo delo v vzgojiteljskem poklicu. Davi nas je iznenadila vest, da je snoči ob 23.15 umrla Anica Viherjeva. Se pred štirinajstimi dneri smo jo sre-čavali vso srečno in nasmejano s soprogom in srčkano dveletno Lučko. Nihče ni do takrat slutil, da je v Anici kal zavratne bolezni, ki jo bo tako hitro iztrgala od nas. Pa je morala že takrat, ko je dala življenje zlati Lučki, iskati zdravila obolelim ledvicam. Kazalo je, da je ozdravila in ničesar ni motilo največje družinske sreče. Celo to je mogla doseči, da so jo iz podeželja prestavili v Ljubljano, kjer sta si z možem Lavora vom, bario vinskim inženjerjem, znanito konstrukterjem številnih novih mostov, ustvarila tihi domek sreče in miru. Iznenada pa je morala pred neka i dnevi ponovno iskati zdravniške pomoči. Poslali so jo na kli- niko v Zagreb, kjer bi ji utegnili i operacijo rešiti življenje. Zal, ni bilo mogoče; trpečo v velikih mukah bo jo prepeljali domov, kjer jo je pa že po par urah emrt rešila trpljenja. Vzgojiteljica in mati najblažjega značaja je bila rajnka Anica, kakor vsi iz Sekiulove rodbine, iz katere je bila tudi ona izvrstna pevka. Učiteljskemu pevskemu zboru je bila nepogrešljiva članica. Pomagala je pri organiziranju vseh njegovih prireditev doma in po inozemstvu in je bila vselej naj točne] ša v izvrševanju članskih dolžnosti. Vsi, ki so jo poznali, so vedeli, kako je bila navezana na svojo rodbinico. Njena punčka ji je pomenila največjo srečo, ki ji jo je moglo življenje dati. Komaj pred par meseci eo groepej Anici pokopali mamo, 7daj pa je tudi njena mala Lučka brez nje. Zgledni učiteljici in materi bo ohranjen najlepši spomin, njenemu soprogu in Sekulovi rodbini pa naše iskreno sožalje. Potreb tako rano umrle gospe bo v ponedeljek ob 15, h hiše žalost: v Gradišču 8a na pokopališče k sv. Križu. Ohranimo ji bla? »po. miti: žalujočim izrekamo odkritosrčno Božal je. čez dm In strn... Rekord Literarni večer Marije V drinske... O polnem uspehu ie pričalo živahno ploskanje hvaležnega občinstva. ki se je ponavljalo in stopnjevalo od točke do točke in se ob koncu pretvorilo v 6 urno ovacijo. (»Jutro«, 10. VIL). Kardinalu na časi Državni tajnik Pacelli je prispel v Lisi-eux, kjer so mu priredili zelo svečan sprejem ... Na postaji je velika množica priredila kardinalu prisrčne ovarije. (Slovenec«. 12 VIL). Delegat v. Terezije v Parizu V karmelitski kapeli je kardinal prečitaI papeževo bulo o svoji mesiji... Pismo pravi, da je poglavar katoliške cerkve popolnoma prepričan o pobožnosfi sv. Terezije in njenem trpljenju za krščansko vero in da je zato poslala svojega delegata kardinala Pacelli ja, da osebno vodi svečanost in blagoslovi baziliko' (»Slovenec«, 12. VIL). Amnestija Med avstrijsko in nemško paritetno komisijo je prišlo do sporazuma ter bo Avstrija pustila uvažati 3 ali 4 nemške liste. Poleg tega bo amnestija razširjena tudi na druge vrste političnih kaznjencev. (»Slovenski dom«, 12. VIL). Dasi, vendar Na sobotnem zasedanju Narodne skupščine je spet prišel v razpravo predlog nekaterih poslancev, da bi se plače državnemu in samoupravnemu uradnišivu povišale... Finančni minister je odklonil zahtevano nujnost za ta predlog z utemeljitvijo, da se vlada že nekaj časa resno bavi s povišanjem uradniških plač, vendar bo ta odlok izdala takoj, čim se bodo pokazale proračunske možnosti za to. (»Slovenski dom, 12. VIL). Franco ima 100.000 polkov V bližini glavnega trga — »Placa mayorc — leži generalat italijanske vojske v Španiji. Težko je držati zvezo s polki, ki se borijo po vseh frontah španske vojske in katerih je okoli 100.000 (»Slovenec«, 14. VIL). Čestitke na Španskem Vprašam mladega, prijaznega poročnika legionarja. Ta mi odgovori v zvonkem an-daluškem narečju. Predstavim se. Iz Jugoslavije. Presenečenje berem na obrazu. Gi-njen mi čestita. Stari nemški oficir z monoklom na levem česu vstane od mize ter pristopi. Zdelo se mu je, da ni dobro slišal. V trenutku sem bil obkrožen od oficirjev. Tako senzacijo je zbudilo ime Jugoslavije v Španiji! Ovrgel sem predsodker povedal, da naša mladina s simpatijami spremlja borbo španskega naroda za s\*ojo svobodo in končni mir. (»Slovenec«. 14. VIL). Obsodba zavoljo preklica Na podlagi teh tožb sta bili dne 12. julija t. 1. pred okrajnim sodiščem v Ljubljani razpravi. Obe obdolženki sta priznali, da sta govorili, kakor je rečeno, toda iznesene očitke sta preklicali kot neresnične, zaradi česar je sodišče obe obtoženki obsodilo. (»Slovenec«, 14. VIL). žen a v sodobnem svetu če najde ženska pravi delokrog Ravno v teh dneh, ko bije naša bolnišnica za ženske bolezni plat zvona za pomoč, mi je prišla v r0ke knjiga, ki govori o življenju žene, na čije prizadevanje so se začele preurejevati bolnišnice po predpisih higiene in načelih socialnega čustvovanja. V tej knjigi je opisano strašno stanje bolnišnic pred reorganizacijo, a k0t ncjbolj odvraten nedostatek je prikazano dejstvo, da je ležalo na eni postelji celo po več bolnikov. Kakor pri nas v letu 1937! V dobi visoko razvitega socialnega skrbstva, ko imamo za socialno politiko in narodno zdravje posebno ministrstvo! Ali bo treba kljub visokim davkom, ki jih plačujemo, seči po samopomoči in apelirati na žensko socialno vest, da bodo zastavile vse svoje sile v pomoč svojim bolnim sestram, kakor je storila pred sto leti Angležinja Florenca Nightingale v svoji domovini? To je bila ženska izrednih lastnosti: nadarjena, vztrajna in kljub blagostanju, v katerem je doraščala, obdarjena s posebnim čutom dolžnosti do bližnjega, zlasti do vseh trpečih Njeni starši, ki so odobravali ideje prve angleške feministke Mary Wollstoncraft, so poskrbeli, da je bila njihova hčerka deležna temeljite klasične izobrazbe. Toda Florenca, ki je že kot otrok rada zahajala k bolnikom in ubožcem, kmalu začuti, da fl ne ustrega življenje v brezdelju in uspavajoči blaginji, kakršnega so živela tedanja dekleta njenega stanu. Že v zgodnji mladosti se je odločila. • a a Spoznala je, da priložnostna pomoč ne zadostuje, da je potrebno sistematično organizirano delo. Najprej je hotela temeljito spoznati tedanje stanje bolnišnic in bolniškega strežništva. Prepotovala je svojo domovino Anglijo ter si ogledala bolnišnice prav od blizu, nato je šla pa še v druge države, v Francijo, Nemčijo, Belgijo in Italijo. Spoznala je, da so bile tedanje bolnišnice povečini kraji človeške bede in gorja, kjer je človek zaman čakal zdravja. Ne samo higiena, tudi bolniško strežnišfcvo je bilo pomanjkljivo. Strežniki in strežnice so bili slabo plačani, njihova služba je trajala 12 do 48 ur. Zdravnik je obiskal bolnike sa da je japonska vlada odločena ohraniti mir v vzhodni Aziji in nikakor ne želi poostriti položaja v severni Kitajski. (»Jutro«, 15. VIL). Tokio, 14. julija. V japonskem giavnem mestu vlada pravo vojno razpoloženje. (»Jutro«, 15. VIL). Svet' Matija led razbija Nad severnim tečajem je zašlo letalo v silen snežni metež. Na krovu in krilih letala se je napravila debela ledena skorja, ki je letalo zelo obremenjevala in močno ovirala tudi pilotiranje. S skrajnim naporom so morali led razbijati zlasti na krilih. (»Jutro«, 15. Vil.). Gigantsko delo nemškega duha V jeseni preteklega leta so bile napovedane v Nemčiji velike vojaške vaje. Povabili so mlade ljudi, katere so odtrgali od dela, od knjig, od pisalnih miz, iz tovarn, s polj, naložili so jih na velike parnike, in ko so bili že daleč od obrežja, ko so se izgubili že zadnji obrisi domovine na ob- zorja, takrat so prvič slišali besedi: V Spani jol To je resnica o »prostovoljcih«1 Bilo jim je pod strogo kaznijo prepovedano pisati v domovino, celo staršem nel Obljubili pa so fim nagrado 500 pezet na mesec, kar pomeni okrog 2000 dinarjev, in sicer 300 takoj, ostalo pa po končani vojni. Sčasoma so se sprijaznili z usodo in začeli gledati v prihodnost, polno vedrega upanja. Tako je bil položen temelj gigantskega dela, katerega je izvršil nemški duh in nemška roka v Španizi. (»Slovenec«, 17. VIL). Tesla, pionir kozmetike No\'a odkritja na polju kozmetičnih žarkov in nova odkritja o prenosu energije v brezkončne medplanetne prostore so se posrečila učenjaku Nikoli Tesli. (»Slovenski dom«. 16. VIL). Vera in mlačnost v Šempetru Nekateri mislijo, da bi se dalo to izvršiti s prostovoljnimi prispevki faranov. Gotovo bi šlo to zelo lahko, ako bi se res našli verni farani, ki bi s\'oji župnt cerkvi naklonili kar 400.000 dinarjev, kot je bilo pred kratkim nekje zapisano. Toda takih faranov cerkveno predstojništvo zaenkrat ne pozna ... Hvala Bogu. pri Sv. Petru dobrih in požrtvo\'alnih vernikov ni nikoli manjkalo in verujemo, da jih ne bo manjkalo tudi v bodoče. (»Slovenec«, 18. VIL). Smo in nismo Te dni smo opazili, da so se v naravi odigrali posebni dogodki. Opazili pa jih nismo zavoljo tega, ker nimamo posebnega čuta za magnetizem in elektriko. (»Jutro«, 18. VIL). Iz kronike pasjih dni Uhlji s Kitajskega Neki lepotni zavod v Indianapolisu v Ameriki je prejel iz Kitajske pošiljko človeških uhljev s prošnjo, da jih zavodovi strokovnjaki predelajo po vseh pravilih svoje umetno-ti v spodobno obliko. Cariniki pa so pošiljko zaplenili, češ da zakon prepoveduje uvoz rumenega plemena. Na pritožbo prejemnikov je trgovinsko ministrstvo v Washingtonu po daljšem posvetovanju z odličnimi pravniki odločilo, da zakon ne omejuje uvoza Kitajcev, če so razrezani na posamezne dele, da torej kitajski uhlji svobodno prestopijo mejo Združenih držav. (»Slovenski dom«, 12. VH.) Največji nožiček sveta. Oba ta noža je pa prekosil žepni nož, ki se je nedavno pojavil v izložbi iste trgovine. Sestavljen je iz 110 različnih delov, tehta nad 3 kg in je spravljen v krasni kovinasti šatulji, stane pa v našem denarju blizu 20.000 Din. Nož je sicer precej velik, da bi ga človek težko nosil v žepu. vendar je pa žepni nož, in sicer največji na svetu. (Slovenski narod«, 13. VTI.) Najmlajša stara mati. Američanska Dolly Scatesova je stara šele 1 51et, pa je že babica dveh deklic in ena je celo starejša od nje. Ko so jo vprašali, kako se počuti v zakonskem življenju s 60 let starim E. F. Scatesom, s katerim se je poročila pred dobrim tednom, je odgovorila, da se razumeta bolje, nego je pričakovala in da se ne namerava vrniti k svojcem... S svojo možitvijo je pa postala Dolly tudi mačeha šestih otrok svojega moža, ki jih je imel s prvo ženo. Najstarejši je 35. najmlajši pa 13 let. Postala je pa obenem tudi babica dveh vnukinj, ena je stara 13, druga pa 17 let. To bo menda edinstven primer na svetu, da je postala 15-letna deklica babica in da ima vnukinjo starejšo od sebe. (Slovenski narod«, 14. VIL) Mačka z miško. Mačka čuvaja nasipa Otajea je skotila štiri mladiče. Njim se je pa nepričakovano pridružila miš ter z mladiči vred sesala. Skozi dvajset dni je miška prebila v družbi mačk, ne da bi ji stara mačka kaj storila. Ljudje so hodili od vse naokrog gledat novo čudo sveta. Pojavilo se je nešteto razlogov, vse pa so bile več ali manj povezane s praznoverjem. Po dvajsetih dneh je miška izginila. Morda jo je pojedla mačka, ali pa je miška izginila kam drugam. Nekateri kmetje so govorili, da je dogodek dokaz, da se bodo vsi ljudje na svetu pomirili. kakor sta se pomirili mačka in miš. (»Slovenski dom«, 17. VII.) Arabski Tarzan. Casablanca, 14. julija. V oazo hite sedaj vsi turisti in izletniki, da bi videli človeka — gorilo, ki ima vse znake opice. Neovirano lahko pleza po drevju, teka po več sto kilometrov na dan in nič ne govori. Od sebe daje le nejasne glasove. Edini znak civilizacije pri njem je ta, da sprejema denar in ga nato daje neki Berberki, ki ga je adoptirala. (»Slovensik dom«, 14. VII.) Aerodrom pod zemljo Dobro se Franco zaveda izredno važnega pomena Nemcev in lahko rečem, da brez Nemcev ne bi žel tako sijajnega uspefha. Nemci so zgradili ogromne podzemske aerodrome. (»Slovenec«, 17. VTL) Magnets ka nevihta Zgodila se je najbolj silna elementarna katastrofa v našem stoletju, divjala je mag netska nevihta, kakršne v zadnjih desetletjih niso opazovali. Njeno središče je bilo v jugozapadni Kanadi. Varovalke električnih vodov so se tu stalile, telefonski in brzojavni promet se je ustavil in radijjsko sprejemanje ni bilo mogoče zavoljo eksce-sivnih motenj. Kompasne igle so plesaLe tako, kakor od leta 1898. še niso videli. <»Jut ro«, 18. VTI.) —Kra,— Nedelja v Maribora Maribor, 18- folija Snočnjj naliv in današn je stalno za strto nebo sta prekrižala številne nedeljske načrte. Profit so imele od te julijske vremenske muhavost kavarne in gostilne, kg eo bile dobro zasedene. Mirni nedelji je bila primerna tudi mirnost- kj se je odražala v policijskih bukvah, kjer ni bilo zabelež*Miih nič kaj dogodkov razen tragikomičnega in cidenta v Smetanovi ulici. Tu sta se ob živahni zabavi paeantov spoprijeli dve Ania-conki ter se izdatno obojestransko nabun-kali, pri čemer eo imele svoj znatni dielež tudi steklenice. Neugodna vremenska konjunktura se je poznala tudi pri traditfo-nalnem Arehovem proščenju, h kateremu ee sicer vsako leto zbirajo množice navdušenih planincev, dočim so letos »arehovali« santo oni izletniki- ki eo se bili včeraj popoldne podali k Ruški koči. Tudi številni Avstrijci, ki so, kakor vsako soboto oziroma nedeljo, prispeli v naše lepo mesto, nieo prilli |>o-polnoma na svoi račun. Zadovoljiti so ee moralj z dobrotami, zavžitimi v zapr-Hh prostorih- s katerimi so si ceneno jn hvaleč našo ruino kapljico in ocvrte piščance, namakali preko tedna izsušeno grlo ter r*-ložili za vse dobro tega sveta brezh'bmo sprejemljive želodce. V svojih avtobusEh, katerih je bilo navzlic oblačnosti deset do petnajst, so s« vračali proti večeru preko meje. izražajoč upanje, da to prihodnjo nedeljo boli naklonjeno vreme. Vrh Pohorja pri Sv. Martina. kjer so dobra srca mariborskega ženstva in mariborskih mladinoljubov ustvarila na^-ši mladini prijetno počitniško zatočišče, ki nosi svoje ime po prvi zaščitnici naše mladine Nj. Vel- kraljici Mariji, je bila danes slovesna blagoslovitev nekaterih novih objektov- priključenih dosedanjemu obširnemu komplecsu »Počitniškega doma kraljice Mariie na Pohorju«. Blagoslovitev se je izvršila ob navzočnosti vseh odličnejših predstavnikov našega obmejnega življenja jn je •današnji praznik dobrih src razodel vso hvalevredno iniciativnost tukajšnjega društva za zaščito dece in mladine- ki s toliko ljubeznijo in toploto skrbi za čim lepše vsakoletno letovanje naše revne in razvedrila potrebne mladine. Tudj ie bila za danes ob vsakem vremenu napovedana prisrčna počastitev oh spomeniku Viteškega kralia Aleksandra na Pohorju, ki eo jo organirsirala tukajšnja nacionalna društva. Počastitev in nacionalna slovesnost je t usmiljenja? Ali nimamo ženš kakor jih imajo Franoozi in Rusi, ženš, ki nosijo ranjence iz najhujšega ognja? Manjka nam bolničark, kirurgov, asistentov. Bolniki in umirajoči ao navezani le na medsebojno pomoč. V smrdljivih ladjah leže ranjenci, ki obupno prosijo zdravnike za pomoč. Is njihovih zanemarjenih ran lezejo črvi... Način, kako se ravna z ranjenci, je vreden komaj kakega divjaškega rodu...« Toda v Angliji so bili pre-panosni, da bi verjeli tem poročilom. Tedanji vojni minister Sicney Herbert je bil znanec Florence Nigh tingale iz otroških let. Zasledoval je njeno delo toi ga ocenil, zato ji je pisal: »Poznam samo enega človeka v Angliji, ki bd bil zmožen organizirati to zaievo •.. Vaše sposobnosti, vaše lastnosti, vaš pogum, vaš dar organizirati, vas usposabljajo za to mesto bolj kot kogarkoli ...« To pismo se je križalo z njenim pismom, kjer se je ponudila sama da prevzame postrežbo ranjencem na bojišču. Vodstvo lazaretov je ni sprijelo prijazno, češ, vse je v redu in ženske ne potrebujemo. In vendar so bile razmere strašne in trpljenje ranjencev nečloveško. Njena pisma, ki jih je pisala v domovino, so pričala o brezvestnosti in nepoštenosti vodstva o strašni zanemarjenosti moštva: »Ko se zjuraj zbudim, mi upada pogum pri misli na muke, katerih priča moram hrti skoro noč in dan. Ranjenci leže kar v uniformah, ki so trde od strjene krvi, pomešane z blatom. Brez otej leže na lesenih deskah, muči jih golazen, ki je mrgoli P° tleh, po deskah, po stenah tega strahotnega brloga, kuge in smrti. Ničesar ni: ne blazin, ne rjuh, ne odej, ne boOni-ških obkik, ne brisač, ne mila. In vendar je izdalo ministrstvo za vse te potrebščine ogromne vsote. Toda v»e izgine. Hrana za moštvo je neužitna.. .c Toda ona se loti dela z nadčloveško energijo, nepopustljiva je v svojih zahtevah, za nabave ranjencem izdaja svoje premoženje. Kmalu si pridobi spoštovanje strežniškega osebja, vojaki jo obožujejo. Vse doseže, kar hoče, četudi na hudo jezo komandanta lazareta; roga ae okostenelim paragrafom, če je treba pomagati. Cel« noči ptrebdi pri bolnikih, ki umirajo za kolero. Toda težko je: zdrav razum tone r predpisih in paragrafih- Ko je bila po 12 mesecih vojna končana, je Florenca nadzorovala razpust lazaretov, nato je pa predložila svoje zapiske o higieni in bolniški upravi angleške vojske vojnemiu ministrstvu s predlogom, naj črpa iz njih migljaje za reorganizacijo. Ko so hoteli reorganizacijo zavlačevati, je zagrozila, da bo objavila svoje doživljaje a krimske fronte. To je pomagalo, kajti poznali so njeno neustrašenost in doslednost, V zahvalo za njeno požrtvovalno delo so ji dali sredstva za ustanovitev šole za oskrbne sestre. Vojaki, ki so bili deležni njene oskrbe, so Zbrali za ta zavod 80.000 mark. Delu za vzgojo oskrbnih sester je bila posvečena druga polovica njenega življenja. Toda bila je samo še senca prejšnje zdrave, močne žene. A oslabelo je samo njeno tek» ,njen duh pa ni klonil. Vedela je, da »m* še mnogo izvršiti v življenju — zato je hotela živeti. Z njenim sodalo, vati jem se je reorganiziralo bolniško sbrež-ništrvo, kljub nasprotovanju od strani večine zdravnikov, kajti med 94 zdravniki in 79 kirurgi so se našli samo 4, ki so bili pripravljeni zaposliti strokovno izobražene sestre mesto služkinj. Vendar je to nI oplašilo, da ne bi vztrajno delala na izgradnji svojega zavoda, ki je bil otvorjen 1. 1860. To je pač važen datum v zgodovini bolniškega strežništva Zavodi po vzorni šoli Florence Nightin-gale ao se hitro množili ,tako da je videla sadove svojega dela. Kljub tenni, da je boa boleboa, je vendar doživela 90. 1«ta» »JUTRO« ^onedeljalü fe&Ja 3 Pone'ddjek. 19. VII. 1937. Jß}uh1}ana v treningu Pred startom v ligi je SK Ljubljana v prijateljski tekmi porazila SK Maribor — Juniorji LJubljane v Mariboru niso uspeli — J edinstvo najresnejši kandidat za ligo SK Ljubljana je izkoristila včerajšnji dan za trening tekmo proti ISSK Mariboru. Približno v enem mesecu se bodo že pričele ligaške tekme, v katerih čakajo ljubljansko enajstorico velike naloge. Zaradi tega je tudi potrebno, da ljubljansko mo- štvo stalno trenira, da bo pripravljeno za hude borbe v ligi. Včerajšnjo tekmo, ki jo je gledalo približno 300 ljudi, je sodil g. Vrhovnik. V naslednjem poročilo: SK Ljubljana : SK Maribor S t t (J : 2) Ljubljana: Pogačnik — Jug, Jerman — Slapar, Pupo, Klemene — Janežič, Lah, Pepček, šercer, Stanko. Maribor: Marguč — Korent, Cizelj — Schnelberger, Gomolj, Lončarič — Ogrizek, Vesnaver, Vodeb, Vele, Podkubovšek. Po \epem, ne sončnem vremenu bi se bilo dalo igrati tudi močnejše. Začetek je tudi kazal, da se bo razvila prijetna borba. Toda kaj kmalu ?e je pokazalo, da sicer Mariborčani ne zaostajajo mnogo za Ljubljančani glede tehničnega repertoarja, da jim pa nedostaje predvsem izkustva, ki si ga moštvo trudoma pridobi v mnogih težkih tekmah. Dvajset minut je tekla igra enakomerno s polja v polje, dvajset minut je utegnilo mariborsko moštvo ohraniti ravnotežje napram protivnikovi prevdarno-sti. Od ostalih sedemdeset minut se je z izjemo petih igralo vseskozi v polovici Mariborčanov. Sčasoma se je vsa reč na igrišču spremenila v soliden trening ljubljanske napa dalne vrste, ki je razodela pač neko vigra-uost in potezo naprej, ki je pa po drugi strani čudovito zatajila prav v poslednji potezici pred končnim uspehom. Kolikor so Mariborčani igrali, so se predstavili kot zelo simpatična enajstorica, ki je tehnično primerno podkovana in ki spominja na nekdanje boljše dneve mariborskih črno-belih. Vidno priden in preudaren je bil Gomolj na srednjem krilcu, s primernim pregledom in povezanostjo z napadalna trojka je prenašal situacije v nasprotno polje. Ta del moštva, v katerem je &e omeniti drobnega, ali tehnično izrazitega Vodeba, se je najbolj razumel. Levo kxilo je gotovo zasedba iz zadrege, a mnogo zaželjeni Ogrizek je obtičal pred razpoloženim Klemenčevim Pikičem. Tudi stranska krilca nista posebni kapaciteti, Obramba pa je bila od začetka do konca dobro zaposlena. Vratar je imel pač brez-primerno srečo, sicer bi bil moral po situacijah, ki sc nastajale pred njim, odnesti nekoliko večji rezultat domov. Branilca, od katerih je bil Korent agilnejši, sta pač delala sredi neprestanega vrveža do svojih skrajnih moči. Neko zdravo svežino je pokazalo moätvo in dalo naslutiti, da bi se iz njega moglo kaj izbiti. Zdi se, da bo Maribor iflejkoprej vzgajališče nastajajočih talentov. Ljubljana je le deloma zadovoljila. Vpo-žtevajoč neizbežno nujnost, da se mora moštvo le polagoma uvajati v formo in kon clicijo, da bo pred startom v prvenstvo na mestu, je bila predvedena igra na dobri višini. Poznajo se sledovi tehničnega treninga. Je tudi nekaj igre z glavo v moštvu, ki jo bo treba še precej obrusiti. Tudi glede taktike bo treba še dela in učenja. Saj so bile stvari, ki jih je proizvajala napadaj-na vrsta, skoro neverjetno mlačne in ne-preudarne, sicer bi bila molala napadalna petorica izbiti vse drugačen rezultat. In da ne pozabimo nevšečnih situacij, ki jih je ustvarjala obramba z neprimernim podajanjem žoge vratarju! Od vsega moštva je bila srednja vrsta š-5 najbolj solidna. V tem sestavu in s primemo uvežbanostjo bo že v bližnji bodočnosti krepka hrbtenica v moštvu. Pikic kaže, da bo uporabna pridobitev. Precej sta zaostala branilca, ki sta bila ali pre-komodna ali se jima ni dalo. Pač pa se razvija Pogačnik v primernega vratarja, ki bo sčasoma ob pridni šoli postal skoro gotovo uporabna sila. V napadu nastopa Pepček od igre do igre solidnejše, velik nedostatek mu je v absolutnem pomanjkanju igre z glavo. Lah mora izbrusiti svoj strel, sicer ne bo od njega posebnih koristi. šercerju je potrebna malo večja samostojnost in mirnost v akcijah. Janežič je dal svojo običajno igro brez pretiranih pre-tenzij, poskus s Stankom na levem krilu bi kazalo še kdaj ponoviti. Prvi del igre je bil razgibanejši. Začetkoma so Mariborčani precej pritisnili in so si že v prvih minutah ustvarili par dobrih položajev. V 11. min. pridejo po Vodebu v vodstvo, ki sijajno izkoristi Ju-govo nerodnost in pošlje v mrežo. 2e v 17. min. pride do izravnan ja: Stanko nastavi glavo na lep Janežičev pas in žoga je že mimo Marguča. V 26. min. zaključi šercer kombinacijo na levi strani napada s strelom na gol, ki obsedi. Igra je sedaj že enostranska. V 25. min. pobegne Ogrizek, Jug ga ne more več dohiteti in tvega enajstko, ki jo Vodeb spremeni in zravna. Dve minuti pred koncem bije Janežič s kota, Pep-čkov volley se odbije od podboja in Lah potisne čez črto, 3 : 2. Potem je sledila v drugem polčasu izra- | zito enostranska igra, ki so jo le parkrat prekinili pobegi Mariborčanov v ljubljan- I sko polovico. Tekom ene same minute je mariborska obramba dvakrat kapitulirala: v 31. min. si stvorita brata Bertonclja lepo priliko in Pepčkov ostri strel obsedi, že par hipov zatem je zopet neodoljivi Stanko v borbi pred golom, žogo položi Ja-nežiču na stopalo in rezultat je 5:2 dokončno. Kljub marsikateri lepi priliki, ki jo je še imel ljubljanski napad se razmerje ne spremeni. Železničar : Ljubljana 2:0 (1:0) Maribor. 18. julija. Na stadionu železničarja ob Tržaški cesti je bila popoldne prva finalna tekma za juniorsko prvenstvo LNP in so se srečali juniorji Ljubljane ter železničarja Tekma ki je bila vseskozi zanimiva in napeta, se je končala z zasluženo zmago Železničarja 2:0 (1:0). Sodil je g. Bergant v splošnem dobro. Končna odločitev za juniorsko prvenstvo LNP bo padla v naslednji tekmi, ki bo prihodnjo nedeljo v Ljubljani. Jedinstvo : Sašk 5:1 (4:1) Beograd, 18. julija, Bred 3000 gledalci se je danes vršila prva finalna tekma za vstop v ligo med beograjskim Jedinstvom in sarajevskim Saškona, ki jo je Jedinstvo zasluženo s 5:1 (4:1) odločilo v svojo korist ter s tem postalo najresnejši kandidat, da bo dobilo ime »ligaš«. Sekulič je že v 4- min. zabil gol za Jedinstvo, ki ga pa sodnik zaradi of sidea ni priznal. Kmalu nato pa je isti igralec volley zabil krasen gol. V 14. min. je Vu-jovič zrušil Vučiča od Saška. Diktirano enajstmetrovko je Korošec, ki se je sploh odlikoval z dobro igro, pretvoril v gol ter izenačil. Kmalu nato je štimac zagrešil enajstmetrovko, s katero je Jedinstvo po S?ku-liču zopet doseg'o vodstvo. Do 25. min. ni bilo nobene izpremembe, ko je naenkrat golman Saška zapustil vrata, žoga mu uide preko glave in Dragiševič doseže na lahek način tretji gol za Beograjčane- Jedinstvo je nato izkoristilo popuščanje Saška in Živkovič je z daljave 25 metrov postavil z ostrim strelom rezultat prvega polčasa 4 :1. V drugem polčasu je Jedinstvo že v 5. min. zabilo edini gol po Sekuliču. Sodnik te zanimive tekme je bil g. Bar-na iz Budimpešte, ki je vodil igro naravnost idealno. Bil je od vseh inozemskih sodnikov ,ki so dosedaj nastopili v Beogradu, najboljši. Srednjeevropski pokal Austria : Ferencvaros 4:1 (2:0) Dunaj, 18. julija Na tukajšnjem stadionu sta se v prvi semifinalni tekmi za srednjeevropski pokal pred 35.000 gledalci srečali moštvi dunajske Austrie in budimpeštanskega Fe-renevarosa. Docela zasluženo je zmagala Austria s 4:1 (2:0) ter si za tekmo v Budimpešti priborila precejšen naskok treh golov, tako da bo najbrže Austria igrala finalno tekmo z rimskim moštvom Lazio. Gole za Austrio so zabili Jerusalem 2, Stroh in Sindelar po enega, Madžari pa so dosegli svoj častni gol iz enajstmetrovke, ki jo je streljal dr. Sarosi. Tekmo je sodil Švicar Wütrich. Ostale nogometne tekme MOSTE : SLOVAN 5:2 (1:2) V predtekmi ie Slovan za čudo povsem zatajil. Ze v prvem polčasu- ko je se vodil niso bili Moicani slabše moštvo. Potem so se pa razigrali in natreslj v Slovanovo mrežo štiri komade. Sicer je treba poudariti, da Slovanova enajstorica ni nastopila v naiboljšem sestavu. Sodil je g. Dorčec. Celje: Proti SK Celju je včeraj igral novi prvorazredni ljubljanski khib SK Mars. Zmagali so Celjani s 6 : 2 (2 : 0). Za Celje so zabili gole Dobrajc in Gobec po 2, Pfeifer in Bernard po 1, za Marsa pa ži-goin in Teröek po 1. Sodil je objektivno, toda s precej napakami g. Veble. Mengeš: Ljubljana rez. : SK Mengeš 3 : 3. Viktorija : Jadran $7 :52 Druga zmaga Viktorije, tretji poraz Jadrana Sušak, 18. julija. Sinoči se je na kopališču »Jadran« vršila plavalna tekma za Jadranski pokal med domačo Viktorijo in splitskim Jadranom. Jadranu tudi v svojem tretjem nastopu ni uspelo zmagati in je podlegel Viktoriji z enakim rezultatom kakor Triestini, namreč z 52:57 točkami. Prireditvi je prisostvovalo nad 1500 gledalcev. Tehnični rezultati eo bili: 100 m hrbtno moški: 1. Gazzari (J) 1:14, 2. Marčeta (V) 1:18.4, S. Senjanovič (J) 1:21.3, 4. Potočnjak (V) 1:28. 100 m hrbtno ženske: 1. Smolik (V) 1:28.4, 2. Beara (J) 1:33.1, 3. Jondič (V) 1:37.8, 4. Ožegovič (J) 1:45. 400 m prosto moški: 1. Mini (V) 5:21, 2. štrucelj (V) 5:34, 3. Bonačič (J) 6:15, Jadran je nastopil samo z enim plavačem. 100 m prosto ženske: 1. Beara (J) 1:15.9, 2. Sidar (J) 1:21.4, 3. Smolik (V) 1:22, 4. Boršič (V) 1:28.5. 100 m prosto moški: 1. Bezjak (V) 1:05.2 2. Stocker (V) 1:05.4, 3. Petrušič (J) 1:07.1, 4. Brainovič (J) 1:07.8. 4x50 m prosto ženske: 1. Jadran 2:18.5, 2. Viktorija 2:20.7. 200 m prsno mošld: 1. Grkinič (V) 3:01, 2. Matošič (J) 3:05, 3. Polič (V) 3:16, 4. Brainovič (J) 3:31. 100 m prsno ženske: 1. Smolik (V) 1:40.3. 2. Bier (V) 1:42, 3. Stipanovič (J) 1:48, 4. Radica (J) 2:06. 4x200 m prosto moški: 1. Jadran 9:54.8, 2. Viktorija 10:02. Stanje točk: 57 : 52 za Viktorijo. V waterpolu je zmagal Jadran po težki borbi s 3:2. • Jadran in Triestina sta s tem absolvlra-la vsa srečanja prvega kola in preostane le še dvoboj Ilirija : Viktorija, ki bo 24. t. m. v Ljubljani, še prej se bo pa Ilirija pomerila s Triestino v Trstu, katero srečanje pa šteje že za drugo kolo. Stanje v plavanju je po srečanju Viktorije in Jadrana naslednje: prvi in drugi Jadran in Triestina (po tri srečanja) 149 točk, tretja Ilirija (dve srečanji) 125 točk, četrta Viktorija (dve srečanji) 116 točk. Po dvoboju Ilirije in Viktorije je že sedaj gotovo, da bosta ta dva kluba zajedla prvi mesti, in sicer bo verjetno Ilirija prva, Viktorija pa druga. STANJE V WATERPOLU: Jadran 3 3 0 0 12:7 6 Viktorija 2 1 0 1 11:3 2 Ilirija 2 10 1 7:7 2 Triestina 3 0 0 3 2:15 0 Jadran si je torej že po končanem prvem kolu priboril toliko naskoka, da je popolnoma verjetno — tem bolj, ker bo odigral vse tekme drugega kola doma — da si bo osvojil za letos prvenstvo v tej disciplini, dočim bo odločitev za drugo mesto padla na srečanju med Viktorijo in Ilirijo. Kolesarske dirke Poštele Maribor, 18. julija. Na 68 km dolgi progi Maribor—Ptuj— Sv. Lenart—Maribor ee je popoldne vršila kolesarska dirka, ki jo je priredil kolesarski klub Poštela ob 10-letnici svojega obstoja. Start je bil ob 13. na Tržaški cesti pri kilometrskem kamnu št. 1, cilj pa v Tomšičevem drevoredu. Rezultati so bili: 1. Štefan Rozman (železničar) 2:08.48, 2. Sodeč (Maraton) 2:14.24, 3. Rozman II (železničar), 4. Celinšek (Poštela). Tenis v Mariboru Maribor, 18. julija. Za danes napovedani teniški turnir med čakovcem in Mariborom je zelo trpel zaradi slabega dopoldanskega vremena, ter se je šele popoldne odigralo nekaj ekshibi-cij;kih iger, v katerih so tako domačini kakor gostje pokazali svoje vsestransko znanje. Skoraj na vsej črti so zmagali domačini. V igri posameznikov je Vaško škapin iz-vojeval nad izbornim šaričem lepo zmago 6:0, 6:3. Ostale igre so odločili Mariborčani vse v svojo korist. Igra med Tončičem in nadebudnim Branovičem je bila po prvem setu, ga je dobil Cakovčan s 6:3, prekinjena. Revanžno srečanje bo ob koncu av gusta ali v početku septembra v Cakovcu. Izpiti za nogometne sodnike. Včeraj so se vršili v Ljubljani izpiti za nogometne sodnike. V komisij; so bili zagrebška sodnika gg. Rosenfeld in Mlinarič ter en zastopnik LNP. K izpitu se je javilo 12 kandidatov, od katerih pa so samo štirje prestali težko poizkušnjo, in sicer Vane Do-berlet in Anton Mehle iz Ljubljane, Drago Jordan iz Litije in Presinger Mirko iz Celja. Hazensko državno prvenstvo. Danes se je vršila v Beogradu pr/a finalna tekma za državno prvenstvo v hazeni med zagrebško Concordšo in BSK. Zmagale »o Zagrebčanke z 10 : 4 6 :1). Posojila za gradbeno delavnost v Ljubljani Gibanje v zemljiški knjigi v juliju ljivem razmer'u z izbrisi poravnanih dolgov, kolikor jih je bilo ta mesec knjiženih. Temu pojavu je gotovo iskati vzroka v :z-redno povečani gradbeni delavnosti posebno v sredini Ljubljane, kjer prav sedaj pričenjajo s pripravami za postavitev največjih poslopij. Tako ni čudno, če prav na Lüibl jano-mesto odpade najvišji odstotek vseh posojil ;n otvorjenih kreditov in sicer z največjimi zneski na račun graditeljev in gradbenih podjetnikov, ki jim denarni zavodi zopet po dolgi stagnaciji denarnega obtoka nudijo možnost širšega :n velikopotežnejšega razmaha. Tako je bilo v tej polovici meseca vknjiženih zastavnih pravic za na roko izplačana posojila na 29 nepremičninah 4.036.086 din, za otvor- ------------K1J ______ — jene kredite proti zastav; 17 nepremičnin stavnih pravic na nepremičninah za poso- pa do skunnega zneska 1.218.000 din. Skup-jila m kredite, ki niso v nrkakem zadovo- 4 no se je torej Ljubljana z okolico zadolži- Ljubljana. 17. julija. Prenosi lastnin, ki jih prodajalci in kupci potrjujejo v zemljiški knjigi ljubljanskega sreskoga sodišča za katastrske občine Ljuto-ljana-mesto in okolica v prvi polovici julija. niso biit veliki. Prodajajo in kupujejo se le manjše parcele in zgradbe. Najniz'a prenosa lastninskih pravic sta znašala 1000 in 1400 d;n, največja pa 125.000 in 497.000 din. Mestna občina ljubljanska je prodala posestniku Rudolfu Smerduju iz Mariborske ulice parcelo in pot v Petrskem predmestju v izmeri 383 kv. m za 23660 din. Vsi prenosi lastnin na nepremečninah. po številu 30, so dosegi:, skupni prodajni znesek 550.676 din. Tem večjo razgibanost pa je prav v tej polovici meseca opažati pri vknjižbah za- la v prvi polovici julija za 5,245.836 din. Najnižja posojila so znašala od 900 din naprej, krediti pa so se gibali od 6.500 do 550.000 d:n. Kot najvišje knjiženo posojilo ne le v tem mesecu, temveč sploh v zadnjem letu predstavlja vsota treh milijonov din, posojenih 11. maja od Pokojninskega zavoda za gradbene stroške novega hotela »Slon«, ki so ga te dni pričeli podirati in pripravljati potrebno za graditev novega. Svoj terjatev, ki se bo obrestovala po 9% in jo bo v snvslu dogovora odplačeval po-sojilojemnik s polletnimi anuitetami v znesku 225.000 din, si je Pokojninski zavod zavaroval z zastavno pravico na vsem imetju posojilojemnika, ki se je moral tudi obvezati da bo dal svoje nepremičnine zavarovati proti požaru v vsoto 8 800.000 din. Da pa se zavod zavaruje za svojo terjatev tudi za primer spremembe vrednosti našega dinarja, pa je vključena v pogodbo klav- zula. po kateri je posojilojenuHk »vezan odplačevati dolg po tečaju dinjirja v primeri z vrednostjo čistega zlata od dne, ko je bila posojilna pogodba sklenjena. Na podlag: te klavzule bo moral posojilojem-nik v primeru padca vrednosti dinarja v primeri z vrednostjo zlata v času odplačevanja dolga vrniti toliko vsoto po tekočem zakonitem kurzu, kolikor bi bilo potrebno za plačilo 3 milijonom odgovarjajoče količine zlata. Izračunali so, da znaša odgovarjajoča količina zlata po dnevu sklenitve posojilne pogodbe za 3,000.000 57 J kg. Niso pa šli Ljubljančanom in okoličanom tako od rok kakor posojila in krediti tudi izbrisi zastavnih pravic ▼ zemljiški knjigi za dolgove. Vknjiženih je bilo izbrisov le na 16 nepremičninah za skupni znesek 1,191.525 din. Najvišja ;zbrisa sta znašala 650.000 ie 150.000 din. Slaboumen otrok je zažgal Nevaren požar v Dolenjih Loiinah na Kočevskem Stara cerkev pri Kočevju, 17. julija. V četrtek okoli 18. ure je v koblerski podružnici udarilo plat zvona, ki je klical ljudi iz bližnje in daljne okolice na pomoč v vas Dolenje Ložine, kjer je pri hiš1. št. 5 gospodarju Francu Jakliču gorel kozolec. Domači so bili vsi na polju, ko se je v vasi pojavila, kakor v prvi zmedenosti pripovedujejo ljudje, slaboumna deklica, sestra nekega pastirčka, ki je lani sJuž:l pri Jakliču. Domnevajo, da je podtaknila ogenj v kozolcu, ki je bil do vrha poln sena in pravkar požetega ječmena. V hipu je kozolec zajel ogenj in privabil prestrašene vaščane z bližnjih polj v vas. Ogromni ognjeni zublji, ki so dvgali svoje goreče roke z dolgimi prsti v zrak, so opozorili na nevarnost tudi gasilce v bližnji Stari cerkvi. Kratek klic gasilskega roga — in že so pohiteli z ročno brzgalno na kraj nesreče. Čeprav so gasilci stopili takoj v akcijo, ni bilo mogoče udušiti požara. Pričelo je zmanjkovati tudi vode in ženske so jo morale nositi v škafih iz sosednj-h vodnjakov. Vsa urna pomoč pa ni dosti zalegla, kajti ogenj se je razširil tudi na bližnji skedenj in nastala je nevarnost, da se vžge tudi v bližini stoječi hlev. Sredi splošne zmede so prihiteli na pomoč gasilci iz Dolenje vasi pri Ribnici in Kočevja. Prvi so z motorno brizgalno-lahko črpali vodo tudi iz oddaljenejših vodnja- i kov. Omejil? pa so se predvsem na zavarovanje bližnjih poslopij pred požarom. Nastajale so sicer težave z gašenjem, ker je pričelo primanjkovati r vasi vode, toda vrlim gasilcem gre zahvala, da se požar ni razširil na vso vas. Domači gasilci pod poveljstvom g. župana Fr. Povšeta so storili vse, kar je bilo v njih moči za omejitev požara, odlikovali pa so se z delom in disciplino zlasti gasilci iz Dolenje vasi pod poveljstvom g. Lojzeta Rusa. Vsem gre topla zahvala in priznanje za trud. Posestn;k Jaklič trpi občutno škodo, tembolj, ker sta bila kozolec in skedenj polna žitnega pridelka. Ponovno se je pokazala potreba, kolike važnosti bi bila že tolikokrat projektirana napeljava vodovoda v te kraje Suhe Krajine, kajti če bi bita vas zadostno založena z vodo, bi bila škoda gotovo manjša. Mnogo se pri nas govori o preskrbi občine z električno razsvetljavo. Bolj kakor te pa je občina potrebna vode, saj bi napeljava vodovoda z ureditvijo rezervoarja na hribu nad Ložinami gotovo ne presegala izdatkov za nameravano elektrifikacijo. Občin&ki uprav- za Kočevje-okoli-co in ostalim odločujočim gospodom naj bo požar v Ložinah ponovno opomin, da bo treba čimprej pristopiti k reelizaciji tega perečega vprašanja, ki je ž;vljenjske važnosti za ves starocerkvenski okoliš. Mlitorca ogrožena General Franco pripravlja napad na Minorco, edino republikansko oporišče na Balearih Pariz, 18. julija d. Agencija Radio poroča iz Valencije, da presojajo v mornariškem ministrstvu položaj na otoku Minoroi kot izredno kritičen- V zadnjem času so nacionalistične vojne ladje izvršile demonstracije v luki Mahona ter izvedle več letalskih napadov na glavno mesto otoka, pri čemer je bilo tudi nekaj njihovih letal sestreljenih. V republikanskih pomorskih krogih zasledujejo potek novih operacij proti Mi-norci z največjo pozornostjo. Pomorske oblasti v Valenciji so poslale z vso naglioo živila in nove vojne potrebščine na otok Minorco, ki je edino oporišče republikancev na Balearih. V Valenciji so mnenja' da bi osvojitev M .'no ree po nacionalistih oziroma tujih vojnih silah, ki so z njimi v zvezi% za vedno uničila svobodo morja v tem delu Sredozemlja. Boji pri Madridu Madrid, 18. julija AA. Vojno ministrstvo je izdalo komunike, ki pravi, da so nasprotniki na centralni fronti včeraj močno pritisnili na republikanske postojanke, ki so bile pred kratkim osvojene- vendar pa pri tem niso imele nikakega uspeha. Popoldne so poizkusili iznenaditi oddelke 18. republikanskega armadnega zbora v prv; vojni črti,. pa tudi ta poizkus se jim ni posrečil. Radijska postaja v Madridu je snoči objavila o poslednjih dogodkih na madridski fronti, da eo bile pri Villi Nuevi del Par-dillo in Villi Franci del Castillo hude borbe. Uporniki so izredno vehementno obstreljevali republikanske postojanke ter jih ponovno tudi napadli. Nacionalistično letalstvo in topništvo sta bili izredno aklivni. Nacionalistična letala so se neprestano pojavljala nad republikanskimi postojankami in fifa bombardirala. Letalska bombardiranja Barcelona, 18. julija AA. Barcelonska radijska postaja je snoči razglasila- da so republikanska letala včeraj močno bombardirala veliko letališče pri Segoviji, na katerem je bilo več uporniških letal. Ista eska-drilja je napadla tudj nacionalistične oddelke, ki so se zbirali v tem kraju. Mnogo nacionalističnih vojakov je bilo ubitih, ve- liko pa ranjenih. Na madridski fronti sta bili sestreljeni dve nacionalistični letali. Azana ob obletnici pričetka vojne Valencfla. 18. fufija AA. Predsednik španske republike Azana je Jmel ob obletnica pričetka državljanske vojne velik govor o borbi španskega naroda proti upornikom. Govoril je na velikem zborovanju v vseučiližkem amfiteairn. Okrog njega so bili zbrani člani vlade m mnoge druge ogledne osebnosti Prisoten je bil tudi predsednik baskovske vlade Agtrira, ki je včeraj prispel v Valencijo Javno mnenje vsega sveta. Je rekel Azana. ki Je budno spremljalo naše borbe ia ki je tudi iz Društva narodov lahko čulo naš glas* nam priznava naše pravice in mi se bomo borili dalje za njih realizacijo V nadaljnjem svojem govoru je dejal, da upor ne bi niti toliko uspel, kakor je, če upornikov ne bi podprle tuje 6ile. Nov civilni guverner v Madridu Saint Jean de L tra, 18. julija AA. Zvedelo se je* da je bil imenovan za civilnega guvernerja Madrida Antonio Trigomarial. Doslej je general Miaja opravljal tudi te funkcije. Boleči vozli v sklepih so znaki protina (gihta). Zahtevajte od Piščan-biroja, Beograd D, Maršala Pflsud-skog 22, ali pa od Pieätanyinformator, Zagreb, Strossmayerov trg lfH. kat, brezplačno brošuro „Zakaj kopališče Pieštany". Citali boste v njej o izločujočem učinkovanju blatnih kopeli v Pieštanyju (češkoslovaška) in istočasno o dieti. Kopališče PieStany prinaša ozdravljenje! V zračnem prometu 70% popust na povratku Novi pionirji Rdečega križa Ljubljana, 16. julija V lepo okrašeni dvorani OUZD je ljubljanski pododbor Rdečega križa praznovaj v četrtek zvečer pomembno svečanost. Na_ slovesen način je bil zaključen tečaj za prostovoljne bolničarje, ki je pod vodstvom mestnega zdravnika dr. Frante Misa trajal tri in pol meseca in ki se ga je redno in marljivo udeleževalo 45 novih kandidatov in kandidatk. Poleg tečajnikov in drugih križarskih sodelavcev so slavju prisostvovali budi zdravstveni inšpektor dr. Lapajne za ba.na in l ansko upravo, sanitetni polkovnik dr. Brust za komandanta divizije, mestni svetnik dr. Debevc. za mestno občino in župana in zastopnik OUZD. Med prisrčno elavnost-jo so hile razdeljene diplome 45 absolventom letošnjega in 78 absolventom lanskega bolničarskega tečaja. Predsednik pododbora, odvetnik dr. Fettich. je govoril o poslanstvu bolničarjev v miru in vojni, za njim pa je ßpresovoril še vodj.i tečaja dr. Mis, ki je kot kratek osnutek bolničarskega dela prečital tudi najboljši sestavek, napisan v tečaju o vprašanju »Ka; bom ertoril za povzdigo narodnega zdravja« V imenu tečajnikov je Davorin Jenko izrekel tonlo zalivalo vsem. ki so pripomogli, da je delo tako lepo uspelo, predvsem pododbora RK, predavateljem in «pravi vojaške bolnišnice, ki je dala za praktične vaje na razpolago, kar je bilo treba. Na kooc« so se udeleženci prisrčno spominjali še mladega vladarja, najvišjega pokrovitelja RK, in Nj. Vel. kraljice Marije. V celem je danes pod okriljem ljubljanskega pododbora organiziranih 500 strokovno izvežbanih prostovoljnih bolničarjev, ki jih vodi g. Vladimir Schenk in ki predstavljar jo močno falango samaritanskega dela. Požar v Sodražici Sodražica, 18. julija _ V petek zvečer ob pol 23- je nastal požar pri posestniku Ivanu Veselu. Požar se je razširil iz dimnika na podstrešju in je Lila V6a hiša hitro v plamenih. Domače gasilno društvo je bilo kmalu na mestu in je zelo pridno delovalo tako da ee je ohranil blizu stoječi skedenj poln sena in še drugo gospodarsko poslopje. Rešili so po možnosti vse premičnine, vendar trpi prizadeti veliko škodo, ki je ocenjena na 40.000 din. dočim je zavarovan le za 25.000 din. Ker stoji hiša že izven trga» niso bila v nevarnosti druga poslopja. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo vedro vreme v zapadnih krajih države. Delno oblačno v ostalih predelih, posebno v severo vzhodnih in vzhodnih krajih. Ponekod je pričakovati neviht, dežja in nalivov. Temperatura, ae bo nekoliko dvignila- «J UTK.O« ponedeljska fa3a|a : 4 Ponedeljek. 19. VII. 1937. TEDEN ONI FILATELIJA Domači razstavljale! in beograjska razstava znamk O naši razstavi znamk v Beogradu, ki je med filatelisti zaradi posebnega razstavnega bloka — menda samo zaradi tega — zbudila toliko zanimanja, prinašajo zagrebške »Novosti« članek, ki ga zaradi zanimivih izvajanj prinašamo slovenskim zbiralcem v informacijo. Kakor smo zvedeli, odziv naših zbiralcev za beograjsko razstavo ni najboljši. Ce bo ostalo tako, kakor zdaj kaže, je nevarnost, da bodo razstavne dvorane napolnili tujci in da bo zaradi tega zgrešen pravi namen razstave, da se na njej pred mednarodno filatelijo dostojno predstavijo naši zbiralci. Najbrž smo zadeli vzroke, zaradi katerih niso prijave naših zbiralcev zadovoljive in bomo svoje mišljenje odkrito iz-neslL Razstavni blok je v dobi splošne blokom anije potisnil v ozadje razstavo samo. Kadar se med našimi zbiralci govori o prvi naši državni razstavi, se povsod debatira samo o bloku, koliko jih bo kdo dobil, kako se bo razvijala njegova cena na tržišču in koliko se bo dalo pri njem zaslužiti. To ni nikakšna naša posebnost, ampak se dogaja tako po vsem svetu. Razstavni odbor je v dobri veri uredil razdelitev blokov tako, da je zavaroval interese zbiralcev in zagotovil vsakemu, ki je član kakšnega filatelističnega društva 30 kosov po nominalni ceni. Mi smo že prej opozorili, da bo takšna skrb za filateliste imela slabe posledice za razstavo samo. Ce zbiralec ve, da so bloki dandanes izvrsten material za menjavo ln za špekulacijo, pa lahko dobi 30 blokov, ne da bi videl razstavo in razstavno pošto, bo pač kmalu prišel na misel, da ni potrebno, da razstavlja ali pa da si vsaj razstavo ogleda. To je pač dejstvo, ki je bilo treba nanj računati in ki je psihološko razumljivo. Razen tega Imajo pri slabem odzivu pomembno vlogo tudi stroški, s katerimi je zvezano razstavljanje. Velika večina naših filatelistov nima preveč denarja, in je med njimi le malo takšnih, pri katerih bi bili izdatki za razstavljanje brez finančnega pomena. IS izdatki so precej veliki. Tu ima mo v prvi vrsti že priprave za razstavljanje zbirke. V zadnji dobi polagajo pri razstavljanju mnogo važnosti na opremo razstavljenih predmetov in je ta oprema pogosto odločilna pri razdeljevanju nagrad. Vsak zbiralec tudi ne utegne razstavljene zbirke sam lepo opremiti, ampak mora dati to delo kašnemu strokovnjaku-risarju, za honorar, Id ni zmerom majhen. Potem pa so še stroški pošiljanja, cene vitrin in premije za zavarovanje zbirke. Mnogi tudi ne marajo pošiljati svoje zbirke po pošti, ampak bi jo rajši nesli sami na razstavo, pa imajo spet stroške s potovanjem in življenjem v Beogradu. Ce se vse to se šteje, se nabere precejšnja vsota. In ker nima vsakdo toliko denarja za privatno zabavo na razpolago, pač ne razstavlja. Ker gre za reprezentativno razstavo, mislijo tudi mnogi zbiralci, da njihova zbirka po svojem nivoju in vrednosti ne ustreza višini razstave in jih tudi ni na razstavo. O tistih, ki niso filatelisti zaradi ljubezni do znamk, ampak samo zaradi računov in dobičkov, na tem mestu ne bomo niti govorni Pri velikih narodih se dobi vzlic vsem momentom, Id smo jih pravkar navedli, še zmerom veliko število močnih zbiralcev, da je mogoče razstavne dvorane tudi z redukcijami napolniti in obdržati zdravo razmerje med domačimi in tujimi razstavljale! Pri nas pa teh težav ni lahko obvladati in zadaje prav to vprašanje razstavnemu odboru obilo težav. Ker je septembrska razstava prvi večji nastop mednarod-ga pomena, pa mi brez oziranja na razne težave ne smemo pustiti razstavnega odbora na cedilu in zmajšati moralnega uspeha same razstave. To je bil tudi motiv, da smo se o vseh težavah tako obširno razpisali. Društva in člani naj premislijo, ali bo v korist naše filatelije in našega ugleda, če bodo razstavne dvorane napolnili sami tujci. Zato naj store vse, da bo naša udeležba na naši razstavi čim večja. Ker je bil rok za prijave podaljšan, imajo vsi člani še nekaj dni časa, da se odločijo za razstavljanje. Seveda morajo iz svojih zbirk izbrati tisto, kar ustreza namenu in ugledu razstave. Zal nam ni znano, kaj vse bodo razstavili zbiralci, ki so se že oglasili, vendar pa bi bilo potrebno, da bi v prvi vrsti lahko videli na naši razstavi naše posebnosti. Saj imamo v Jugoslaviji precej specialnih zbirk in bi dale že te prav lepo sliko jugoslovanskih znamk. Na razstavi bodo razdeljeni razstavljeni predmeti takole: 1. Častna skupina: a) razstave državnih ustanov in javnih korporacij. b) zbirke, ki so dobile v zadnjih petih letih prvo nagrado na kašni mednarodni ali državni razstavi. 2. Studijske zbirke. Med njimi so tri skupine: a) specialne zbirke, b) kataloške zbirke, c) redkosti, znamke na pismih, celote, žigi itd. 3. Srbija in Črna gora. 4. Jugoslavija. 5. Bosna in Hercegovina do leta 1918, Avstrija in Madžarska. 6. Češka, Romunija, Bolgarija, Grčija, Turčija in Albanija. 7. Ostale evropske države. 8. Prekomorske države in zbirke vsega sveta. 9. Znamke letalske pošte ene ali več držav. 10. Zbirke po specialnnh stališčih: a) zbirke razstavnih znamk, blokov, znamk v zvezkih, zbirk, ki so sestavljene po slikah zgodovinskih in poučnih zbirk itd., b) zbirke znamk privatnih in lokalnih požt, brzojavnih in železniških znamk, c) zbirke načrtov, esejev, poskusnih tiskov, novoti-skov, falzifikatov, faksimilov in fantazijskih znamk, d) plošče stereotipie in podobno. 11. Filatelistična literatura. 12. Filatelistične potrebščine. Domači zbiralci lahko vlože svoje prijave za razstavljanje preko svojih klubov, kjer lahko dobe formularje. Novi bloki Novi ruski blok, ki smo ga že zadnjič omenili, je bil izdan ob priliki kongresa arhitektov v Moskvi. Na gumiranem papirju v formatu 121 : 93 brez vodnega tiska so štiri nezobčane znamke po 40 ko-pejk v violičasti barvi iz serije sovjetskih stavb. Zgoraj je tekst: »Prvi svesojužni sjezd arhitekta«, spodaj pa »Moskva — 1937«. Naklada zaenkrat še ni znana, a je baje že vsa razprodana. Poljska bo v kratkem izdala tri bloke s slikama pokojnega maršala Pilsudskega in sedanjega poveljnika vojske Rydza-Smi- giyja- Francoski blok za razstavo »Pexip« je bil menda tiskan v dveh nakladah: prva je z izrazom spodaj, drugi brez njega. Tako bodo morali zbiralci kopiti dva bloka, ki so zdaj že po 150—200 dinarjev. Vsekako pa je to še zmerom bolje, kakor pa so napravili v Južni Afriki, kjer so izdali blok kar z 31 variantami reklame. Tretji Hitlerjev blok je izšel. Razlikuje se od prvih dveh, po tem da je perforiran tako, da se lahko iztrga vsaka znamka posebej. Razen tega imajo posamezne znamke ob strani napis: »25 Lpf einschliesslich Kulturspende«. Blok se je prodajal od 10 do 13 junija samo na treh poštah v Han-novru in šel tri dni pozneje so ga dali v promet na vseh poštah, žigosali so ga s tremi priložnostnimi žigi. Zanimivosti iz Hlatelife Nemška poštna uprava je prepovedala, da bi se uničevale znamke s tem, da bi jih na poštah prečrtavali s svinčnikom. Odslej bodo morali uporabljati v takšnih primerih normalne žige ali pa posebni žig z napisom »Nachträglich entwertet«. Zbiralce, ki se zanimajo za razne španske znamke iz sedanje dobe, moramo opozoriti, da obstoji dosti falzifikatov, ki prihajajo po večini iz Francije in španskega Maroka. Tudi sicer je težavno ugotoviti, katere znamke so službene in katere so samo plod špekulacije. Zlasti je treba biti oprezen pri raznih znamkah (zasilnih), ki so izšle po raznih španskih mestih. FILMA Detlef Sierck režiral »Poslednji akord«, s katerim si je zagotovil najboljši sloves med nemškimi Tež;serji. Tudi tam je igral glavno vlogo Wiilly Birgel. Izmed novih nemških filmov, ki jih bomo videli v bodoči sezoni, velja omeniti še naslednje: Hans Leib je nap'sal manuskript za film »Gasparone