LETO XXI	Celje, januar 1974	ŠTEVILKA 1
Izdaja Cinkarna Celje metalurško kemična industrija, Celje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko šentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkamar« Cinkarna, Celje. Telefon 23-981, interno 430. Tisk: »Papirkonfekci-la« Krško.
Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časnik oproščen davka na promet proizvodov (St. 421-1/73, z dne 9. 1. 1973).
Naša udeležba na grafičnih sejmih
PE Grafika s svojimi proizvodi industrijske potrošnje lahko, za reklamiranje in plasma svojih proizvodov, koristi le tehnično pro-dajo preko svoje servisne službe, oziroma strokovne sejme na katerih ima v kratkem času sveže ali nove stike skoro z vsemi potenci-jalnimi kupci. V lanskem letu smo imeli možnost sodelovati na več grafičnih sejmih. Ti so bili v BRNU-ČSSR, v MILANU-Italija, v AM-STERDAMU-Nizozemska, v MOSKVI-SSSR in v ZAGREBU (spomladanski in jesenski Zagrebški velesejem, Inetrgrafika, Interbiro).
Poleg tega, da smo sodelovali na spomladanskem in jesenskem Zagrebškem velesejmu, smo se udeležili še specializiranega sejma Intergrafike in razstave v Moskva, na katerih smo povsem samostojno pripravila razstavni prostor. Podrobnosti s teh dveh sejmov pa so bale naslednje:
INTERGRAFIKA 73 — ZAGREB
V času od 12. do 17. marca 1973 je bil v prostorih Zagrebškega velesejma mednarodni specializirani grafični sejem. Na okoli 50.000 m2 so razstavljala domača grafična podjetja in industrija s proizvajalci papirja ter kartona, skupaj z najbolj znanimi svetovnimi proizvajalci grafičnih strojev, opreme in o-staliih grafičnih materialov za grafično dejavnost, iz dvajsetih držav Evrope, Severne Amerike in Azije. Po novostih lin ponudbah je ta sej m daleč prekosil prvi tovrstni sej m, Inetrgrafiko 70. Skoraj vsi razstavljalai so
pokazali niz novosti, kar je posledica hitrega razvoja grafične dejavnosti v Jugoslaviji in v svetu.
V času sejma je Višja grafična škola iz Zagreba organizirala popularna predavanja o dosežkih grafične in papirne industrije v svetu, katerih so se u-dedežili mnogi strokovnjaki. Predavanja so imela velik odmev med grafiičarji Jugoslavije in iz inozemstva.
Mi smo v paviljonu štev. 9 najeli 315 m2 praznega rastavne-ga prostora in ga uredili ter o-premili po načrtu arch. KUŠARJA, ki je upošteval vse naše zamisli ob sejmu. Razstavni pro-
Intergrafika 73’. Ob tiskarskem stroju je bilo stalno polno obiskovalcev
Podpis samoupravnega sporazuma med TOZD in PE
V petek, dne 28. decembra 1973 so predsedniki delavskih svetov (na sliki) in direktorji poslovnih enot podpisali samoupravni sporazum o osnovah in merilih bodočih medsebojnih odnosov temeljnih organizacij združenega dela ln organizacije skupnih služb v okviru podjetja Cinkarna — Celje
štor je biil zasnovan kot otok, dostopen z vseh štirih strani, tlorisnih izmer 22,5 x 8,5 m, s tem da sta bili krajši stranici sproščeni za razstavo, ožinama demonstracijo strojev. Sredina pa je bila namenjena postavitvi poslovnih birojev oziroma govorilnic (7), ter ostalih pomožnih prostorov medsebojno povezanih z veznim hodnikom. Osnovni barvi sta bili vijoličasta in bela in sta se ponavljali kot refren že iv barvah vabil in kuvert, preko obarvanosti sten govorilnic, do obarvanosti pohištva pri demonstracijah.
Na celotnem prostoru smo propagirali kompletnost naših materialov za posamezne tehnike tiska, ki so bile grupirane takole:
—	ofset plošče, Kemolit P, S, POV, PO, NOl in N02
—	Miknocdnk plošče, MC NO in MC PO
—	ofset plošče za notacije (Ke-moliit R) z originalno ploščo, ki je odtisnila 680.000 dobrih odtisov (MK — Ljubljana).
—	Kemikalije za vse naštete plošče
—	Preparati in pomožna sredstva za ofsetno tehniko tiska
—	Tiskarske barve in pomožna sredstva za ofsetno tehniko, knjigotiskarsko tehniko in tehniko flexotiska oz. bakro-Itiska.
—	Tiskarski valji skupaj s firmo SAUER
—	Preparati za izdelavo kopij na plastičnih folijah skupaj s firmo HAUSLEITER
—	Preparati za tiskana vezja
—	Kompleten program sitotiska
—	Poliesterske folije skupaj s firmo FOLEX.
Poleg tega sta na našem razstavnem prostoru razstavljali še PAPIRNICA Vevče (vse vrste njihovih papirjev in kartonov) ter firma M + A PASS SYS-TEM, (oprema za nastavitev registra pri večbarvnem (tisku).
Naj zanimivejše so bile praktične demonstracije. Na levi strani razstavnega prostora smo ves čas sejma tiskali prospekt »Hladilna skrinja Gorenje« v štirih barvah in s tem prikazali vstop kompletne palete za ofsetno tehniko, na novem stroju Perle 127. Istočasno je enak stroj na razstavnem prostoru firme FAG v hali 10 tiskal štiri-barvno sliko Ziiricha na eni strani, na drugi pa proizvodni program CC in FAG z mavričnim prehodom barv na polah z leve na desno (modro, vijoličasta, rdeča). Tudi ta tisk je imel kompletno paleto ofsetnih materialov preizvedeniih v Cinkarni. Ob obeh strojih so se ustavljali ofset (tiskarji iz cele Jugoslavije in se razgovatrjali z našimi sodelavci.
Na desni strani pa smo o-pravljali, po umiku in na zahtevo obiskovalcev, demonstracije izdelave kopij na vse naše plošče. Tu pa so se ustavljali kopasti iz cele Jugoslavije in se pogovarjali z našimi sodelavci. Demonstracije izdelave kopaj so bile ozvočene.
Istočasno je bila demonstracija montaže na desni strani razstavnega prostora, kjer je firma M + A PASS SYSTEM reklamirala novost — montažo z zaiti 6i.
O uspešnosti sejma pa nekaj podatkov o obiskih naših poslovnih partnerjev in kupcev. Vsega je bilo Okoli 150 evidentiranih obiskov pri čemer lahko vzamemo, da je povprečno vsak obisk imel tri ljudi. Iz PE Grafike je bilo vsega skupaj prisotnih 16 sodelavcev, M so po dnevnem umiku imeli razgovore zo-biskovaied — kupca iz Jugoslavi-
(Nadaljevenje na 2. strani)
Naša udeležba na grafičnih sejmih
(Nadaljevanje s 1. strani)
je in (inozemstva (Madžarske, SSSR, ČSS, Poljske, Švice in Nemčije.) Pri praktičnih demonstracijah pa so bili stalno prisotni 4 sodelavci.
Končna ocena sejma je, da smo se ponovno izkazali, kot jugoslovanski proizvajalec s tradicijo An priznano kvaliteto. Pri tiskarnah imamo že renome in tega smo s sejmom večali. Fi-načni rezultat samega sejma ije bil ohrabrujoč predvsem za tiskarske barve, vendar je treba to oceno narediti šele koncem leta, ker takšen sejm ima dolgoročni vpliv.
preparati, Mikrocink plošče s pripadajočimi preparati ter tiskarske barve za ofsetno in knjii-gotiskarsko tehniko s pomožnimi sredstvi.
Vse proizvode smo aranžirali po skupinah in jih skupaj z odtisi reklamirali zelo nazorno z ruskimi podnaslovi. Naša naj-več.ja reklama pa je bila, da so vsi eksponati ostalih razstavljad-oev vsaj delno kolikor ne popolnoma proizvedeni s pomočjo naših proizvodov (plošče, barve).
Predstavniki uvoznih podjetij in ostalih grafičnih tovarn
CINKAHN-A
Moskva. Pogled na kompleten razstavni prostor naše delovne organizacije
Ob naštevanju uspehov in podatkov ne smemo pozabita, da smo razsatvni prostor uredili z lastnimi močmi in, da so nam pri tem pomagali sodelavci iz mizarske delavnice, eJektro delavnice, mehanične delavnice, tiskarne in propagande. V kratkem roku smo uspeli postaviti to, kar smo planirali in po oceni vodstva sejma ter obiskovalcev, smo imeli enega najlepših razstavnih prostorov na celotnem sejmu. Ob -tej priliki se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali k takšnemu uspehu.
MOSKVA
V organizaciji GRAFOIM-PEXA iz Zagreba smo se tudi udeležili skupaj z vsema grafičnimi podjetji in grafično industrijo Jugoslavije razstave pod skupnim nazivom »DOSEŽKI GRAFIČNE INDUSTRIJE JUGOSLAVIJE.« Razstava je bila v Politehničnem muzeju od 11. do 17. junija 1973.
Jugoslovanske grafične delovne organizacije so v glavnem prikazovale svoje skupine proizvodov, kar so zelo okusno a-ranžirale. Ostali proizvajalci materialov za grafično industrijo pa svoje produkte.
Mi smo imeli na razstavi 20 m1 in smo razstavili vse proizvode, katere želimo izvoziti v Sovjetsko zvezo. To so bile ofsetne plošče s pripadajočimi
Moskva. Mikrocink NO in mikrocink PO plošče s pripadajočimi preparati
nem prostoru smo imeli stalno prisotna dva sodelavca, ki sta imela razgovore z obiskovalci, ki so se zanimali za eksponate.
V času razstave sta imela -tudi detaljne razgovore z našimi izvozniki INTEREXPORT Beograd in predstavniki uvoza -iz Sovjetske zveze.
Rezultati razstave so predvsem dolgoročni, vendar pa se že kažejo konkretni rezultati z izvozom v Sovjetsko zvezo. Izvozili smo že ofset plošče za tiskarni v Tallinnu in Kazanu, pripravl jamo pa še izvoz tiskarskih ibarv.
Za nadaljne delo je nujno, da se še dalje afirmiramo s -takimi ali podobnimi akcijami, saj je jugoslovansko -tržišče v tiskarskih ploščah povsem zasičeno in delno imamo že tiskarne, v katerih smo s tiskarskimi barvami povsem prisotni. Tako nam ostane le še izvoz in to na področja, kjer so že prisotni proizvajalci grafičnih materialov s še večjo tradicijo in možnostmi. Zato je naša prisotnost na sejmih nujna.
Dani PODPEČAN
Intergrafika 73. Glavni direktor v pogovoru z ofset strojnikoma.
V' ^
Sovjetske zveze so bili zelo zadovoljni s taknišim načinom reklamiranja in so pokazali velik interes. O oelotrii razstavi je televizija imela kratko -oddajo.
Razstava je bila zelo obiskana, saj so dvorane bile stalno polne obiskovalcev. Na razsta/v-
Podpis samoupravnega sporazuma med TOZD in PE
Člani delovnega kolektiva Cinkarna Celje so na zborih delovnih ljudi, katerih se je udeležilo okoli 80 % vseh zaposlenih, soglasno potrdili ustanovitev štirih temeljnih organizacij združenega dela, in sicer metalurgija, kemija, grafika in titanov dioksid ter dveh poslovnih enot: vzdrževanje in transport, ki skupaj s sektorji, strokovnimi službami ter glavno direkcijo tvorijo organizacijo skupnih služb. Na zborih delovnih ljudi so člani kolektiva pooblastili predsednike delavskih svetov in direktorje poslovnih enot, da podpišejo samoupravni sporazum o združevanju v podjetje Cinkarna Celje.
Na slikah spodaj: samoupravni sporazum so poleg predsednikov delavskih svetov podpisali: predsednica CDS Jožica Farčnik - Mrvar, dipl. ing. generalni direktor Cinkarne Celje Franjo Klinger, dipl. ing. in direktorji TOZD in PE.
Društvene novice ZRGMIT
Seja upravnega
Leta 1923 je bilo ustanovljeno Društvo rudarskih in topilniških inženirjev Jugoslavije, lani je bilo 50 let, odkar so rudarski in metalurški inženirji spoznali potrebo po strokovni povezanosti in kaj bo to leto tudi začetek poživitve dela naše Zveze ter za-interesiranje širše javnosti o našem delu. Prvi korak k temu bodi objavljanje društvenih novic v glasilih delovnih kolektivov metalurških in rudarskih podjetij.
Zato sedaj objavljamo kratek zapis zadnje seje UO ZRGMIT-SRS:!
1)	Namesto pokojnega doc. ing. K. Tarterja prevzame posle podpredsednika za rudarje dipl. ing. V. Isek (Rudarski inštitut). (UO sestavljajo: predsednik dipl. ing. D. Gnidovec, podpredsednik dipl. ing. U. Bajželj, podpredsednik za rudarje dipl. ing. V. Isek, podpredsednik za metalurge dr. ing. A. Pavlin, tajnika dipl. rud. tehn. N. Tišma in dipl. ing. P. Jagodič, blagajnik dipl. ing. J. Ran-kel, predsedniki komisij, na Občnem zboru voljeni odborniki ter ter predstavniki podružnic-op. p.)
2)	Zveza je obravnavala osnutek delovnega in finančnega pro-
grama za leto 1974, v katerem je bil poudarek, da bi morala Zveza nuditi slovenskemu rudarstvu in metalurgiji več uslug kot npr.:	organizacija strokovnih
seminarjev, osveževalnih tečajev za inženirje, izobraževalnih tečajev za različne profile zaposlenih (nadzorniki, mojstri, tehniki, inženirji, ipd.), posvetovanj, ipd. Obenem bi bilo treba oživiti družabno življenje na podružničnih in medpodružničnih srečanjih,
3)	Podružnice naj o vseh prireditvah na svojem področju obveščajo tudi po stroki sorodne podružnice in Zvezo.
4)	Zaradi boljšega stika med Zvezo in podružnicami bodo v
Naši nekdanji sodelavci z zanimanjem poslušajo inž. Raznožnika, ki jim razlaga, kako poteka proizvodnja titanovega dioksida
odbora
prihodnje seje UO ZRGMIT-SRS deloma sklicane na posameznih podružnicah in bodo na nje vabljeni tudi vodstveni organi podjetja, v katerem sklopu je podružnica, da se spoznajo z delom naše strokovne zveze.
5)	Prihodnja seja UO bo v Velenju, ker bo glavna točka dnevnega reda problem srednjih kadrov v rudarstvu.
6)	Ing. M. Žolnir (Rudarski organ) je poročal p diskusiji o u-stavi na seji v Beogradu, ki je bila sklicana predvsem v zvezi z rudarskim zakonom.
7)	50-letnico ustanovitve prvega strokovnega društva rudarjev in metalurgov bo Zveza proslavila v okviru strokovnih predavanj spomladi 1974.
8)	Na IV. seji Koordinacijskega odbora SIT-RGM stroke Jugoslavije bo zastopal Zvezo podpredsednik ing. Isek, ki bo skušal vzpostaviti znova tesnejše stike med jugoslovansko in republiško strokovno zvezo.
9)	Zaradi boljšega pregleda nad rudarskimi, metalurškimi in geološkimi inženirji in tehniki Slo venije sestavlja ZRGMIT-SRS ustrezno kartoteko na osnovi spiskov, ki so jih poslala posamezna podjetja.
A. Paulin
Zanimivosti iz celjskih kulturnih dejavnosti
Ali veste, da je Zveza glasbenih umetnikov Jugoslavije uvrstila celjski Mladinski pevski festival med osmerico najpomembnejših jugoslovanskih glasbenih prireditev, kar pomeni resnično veliko priznanje celjskim glasbenim delavcem?
- ♦ -
Ali veste, da je Kulturna skupnost Celje ob koncu lanskega leta v sodelovanju s Kinopodjet-jem Celje in občinsko Zvezo kulturnoprosvetnih organizacij Celja uvedla posebne kinotečne predstave za odrasle (enkrat mesečno), kjer si je mogoče o-gledati pomembne starejše filme (domače in tuje), ki sicer niso več na rednih sporedih kinematografov?
- ♦ -
Ali veste, da lahko še vedno nabavite starejše izdaje Celjskega zbornika in tudi zelo iskane Orožnove »Zgodovine Celja in okolic I. del« v študijski knjiž-nioi Celje, kjer je sedež uredništva Celjskega zbornika in njegovih posebnih izdaj?
- ♦ -
Ali veste, da se poslužujejo celjskega Zgodovinskega arhiva razen strokovnjakov tudi povsem preprosti državljani, ki tam iščejo in tudi najdejo dokazila o svojih zaposlitvah v začetku svoje delovne dobe, ki so jih bili izgubili?
Desetletnica Muzeja revolucije
Muzej revolucije je ob koncu leta praznoval desetletnico svojega obstoja. Ustanovljen je bil decembra 1963, ko se je dotedanji oddelek za zgodovino revolucije pri Pokrajinskem muzeju v Celju osamosvojil, razširil, dobil nove prostore in odprl obsežno, vsebinsko zelo bogato, zanimivo, poučno in estetsko lepo urejeno stalno razstavo o revolucionarnem delavskem gibanju in narodnoosvobodilni borbi na območju celjske regije.
Upokojenci našega podjetja si ogledujejo novo tovarno titanovega dioksida
Celje ‘je tedaj dobilo samostojen, specializiran zavod, ki je začel načrtno in sistematično iskati, zbirati, urejata in proučevati zgodovinsko gradivo, izdajati publikacije, prirejati razstave in širiti velika izročala naše revolucije. V desetih letih je Muzej revolucije razvil široko dejavnost, opravil pomembno raziskovalno in vzgojno delo ter opravičil svoj obstoj. V (tem obdobju so njegovi strokovni delavci zbrali veliko dragocenega dokumentarnega gradiva, napisali več knjig in drugih publikacij ter pripravili 100 stalnih, občasnih ali potujočih razstav, s katerimi so zelo nazorno, pregledno in v zanimivi obliki predstavili javnosti celovito podobo veličastnega boja proti okupatorju na območju nekdanjega celjskega okraja. Te razstave si
je doslej ogledalo že 477.800 o-biskovalcev, med njimi kar okoli 65% mladine.
S takim delom je Muzej revolucije nedvomno veliko prispeval k temu, da spomini na najtežje in odločilne dni naše preteklosti niso obledeli, da je obdobje narodnoosvobodilnega boja živo prisotno v našem vsakdanjem življenju in močno vpliva na oblikovanje moralne, svobodoljubne patriotične in revolucionarne zavesti delovnih ljudi, zlasti mlade generacije, ki v narodnoosvobodilnem boju išče nove vzpodbude, vzore in moča za svoje ustvarjalno delo pri nadaljevanju revolucije in oblikovanju novih samoupravnih socialističnih odnosov med ljudmi.
Podpis samoupravnega sporazuma združene kemijske industrije
Konec preteklega leta so pooblaščeni predstavniki, in sicer direktorji ter predsedniki delavskih svetov 40 delovnih organizacij iz SR Slovenije podpisali na Gospodarski zbornici samoupravni sporazum o ustanovitvi poslovne skupnosti Združenje kemične industrije. Sporazum so podpisali tudi predstavniki inštituta »Jožef Štefan« in kemijskega inštituta »Boris Kidrič«.
V 'Slovenski kemični industriji .je zaposleno preko 20.000 delavcev. Ker je ta industrijska panoga izredno razdrobljena, saj je v Sloveniji preko 40 delovnih organizacij, je nujno, da ije prišlo do povezave med njimi, sicer ne bi taiLo mogoče realizirati razvojnega programa, ki si ga je panoga zadala za obdobje 1970-1975.
Predsednik koordinacijske komisije za povezovanje v kemični industriji dr. Lev Bremru je ob podpisu sporazuma de jal, da doslej v kemični industriji ni opaziti bistvenega napredka razvojnega, zato je naloga združenja da zamujeno čim prej nadoknadimo. To bo mogoče doseči le s koordiniranim planiranjem na-daln jega razvo j a kemične industrije v Sloveniji, povezovanjem s sorodnima podjetji v naši državi in v inozemstvu, nadalje z usklajenim delom na področju razvoja, raziskave tržišča, ekonomske analize kadrovsko socialne politike itd.
Isti dan je bil izvoljen tudi delavski svet in vršilec dolžnosti direktor ja Združene kemične industrije, o čemer smo že poročali. >
OBVESTILO
Obveščamo vse člane kolektiva, da Obratna ambulanta od 17. decembra 1973 ordinira za paciente po naslednjem razporedu:
Ponedeljek:
od 7. do 11. ure za paciente, ki so v staležu; od 13. do 14.30 za vse ostale člane.
Torek:
od 7. do 13. ure.
Sreda:
od 7. do 11. ure in od 13. do 14.30 ure.
Četrtek:
od 7. do 13. ure.
Petek:
od 7. do 11. ure in od 13. do 14.30 ure.
Ob sobotah ambulanta ordinira za paciente po naročilu.
Za nujne primere ordinira dežurna služba neprekinjeno.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi poslovne skupnosti Zdru-žnje kemične industrije sta za naše podjetje podpisala Jožica Farčnik — Mrvar, dipl. ing. in generalni direktor podjetja Franjo Klinger, dipl. ing.
O pomenu samoupravnega sporazuma Združene kemične industrije je govoril predsednik koordinacijske komisije za povezovanje kemične industrije dr. Premru.
4 CINKARN AR
Neizkoriščena konjuktura za cink
Veliko zaostajanje pri uresničevanju razvojne politike, določene v srednjeročnem družbenem planu razvoja, se nam čedalje bolj maščuje. V nasprotju z določeno politiko hitrejšega razvoja in večjega izporiščanja domače surovinske baze zaostajamo zlasti na področju svinčeno cinko-ve rude. 'Rudniki svinčeno cinkove rude tožijo o poslabšanju ekonomskega položaja in zmanjšanju reproduktivne sposobnosti organizacije, o čemer so razpravljali te dni na sestanku predstavnikov teh rudnikov v Zve-čanu. Govorili so o nizkih o-dobreinh cenah, ki znatno odstopajo od cen na svetovnem trgu, o težkih delovnih pogojih, nizkih osebnih dohodkih, o odhajanju delavcev in fluk-(naciji delovne sile, o pomanjkanju kvalificirane in strokovne delovne sile itd. Izgotovili so, da se stalno širijo predelovalne zmogljivosti (primer nova velika talilnica v Titovem Velesu), ki pa nimajo dovolj surovin. S svojimi ugotovitvami so se udeleženci sestanka v Zvečevu obrnili na predsednika izvršnega sveta Kosovo Ilijo Baklča.
Pri tem je treba ugotovil-t, da rudniki svinčeno cinkove rude tožijo o svojih težavah prav v času, ko vladana svetu za cink brezprimema konjuktura. Te dni je cink na londonski borzi dosegel fantastično ceno, celo 840 funtov za tono, kar Je pet ln pol-krat več, kakor v začetku leta, ko je cena po zboljšanju v prejšnjem letu že dosegla 160 funtov. Tako izredne fan-
tastične konjukture za izvoz cinka pa ne moremo izkoristiti zaradi nesposobnosti naših svinčeno cinkovih rudnikov, da bi krili potrebe naših naprav za pridobivanje cinka. Nova talilnica v Titovem Velesu nima dovolj cin-kovega koncentrata in je navezana na drag uvoz koncentrata za polovico potrebnih količin. Tudi elektroliza cinka v Šabcu mora koncentrat uvažati po izerdno narasli ceni. Znano pa je, da je bila Cinkarna v Celju prisiljena leta 1971 likvidirati proizvodnjo cinka prav zaradi pomanjkanja cinkove rude. Jugoslovanska proizvodnja cin-kovega koncentrata že tri leta nazadnje, ker odpiranje rudniških zmogljivosti za svinčeno cinkovo rudo občutno zaostaja, čeprav zavzema Jugoslavija po bogatstvu nahajališč te rude vidno mesto v Evropi. Odpiramo sicer vrsto novih rudnikov svinčeno cinkove rude, toda prav tuše dela najbolj zavlačujejo. Novi rudnik Mojkovac v črni gori bi moral biti že pred dvema letoma pripravljen za eksploatacijo. Vloženo je bilo 150 milijonov din, ker pa manjka 30 milijonov din za dokončanje del, ta rudnik še ne obratuje, čeprav bi s svojo proizvodnjo v znatni meri kril pomanjkanje koncentrata. Še značilne jši je primer rudnika Blagodat, ki bi moral začeti s proizvodnjo prav tako pred dvema letoma. V ta rudnik Je do zdaj vloženih 220 milijonov din, manjka pa še 30 do 40 milijonov, din. Tako Izostajajo 350.000
ton rude letno.
V družbenem pianu razvoja barvaste metalurgije spričo obljubljene sistematike in politične podpore razvoju domače surovinske baze, vse od zagotovitve domačih in inozemskih kreditov pa do ukrepov s področja e-konomske politike. Te podpore pa rudniki svinčeno cinkove rude niso bili deležni. Prizadela jih je zgrešena politika cen na področju barvaste metalurgije, kjer so obljubili, da se bodo domače borznih cen v tujini, v resnici pa so predpisovali nizke domače cene, ki so bile vselej znatno pod ravnijo tujih borznih cen. Nizke domače cene rudnikom niso zagotavljale niti enostavne reprodukcije. Pri taki negativni reprodukciji sposobnosti rudniki niso ustvarjali sredstev za svoj razvoj. Administrativno forimranje domačih cen globoko pod svetovnim pa je rudnikom povzročilo ne le poslovanje z izgubo, ampak tudi veliko škodo. V kombinatu Trepča so izračunali, da so bili v zadnjih petih letih oškodovani na razliki v ceni za 51 milijonov dolarjev.
Samo zastoj pri gradnji rudnikov Mojkovac in Blagodat je tako občuten, da bi, če bi bila rudnika zgrajena samo z izvozom pri sedanjih fantastičnih cenah v najkrajšem času pokrili vse investicije. Tako pa moramo cinkov koncentrat nadalje uvažati po izredno visokih cenah.
Delo 4. 12. 1973
Iskren Pipuš, dipl. ing.
(Nadaljevanje)
Tako je bila Cinkarna nenadoma odrezana od svoje redne baze in prisiljena kupovati cinkov koncentrat na svetovnem trgu v inozemstvu. Pred nekaj leti pa so začeli z gradnjo še ene naprave za pridobivanje cinika in sicer z gradnjo visoke peči za cink in svinec v Titovem Velesu v Makedoniji. Zaradi tega se je Cinkarna proti koncu leta 1970 odločila, da preneha z metalurškim pridobivanjem cinka in je konec novembra 1970 ugasnila peči in prenehala s to dejavnostjo. Tako je Cinkarna po 96-itih leitih prenehala s pridobivanjem cinka iz cinkove rude.
Glavna produkta naše topilnice sta bila surovi cink z najmanj 97,80% Zn in cinkov prah, ki je imel v povprečju od 92 — 94% kovinskega cinka. Glavna primes v surovem oinku je bil svinec. Tega je bilo v surovem cinku do 2%. Za izdelavo cinkove ploče: vine pa se uporablja rafinirani aink, ki sme imeti največ 1,20%. Pb. Za cinkografske plošče in za izdelavo posebnih vrst medenine se uporablja še čistejši cink. Ker je bila v cinku glavna primes svinec, je Cinkarna le-tega iz surovega cinka odstranila na razne načine z rafinacijo in sicer z oziram na zahtevo tehnološkega procesa nadaljnje uporabe ali pa z ozirom na željo kupcev. Tako smo imeli v valjarni rafinacijske peči za cink za valjanje. V teh pečeh se je cinik rafiniral z li-kvacijo, kjer smo mogli dobiti rafinirani cink z največ 98,80% Zn in z Okoli 1,10% Pb. Ta čistost cinka je zadostovala in u-strezala zahtevam, ki se določijo za cink za valjanje. Večjo čistost cinka pa je mogoče doseči samo s pridobivanjem cinka z elektrolizo ali pa s ponovno destilacijo ainka, s tako imenovano redestiladijo.
Cinkarna je takoj po drugi svetovni vojni zgradila dve majhni peči za ponovno destilacijo surovega ainka. Ena peč je imela 8, druga pa 12 retort. Pri panovmii destilaciji cinka se za rafinacijo izkoristi različno vrelišče cinka, ki je pri 907« C in svinca, ki ima vrelišče pri 1740»C. Kovinski surovi cink z okoli 1,80 % Pb se v obliki dolgih palic zaklada v retoite teh peči. Peči se segrevajo na približno 1100»C. Pri tej temperaturi cink odde-stilira iz retort in se v predlež-nih, ki so nastavljene na ustje retort, ponovno kondenzira. Večina svinca ostane v retortah in s tako ponovno destilacijo surovega cinka smo dobili »fini cink«,


ki je v povprečju imel 0,12 % Pb. Kolikor smo želeli dobiti še boljšo kvaliteto, smo ta »fini cink« na drugi peči pod istimi pogoj i ponovno destilirali in tako dobili »redestilirani fini cink«, ki je imel v povprečju le 0,06% Pb. Seveda so te peči dale so-razmeroma malo produkcijo in sama kakovost tako pridobljenega finega cinka sčasoma tudi ni več ustrezala vedno večjim za-
htevam kupcev, vendar je bila kljub temu naknadno zgrajena še 40-retortna peč. Ker je bilo povpraševanje po cinku večje čistote vediio večje, se je Cinkarna v letu 1963 odločila za nakup engineeringa za napravo za frankcionirano redestilacijo surovega cinka po metodi »New Jersey«. V letih 1965/67 je Cinkarna postavila takšno napravo, ki je dala dnevno 20 t finega cinka. Istočasno je bilo mogoče tudi pridobiti kadmij, ki je bil v majhnih količinah v surovem cinku in ki je pri starih retort-nih pečeh ostal v finem cinku. Naprava »New Jersey« je sestavljena iz dveh kolon, svinčene in kadmijeve, in je zgrajena iz kar-borundnih skodelic. Dobljeni fini cink je odlične kakovosti — ima najmanj 99,99% Zn, deloma pa celo 99,995 % do 99,997% Zn.
Zaradi stalno rastočega deleža elektrolitnega cinka, ki nam daje samo cink v kladah in nič cinkovega prahu in zaradi rastočih zahtev trga na cinkov prah glede čistote in zrnatosti ter
vsebine metalnega cinka, so po svetu začeli izdelovati tako imenovani sintetični cinkov prah s ponovno destilacijo in kondenzacijo iz kovinskega ainka. Tudi naše podjetje se je odločilo za ta postopek in je vzporedno z »New Jersey« napravo za fini cink postavilo tudi napravo za cinkov prah.
Obe napravi sta začeli obratovati leta 1967. Dobljeni cinkov prah je odlične kvalitete, izredno fine zmaitositi in ima v povprečju 95 — 96% kovinskega cinka.
V tem razdobju je bila modernizirana tudi pražama. Sedem-etažne pražilne peči sistema NB, ki so dale sorazmerno malo produkcijo, komaj okoli 120 kg praženca po m2 etažne površine, in tudi slabo desulfuriran praženec, so bile leta 1962 nadomeščene z dvema flluosoiid-reaktarie-ma za praženje pulpe v vrtinčastem sloju. Te peči imajo izredno kapaciteto, dajo dobro odžve-plan praženec ter poleg tega še okoli 800 kg pare od 25 atm po 1 t cinikovega kanoentrata. Tudi vsebina pražilmih plinov na S02 je visoka, v povprečju 9% vol.
S02. Vzporedno z gradnjo fluo-soiidnih reaktorjev je začela gradnja nove naprave za žvepleno kislino. Takrat se je Cinkarna z ozirom na perspektivo odločila za kontaktno napravo. Gradili so jo po načrtih firme Petersen za dnevno kapaciteto 85 t mono-hidrata. Naprava je začela obratovati leta 1962. Na trgu so bile vedno večje zahteve po žvepleni kislini in ta produkcija žveplene kisline v Črnkami je komaj krila 'lastne potrebe in potrebe Slovenije.
Istočasno se je Cinkarna Tikvar-jala z mislijo, da^zgfadi tovarno titanovega belila. Cinkarna je namreč že proizvajala dva bela pigmenta, cinkovo belilo in li-topon. Hotela je svojo paleto belih anorganskih pigmentov kom pletirati še s tem belilom. Pridobivanje titanovega dioksida sulfatnem postopku troši o-gromne količine koncentrirane žveplene kisline. Iz tega razloga se je Cinkarna odločala, da v prvi fazi zgradi ustrezno kapaciteto za žvepleno kislino. In ta-
" /	—	” --- -.	% w
ko je pristopila h gradnji dveh kontaktnih naprav po 180 t mo nohidrata na dan in to eno na osnovi pirita, drugo pa na bazi ainkovega koncentrata. Kot pra-žiilne naprave si ije izbrala za pirit fluosolidno peč firme Dorr, za cinikov koncentrat pa najno-vejši postopek praženja cinikovih koncentratov za pridobivanje cinka v ležečih retortah firme Mechim, Belgija, ki so ga uporabljali v cinkarni OverpeLt, Belgija. Po tem postopku so cinkov koncentrat pred praženjem v fluosoiidnem reaktorju najprej peletira, s poletino, ki se vrača in z žvepleno kislino in nato praži v reaktorju. Samo praženje poteka pri okoli 950« C, kar je izredno ugodno za reduktiv-nost praženca,
Kot primerjavo bi navedel, da poteka praženje na aglomeracij-skem traku pri temperaturah od 1200« C pa do 1400« C. Seveda dobimo pri postopku praženja po metodi Overpelt nenataljene peletke, ki so povrhu še izredno porazne, kar ima vse ugoden vpliv za nadaljnji postopek redukcije. Izpražene peletke so imele granulacijo od 1-3 mm in
še največ 0,5 do 1,5% totalnega žvepla, odvisno od sestave ain-kavega koncentrata. Obe kontaktni napravi, ki sta bili grajeni po načrtih Petersena, sta imeli letno kapaciteto 100.000 t mo-nohidrata. Piritna linija je bila zgrajena in pričela obratovati
leat 1966, cinkova linija pa leta 1967. Pri kontaktnih napravah je bila tudi zgrajena naprava za o-leum, M pa do sedaj še ni bila v pogonu,
V	valjami je bila v letu 1955 postavljena nova valjčna proga za pred valjanj e. To je bila že stara proga »Sundvvig«, M je v našo državo prišla iz recepcij. Proizvodnja tv valjarni se je iz leta v leto večala, v glavnem zahvaljujoč izvozu na nemški trg. Zanimivo je, da se med obema vojnama, torej v letih 1920 — 1940, cinkova pločevina praktično sploh hi izvažala in da domača poraba nikakor ni presegla 1000 t cinkove pločevine letno.
V	letih po vojni pa je, zahvaljujoč izvozu, bila včasih produkcija 20krat večja od predvojne. Seveda je zaradi tega bilo nujno potrebno valjamo povečati in modernizirati. Leta 1966 je začela obratovati nova valjalruica — dvoje ogrodij, ki jih je izdelal in dobavil »iLR« Beograd. Da bi zmanjšali izmeček in olajšali delo, so dne 2. novembra 1963 začeli z montažo prvega avtomatskega livnega stroja. Leta 1967 je bil nabavljen drugi livni stroj in nova talilna peč pri firmi Bageler, Zahodna Nemčija.
Tudi pri oinkografskih ploščah je nastal velik preobrat. Leta 1966 smo prenehali izdelovati ainkove offset plošče, medtem ko se ainkove avtotipdjske plošče od leta 1968 postopoma, opuščajo. Bail pa je zgrajen nov obrat »hemolit«, kjer izdelujejo aluminijske offset plošče in miknocdnk ploščo.
V	prdelavalnih obratih so nastali tudi novi obrati kot žle-bama, obrat za o Inkovo žico lin obrat za cinkove čašice za baterije.
Leta 1957 smo ponovno začeli izdelovati ainkove strešnike, ki jih je Cinkarna že pred letom 1940 izdelovala in nato opustila. Izdelava je v bistvu ostala na istem tehnološkem postopku, Dne 18. decembra 1964 je pričela proizvodnja oinkovih in pocinkanih žlebov ter cevi in to na treh strojih.
V	letu 1958 se je začela na primitivni način izdelovati cinkova žica po postopku izrezovanja iz okrogle plošče. Na končno debelino se je tegala ona preprostem tegalniiku. Nove naprave za avtomatsko izdelavo cinkove žice po postopku brezkončnega litija palice ter na novem tegalniku so začele obratovati dne 20. maja 1965.
(Nadaljevanja prihodnjič)
Takole je izgledala Cinkarna pred približno sto leti
Tekmovanje med poslovnimi enotami v počastitev Dneva republike
Komisija za šport in rekreacijo je organizirala v počastitev 29. novembra 1973 tekmovanje med poslovnimi enotami v kegljanju, streljanju in šahu. Tekmovanja so bila organizirana tako, da je vsaka zmagovalna ekipa PE dobila toliko točk kolikor poslovnih enot je nastopalo v določeni panogi. Vsaka naslednja ekipa po točko manj. V kegljanju in streljanju je lahko nastopilo neomejeno število tekmovalcev in tekmovalk iz vsake poslovne enote, najboljših pet rezultatov iz vsake panoge pa se je upoštevalo za ekipni plasman vsake poslovne enote. Razen v šahu so bile propozicije takšne, da je štela ekipa tri tekmovalce iz vsake poslovne enote in so igrale vsaka z vsako.
V	skupnem plasmanu vseh treh panog je tokrat zmagala PE metalurgija pred PE skupne službe in PE kemijo.
REZULTATI TEKMOVANJA
KEGLJANJE
V	tej panogi je nastopalo 38 kegljačev in kegijavk iz vseh poslovnih enot, ki so tekmovali na 50 lučajev in sicer 25 na polno in 25 na čiščenje, ter dosegli naslednje rezultate (številke v oklepajih pomenijo število podrtih lesov):
PE metalurgija: 1. KOLŠEK F. (218), 2. SMUKOVIČ R. (214),
3.	MRAZ R. (187), 4. NARAKS J. (128), 5. FARCNIK J. (181), 6. LUKAŠCEK Z. (173), 7. PEČNIK M. (168), 8. LORGER B. (73).
PE skupne službe:	1. HOR-
VAT B. (204), 2. CMOK D. (201), 3. ROVŠNIK A. (192), 4. LEBAN M. (187), 5. ZUPANC V. (186), 6. PRAZNIK G. (145), 6. NARAKS P. (128).
PE titanov dioksid:	1. KU-
KIC R. (231), 2. CELESTINA S. (218), 3. ROBIDA J. (166), 4. PE-
movalk, ki so poskušali zadeti čim več krogov za svojo poslovno enoto. Vsak tekmovalec in tekmovalka je imel na razpolago pet poskusnih strelov in dvajset za oceno.
VATIC
(69).
I.	(75), 9. NIKOLIČ B.
PE grafika:	1. JONKE F.
(160), 2. MIRNIK M. (126), 3. KRESNIK M. (101), 4. ZORKO
Prva in druga šahovska ekipa PE TiOz v medsebojnem srečanju
A. (87), 5. POMPE A. (82), 6. KRAJNC M. (56), 7. KRAJNC Mirko (49),	8. OGORELEC Z.
(32), 9. TRAVNER M. (31).
PE metalurgija: 1. POCIVAL-ŠEK C. (114), 2. MRAZ R. (134), 3. KECNIK M. (138), 4. LUKAŠCEK Z. (129), 5. KRAMARIČ F. (126), 6. FARCNIK J. (105), 7. KOROŠEC F. (68), 8. VUCENO-VIC Ž. (52).
,ČNČA- KOPE kemija:	1. DEČKO F.
(140), 2. JAKŠE S. (131), 3. REBOV J. (122), 4. ing. VEBER M. (116), 5. ŽELE P. (97), 6. ŠMON
ŠAHOVSKI BRZOTURNIR
Za brzopotezno tekmovanje v šahu se je prijavilo pet ekip iz poslovnih enot, tako, da je organizator zaradi neparnega števila ekip vključil v tekmovanje izven konkurence še drugo ekipo titanovega dioksida, ki so se pomerile vsaka z vsako.
Ekipe so nastopale v naslednjih postavah: titanov dioksidi.: ing. ZELENOVIC V., ing. PIPUŠ
I.	CELESTINA S. Vzdrževanje: MREŽAR M., RAMŠAK B., KOVAČIČ F. Skupne službe: ing. RUŽIČ V., ing. CMOKD., ing. OJ-DANIC S. Kemija: DEČKO F. ŠMON L., CEH D. Metalurgija: POCIVALŠEK C. FARCNIK J. LAZIČ.
Titanov dioksid II.: PRODANOVIČ, HROVATIČ I. VLAJ-KOVIC.
Rezultati medsebojnih srečanj so naslednji: 1. kolo PE Ti02 : PE vzdrževanje 2 : 1, PE kemija : PE Ti02 II. 2 1/2 : 1/2, PE skupne službe : PE metalurgija 2 : OL
2.	kolo: PE vzdrževanje : PE metalurgija 1 : 2, PE Ti02 II : PE skupne službe 1: 2, PETi02I : PE kemija 2 : 1.
3.	kolo: PE kemija : PE vzdrževanje 1: 2, PE skupne službe : PE Ti02 1 : 2, PE metalugija : PE TiiO/ II 2 : 1.
4.	kodo: PE vzdrževanje : PE T102 II 3 : 0, PE TiOa d : PE metalurgija 2 : il, PE kemija : PE skupne službe 1 : 2.
5.	kolo: PE skupne službe : PE vzdrževanje 0 : 3, PE metalurgija : PE kemija 2 : 1, PE Ti02 II : PE Ti02I 1:2.
Ob zaključku vseh tekmovanj in ob podelitvi pokalov prvim trem ekipam so vsi nas topajoči izrazili želijo po še takšnih in sličnih tekmovanjih v letu 1974 kar bo komisija za šport in rekreacijo vsekakor u-poštevaila pri sestavi programa za leto 1974.
M. Leban
SKUPNI PLASMAN V VSEH TREH PANOGAH
KEGUANJE
STRELJANJE
ŠAH
Magda napeto pričakuje, koliko lesov bo padlo
LIH J. (156), 5. SMEH F. (151),
6.	JANČIČ J. (110).
PE vzdrežveanje:	1. NIKO-
LIČ M. (195), 2. GRIZOLT M. (185), 3. SLOKAN D. (166), 4. ŽAGMAJSTER L. (160), 5. ZALOKAR F. (148), 6. VALENCAK R. (130).
PE grafika: 1. GOBEC M. (185), 2. TRAVNER M. (179), 3. HORVAT D. (166), 4. ing. KRAMBERGER B. (147),	5. ing. SI-
MONČIČ V. (114).
PE kemija: 1. ŠMON L. (211),
2.	CERVAN F. (183), 3. POKEL-SEK F. (164), 4. ŽELE P. (123).
PE transport:	1. GRKOVIC
B. (209), 2. LEŠEK V. (199).
STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO
V streljanju se je med sabo pomerilo 54 tekmovalcev in tek-
CIM1RNAR
Tekmovalci in tekmovalke pa so od 200 možnih krogov dosegli naslednje rezultate:
PE transport: 1. ANDREJAŠ M (157), 2. LEŠEK V. (150), 3. JOKAN A. (147), 4. NIKOLIČ M. (139), 5. KODELA J. (126), 6. CMAGER C. (93).
PE skupne službe:	1. HOR-
VAT B. (133), 2. LEBAN M. (126)
3.	ZUPANC V. (114), 4. KAPUN J. (114), 5. ing. OJDANIC S. (102), 6. ing. CMOK D. (92), 7. BREŽNIK M. (85), 8. ing. RUŽIČ V. (78), 9. PRAZNIK G. (73), 10. ing. MAROLT B. (56).
PE vzdrževanje: 1. KOBOLA Z. (132), 2. POSINEK F. (127), 3. GRIZOLT M. (108), 4. MARKOVIČ A. (98), 5. SREDOVNIK F.
(89)	, 6. SLOKAN D. (80).
PE titanov dioksid: 1. ROBIDA J (112), 2. MAJER M. (112), 3. CELESTINA S. (109), 4. BOS-NAR S. (108), 5. ing. ZELENOVIC V. (90), 6. BARBULOVIC D.
(90)	, 7. KUKIC R. (87), 8. HRO-
EKIPA n3>	število podrtih kegljev	število točk	število krogov	število tožk	število točk	Skupno število točk	cn Ul Z
1. METALURGIJA	982	7	680	6	3	16	I.
2. SKUP. SLUŽBE	970	6	589	4	2	12	II.
3. TITANOV DIOKSID	922	5	531	t	5	11	III.
4. VZDR2EVANJE	854	4	553	2	4	10	IV.
5. KEMIJA	791	3	606	8	1	9	V.
6. TRANSPORT	681	2	719	7	—	9	VI.
7. GRAFIKA	408	1	556	3	—	4	VII.
'T'':

*■ .
—- ' £ «T~> •»'	.	•	l _'	.	.*
— Hura, rešil sem svoj stanovanjski problem!
Šahovsko prvenstvo Cinkarne 1973-74
V dneh 3. in 4. oktobra je bilo v Dobrni odigrano šahovsko prvenstvo »Cinkarne« za leto 1973/74. Tekmovanja se je udeležilo dvanajst igralcev. Vendar, če se ozremo na zadnje tekmovanje je ta številka odločno premajhna. Res, da so bili nekateri igralci službeno zadržani, ker pa je bilo tekmovanje v soboto popoldan in v nedeljo dopoldan, le ni opravičila za vse. Predvsem je škoda, da se tekmovanja ni mogel udeležiti lanskoletni zmagovalec ing. Zelenovič.
Že db samem pričetku itekmo vanaj je bdilo videti, da se bo glavna borba za prva Štirni mesta vodila med Dečkom, ing. Pipušem, Lazičem in Mežnarjem. In pra/v itd štirje igralci so zasedli prva štiri mesta.
Četudi je bil po kategoriji (drugokategomiik) Franc Dečko glavni faivordit za prvo mesto, to le od bdilo (talko sigurno. No že prve partije so pokazale da je Dečko dobro pripravljen, in le majhen spodrsljaj v partiji z (ing. Tukardčem je bil ovira, da ni napravil poseben podvig lin zmagali 100 %! Dečko je nabral 10 točk od 11 možnih, ali 91 %! Na drugem in tretjem mestu vidimo stana idvala ing. Plipuša dn Laziča z 9 'točkami. Oba sita le dvakrat morala priznati zmago nasprotniku. Vsekakor je čestitati ing. Plipšu, ki spričo svojih let kaže dobro dgno im je itrrd o-reih za vsakega igrata. Lazič pa svoji posebni igri dn 'tudi nekoliko športni sreča mora zahvaliti visoko uvrstitev. Seveda vse to ne zmaipjšuje njegovega uspeha! Četrti je Mirko Mežnar z 8 točkami. Menda je prav Mežnarju sireča obrnila hrbet, saj je proti Laziču izgubil gladko dobljeno pozicijo v kateri je prezrl »čisto« damo, pa tudi Jančiču je preveč lahko oddal točko. Peti je Jože Jančič s 7 in pol točk. S prikazano igro zasluži dobro u-vrsititev. Sesti je Zorko, kar pa je že majhno presenečanje, saj ga že nekaj let mismo Videli na podobnih tekmovanjih. Zortko je nabral 4 in pol .točk. Sedmi je Kovačič s 4 točkami. Pred nekaj
kot je sam povedal že deset let ni igral šaha, pa tudi preglavice je imel s šahvsko uro. Vsekakor je edini, ki se lahko pohval, da je premagal prvaka. Ostali trije se pač morajo potolažiti z doseženim mestom. Dvanajsto mesto je zasedel Barbulovič za
Najbolje uvrščeni na šahovskem prvenstvu Cinkarne; prvo mesto je zasedel ing. Pipuš, drugo in tretje si delita Dečko in Lazič
katerega je to bila huda preizkušnja in upamo, da mu ne bo vzela .poguma za nadalmjo udeležbo v šahu.
Šahovskega prvenstva Cinkarne 1973/74 se je udeležilo le 12 tekmovalcev
leti je kazalo, da se bo Kovačič razvil v dobrega igrata, ker je v zadnjih letih nekoliko opustil igro se je to opazilo prav pri tem tekmovanju. Toda verjamemo, da je to samo prehodno. Vsekakor je zanimivo, da od osmega do enajstega mesta vidimo štiri 'igralce, in sicer ling. Tukariča, Celestino, Hrovatiča in Poldeta Šmoma s po 3 in pol točk. Med njimi je najboljšo igro pokazal ing. Tukanič. Toda
Samo tekmovanje je potekalo zelo disciplinirano! Toda pripomba je le ena. V prihodnje bo treba za taka lin podobna 'tekmovanja izbrati primernejši kraj (lokal), ker Zdravilišče Dobrina s svojimi gosti ne daje možnosti, da se igralci po končanem tekmovanju, ali v umesnih pavzah pobliže spoznajo, oziroma razvijejo kolektivno tovarištvo, kar je vedno bdi prvi pogoj v šahovski sekciji Cinkarne.
Tudi tokrat gre posebna hvala naši sindikalni podružnici, pa tudi športnem referentu M. Le-
banu, ter predsedniku F. Pakl-šku za veliko razumevanja pri ustvaritvi tega tekmovanja.
J. Š.
Lani velika športna aktivnost
V preteklem letu so bili člani našega kolektiva na športnem področju izredno aktivni. Poleg tega da so množično sodelovali na številnih tekmovanjih, so bili zelo aktivni tudi na TRIM — stezi na Gričku. Tudi na tovariškem srečanju ob stoti obletnici podjetja jih športna žilica ni popustila — na slikah: štart na TRIM — stezi, v vlečenju vrvi
so se pomerile moške in ženske ekipe, včasih je dobro preizkusiti svoje sposobnosti tudi na drogu.
Upajmo, da bo udeležba na enodnevni rekreaciji tudi v letošnjem letu vsaj tako množična, kakor je bila lani.
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
AVTOMCft
or MAKA
F RANCO C
DA3
NAZAJ
TRENJE
ŠPORTNIKOV,
AVTOMOB
OZNAKA
ŠPANOE
SOLI BOROVI KISLINE
TUJA
ČRKA
OUBLJANSK/
BANKA.
Rim£«OAIMA REBvIOSt VALI
EMOT^VEH
VAZNO
ŽIVILO
100 cm
IZREDNA
LEPOTA
MESTO OS '°SRB>3l
ZNAMKA
NEMŠKIM
AVTOflO&ILOV
VELIK IN OKUSEN RAK
OČKA
IRANSKO
LJUDSTVO
NAŠ
IZDELEK
KEMIČNI SIKP.OL ZA 3 OD
MLEČNI
IZDELEK
tVA^
SRSEM
DERIVAT
ALKOHOLA
TURIST, in AVTofc.p^
V L3UE>L3ANi
ORANJE
VKSTA ZAŠČIT. SMOLUMTfiCft PREMAZA (npr za iirtemobile'\
Rimska
f
točajka
V BARU V AMERIKI
LOGARITEM
(Kratico’)
fLEMttfT iA SPENJANJE
KEMtCMi SlM&Ol 1A FOSFOR
KALISCE
DVEH
ploskev
NAS IZDELEK
ČETRTA
ČRKA
ABECEDE
S S£"““
(SrpohrvI
MESTO NA
ČESLOSLOVAŠlt
KEMIČNI
Simbol za ŽVEPLO
1000 kg
KRAJ I PRIMORSKEM
LAPAJNE
NIKO
darilo
AVTOMOB. OZNAKA REKE •
SKLEPI,
SKLEPNI
STAVKI
začetek
abecede
amper
VELIK
KROŽNIK
P0CAN
AVTOMOB.
OZNAKA
ROMUNIJE
TEMPO
(krcrticcft
SEVERNO
-ANT$g
».TLA
PAK
središče
VRTANJA
delo
(srbohrv.)
ZAOKROŽEN
ZEMLJIŠČA
Kemični SIMBOL za KALU
MESTO V AMER ZVEZNI DRŽA/
COLORADO
100 m2
ČEŠKA PRITRDILNICA
MESTO IN OTOK V
rimska 5
KEMIČNI SIMBOL ZA
Sestavila
MARIJA
A.
DOMOVINA
TRAČANOV
NAŠ
'ZDELEK
MEDNARODNA KRATICA ZA SEVER
REKA V FRANCIJI
ažnih Deu> OPREME ALPINISTOV
ploskovna
MERA
HRVAŠKI
VEZNIK
SAMCA
KRALJA
Živali
VRSTA
FtNOMEU
POKLICA
DEKRETI
NEDO
FARČIČ
KEMIČNI SIMBOL ZA ALUMINIJ
OLJ.VRSV SADROVCA
BOŽO
TURK
PRIPADNIK PASTIRSKEGA plemena, ki SE STALNO SELI
MEDNARODNA ; AT iCA za JU&
DRŽAV
SLUŽI
tVNA 06VEŠ IŽBA ZDA
REDKO M. IMS
MOŠKO
IME
ATOM Z. clektR. nabodem
AVTOMOB
OZNAKA
'TALOE
KEMIČNI SIMBOL ZA NATRIJ
NAS
OTOK
ZVEZA
BORCEV
KAZALNI
ZAIMEK
NAŠ
IZDELEK
NAŠ
IZDELEK
1&. ČRKA
ABECEDE
OCVIRK
VASJA
KRAJ NA PRIMORSKE?
ODJEK,
ODMEV
VPRAŠALNICA
DELOVNE SKUPINE >
PRIHODI V COSTE
JAPONSKI
DENAR
ITAL.
PREDLOG
JUŽNI
SADEŽ
NAŠ
NAJVEČJl POLOTOK.
ZNAK ZA
KEMIČNO
PRVINO
URAN
Sibirska
REKA
OBDELANA
T>OVR5iNA
ZEMLJE
OSEBNI
ZAIMEK
ZNAK ZA KEMIČNO PRVINO KOBALT
JOŽE
KOVAČiČ
RIMSKA
1000
trajno
MOČVIRNA
KRATICA ZA POVRiiMSKO M£EO
KVARTAŠKI
'ZAAZ
Aleksandro.
Duhovnik,
zaČLtnIU
ARUANSTVA
AVTOMOB.
OZNAKA
NfcMČOE
NAJVIŠJA
IGRALNA
KARTA
KONEC
POLOTOKA
JE21K
BANTu
ČRNCEV
VRSTA
PROJEK«
1000 Km DOLCO GOROVJE V VIETNAMU
MELIŠČE
TOMOSOV
AVTO
«5 ČRKA ABECEDE.
JOŽICA
EOlCNC
AVTOMOB.
OZNAKA
MILANA
RIMSKA ' JCIN3A OGNJA
KARei
KE.MICNI ZN** ZA CEZIJ
AVTOMOB
OZNAKA
OSIJEKA
RIMSKA
50
PREBIVALKA IRSKE
VOKALNI
SOLISTI
AVTOMOB OZNAKA BELCIJt
NAŠ
IZDELEK
KRATICA I DOtiiN MER.0
princ •: INDIJSKEGA EPA MAMAbHARAT
STROKOV MJ. IZ NAUKA O GIBANJU IZSTRELKOV
OČESNA
ŠAREMiCA
ameriško
MOŠKO
IME
REŠITEV UGANK V 7. ŠTEVILKI CINKARNARJA
Križanka:	AKOMODACIJA,
KOP, RECITAL, DIMNIKI, PA-KA, IAN, NOE, IB, C, CINK, AL, ARA, A, IZLETNIK, VOZ, RIS, NO, L, MM, JAKOST, KROJAČI, IKE, ANTE, AKNE, ULANI, KD, IR, ROK, OS, TI, ORION, N, OVIT, AJA, ALKAR, AVLE, VIK, TOPER, E, LOM, OKA, O-PICA, L, VOGEL, R, OLE, OM, ZAPAD, KSI, BK, JI, IKS, RIJAVEC, V, NL, ATILA, EREMITI, ICA, AH, GRANT, BOJ, KI-RETA, OKNA, SAVA.
Posetnice: CINKARNA, KLA-DIVAR, ŠENTRUPERT
CINKARIUR
REŠITEV UGANK V 9. ŠTEVILKI CINKARNARJA
Križanka: AVNOJ, CELJANI, OER, KIMONO, Z, ZR, APNO, A, NO, JACE K, O, SOL, CAR, MANTA, TA, RANAR, VO, ARGON, I, OPORA, ENA, NORCI, JOVAN, ČISLAM, MRAZ, S, E-RAR, NEVROZA, O, TEJA, AK, P, KOLO, B, NSU, AVANS, DALIBOR, I, GRAN, LOM, AJAJA, DVOM, IS, LOKA, AR, Ž, ALS, OKIS, RIBA, AVE, NALET, NONET, MB, IV, GAD, N, SABINA, SAVINJČANI, RT, LON.A, ATA, HAITI, J, VOJNIK, A, SIK, JOE, AMERIKA, SAPA, BAL.
Posetnici:	MOTOKROSIST,
VATERPOLIST.
MISLI
4
Opazovati življenje skozi Črna očala ni nič manj nevarno kot gledati skozi rožnata.
**oo**
Mlajša generacija misli, da z njo prihaja lepši svet, a stara generacija ima občutek, da lepši svet odhaja z njo vred.
**oo**
Vsega nihče ne ve, premalo pa marsikdo!
Ali veste?
Ali veste, da je dolžnost vsakega občana, da opozori Zgodovinski arhiv na starejše gradivo, ki ga še ni evidentiral? Gre predvsem za gradivo v zasebni lasti. Zlasti šolska mladina naj hi z arhivom sodelovala in mu sporočala podatke o starih rokopisih, raznih drugih dokumentnih, starih zemljevidih, kartah, plakatih, letakih, razglednicah, fotografijah itd.
Nevarnosti, ki grozijo v sodobni vojni
(Nadaljevanje)
Vodja tehnično reševalne enote bo najbolj zainteresiran, da dobi vse možne podatke, ki se nanašajo na:
1.	število oseb, ki jim je potrebno nuditi pomoč v eni ali večjem številu poškodovanih zgradb;
2.	mesto, kjer se nahajajo ti ponesrečeni in;
3.	stanje instalacij v zgradbah oziroma na ožjem področju reševanja in nevarnosti od počenih: kanalizacij skih, vodovodnih in plinovodnih cevi ter poškodovanih ali presekanih električnih vodov.
Kot je bralcu že razvidno iz začetnega dela, se bomo na tem mestu zadržali v glavnem le na postopku pri zbiranju podatkov, ki ga izvaja vodja tehnične reševalne enote.
Da bi vodja enote dobil omenjene podatke je potrebno, da na mestu samem nesreče skuša najti verodostojne priče. Dragoceni vir obvestil bodo dali podatki, dobljeni od sosedov, hišnika, mimoidočih, organov ljudske milice in tudi tistih ponesrečencev. ki so najdeni na samem mestu nesreče.
Toda pri zbiranju podatkov, kakršne 'koli vrste je potrebno najprej preveriti, katera oseba daje informacije in koliko lahko zaupamo tem informacijam. Vedno je potrebno imeti v mislih, da so lahko takšne »priče« v stanju razburjenosti, otožnosti, panike in na splošno depnkni-anani zaradi izgube njihovih svojcev, prijateljev lin znancev ter lahko zaradi tega dajejo popolnoma neustrezne informacije. Potrebno je točno razčistita med tistim, kar bi ustrezalo resnici, kar [je mnenje priče in med o-nim, kar je le slišal v razgovorih zdrugimi in ne ostati samo na tistem »rekla — kazala«. Zelo pogosto se z daljšim navzkrižnim spraševanjem lahko ugotovi, da je trditev priče nastala zaradi napačnega tujega interpretiranja ali zaradi zmešnjave.
Vseeno, vsa ta razna tuja in nedoločena mnenja ni potrebno zavreči, temveč ugotoviti, odkod izhajajo, ker je v njih lahko veliko resnice. Vse informacije je toeba preveriti na več možnih načinov lin izmed tako dobljenih podatkov, je potrebno izluščiti, kaj je resnica in kaj so samo mnenja in namigovanja.
Kolikor ni bilo mogoče takoj zbrati niti najnujnejših podatkov, mora vodja enote napotiti enega člana — reševalca v soseščino, da zbere najosnovnejše podatke, ali pa to sam stori.
Vložiti moramo maksimalne napore v tej smeri, ne samo zaradi tega, da pridemo do nekaterih obvestil, temveč tudi zato, da bi lahko potrdili in prekon-trotirali (tista obvestila in podatki, ki jih je vodja enote do sedaj zbral dz različnih virov.
Kolikor je vodja ekipe še pred prihodom na mesto nesreče bil obveščen vsaj o približni situacija na mestu nesreče, bo ugotovil, koliko ljudi potrebuje lin koliko časa bo porabil za reševanje in odstranjevanje ruševin. To bi mu prihranilo veliko časa, ker bi se enota takoj po prihodu
na mesto nesreče lahko lotila svoje naloge.
(Poleg sprejetih ukrepov pri zhiranju podatkov o razdejanju bo ena iizmed prvih nalog vodje enote, da si osebno ogleda mesto nesreče, na osnovi, česar bo dobil zelo koristne informacije, kar ko se je zgradba zrušila. Na vsak način bo potrebno usmeriti o pazovanje na mesta, kjer M se najverjetneje lahko nahajali ponesrečeni. Najprej je treba poizkusiti ugotoviti mesto, kje je bila prej zgradba kot (tudi ostali dela zgradbe: glavni vhod, stopnišče, kuhinja, klet itd. Posebno pa je potrebno ugotoviti za tiste dele, za katere so že dobljeni določeni podatki. To bo nam dalo grobo prestavo, kje bi se lahko nahajali ponesrečeni z ozirom na različne dele poškodovane strukture zgradbe v času, ko je prišlo do rušenja. Poleg ovir za nemoteno delo, razen odtekanja vode, plina, nevarnosti od električnega toka, vodja enote mora ugotoviti tudi druge nevarnosti: nevarnost premikanja ruševin, ponovnega rušenja, prisotnost bojnih strupov, radioaktivnosti in neeksplodiranih projektilov.
Velik pomen za oceno mesta oziroma dela zgradbe, kjer hi se lahko nahajali ponesrečeni ima čas; v ikaeratm delu dneva je prišlo do rušenja. Ta čas bo brez dvoma pokazal na določene znake, kjer bi se ponesrečeni lahko najdi kot na primer:
—	če je zgradba porušena okoli poldneva, je velika verjetnost, da se je v času rušenja gospodinja nahajala nekje v kuhinji;
—	v času nočne katastrofe ali bombardiranja bomo ponesrečene iskali v ruševinah njihove spalnice itd.;
Zaradi tega nam ogled in ocenjevanje ruševine z vsemi dostopnima elementi omogoča, da dobimo dragocene podatke o:
—	mestu, na katerem se po vsej verjetnosti lahko nahajajo ponesrečeni, kakor tudi verjetnost, da so ostali živi in
—	načinu, ki ga rmorabo uporabiti, da ite ponesrečence osvobodimo iz ruševin.
Postopek za usklajevanje zbranih informacije z detiavnskim odnosom neporušemih delov zgradbe s porušenimi deli, je e-den od najtežjih, toda tudi najvažnejših delov tehničnega ugotavljanja za reševan je. To pa zaradi tega, ker se šele na osnovi teh dejstev lahko izdela effika-sen plan za reševalno akcijo.
Umetnost reševanja Jleži prav v toi sposobnosti, da se najdejo in eksploatirajo do maksimuma dejanski sklopi porušenih delov kot formirani prazni prostori pod porušenimi deli zgradbe in podobno.. Le-te lahko izkoristim pri prebi janju poti do ponesrečenega, ko smo že s pomočjo zbranih Informacij in z logičnimi zaključki približno ugotovili, kje se nahaja žrtev. Vse omenjeno bo v veliki meri odvisno od sposobnosti vodje ekipe kot delovodje in njegovega uspešnega in skrbnega ugotavljanja ter o cenjevanja vseh dobljenih podatkov, kakor tudi samih ruševin.
Po končanem obveščanju in
opazovanju vendar pred začetkom kakršne koli reševalne akcije ponesrečenih oseb mora vodja ekipe zahtevati, da se izvrši ugotavljanje namena reševanja.
Ugotavljanje z nameni reševanja je dejansko poskus, da se lahko pride do pravilne ocene števila ponesrečenih iin mesta, kjer so ti ponesrečeni zasuti ter da se lahko sprejme sklep naj-bolja in najhitrejši metodi reševanja. To bo najbolje doseženo ce bodo vse razpoložljive.informacije in poročila sprejeta s strani višjega vodstva civilne zar sedite na mestu nesreče zbrane v celoti. Potem ko se kombinirano mn vskladiijo vsi podatki z dobljenimi podatki direktnega ogleda in ugotavljanja, kakor tudi ocenjevanja s prdsluškiva-mem kakršnega koli glasu ali zvoka, ki ga lahko dajo ponesrečena, s skrbnim ogledom na, cona, kako se je zgradba porušila, na kakšen način se bodo izkoristili prazni prostori, ki so se formirali Sz porušenih delov zgradbe, se lahko šele izvede Sklep o najboljšemu načinu reševanja.
Ugotavljanje na mestu nesreče omogoča:
da dobimo jasen pregled ded ki inh ;je potrebno izvršiti in s tem omogoči, da se obvlada fls. strahu od ponovnega ru-Senia on nemoči, ki lahko prevzame, reševalce, ko spoznalo, to,) se od njih zahteva ™ pričakuje.. Ugotavljanje Postavlja dejstva na pravo mesto;
— olajšuje odkrivanje ovir in nevarnosti, ki jih bo treba
EKK. « ami operami mi
služi kot osnova za plan ak-
reše vanju b°m° uporabili Pri
ESPtewW“tle de ena od mnogih skrivnosti za uspeh pri vsakem reševalnem delu na velikem ali malem prostoru razdejanja. Porabljen čas za ugo-tevljanje^e ]e redkokdaj brez koristi, običajno ima za posledi-oo velik prihranek potrebnega dela pm nanašanju in nudenju prve pomoči ponesrečencem, ki so zasuti. Prav tako se prihrani dragoceni čas, povečajo se šan-se da ponesrečeni preživijo čas reševanja. S skrbnim ugotavljanjem se lahko odkrijejo tudi tisti ponesrečenci, ki niso zasuti pod ruševinami in 'katerim je potrebno prvenstveno nuditi prvo jxwnoč.
Pod pojmom »ugotavljanje« razumemo »sistematično preiskovanje«. Ugotavljanje se staplja v preiskovanje ali iskanje, a to takoj v samo reševanje
Ugotavljanje po delovanju atomskih, bioloških In kemičnih napadalnih sredstev
Vod ja ekipe se mora pred začetkom ugotavljanja prepričati, če je mesto poleg ostalih nevarnosti od razdejanj obremenjeno še s posledicami atomske bombe. dede na to, da radioaktivni produkti fisije in fuzije s svojim radioaktivnim žarčeniem kontrolirajo teren, s tem človeško telo obsorbira določeno do-
zo radiacije. Najprej je potrebno ugotoviti mejo ekspomiranja radioaktivnosti, (da bi se ugotovila »tolerantna doza« za reševalne ekipe.
Ce bodo enote za reševanje sposobne, bodo ugotovile z individualnimi dozimetri količino absorbirane radiacije v času o-peracdj na fconthninarem terenu. S spremljanjem sprejetih doz bo omogočeno, da se kontrolira operativna uporabnost nosilcev dozimetnov, koliko časa bodo prenesli skupno absorbirano dozo, da bi lahko opravljali operacije reševanja na kantiminirani jtovršimi.
Kolikor enote za reševanje niso sposobne opraviti zgaraj navedene naloge, bodo posebne strokovno usj>osobljene ABH enote s pomočjo usj>eha detekcije oziroma dekontaminacije, izvršile navedene naloge. Te strokovne enote bodo vršile stalno kontrolo nad absorbcijo radioaktivnih materi j ta bodo ugotavljale dozo (skupno količino radiacije) z namenom določanja časa, koliko lahko enote delajo na kontaminiranem teritoriju, preden absorbirajo maksimalno dovoljeno dozo.
V primeru, da doza zunanje radiacije preide maksimalno dovoljeno -dozo, se morajo ljudje jx>služtti maske. Najvažnejše je, da se ljudje popolnoma podredijo striktni disciplini glede postopka pri delu kontaminacije (čaščenje ta pranje), kakor tudi glede prepovedi nošenja hrane, pijače, tobaka, sladkarij itd. na kontaminiran prostor.
Prav itako se bodo v primera biološkega napada morali ljudje reševalci držati odredb strokovnih enot RBK.
V primeru, da je izvršen napad s kemičnimi sredstvi to je bojnimi strupi, se bo situacija pri reševalnih delih mnogo jx> slabšala. To pa zaradi tega, ker bo sovražnik verjetno istočasno metal tudi eksplozivne bombe ta sicer za to, da z dpntimi (ali razbitimi) okni in odprtinami na hišah izpostavi prebivalstvo delovanju začetne velike koncentracije BOt. V takšnih primerih postanejo reševalna dela zelo komplicirana. Toda pri trošenju bojnih strajjov se lahko najdejo določena mesta, ki niso zajeta s strupenimi parami ta tekočimi BOt (bojni strupii).
Na površini terena, kjer so svobodni prostori, ki imajo ventilacijo se situacija z redčenjem vrženih BOt hitro popravi. Toda reševalci lahko delajo pod temi pogoji dela le če so preskrbljeni z ustrezno zaščitno o-bleko ta dobro usposobljeni pri uporabljaniu zaščitne maske.
Toda če BOt posebno oplinjen prodre v kletne prostore, podzemlja ai pod močne ruševine, kjer je zelo malo prepiha — zraka, ta njegova koncentracija za določen čais nevarna, v tem primeru bo nastala potreba daljšega nošenja zaščitne maske ter večjega naprezanja reševalcev. To bo zahtevalo pogostejšo izmenjavo ljudi.
(Nadaljevanje prlhodnJIS)
Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali do 15. februarja 1973.
Kino Union
Od 28. do 29. januarja »NED KELLY« ameriški barvni film.
Od 30. januarja do 3. februarja »COSA NOSTRA« ameriško-italijansko barvni film
Od 4. do 7. februarja »ZAKLAD NA VRHU NEBOTIČNIKA« ameriški barvni film.
Od 8. do 11. februarja »NEPRIČAKOVAN NAPAD NA ROMMELA« ameriški barvni film.
Od 12. do 15. februarja »MARTA« španski barvni film.
Kino Metropol
Od 28. do 30. januarja »KNEGINJA ČARDAŠA« madžarsko italijanski barvni film.
Od 31. januarja do 4. februarja »MORILEC TRKA OB ZORI« francoski barvni film.
Od 5. do 8. februarja »PRIČA JE MORALA UMRETI« francoski barvni film.
Od 9. do 13. februarja »TROJNI ODMEV« angleški barvni film.
Od 14. do 17. februarja »NOČNA PATRO-LA« ameriški barvni film.
Kino Dom
Od 28. januarja do 3. februarja »TRIJE SUPER MOŽJE V TOKIU« italijansko-nem-ški barvni film.
Od 1. do 4. februarja »V DEŽELI PALČKOV« ameriški barvni film (ob 16. url).
Od 5. do 10. februarja »SKRIVNOSTNI VIKEND« italijanski barvni film (ob 18. In 20. uri).
Od 5. do 10. februarja »TEKMUZE« ameriški barvni film (ob 16. uri).
Od 11. do 14. februarja »LISJAK« ameriški barvni film (ob 18. in 20. uri).
Od 11. do 14. februarja »MOJSTROVINE VVALTA DISDEYA« ameriški barvni film (ob 16. url).
Predstave so vsak dan ob 16., 18. in 20. uri. Program objavljamo po podatkih Kino podjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo.
KAM SE VAM TAKO MUDI
Po Šimi dolgi cesti drve konjički raznih barv.
Lepo so oblikovani, a v njih pa smrt grozi.
Bitja, ko v njem sedijo, veselje, žalost si delijo.
Ceste s krvjo so prepojene, vinjenost, o groza, to je vam usoda.
Zato simbol naj bo geslo sreča, da nazaj domov ne bo nesreča. Oh kam se vam tako mudi?
KLOSTERNIK Alojz
OGLAS
Prosimo tovariša, ki je na tovarniškem srečanju cinkamiških upokojencev v Samopostrežni restavraciji v Gaberju zamenjal svoj »šuškavac« za drugi plašč, naj ga odda v pisarni sindikalne organizacije v Cinkarni, kjer bo dobil svoj plašč — »šuškavac«.
BREZ BESED
KADROVSKE
VESTI
V	mesecu oktobru so prišli v podjetje: HUDINCEC Valent, PERNEK Stanko, JU-RENEC Matija, EKERT Franjo, ILIČ Nikola, HRSAK Ivan, BUKVIC Franc, DORDEVIČ Živanka, ŽOLGER Marjana, SRŠE Branko, NOVAK Vera, PUŠNIK Marjana. ZAJŠEK Franc, KNEZ Rudolf, PAVIC Leopold, ZUPANC Anton, AHMIČEVIČ Izet, MARJANOVIČ Dragica, NOSE Andrej, BORENOVIC Mija, KOREZ Franc, ULDRIJAN Alojz, ČA-LIČ Branko, Brez Željko, SMOLA Zdenko, ZUBCEVIČ Mato, KOS Mirko, ZELENBRZ Franjo, TIMER Vladimir, KOMLENOVIC Savo. BREKALO Vinko, MARIČ llija, SENČAR Jože, ŠPINDLER Rudolf, POPVIČ Mijo. KA-TALENIČ Mijo, GRADIČ Roman, MIHELIČ Ivan, VRGA Zvonko, KOVAČEC Josip, MUSTAČ Vjekoslav, DANKOVIČ Ramlz, KROPFL Adolf, KODRIČ Jože, STOJČEVSKI Stanoje, STOJANOVSKI Ljubiča, PLOŠTAJ-NER Pavla, RADOIČIČ Obrad. NOVOGRA-DEC Ivo, RAMPRE Albin, HORVAT Vladimir, POČIVALŠEK Vincenc, GAJŠPERK Slavko, DROBNIČ Franc, VODA Milan, PELICH Janko, SMODIŠ Anton. ČAVUŽIČ Zvonko. LAZOVIČ Savo, ŠTUHEC Vladimir, VODIŠČEK Branko, MILETIČ Momčilo, CURK Stanislav, VOŠNJAK Jože, ZORKO Leopold.
Odšli iz podjetja: PAVIČ Josip, AHMIČEVIČ Izet, HUDINČEC Valant, CVETKOVIČ Marija, GLIGORIJEVIČ Mirjana, ZAJŠEK Franc, DRA2NIK Branko, ŠKOBERNE Srečko, KOTNIK Marjan, VEDEV Milan, TIMER Vladimir, KROFLIČ Franjo, ROJEC Helena, PAVLOVIČ Jovan, GRADIČ Roman, DUBRAVEC Zuhdija, OŠURELOVIČ Marija, LOZINŠEK Alojz, KOROŠEC Anton, SKELA Anton, ULDRIJAN Alo|z, ČALIČ Branko, GAJŠPERK Slavko, ZUBČEVIČ Mato. ZA-GORŠEK Stjepan, DURAKOVIČ Ibrahim, OČKO Ljudmila, JUG Mihael, KAJTNA Stanislav.
V	JLA so odšli: PETKOVŠKI SREČKO, ARZENŠEK Drago.
Upokojen je bil: KNEZ Viktor.
Umrl: OBREZ Jože.
V mesecu novembru so prišli v podjetje: LAZNIK Terezija, DREČNIK Slavica, JUVAN Magdalena, RADIČ Mirko, JAN Peter, MIRKOVIČ Slobodan, DAJIČ Dorde, ČUČA Sretan, NIKOLIČ Radovan. GAJŠEK Danijel. RADULOVIČ Boriljka, SALAJ Josip, LIPOVŠEK Marjan, KATIC Branko. VE-LADIč Mehmed, MEDIČ Peter, KOLAR Alojz, TIFENGRABER Marta, SAVIČ Veljko. BOMBEK Irena. KOROŠEC Franc, ŠARIČ Nikola, RODOŠEK Franc, MANDIČ Milutin, PODLESNIK Danijela, MILOVANOVIČ Dra-goslav, KOVAČIČ Vinko, DIJANUŠ Vlado, PALAIC Ivan, VODUŠEK Milan. NAD An-tun, PALJEVIČ Vlade. BRAILOV Vlado. HORVAT Mirko, NINKOVIČ Milan, ŽELEZNIK Martin. VEKIČ Duro, GOVEDIČ Anton.
Iz podjetja so odšli:	RADISAVLJEVIČ
Milan, ŠKET Ivan, POPOVIČ Vida, LAJIAR Majda. ERDEC Marjan. VAUPOTIČ Jože, SAVIČ Vučko, KATANIČ Franc. KARASA-HANOVIč Adam, DANKOVIČ Ramiz. HORVAT Franc, PETROVIČ Mlodrag, VOČANEC Ivan, VOČANEC Jožef, VOČANEC Peter, NOVOGRADEC Ivo. SAVIČ Veliko. MALGAJ Pavla, OCVIRK Stanislav. LESKOVŠEK Franc, MILOVANOVIČ Zoran, VIGNJEVIČ Sretko, DORDEVIČ Dragoslav.
Umrla sta: SVEČAK Vida In OBREZ Anton.
V JNA so odšli: POPOVIČ Ljubomir, ŽI-VANOVIČ Živorad, LONČAR Ivan, MLAKAR Drago, GUTENBERGER Franc.
MISLI
Nihče se tolikokrat ne moti kakor tisti, ki trdi, da je nez-motliv.
Povprečneži navadno obsojajo vse, čemur niso kos.
Ko nas pregrehe zapustijo, nam laska misel, da smo mi tisti, ki jih zapuščamo.
V velikih stvareh se kažejo ljudje taki, kakršni bi morali biti, v malih se kažejo taki, kakršni so.
VRETENO
1. predlog, 2. povratni os. zaimek, 3. kesanje, 4. velik ogenj, 5. tatinske ptice, 6. iglasto drevo, 7. nemški denar (množ.), 8. naše pristanišče, 9. vodna žival, 10. ploskovna mera, 11. polmer.
Tovariš uredniiik!
Prosim objavite v Cihkamar ju mojo zahvalijo.
Tovarišema Maksu Poleniiiku, zaposlenemu v titanovem dioksidu v Cinkarni ter Islamu Meh-diju, kemijski tehnik, sedaj zaposlenemu v Dravskih elektrarnah v Mariboru obrat Laško se zahvaljujem za novoletno čestitko 1974 tar za večkratne obiske. Nista pozabila na svojega nekdanjega sodelavca. Res imata v srcih sočutje, da me obiščeta kot težkega invalida, bolnika priklenjenega na posteljo. Še enkrat jima 'izrekam »Srčna hvala«,
KOŠNIK Karel, Letuš 13, Šmartno ob Paki
Malo za šalo
NASPROTNO
Neki moški je šel ponoči skozi park in nenadoma zaslišal v grmovju obupno vpitje in stokanje.
»Ali koga morijo?« je zaklical. Zavladala je tišina, nato pa je iz grmovja odgovoril moški glas:
»Nasprotno, prav nasprotno.«
IMENITNO
»Ali poznaš zgodbo o nuni in črncu?« je vprašala neka žena svojo prijateljico. »Ne«. »Jaz tudi ne, ampak najbrž je imenitna.«
tez. m , : , m mmm
IZKUŠNJA
V malih oglasih našega dnevnega tiska je bil objavljen tale oglas: »Mlada, srečno poročena žena išče iskušeno žensko, ki U ji razložila, kako naj se spre z možem, da bo dobila novo obleko.«
KDO JE OCE?
»Mama, zdi se mi, da bom dobila otroka,« je rekla materi sedemnajstletna hči...
»In kdo je oče?«
»Odkod naj to vem? Mar mi nisi prepovedala, da bi dolgo hodila z enim mladeničem?«
SIGUREN USPEH
Mlado dekle je obiskalo italijanskega skladatelja Franca Alfana s prošnjo, da bi preizkusil njen glas. Ko je odpela, ali bolje rečeno odvreščala neko romanco, je vprašala:
»Torej, maestro, ali lahko pričakujem, da bom uspela s svojim glasom?« »O, da, gospodična!« jo je potolažil skladatelj, »ob požaru ali brodolomu vam bo vaš glas zelo prav prišel.«
Pri marsikaterem avtomobilu ne veš, kaj je bolj nevarno: konji v motorju ali osel za volanom!