Stev. 30 _ ?TUJ, 27. julija 1956 Letnik fX. Glasilo SZDL ptujskega okraja — Uprava in uredništvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Telefon 156, NB Ptuj žtev 643-T-206 — Ure- juje uredniški odbor — Odgovorni urednik Janez Petrovič — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din, polletna 250 dinarjev Po brionskem sestanku Brionski sestanek je za nami, vendar v svetovni javnosti . še vedno razpravljajo o tem do- godku. Večji del svetovne jav- nosti si je edin v tem, da je šlo v tem primeru za srečanje iz- rednega pomena, so pa tudi ljudje, ki ga ocenjujejo skozi očala svetovne razdeljenosti na bloke, takšni, ki se ob situaciji, ko na vseh koncih in krajih odstranjujejo posledice hladne vojne, še vedno mislijo na raz- mere napetosti in negotovosti. V skupni izjavi treh državni- ^ kov, ki je strnila njih misli inn poglede na prizadevanja zal mednarodno zbližanje, so naka- j zali pot, po kateri je v medna- | rodnih odnosih treba iti, da bi dosegli sporazumne rešitiie tam, kjer so za to pogoji že ustv>ar- jeni. Neumestno je misliti, da ena- kost v pogledih na ta vprašanja in v skupnem prizadevanju za utrditev miru pomeni morda že tudi ustanovitev »novega btofca«, »Tievtralističnega«, ka- kor bi ga gotovi krogi imeno- vaii, ker je ravno nasprotno; smisel zbliževanja teh držav je Ttttmo v razbijanju blokovskih pregraj, od katerih ni imel nik- do koristi razen tistih, ki so bi- li zainteresirani n-a vseh obli- kah hladne vojne. Trije državniki so torej s sifojo brionsko izjavo dali sve- tu novo tJeliko pobudo za po- gumno utiranje nove poti pri zboljševanju mednarodnih od- nosov. Obisk iz Kambodže Nekaj dni po brionskem se- stanku je prišla v našo državo delegacija najvišjih predstavni- kov Kambodže (države v okvi- ru Indokitajske unije) s prin- cem Sihanukom na čelu. Tudi Kajubodža se je uvrstila med države, ki si prizadevajo zago- toviti vso veljavo načelom ak- tivne in miroljubne koeksisten- ce, kakor tudi za odstranitev nerazumevanja, trenj tn so- vraštva med državami vsega sveta. Nova nemška pobuda Po glasovih iz Zahodne Nem- čije pripravlja zahodnonemška vlada novo noto velesilam v pogledu nemške združitve. Po tem načrtu bi naj irprašanje združitvi Nemčije rešili isto- časno z vprašanjem splošne raz- orožitve. O tem vprašanju je govoril pred nedavnim tudi Eden, ki je izrazil upanje, da bo prišlo do novih pogajanj med zahodnimi velesilami in SZ, ki bi lahko privedla do ponovne združitve Nemčije. Težave francoske vlade Zaradi vojne, ki jo vodi francoska vlada v Severni Afri- ki, je nastala v državni blagaj- ni velika praznina. Finančni minister je pripravil načrt re- šitve tega vprašanja. Toda tre- nutno ni nobenih izgledov, da bi njegov načr* uvedbe novih davkov za kritje stroškov voj- ne v Alžiru bil tudi sprejet. Tako se je francoska vlada znašla v položaju, da bo mora- la zahtevati glasovanje o zaup- nici. Predsednikov obisk pri grškem suverenu Predsednik Tito in njegova soproga Jovanka sta v sredo, dne 25. julija, na grški^n otoku Krfu preživela s svojima gosti- teljema kraljem Pavlom in kra- ljico Frederiko ter člani njune družine. Dopoldne so napravili kreulš! izlet s čolni do krfskega pristanišča, popoldne pa so si ogledali palačo Achilleon«. kjer je zdaj muzej. Nižje gimnazije vplivajo na kulturno in prosvetno raven svoje okolice Analiza • uspehov na nižjih gimnazijah ptujskega okraja je pokazala več subjektivnih in objektivnih vzrokov neuspehov na šolah Skoraj na vseh šolah tožijo, da je učni načrt preob- sežen in razvojni stopnji dija- kov neprimeren, ker vsebuje preveč balasta, ki ni otroku v korist, pač pa rnu jemlje ogro- mno delovnega časa. V kmečkih gospodarstvih so otroci od 11 do 15 let dobro uporabljiva delovna sila, s ka- tero starši računajo in jo upo- rabljajo za delo. Cesto je ne- vispehom tudi vzrok več kilo- metrov dolga pot do šole in od šole domov. Mnogi učenci živi- jo v vaseh, ki še niso elektrifi- cirane in se tudi zvečer ne mo- rejo učiti. Kjer so šolski kolektivi kakor koli uspešno premagovali ovire in stali učencem ob strani, so ustvarili čut pripadnosti in po- nos, da obiskujejo nižjo gimna- zijo. Vedenje in mentaliteta di- jakov sta se izpremenila. Četudi bi šolska reforma pre- obrazila nižje gimnazije, bo vendar morala obdržati v neka- terih krajih tako obliko šole, ki bodo kakor doslej nižje gimnazije dvigale kulturno in izobrazbeno raven svoje oko- lice. Na 11 nižjih gimnazijah z 58 oddelki je bile preteklo leto skupno 1995 dijakov, od kate- rih je konec leta izdelalo 1254 učencev (62%) Ker bo konec avgusta polagalo 444 učencev popravni izpit, se bo uspeh še izboljšal. Najboljši uspeh izkazuje niž- ja gimnazija v Središču (76%). Uspeh pa ni stvaren, ker je bil kriterij vse preveč popustljiv, čeprav ima Središče idealne po- goje za delo na nižji gimnaziji. Na drugem mestu sta nižji gimnaziji v Makolah in Maj- šperku z 69% uspehom. Na obeh šolah daje nižji gimnaziji osnovna šola dijake s solidnim znanjem. Uspeh odgovarja de- janskemu stanju Pomembne uspehe sta dosegli tudi nižji gimnaziji v Cirkula- nah in Tomažu (66,73%). Mlad in delaven kolektiv je na šoli v Cirkulanah gledal predvsem na nazornost pri pouku. Za po- uk biologije je uredil poizkusni vrt, toplo gredo, akvarij, terarij in alpinet. Pod okrajnim povprečjem so nižje gimnazije v Markovcih, Ormožu, Lovrencu in Gorišnici. Neuspeh temelji deloma na iz- koriščanju otrok za težko do- mače delo, deloma na pretirano strogem kriteriju ocenjevanja. Zato izkazani uspehi niso real- ni. V zadnjem šolskem letu je šolski obisk razveseljivo pora- rastel in je znašal povprečno 94 odst. Znak, da so se kmečki prebivalci začeli zavedati po- mena boljše i2«>brazbe. Neugoden šolski koledar, hud mraz, gripa in ponekod popla- ve so v preteklem letu ovirali dosledno šolsko delo. Uspehe so zmanjševali tudi prenapolnjeni oddelki, pomanjkanje kadra in razumski stopnji primerni uč- beniki, -na. V nedeljo, 22. julija t. L, je bila na ptujskem gradu otvoritev oddelka NOV ptujskega imuceja V iVllribom, 4.-5. avgusta 1956 v soboto in nedeljo, 4. in 5. avgusia 1956. bo v Mariboru !!• gasilski festival Sovenije, mani- festacija prostovoljne službe in pomoči ljudstva ob vsakem ča- su in v vsaki nesreči. Na ta festival se pripravlja nad 10.000 gasilk in gasilcev, ki bodo v po- vorki, v uniformah, v opremi, s stroji m napravami pred pred- stavniki ljudske oblasti in mno- žičnih oganizacij, pred visokimi gasilskimi funkcionarji manife- stirali pripravljenost tudi v bo- doče kot doslej biti našemu ljudstvu vedno in povsod v po- moč v vsem. kar ščiti in varuj« premoženje naše družbene skup- nosti in državljanov in lahko mimo pričakujemo, da bo dal II. gas'-lski festival v Mariboru našemu gasilstvu novo vsebino dela, nove pobude za vključeva- nje državljanov v gasilska dru- štva in da bodo gasilska dru- štva rada prevzela- tudi nove naloge. Vsakodnevna življenjsika pira. ksa nam potrjuje, da ne morejo biti gasilci naše domovine sa- mo to, kar so bili od vsega na- stanka gasilskih društev in da se več ne zadovoljujejo s poro- čili, da So zadušili toliko in to- liko požarov ter preprečili toliko škode, temveč z ugotovitvijo, da PreUatdnik Tito in grški kralj Pavel f. so vedno aktivnejši v preven- tivni službi, ki več ne dopušča, da bi prišlo na ta ali drug na- čin do nesreč, ki ne paiznava edino požara za našo nesrečo, temveč tudi tatvine, malvsrza- cije. razsip(ništvo, neprevidaiost in skratka vse, kar nam lahko povzročil toliko šlcode kot požar in celo večjo škodo. Ob vsem tem se tudi marsikje več ne odzivajo samo na klic sirene, temveč posredujejo povsod, kjer smatrajo, da je njihova inter- vencija, opozorilo, nasvet in pri- poročilo potrebno. Vse to pa ni sa^mo dolžnost gasilca, tanveč dolžnost vsakega našega člana SZDL. Ko zatuli sirena. Lahko marsikje ugotovimo, da bežijo na zborno mesito samo gasilci, da beži na kraj nesreče rešilni avto in avto TNZ, dočim mno- gi prebivalci, člami organizacij mimo čakajo na poročila, kaj se je zgodilo in koliko je škode. Ljudje, ki so stalno budni nad ljudskim premoženjem, ki ga stalno varujejo pred zlorabo in nesrečo, ki so stalno priprav- l.i€nd storiti vse, da se nevarno- sti preprečujejo in odpravljajo, zaslužijo priznanje dobrih čla- nov SZDL in gasilskih organi- zacij in v takih vr,a-tah ne bo manjkalo mladega naraščaja in novih odraslih članov. Na II. gasilski festival se pri- pravlja iz ptujskega okraja nad 300 mladih gasilk, ki bodo na- stopile s simboličnimi vajami z ruticami in nad 200 gasilcev, ki bodo nastopili pri vajah z lest- vami. Da bo nastop uspel, potrebaac še predhodne vaje in za te pa razumevanje vsen, ki dovoljujejo in omogočajo mla- dini, da se lahko udeležuje vaj. aNstOD na stadionu »Zelesaiičar- ja« v Mariboru bo vsem gledal- cem pravo zadoščerije, zlasiti pa nastopajočim. Program fesjfcivala bo nedvomno privabil toliko ljudi v Maribor, da bo ta dan doživel obisk kot ga že dolgo ne pomni. J. B. IN NOVE MLADINSKE ORGANIZACIJE Mladinci predvojaške vzgoje iz krajev Markovci, Podgorci, Gorišnica. Desternik, Makole in iz dela Rogoznice so se po uspešnem petnajstdnevnem ta- boi'jenju pri Lovrencu na Drav- skem iK)lJu pred nekaj dnevi vrnili na svoje domove. Kot pri prejšnji izmeni z ve- seljem ugotavljamo tudi pri tej zadovoljive uspehe. Ustanovitev 11 osnovnih mladinskih organi- zacij bo razveseljiva zlasti za kraje, kjer teh organizacij ni bilo ali pa je v njih delo po- pustilo. V 12 vaseh, kot n. pr. v Markovcih, Zabovcih, Novi vasi pri Markovcih, v Spuhlji, Sobe- tincih, Podgorcih, Podvincih, Rogoznici, Kicarju, Stojncih in Deslerniku mladina ni imela svoje organizacije, se ni udej- stvovala v društvih in organi- zacijah, razen nekaj izjem, ki se udejstvujejo v gasilskih dru- štvih in drugod. Sekretarji no- voustanovljenih organizacij so se udeležili seminarja, ki je bil pri Lovrencu. Po vsem lahko sklepamo, da bodo nove orga- nizacije LMS pri svojem delu veliko dosegle, zlasti če se bodo njihovi funkcionarji in člani s takim veseljem lotevali nalog, kot so ga pokazali ob ustano- vitvi organizacij. 22. iu':i so tudi pri Lovrencu dostojno proslavili. 135 mla(Mn- cev predvojaške vzgoje je bilo sprejetih v LMS. Na tej pri- srčni slovesnosti so sprejeli predsedniki organizacij LMS od tov. Jožeta Predi kaka in tov. F^iksa Bagerja, funkcionarjev OK LMS, za svoje organizacije potrebne listine in dokumente. Za Markovce jih je prejel tov. Janez Strelec, za Novo vas tov. Viktor Veršič, za Zabovce tov. Ignac Bračič, za Podvince tov. Franc Pihler, za Spuhljo tov. Alojz Bezjak, za Rogoznico tov. Alojz Lovrenčič, za Desternik tov. Alojz Petrovič, za Sobetin- ce tov. Alojz Znidarič, za Pod- gorce tovariš Ciril Nemec, za Stojnce tov. Franc Smigoc in za Kicar tov Albin Peharda. Ob slovesu mladincev od starešin taborjenja se je videlo, da je 15-dnevno bivanje mladih ljudi pri Lovrencu mnogo do- prineslo k njihovemu strokov- nemu in splošnemu napredku in jim želimo doma in povsod, kjer se bodo udejstvovali v smislu danih obljub in napravljenih načrtov, obilo uspeha. F. B. Iz tehničnih razlogov je »Ptuj- ski tednik« tokrat tiskan samo na ?t'n'h straneh. UPRAVA IZ PTUJA V soboto, 28. julija t. 1.. a^obnega spomenika naroogled na postavko za socialno skrbstvo in zdravstvo {TToračuna Občinskega ljudske- ga odbora Gorišnica nam s svo- jimi številkami marsikaj pove. Za obe postavki predvideva 5.696.000 dinarjev. Do konca meseca maja je bilo že izčrpa- nega 2,477.936 dinarjev. Torej niti polovica leta, pa je že sko- raj polovica proračunskih sred- silev izkoriščerih. Morda se bo znašel nekdo in bo dejal, da i.očemo s prikazovanjem teh •:.tevilk nekomu nekaj »naprej metati« (kakor pravijo naši ljudje) in da smo toliko nesoci- alni, da najprej denar dajemo, potem se pa s .številkami hvali- mo in trkamo na prsi s svojim .socialnim čutom, Daleč amo od lega. Namen naštevanja teh številk ima svoj globlji vzrok in pomen ter namen. Pomislimo .samo na bedne hlapčke in pastirčke, dekle in hlapce ter najrazličnejše siro- mašne kmečke dninarje, na nesnago, umazanosl, pijančeva- nje in ponočevanje. zatohlost in nehigieničnost stanovanj, ne- urejene hleve, gnojišča in stra- nišča, raztrgano obleko, neza- dostno in neredno prehrano, nepi-avično koriščenje otroške- ga dodatka za potrebe staršev namesto otrok, zmanjšanje te- lesne odpornosti, nereden šolski obisk, nezadovoljiv šolski uspeh, diiševno in telesno defektnost, nezavarovanje kmečkih delav- cev, nekontrolirano potovanje hlapcev in dekei ter pastiric od gospodarja do gospodarja, šmamico in kvinton ter žganje, na koncu pa še poleg nebroj podobnih primerov. Dom one- moglih in starostne podpore ter bolnice na »račun občine, to je skupnosti. Upamo, da bo bralec razumel, na kaj smo hoteli po- kazati s tem naštevanjem. Poleg organov ljudske oblasti, ki se bavijo z vsemi mogočimi problemi socialnega skrbstva in zdravstva, bodo morali začeti posvečati vedno večjo pozornost vsem mogočim nepravilnostim na tem polju vsi naši ljudje, vse naše množične organizacije, vsak posameznik. Socialnega in zdravstvenega stanja našega prebivalstva ne bomo mogli dvigniti samo z najrazličnejši- mi podporami in prispevki, ki probleme samo trenutno rešuje- jo. Občina, to je skupnost, bi imela mnogo manj najrazličnej- ših izdatkov (ki so deloma upravičeni, deloma neupraviče- ni), če bi se ljudje zavedali, da bi se dal marsikak dinar pa- metneje in koristneje porabiti, če bi skušali doma in pri sose- dih odpravljati včasih le pre- hude napake, od katerih smo jih nekaj našteli že zgoraj. Kritiziranje davkov, taks in doklad ter drugih dajatev sKup- nosti bi moralo odi>asti, če bi ljudje raje premišljevali, kako priti do isredstev, na drugi stra- ni pa, kako bi se nabrana sred- stva uporabila, tako da bi se stekala nazaj v korist plačeval- cev, ne pa da gredo v delno ko- rist posameznikov, ki si neka- teri pomoči skupnosti prav ma- lo ali pa nič ne zaslužijo, ker so si težkega položaja sami kri- vi. Naloga vseh ljudi je in bo še nekaj časa, da bodo kazali na nepravilnosti in jih skušali sa- mi odpravljati, s čimer bodo koristili sebi in skupnosti. Na- loga občinskega ljudskega od- boi-a, njegovih svetov za social- 110 politiko, zdravstvo in var- stvo matere in otroka oziroma družine bo v bodoče (če ne prej pa v jesenskem in zimskem ča- su), da bodo našim ljudem z naj- različnejšimi predavanji, v šo- lah in tečajih z literaturo in s pisanjem v časopisih, z obiski na domovih in podobnim kazali na napake ter jih skušali od- pravljati. Na polju socialne politike in zdravstva je še mnogo dela, da bodo postali naši ljudje bolj zdravi, bolj pomoči nepotrebni in bolj človeški. -In- Obvestilo Obveščamo kmetovalce, čla- ne in nečlane KZ, da bomo mlatili z dvema mlatilnicama pri Ignacu Rajhu v Štukih za področje Rabelčja vas, Stuki, spodnji del Mestnega vrha, pri Simonu Skazi v Krčevini 14 za področje Krčevina, pri Lizi Pe- tek v Grajenščakt 1 za področ- je Grajene, pri Francu Krepflju v Grajenščaku 14 za področje Grajenščaka, pri Francu Sužni- ku v Krčevini pri Vurberku za področje Gornje Krčevine in pri Jožetu Holcu v Orešju za pod- ročje Orešje. Interesenti naj se takoj prija- vijo pri imenovanih, kjer bo mlatev za posamezno področje, da se bo mlatev ob primernem številu interesentov lahko pri- čela takoj. Za mlatev bodo pobirali mla- tilničarji 8 odstotkov mlatilni- ške merice brez plačila v de- narju, kakor jc to predpisano p# uredbi. KZ Ptuj Živahna dejavnost ptujskega Aerokluba Od 19. do 22. t. m. so bili na letališču v Moškanjcih letalski skoki. Skakalo ,ie 22 mladincev, od teh dve ženski. Izvršenih je bilo nad 50 skokov. 12 mladin- cev je skakalo prvič; sedem od teh se pripravlja za B-diplo- mo. Pričakovati je, da bodo ostale skoke opravili že v pe- tek, ko se bo letalo vrnilo iz Murske Sobote v Ptuj. Jadralci so doslej že dvakrat taboi-ili. Prvega taborjenja, ki je trajalo tri tedne in je bilo združeno z Aeroklubom v Mur- ski Soboti, se je videležilo H učencev, drugega, ki je bil na- menjen Ptujčanom, pa 12. Glav- ni namen taborjenja je bil, dati udeležencem osnovo za začet- niško letenje Precejšnje število udeležencev je že samostojno letelo, 8 tovarišev pa se pri- pravlja na samostojen polet. Aeroklub je dobil letos 25 do- voljenj za samostojne polete. Velik uspeh Aerokluba je v tem. da so jadralci poleteli že 13. maja (drugi v Sloveniji). Po učnem programu je bilo letos predvidenih 1200 startov, po za- slugi upravnika letalske šole Moškanjci, tov Maleka, pa jih je bilo opravljenih že 1600. Aeroklub je pred kratkim do- bil jadralno letalo »Weihe«, s katerim bodo leteli v aeroza- pregi. Čakajo le še na ustrezno motorno letalo, ki ga bo poslala Letalska zveza Slovenije pred- vidoma prihodnji teden. Motor- ni piloti so že pričeli s svojimi poleti. Velik dogodek za Aeroklub bodo skoki s transportnega le- tala Ju 52, ki bo prispelo v Moškanjce konec avgusta. 2e čez tri tedne pa prispe manjše letalo »PO — 2«. Tako bodo prebivalci iz oko- lice Moškanjc in ostali gostje imeli izredno priložnost tudi to- krat občudovati spretnost in požrtvovalnost naših mladih padalcev. 50 letnica PGD Molkanici v nedeljo, 22. .julija, je slavi- lo PGD Moškanjci pomemben jttbilej — 50-letnico obstoja. Društvo se je na ta pomemben praznik pripravilo s posebno bogatim sporedom in jc obenem razvilo prapor. 50 let dela v Moškanjcih ne pomeni samo 50 let gasilskega dela, temveč pomeni tudi v na- rodnostnem oziru jubilej, s ka- terim se ne more ponašati vsa- ko društvo, ki je morda še celo starejše. Ce datira začetek dela v teni društvu v leta od 1900 do 1906, ko je bilo društvo usta- novljeno, ko je bil nemški raz- narodovalni pritisk precej mo- čan in je ustanoviteljem uspelo ustanoviti društvo s slovenskim poveljevalnim jezikom (kar je bila redkost v tistih časih), pač moramo priznati, da je bilo tre- ba precej dela, žrtev in truda. Ampak Moškanjčani so vzdr- žali. Čo so dobivala tedaj usta- novljena društva najrazličnejšo pomoč od avstrijskih oblasti, to pač ni bil primer za Moškanjce, ki so bili trn v peti lujim oblastnikom. 2500 goldinarjev so zbrali Moškanjčani in kupili ročno brizgalno. Nekoliko pa so pomagale tudi slovenske poso- jilnice. Neredko je padla na pogumne in zavedne slovenske nrvoškanjske gasilce žgoča bese- da. Prvo in drugo svetovno vojno ter čas med njima je preživelo društvo kot vsa ostala društva v nenehnem boju za obstanek, xa napredek. Šele po zmagoviti drugi svetovni vojni so stopili tudi Moškanjčani na edino pra- vo pot, pot socialističnega ga- silstva^_ Od ustanovnih članov sta či- la in zdrava dočakala ta po- membni jubilej tovariša Šegula in 2upec, ki sta prejela na slavnostni seji zlati znački za 50-letno delo v gasilski organi- zaciji. Obema najprisrčneje če- stitamo! Pester spored (kres, baklada, streljanje, budnica, slavnostna seja, proste vaje članov in čla- nic, razvitje prapora) je bil skrbno pripravljen in je več stoglavi množici domačih in tu- jih gasilcev ter prijateljev ga- silstva pokazal, da stoji PGD Moškanjci danes na trdnih no- gah in da ima pred seboj lepo bodočnost. Posebej moramo omeniti vodilne tovariše Muhi- ča Franca, Petka Franca in Bezjaka Alojza, ki s svojim ne- umorni..i delom dajejo zgled resnično nesebičnega dela. PGD Moškanjci ob njihovem pomembnem jubileju najiskre- neje čestitamo in želimo, da bi društvo še naprej tako smelo in nesebično delovalo na polju jugoslovanskega socialističnega gasilstva. -LN- Priznanje Učiteljskemu pevskemu zboru Emil Adamič v tuimi Kakor je pisalo niše dnevno časopisje, je Učiteljski pevski zbor, t. j. UPZ Emil Adamič, le- tos obhajal 30-letnico svojega obstoja, Da bi tej pomembni obletnici hkrati pa kvaliteti pevskega zbora dali večji po- udarek, je nastopil UPZ na ljubljanskem festivalu kot edi- ni amaterski zbor z odličnim uspehom. Nato je krenil zbor na kratko potovanje po Fran- ciji in Švici, kjer je bil pri svo- jih nastopih na koncertih, ra- dijskem prenosu, televiziji, sne- manju na trak sprejet z na- vdušenjem in lepim prizna- njem. V Strasbourgu n. pr. je izšla naslednja ocena z naslovom: Znamenit zbor v Palais des fe- tes — Slovenski učiteljski pev- ski zbor Adamič iz Ljubljane: Odsotni ne vedo, da so zamu- dili priložnost, poslušati izvrst- ni zbor slovenskih učiteljev Emila Adamiča iz Ljubljane. Sestoječ iz 80 članov se je odli- koval s svojo dovršeno homo- genostjo. Glasovi so lepi, pleme- niti in dobro šolan;. Kar prese- neča, ni samo obseg, ampak tu- di kakovost zbora pa tudi nje- gova preciznost. Zborovodja tov Jože Gregorc, goji bogastvo barv, natančno izdeluje do podrobnosti, a ustvarja celoto, ki tako tvori izredno prožen inštrument. Stre- mi za dovršenostjo. Slutiš, da je obdan s spoštovanjem in simpatijo vseh pevcev. Glede sporeda je treba reči, da ima čudovito moč in pestrost ikone; dela, ki jih vsebuje, so dragulj zelo nacionalnega re- pertoarja, Moč izžarevanja pre- prostih in močnih čustev, ki jih posreduje, je taka, da se jim noben ljubitelj glasbe ne more upreti. Obda)a jih posebno prijetno vzdušje. Jugoslovanski generalni kon- zul tov. Milic Marko (pod či- gar pokroviteljstvom je bil koncert) se jc mogel prepričati o toplem odobravanju pri iz- vajanju programa. v nedeljo, 22. julija t. L, je borlsko letov'išče že drugič ob- iskala folklorna skupina tovar- ne, »Varteks« iz Varaždina in nastopila z godbo, plesi in pet- jem pred številnimi gosti in ob- iskovalci tega letovišča, kot »ia primer iz Maribora, Ptuja, Ca- kovca, Varaždi.na in drugih bližnjih in oddaljenejših kra- jev. Letošnje neugodno vreme in tudi razmere v turizmu močno vplivajo na obisk letovišč Bori in Dom nad Dravinjo, kljub te- mu pa so nedeljski dnevi v obeh prav prijetni, zlasti ko pridejo na obisk In oddih vesele skupi- ne delavcev in nameščencev, ki si ob petju in plesu ter prijet- nih razgovorih naberejo novih moči za trud in napore v novem tednu. Gostje na terasi letovišča na Borlu Prometna nesreča s smrtnim izidom 23. julija zvečer ob 19. uri je prišlo v Ptuju v Rajičevi ulici do prometne nesreče, ki je za- htevala življenje organa LM iz Ptuja Antona Mariniča. V omenjenem času je Marko Korošec s tovornim avtomobi- lom prehitel motorno kolo, na katerem se je peljal Anton Marinič iz Ptuja s spremlje- valcem Ravno med prehiteva- njem pa je motorno kolo zašlo na kup gramoza, ki je povzro- čil padec obeh motoristov. Med- tem ko je Mariničev spremlje- valec odnesel le manjše praske, je sam padel tako nesrečno pod zadnje kolo tovornjaka, da mu je šlo preko glave. Marinič je bil na mestu mrtev. MariliorSiU teden od 27. vn. do 5. vm. 1956, Mariliorskl teden od 27. vn. do 5. vm. isse, Mariborski teden oa 27. vn. do 5. vni. 19^6, v Markove h pripravljajo lifiriM mm Mmn in niče Upravni odbor Kmetijske za- druge v Markovcih se je lotil letos resnega dela ter si vse- stransko prizadeva, da bi svojo dejavnost razširil tako, da bi gospodarsko čimbolj pomagal .svojim članom Kljub doseda- njim težavam beleži zadruga prve vidne uspehe v svojem razvoju. Lanskoletna bilanca je izlcazala 321.710 dinarjev dobič- ka, ki bi pa bil brez dvonva večji, če bi poslovanje prejš- njih let bilo aktivnejše. Trgovi- na je na pr. imela prej le 300 do 400 tisoS dinarjev mesečne- ga prometa, sedaj pa znaša njegova mesečna vrednost sko- raj 1 milijon. Letos so iz lokalnih finančnih virov uredili v zadružnem do- mu novi gostinski obrat. Tako služi vsaj polovic? ZD s svojimi gospodarskimi prostori svojemu namenu, v njem so razen go- stilne še trgovina s potrebnimi skladišči zadružna in krajevna pisarna, pošta in enodružinsko stanovanje. Upravni odbor KZ se je doslej mnogo trudil, da bi izposloval kredit za dograditev zadružnega doma, zlasti dvora- ne, toda povsod je naletel na nerazumevanje. Na nedavni seji upravnega odbora je bil govor o vrsti važnih nalog in problemov, ki jih bo treba v bližnji bodočno- sti rešiti. Zatiranje rastlinskih škodljivcev bi moralo biti v bo- doče doslednejše in bolje orga- nizirano. Letošnje razkuževanje sadnega drevja in krompirja je bilo uspešnejše kot lani, ker so kmetovalci sami iz leta v leto bolj uvidevni in dobro vedo, da so nerazkužena področja (če- prav so le-ta še tako majhna) nevarno žarišče novih okužb. Izdatno jc pomagala letos nova motorna škropilnica, ki jo je nabavila zadruga. Glavna točka je bilo sklepa- nje o ustanovitvi lastne mizar- ske delavnice in mesnice, o če- mer je odbor že prej mnogo razmišljal In pripravil vse po- trebno, da bi oba obrata začela poslovati že 1. avgusta. Meso bo dobavljala Mesnina v Ptuju, ker zaenkrat ne nameravajo klati doma. Z ustanovitvijo do- mače mizarske delavnice se bo zadruga gospodarsko okrepila in si finančno nekoliko opomo- gla. Cisti dobiček delavnice na- meravajo uporabiti za dograditev zadružnega doma Tudi dogra- ditev sama bo mnogo cenejša, ker bodo pri notranji opremi dvorane prevlado\'ala mizarska dela. Zadruga je naročila mlatilni- co in upajo, da jo bodo lahko že letos praktično uporabili. Člani odbora so se seznanili z vsebino Kardeljevega referata o zadružništvu, da bi mogli la- že tolmačiti svojim članom na- čela naše zadružne politiko. Do- sedanji uspehi, sprejeti sklepi Markovci niže Ptuja in razumišljanja odbora o novih nalogah obetajo kmetijski za- drugi v Markovcih uspešen .::.voj, saj -se že sedaj uvršča med najaktivnejše zadruge v okraju. 30. julija 1809. Po drugi bitki pri Wagramu, dne 6. julija 1809, v kateri je Napoleon popolnoma stri avstrijsko vojsko, je dpspel 30. julija 1809 v Ptuj oddelek francoskih lovcev pod povelj- stvom generala Houga. Od tega oddelka je ostalo v Ptuju 116 mož za mestno posadko, 70 mož pa je bilo odposlanih v Ormož. Ta posadka se je mudila v Ptu- ju do 19. septembra, 1. julija 1919. Tega dne je bilo ustanovljeno v Ptuju delavsko izobraževalno društvo »Svobo- da^. Društvo je imelo tudi svo- jo knjižnico, ki je štela preko 400 knjig. Gojilo je tudi petje, prirejalo gledališke predstave, poučna predavana s skioptični- mi slikami in izlete. Obstajal je tudi telovadni odsek in tambu- raški zbor. 1. julija 1919. Tega dne so odprli v Ptuju slovensko g^. .- beno šolo, ki jo je vzela v svo- jo upravo ptujska mestna obči- na. Ptuj je bil za Ljubljano pr- vo slovensko mesto, ki je usta- novilo glasbeno ?olo. Prej je bil to nemški zavod ustanovljen že v letu 1878 kot Musikverein. Program PRIREDITEV OB II. ŠTUDENTSKEM TEDNU v GORISNICI od 5. DO ti. AVGUSTA 1956 SOBOTA, 4. avgusU: ob 20.30 otvoritev; ob 21.00 uri Carlo GkJdoni; Krčtnarica Mirandolina, komedija. Igrajo člani sekcije IZUD Ruda Sever. Predstava na prostem na Miklovem dvorižču. V primeru dežja v Zadružnem domu. NEDELJA, 5. avgusta: ob 8.00 slbvesnost na občinskem pokopališču v spomin na padle študente v NOB; ob 20,30 li- terarno-glasbeni večer. Izvajajo člani sekcije v prostorih Nižje gimnazije. PONEDELJEK, 6. avgusta: ob 16.00 namiznoteniški tur- nir (Zadružni dom). TOREK, 7. avgusta: ob 20.00 šahovska simultanka jugo- slovanskega velemojstra Vasja Pirca (Zadružni dom). SREDA, 8. avgusta: ob 16.00 moštveno tekmovanje z zračno puško (Zadružni dom). ČETRTEK, 9. avgusta: ob 18.00 turistična kolesarska dirka Gorišnica—Ptuj—Gorišnica; ob 20.30 I.gnac Voljč: O naši kmetijski politiki (v prostorih Nižje gimnazije). PETEK, 10. avgusta: ob 16.30 mali rokomet »Drava« Ptuj : /Partizan« Gorišnica; pionirji — troboj; Drava : JLA (Ptuj) : PAK (na igrišču »Partizana); ob 20.30 STRINDBERG: Oče. Drarna. Uprizoritev slušateljev Akademije za igralsko umetnost iz Ljubljane. Gostovanje v ptujskem gledališču. SOBOTA, 11. avgusta: ob 16.30 turnir v odbojki za pokal »Ptujskega tednika«, igrišče »Partizan <; ob 21.00 Strindberg: Oče. Drama. Gostovanje v Zadružnem domu v Gorišnici. NEDELJA, 12. avgusta: ob 8.00 tekma koscev (ob pesni- škem mostu v Gorišnici); ob 9.00 finale turnirja v odbojki za pokal »Ptujskega tednika«, igrišče »Partizan«; ob 14.00 mi- ting 'na igrišču »Partizana«. Sodelujejo društva »Partizan«, PGD, slušatelji Višje šole za telesno vzgojo iz Ljubljane in množične organizacije. ZAKLJUČEK. LJUDSKO RAJANJE. Prijave za posamezne panoge sprejema sekcija Gorišnica najpozneje do 31. julija 1956. PTUJ, 27. JULIJA 1956 3 M Mm li tt Mm V ptujskem okraju ima pouk v 44 šolskih stavbah 41 osnov- nih šol in 10 nižjih gimnazij. Na vseh šolah poučujejo v dveh izmenah in ponekod celo v treh. Pomanjkanje učilnic po- staja od leta do leta bolj i>ere- če. V zadnjih letih so zgradili tri nova poslopja in šest popol- noma obnovili, 16 poslopij pa še vedno čaka temeljite obnove in razširitve. V Kidričevem in na Kogu, kjer sploh nimajo šol- ske stavbe, poučujejo v bara- kah. Ker je potreba po novih učil- nicah vsako leto večja, bodo morali šolski odbori in Sveti za prosveto in kulturo izposlovati več kredita za obnovo, dozida- vo in gradnjo novih šolskih po- slopij, ker bo sicer šolstvo v ptujskem okraju zašlo v zaga- to, iz katere t»o izhod težaven. Stara šolska poslopja ne odgo- varjajo zdravstvenim in higien- skim predpisom. Prostori so te- sni, vlažni, slabo osvetljeni in pozimi mrzli, kar zmanjšuje uspehe pri pjouku. V 344 oddelkih osnovnih od- nosno osemletnih šol je v pre- teklem šolskem letu poučevalo 265 učnih moči. Po dva oddelka je poučevalo 49 prosvetnih de- lavcev. V prihodnjem šolskem letu še bo vedno manjkalo 69 učnih moči. Na vseh šolah so vodstva po- drobno analizirala vzroke sla- bih učnih uspehov posameznih učencev. Analize so pokazale, da je približno 20% vseh učen- cev osnovnih in osemletnih šol zaradi socialnih prilik, alkoho- lizma, kulturne in ekonomske zaostalosti v Halozah in Sloven- skih goricah duševno slabo raz-, vitih in zaradi tega v šoli ne morejo napredovati. Povprečni uspeh znaša 80 odst. in je za 6 odst. boljši od lanskega. Najboljši uspeh je v letoš- njem letu dosegla osemletna šola na Rtmču (89,5%), Breg pri Ptuju (88,4%), Hum (88,05%), Miklavž (86,47%), Ptuj (86,04%), Cirkovce (85,9%), Stoperce (85,5 odst.), Ivanjkovci (85,1%). Najbolj se je odlikovala po šolskem in izvenšolskem delu šola v Cirkulanah, ki je preje- la tudi kolektivno nagrado. -na. Vrnitev II. izmene iz Šila 24. t. m. zjutraj se je vrnila z letovanja na otoku Silo druga izmena. Otroci so vedrih in na- smejanih obrazov stopili z vla- ka. Na Šilu &o prebili tri tedne. Dnevi so bili lepi in sončni in kopanja je bilo na pretek. V koloniji so bili otroci predvsem socialno šibkih staršev. Ogledali so si razne znamenitosti in po- sebnosti krajev Dobrin j in Vrb- nak. tipičnih primocnsikih mest. Otjnoci so se kmalu privadili kolektivnemu življenju in bili ob vsaki priložnosti priprav- ljeni pomagati drug drugemu. Vsi otroci so ob izdatni in okusni hrani pridobili na teži in se zdravstveno precej utrdiU. P. Strelci letujejo v Portorožu v biseru naše Istre — Porto- rožu, si je Strelska zveza Slo- venije uredila lep počitniški dom za svoje članstvo in njiho- ve ožje sorodnike. Cena jc dnevno le 250 dinarjev in še 30 dinarjev kopališčne takse. Ni tu luksuza, vendar je tu prijet- nejše, neprisiljeno, bolj domače in sproščeno. Obala je blizu, greš pa kamorkoli hočeš. K na- šemu delu obale so radi priha- jali tudi inozemci, ker tu je vladal živžav, krik in vik, mladina se je zabavala z žoga- mi, starejši pa so sklepali po- znanstva, kvartali, kramljali ter se smejali veselo razpolože- ni mladini. Predpoldne je pre- hitro minil in treba je bilo k obedu. Osebje doma, nadvse prijaz- no, posebno upravnik in njego- va soproga, gospodinja, so dali vse od sebe, da je nam bilo čimbolj prijetno in ugodno. Obedu je sledil počitek, nato zt^et kopanje, izleti ali kar se je komu ljubilo. Do našega pri- hoda je ba. v restavraciji Ja- dran le ob sobotah ples. Naša mladina pa je izposlovala ples vsak večer ter se zabavala po- zno v noč. Dom leži na jKjbočju hriba, 200 m daleč od obale z lepim i-azgledom na morje. Ima sedaj novozgrajeno teraso, zgrajeno v rimskem stilu. Tu je kuhinja, obednica in stanovanjski pro- stori za osebje. Izlete imaš na vse strani: Beli križ, kjer sediš ob dobri, ceneni kapljici in gle- daš ob sončnem zatonu vžiga- joče luči v Trstu, ribiške ladje, ki gredo na nočni lov, kopališče Fiesa s sladkovodnim jezercem. Priljubljeni izleti so z motornim čolnom k »Ribiču«. Z vrha vidiš ravna vodna po- lja. To so znamenite soline z ogromnimi skladišči soli. Na pobočjih raste vinska trta, breskve, smokve, paradižnikov so cela polja. Kmalu bodo prišli sem" otroci iz vse Slovenije. Takih domov je več. Imajo ga invalidi, za- družna zvieza, jeklarna Ravne itd. Sčasoma bodo tudi druga podjetja in ustanove preuredila hiše v domove, tako da bo Por- torož kraj oddiha za naše de- lovno ljudstvo. Portorož nima uradov, Porto- rož je mesto hotelov, restavra- cij. Ves Portorož je samo kopa- lišče z lepimi gaji, vrtovi, parki. Palme,, ciprese, lovor, ob obali umetni nasadi, to je Portorož, to je pristanišče cvetlic. Kdor le more, naj prebije svoj dopust v Portorožu, ne bo mu žal. Z. ]\aše letotanje v Atstrijji Večkrat smo že čitali o vtisih z izletov in kolonij, tokrat pa mi naj bralci dovolijo vsaj v kratkem opisati nekaj mojih vtisov z bivanja v koloniji v Avstriji. Potovanje iz Ptuja v Ljublja- no in v Jesenice ne bi c^iso- vala, čeprav smo videli spoto- ma marsikaj zanimivega. Dru- go popoldne smo prispeli do Vrbskega jezera in se s parni- kom prepeljali v Srfdro, kjer smo letovali 3 tedne. Vseh nas je bilo 250 otrok. Z nami so bili tudi radgonski otroci, ki imajo svoj pevski zbor. Njim se mora- mo zahvaliti, da nam je bilo zelo kratkočasno ob preijevanju raznih pesmic. V lepih in sonč- nih dnevih stno se koftali v Vrbskem jezeru ali pia smo po njem čolnarilt Spoznali smo več bližnjih krajev, kamor smo odhajali na krajše in daljše iz- lete iješ in z avtomobili. Ob- iskali smo C^ovec in Gospo- svetsko polje ter si ogledali tamkajšnje zgodovinske zanimi- vosti. Na bUžnjem Magdalen- skera hribu smo si c^ledaU ne- davno odkopano naselbino. Tu- di v Beljaku smo bili in videli veliko zanimivega. Na obisku v bližnji slovenski vasi smo bili deležni vse gostoljvibnosti in prijaznosti tamkajšnjih Sloven- cev. Zanin^di so se za vse o naš«n življenju in na njibovo željo smo jim zapeli več pesmi. Hitro so minevali cfaKvi ot> Vrbskem jezeru in v mislih in drugače smo se zač^ priprav- ljati na povratek v naše lej» kraje, kjer so nas že težko pri- čakovale naše mamice in osts^ domači. Vsem, ki so mi pKripomogli rajalci slovenske narodne glasbe, 9,30 Še pKMnni- te tovariši — Črtomir Šinko- vec: Pogovor ob grobnici parti- zana. 10,00 Nedeljski simfonič- ni koncert. Arcangelo COTelli: Concerto grosso v B-dur» op. 6 št. 5. W. A. Mozart: Koncert za violino in orkester št. 3 v G- duru. Antonin Dvorak: Peta simfonija »Iz novega sveta«. 1L,15 Oddaja za Beneške Slo- vence. 1135 Mala revija lahke glast>e. 12,00 Pogovor s poslu- šalci. 12,10 Opoldanski gla^eni spored. 13,00 Napoved časa, po- ročila, vremenska napoved, pregled dnevnega sporeda in obvestila. 13,15 Zabavna glasba, vmes reklame. 1330 Za našo vas. 14,15 Želeli ste — poslu- šajte — I. deL 15,00 Napoved časa, poročila, vremenska naix>- ved in obvestila. 15,15 Želeli ste — poslušajte — II. del. 16,30 —16,45 Glasbena medigra, 17,00 Promenadni koncert. 18,00 Ra- dijska igra — Carlo Goldony: Mirandolina. 18,52 Veseli zvoki. 19,00 Zabavna glasba, vmes re- klame, 19,30 Radijski dnevnik. 20,00 Večerni operni koncert. 21,00 Športna poročila. 21,15 Po- pevke in ritmi. 22,00 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in pregled sporeda za naslednji dan. 22,15—23,00 Noč- ni koncert. Ivo Petrič: Diverti- mento. Karol Pahor: Istrijanka. Primož Ramovš: Simfonietta. 22,15—23,00 UKV program: Ples- na glasba 2?,00—24,00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba). Po irhorih Prokletif in ravninah Kosmeta Prof. IVAN ARHAR Pravijo, da sem precej mirne narave in bo menda kar drža- lo. Kakor pa ima skoraj vsak človek svojega konjička, svojo posebno strast svojo posebno ljubezen, tako je tudi z menoj. Moja posebna ljubezen je nara- va, so zlasti planine. Kje, kdaj in kako sem se je navzel. Se sam dobro ne vem. Vzrasla je v me- ni iz domafe pokrajine in oko- lja, v kat«-em sem živel v mla- dih letih, in me povsem prevzela že v dijaških letih. Mlada ljube- zen pa ne zarjavi. Niso je udu- šila okupacijska leta niti teža- ve prvili povojnih let Zadnje čase me priganja s še posebno močjo, kakor da bi moral na- domestiti vse zamujeno. Zal pa želje premnotgokrat preraščajo stvarne možnosti. Ko sem lani že proti koncu počitnic krenil na pot v Cmo goro, moj načrt ni bil ravno skromen. Vedel sem, da ga ne bom utegnil izpolniti, čeprav si tega nisem hotel priznati. In res, nisem prišel dalj kakor skozi Boko Kotorsko na Lovčen in od tam v Cetinje ter Budvo. Nisem se povzpel na vrhove E>urmitorja, rrisem spoznal zna- menite prehodne gorske ceste, ki veže Cmo goro z Metohijo, zloglasni prelaz Cakor s svojimi serpentinami in romantično div- ja Rugovska klisura sta živeli še naprej le v moji domišljiji, na prostrane Prokletije ob ju- goslovansko-albanski meji pa niti pvomislil nisem. Letos se mi je izpolnil velik del tega načrta. Predstavniki Planinske zveze LR Srbije so si izbrali za V. zlet jugoslovanskih planincev, ki naj bi bil od 4. do 8. julija, ravno Prokletije, v katerih se dviga na skrajnem vzhodnem robu tudi najvišji vrh Srbije — Djerovica, za nekaj več kot 200 metrov višji od našega Triglava. Nisem dosti premišljal, saj je bilo šolskega dela konec. Pri- pravil sem si potrebno opremo, se na hitro seznanil z literatu- ro, ki mi Je bila na razpolago o Prokletijah, in že sem sedel v Ra^Miska kiisuia brzeu, ki je voasi vso plamn- druščino Stovencev pro4i Beogradu. Prijazni Maraxiarč^ so me kot edinega Ptujčana sprejeli v svojo s:edo. V ves^ družbi so hitro minevale me sicer precej dolgočaisie vožnje. Iz Beograda je pozno v noč in s precejšnjo zamudo odpelj^d posebni vlafe srbskih planincev, ki so mu priključili tadi i^še vagone. Mučna nočt^ vc^nja je končno iirnirila tndi naj^ha^ neugnance. Ko se je zdan^ smo se vozili že po dolini Ibra. Odpiral se nam je nov svet. Ko se je razširil, smo zavosH na prostrano Kosovo polje. Takoj sem sklenil, da si ga ob poivrsrt^ ku natančneje ogledam. Ze smo na postaji Kosovo po- lje, od koder vodi proga da^ proti Skopju, mi pa smo zavfli na desno, proti zapadu, prc3*i Metohiji, proti Peči, naši konč- ni postaji, ki leži ob vzno^ Prokletij, ob vhodu v Rugovsko klisuro. Vlak se prebija čez ob- sežne planote in številne predo- re v prostrano in plodno ravni- no Metohije. Od vsepovsod se kopičijo temni oblaki, ki nam zastirajo pogled na Prokletije in ne obetajo nič dobrega za pri- hodnje dni. (Nadaljevanje siečS) IVAN CANKAR 12 in njegoua pravica »Kaj tiho, očka? Pravično je, da se pokorimo za grehe; veseli bodimo pravice, če je sladka ali grenka, in pojmo alelujo sod- niku!« Jernej je sedel na posteljo; oprl je komolce ob kolepa, obraz v dlani. »Kakšno krivico so tebi sto- rili?« je vprašal. Potepuh se je od srca na- smejal. »Krivico? Nikakšne krivice! Kradel sem, pa so me prijeli in Tako je bilo vse v redu in ka- šo me gnali in so me zaprli, kor se spodobi. Kaj naj bi mi dali povrhu še drugi cekin, ko sem enega zasačil? Saj je do- volj, da so mi dali posteljo in kosilo. Postelja res ni bogve kaj, tudi kosilo bi lahko bilo boljše; ampak dokler se nisem potepal in dokler nisem kradel, še takega kosila nisem imčl in tudi take postelje ne! Zato sem si reč nekoliko premislil in zdaj se mi ne godi slabo. — Kaj pa ti, očka? Ali si šele na stara leta -'ačel, da se tako pusto držiš?« Jernej je gledal v tla in mol- čal, fKJtepuh pa je veselo go- voril. »Leži pač težek greh na ve- sti, naj leži pogrnjen in zakle- njen! — Kesanje — bodi kesa- nje! Ampak bridkosti — bridko- sti ni treba! Glej, jaz sem ma- lopridnež, negodnež, nadležno motovilo, ki se vrti pred noga- mi spodobnim ljudem. Pa ni- sem nič žalosten. Kaj bo jutri z menoj, kaj pojutrišnjem? Ju- tri me bodo sodili, pojutrišnjem me bodo zaklenili — in kam potem? Kam me bodo gnali? Tja me bodo gnali, kjer imam na vsem prostranem svetu naj- manj opravila! V tisto vas, med hribi zakopano, kjer me je Bog v svoji norčavosti poklical med ljudi! Kdo je tam: oče, mati, brat sosed? Pogani so tam, bolj tuji in odljudni kakor mestna gospoda! Kdo jim pozna obra- ze, kdo jim razume jezik? Nič, tja me ženo; tam. pravijo, da sem doma! Zakaj *:em tam do- ma, to Bog razsodi; prav tako lahko bi me gnali v Koroman- dijo pa bi rekli: doma si v de- želi Koromandiji, ne smeš se ga- niti drugam! Jaz pa bi rad bil v Ljubljani doma, v Ljubljani mi je po godu. — Kam pa bodo gnali tebe?« »Gnali?« se je začudil Jernej. »Nikamor me ne bodo gnali! Jaz imam svoj dom in svojo pravico!« Potepuh je visoko vzdignil nogo, položil je kolena navz- križ in se je veselo smejal. »Cemu pa si kradel?« »Kaj, kradel?« Jernej je vzravnal život in je položil roke na kolena. »Nisem kradel! Svoje pravice iščem in našel jo bom! Zakle- nili so pravico razbojniki, tudi mene so zaklenili, ampak pri- šla bo ura 'in duri se bodo od- prle!« Potepuh se ni več smejal na glas, samo v razvite brke se je smehljal, kakor se odrasel člo- vek smeje otroku »Pa so te zaklenili? Pa se du- ri odpro?« »Pa se odpro!« Se bolj se je smejal potepuh Na steza j je odpiral usta, ves život se mu je tresel, glasu pa ni bilo »Zdaj ti verjamem, da res nisi kradel! Kdor zaupa v pra- vico, ni kradel in ne ubijal. Ampak gorje tebi, ki nisi kra- del, ne ubijal in si vendarle prišel s pravico navskriž! Hud in samopašen gospodar je pra- vica; ne da si oporekati. Ce ti je nedolžnemu natovorila uboj, tedaj si ubijal, pa konec besedi! Ce ti je natovorila kradež, si kradel z obema rokama! Pa re- ci, da si nedolžen, pa reci, da nisi ubijal, nisi kradel — joj tebi! Zmerom je bolje da pri- deneš kar na lepem še par ubo- jev in kradežev, zakaj pokazal boš ponižno in skesano dušo. Pravici pa so prikupne take duše, pa če so vse ciganske in z grehi obložene; zakrknjenih src ne mara, po nedolžnosti ne vpraša. Mene poslušaj po meni se ravnaj Jaz izhajam z njo prav pošteno; kakor soseda sva, ki se včasih malo sporečeta, drugače pa živita, kakor je Bog ukazal Danes me ukani ona, jutri pa ukanim jaz, pa sva obadva zadovoljna. Kadar me zaloti po nekrivem, se ne cme- rim in ne delam pustih obra- zov, temveč grešim takoj in na- tanko v toliki meri, da je stvar poravnana. Tako izhajamo s pravico mi učenjaki in modri- jani. Ne prerekaj se z njo, po- sebno če si nedolžen, se nikar ne prerekaj! — Razloži mi svo- jo pravdo da ti priskočim s koristnim naukom!« Jernej mu je razložil svojo pravdo, potepuh pa se je sme- jal, da je bil ves solzen. Strmel je v Jerneja z debelimi očmi, kakor v zamorca na semnju, zibal se je životu in se je tolkel z dlanmi po kolenih. »Kadar te izpuste, Jernej, kar z menoj! Razkazoval te bom po svetu, po semnjih te bom vodil, po žegnanjih bova hodila, pred cerkvijo te bom kazal in dobro se nama bo godilo, Jernej! Morda se nama še pripeti, da srečava pravico, tisto, ki jo za- lezuješ; tudi jaz bi jo rad videl. In kadar jo srečava, poj de z nama, na semenj in na žegna- nje. Komedi.iantje bodo razde- jali šotore, Talijan pojde ž opi- co v tuje dežele, kamela bo osramočena, medved zaničevan. Ali mi trije, ti. Jernej, tvoja pravica in jaz učenjak, mi trije si bomo nabrali cekinov, da bo- mo živeli bolj veselo kakor je živel sam Kurent!« Jernej pa je gledal mrko in žalostno, nobena guba se ni zganila na njegovih licih »Ne izkuša.", Boga!« je rekel. »Hudo breme ti je naložil, da je tvoje srce omagalo in da go- vori bogokletno v svoji malo- dušnosti. Krivico si izkusil, nič pravice; in praviš, da ni pravi- ce na svetu; kamen so ti dali namesto kruha- in praviš, da ni kruha na svetu. Bog je ustano- vil postavo: božja beseda pa nI kakor dežnica ki jo do večera popije suha prst; živa je, kakor je bila prvi dan in, če je za- upanje v tebi. jo boš slišal in boš obilno poplačan ta vse trplje- nje!« Potepuh se ni več smejal, po- gledal je Jerneja z začudenimi očmi. »Ne bil bi rad v tvoji družbi, sosed; še ponoči se bom obrnil v steno, zakaj popotnik sem, in vidim v temi. Tolažbe ni veliko v tvojih krščanskih besedah, pač pa — ali veš, sosed, kaj bi storil, če bi te tako poslušal in bi se tista tvoja vera izlila va- me? Sel bi in bi najprej ubil sodnika in njegove pomočnike, nato še nekaj drugih ljudi, za- kaj vsi so moji hudobni sodni- ki že od rojstva; naposled bi zažgal še to hišo, pa bi rekel: , Glej te, Bog je poslal pravico na svet, jaz sem slišal njegovo be- sedo, pa sem napravil po nje- govi zapovedi!" Tako bi rekel in tako bi storil, če bi bila ista ve- ra v meni, kakor je v tebi. Am- pak Bog me ni ustvaril za apo- stola, zato sem rajši berač. Pra- vica me tepe, jaz se ji smejem, pa je vse v redu. Lahko noč-« »Tudi tebe se bc še usmilil Bog, tudi ti boš še klečal in jo- kal,« je rekel Jernej »Zakaj bolj mirno je srce v joku, ne- go v smehu; in solze umijejo ves greh in vso krivico!« Tako sta se pogovarjala po- tepuh in Jernej; in znočilo se je, obadva sta utihnila; potepuh je bil nejevoljen in se je obrnil v steno, Jernej je klečal pred posteljo in je molil dolgo mo- litev. Truden je bil, breme ga je po- tisnilo nizko k tlom, vere nje- gove pa ni omajalo. XIV Komaj se je Jernej zbudil, so prišli in so ga gnali dalje, r >. ni vedel kam. PTUJ, 27. JULIJA 1956 Kal nam Obeta bodočnost? Skoraj ne mine dan, da ne bi slišali ali brali raznih napovedi, ki naj bi se uresničile v prihod- njih nekaj letih. Vsak nov izum vzbudi bu.ino fantazijo, kaj nam bo prinesla prihodnost. Polet na Luno, Mars in druge planete, umetni satelit, atomsika letala in še sto in sto iX)dobnih stvari — to so med najbolj priljubljeni- mi temami znanstvenih in ne- znanstvenih razprav po vsem svetu. Pred kratkim pa so ugledni znanstveniki na Zl^hodu in na Vzhodu dali svoje mne- nje glede tega, kaj lahko priča- kujemo novega v prihnodnjih 44 letih, ki jih Se imamo na razpolago do konca našega sto. letja. Tako na Vzhodu kakor na 2^hodu So Se držali bolj »pri tleh«. Nikjer ni govora o za- sedbi novih svetov in tudi dru- gate so napovedi precei skrom- ne. Poglejmo torej, kaj nam obetajo. Angleži pravijo, da bodo znax\- stveniki izumili aparat, ki bo na daljavo nevtraliziral atomsko bombo in rešil človeštvo strahu, ki ga je povzročila. V medicini, da bodo odkrili nov postopek ra- dioterapije, ki bo oenova za zdravljenje tistih, doslej težko ali cel^ neozdravljivih bolezni, ki jih povzročajo virusi. Drugi zahodni znanstveniki menijo, da bo v prihodnjih šti- rih desetletjih uspelo rešiti vprašanje brezžičnega prenosa elektriflne energije na daljavo. Potemtakem se nam v tem po- gledu res obetajo le^i časi: nič več žic ne kratkih stikov... In to je nekako vse, če ne upošte- vamo Amerikanca, ki pravi, da bodo izumili nov način reklame in se posluževali predvsem re- klamnih napisov, ki jih bodo s posebnimi aparati projecirali na nebesni obok. Ruski znanstveniki so bili v pogledu svojih napovedi bolj široki. Ti so nap>ovedali popolno avtomatizacijo dela v tovarnah. Delavci sploh ne bodo več po- trebni, le nekaj tehničarjev, ki bodo lepo sedeli v foteljih in na kontrolni plošči opazovali, če gre delo v redu naprej. V pri- meru okvar pa bodo posegli mehaniki in popravili, kar bo treba. Prav tako napovedujejo velike uspehe v medicini. Zia- radi novih zdravil in novih učinkovitih načinov zdravljenja naj bi se povprečna starost lju- di močno dvignila. Po njihovem mišljenju po letu 2000 ne bo 150-letnik nobena redkost. Nadalje pravijo, da bodo Po- polnoma osvojili ledena področ- je na Severnem in Južnem te- čaju in razširili gojenje kultur- nih rastlin na mrzla in zalede- nela področja. Obetajo nam sa- me dobre letine in zraven še tovarniški način pridobivanja organsldh snovi iz anorganskih. Kakor vidite, torej ni nič taiko fantastičnega, kar bi človek lah- ko pričakwal po vsem tem. kar smo navajeni vsak dan poslu- šati. Pravijo, da je vse, kar obetajo, uresničljivo. Iz tega I>a vidimo, da gre največ za prak- tične izume, ki naj bi prinesli človeštvu neposredne koristi. UMETNO DIHANJE S POMOČJO ELEKTRIKE Za »električna pljuča« pravi- jo, da so močno uporabna na- prava, s katero lahko rešijo utopljenca, ki zahteva umetno dihanje Z električnim, sunki namreč prisilijo k ritmičnemu delovanju vse tiste mišice, ki skrbijo za prsno in trebušno di- hanje. Z napravo so že rešili utopljence celo v takšnih pri- merih, ko je bilo običajno u- metno dihanje neučinkovito. MADE V SZ V moskovskem inštitutu sa atomska raziskovanja so izdela- li zaščitno obleko, ki varuje človeka v primeru eksplozije atomske bombe. Obleka je iz kovinskega zvona za glavo in tkanine, ki ji ne more do žive- ga ne ogenj ne radioaktivni žarki. V zvon ]e vdelan dihalni aparat, čistilec zraka in brez- žični telefon Pri vsakem narodu naletimo na posebne navade, ki so več ali manj povezane z njegovo kulturo, gospodarstvom in se- veda klimatskimi razmerami. MNOGOMOŠTVO PRI TIBETANCIH Predvsem je treba ugotoviti dejstvo, da ima v tem pogledu zelo važno in včasih odločujočo vlogo gospodarski činitelj. To trditev nam najbolje potrjuje način zakonskega življenja v Tibetu. Znano je. da je Tilx-t zelo siromašna dežela in da to siromaštvo še bolj povečujejo nešteti samostani, v katerih živi \reč kot četrtina prebivalstva, liraniti pa jo morajo ostale tri ii-etrtine. Zaradi že omenjenega prirodnega siromaštva in zaradi parazitskega življenja tolikih menihov je narodno bogastvo zelo majhno in zato potrebuje posamezna družina več delovne sile kot drugod po svetu. To dejstvo se odraža tudi v zakon.skem življenju in prav y.aU) je v Tibetu razširjena po- liandrija ali mnogomoštvo. Za vzdrževanje žene in njenih otrok so potrebni trije ali štirje ali več mož. Kakor drugod izbira ženo moški, tako ima v Tibetu ta privilegij ženska, razen tega pa si ne izbere enega, temveč celo več mož. Tudi j>oligamija ali mnogožen- stvo ni samo domena muslima- nov, ker jim to dopušča ali celo narekuje njihova vera, ampak je bila znana tudi v stari zgodo- vinski ali celo predzgodovinski dobi. Ponekod zaradi prepovedi civilnih oblasti, najpogosteje pa zaradi novih gospodarskih in socialnih razmer turški haremi izginjajo. Harem je dokaj draga zadeva in se danes nobenemu muslimanu niti ne sanja, da bi imel v svojem haremu sto ali več žena. To je bilo mogoče, ko se je vse bogastvo dežele skon- centriralo v rokah peščice »ple- menitašev«. ki so delali s svoji- mi podložniki, kar so hoteli. ZAKON »NA PREIZKUŠNJO« Zanimiv primer »snubljena« poznajo Afga^nistanci. Ko pri- dejo v nevestino hišo ženinovi starši, da bi zaprosili za roko bodoče neveste, jim nevestini starši ponudijo črno kavo. Ce je kava oslaiena. pomeni, da so prišli zastonj, če pa jim ponu- dijo grenko, pomeni, da bo po- roka. Perzijci pa so bolj praktični, morda celo bolj praktični od samih Američanov. Pri njih je lX)roka le pogodba za f>oizkuš- njo skupnega življenja. Zakonca imata namreč pravico odpove- dati »pogodbo« v petindvajsetih dneh skupnega življenja, če eni ali drugi »pogodbeni stranki« ne prija nadaljnje skupno živ- ljenje. Znano je kupovanje nevest in poroke med otroci pri Siptarjih in Arnavtih. Množične organi- zacije so v povojnih letih do- segle že precej.šnje uspehe pri odpravljanju teh suženjskih in zaostalih navad med šiptarskim prebivalstvom. EPIEDMIJA RAZPOROK Da se je »epidemija« razporok in vsega, kar je s tem v zvezi, razširjala iz Amerike tudi po Ev- ropi, nam dokazujejo razni pol- uradni podatki, ki trdijo, da je n. pr. v Italiji 42"/» zakonov, ki so »zreli« za ločitev. Ker je v Italiji civilna ločitev zelo težka in tudi zelo draga in ker je cer- kvena ločitev nemogoča, nam ti podatki samo potrjujejo že staro trditev, da vladajo v veli- kem delu takozvanih »idealnih zakonov« nezdrave razmere. Sta-nje v Franciji, Nemčiji in drugih zapadnih državah se bistveno ne razlikuje od stanja v Italiji. V primitivnejših in siromaš- nejših krajih velja še danes pravilo, da kandidati za bodoče zakonsko življenje nimajo pri poroki skoraj nobene besede ampak odločajo o njihovi usodi njihovi starši ali varuhi. V Ev- ropi so ti primeri zelo pogostni, nredvsem v Španiji in južni Ita- liji. Starši se dogovorijo med seboj in otroci — ženin in ne- vesta — morajo sprejeti izvrše- no deistvo. Le kak izredno drzen mladenič se temu upre tako. da ugrabi svojo izvoljenko in kon- ča zaradi tesa pred sodiščem in v zaporu. Takih primerov je bilo v zadnjih letih nrecej v južni Italiji in Grčiji. NA STRELIŠČIH 22. julija strelska tekmovanja, ki so bila organizirana v čast Dneva vstaje na 10 streliščih v okraju, so bila uspešno izvedena. Lepa sončna nedelja je privabila šte- vilne ljubitelje strelstva. Udeleženci-tekmovalci, ki so dosegli določeno število krogov, so prejeli spominske medalje, katerih je bile razdeljenih na ptujskem strelišču 69, na Selah 19, v Gorišnici 16, v iMajšperku 15, v Podgorcih 6, Desterniku 10, Podlehniku 3, Vidmu 3. Od ostalih pa še niso dospela poro- čila. Najboljše rezultate so dosegli tov. Jože Tomanič iz Kungote — 49 krogov od 50 možnih, Her- man Seka 48. Jože Predanič 46 itd. Izreden uspeh je pokazala tov. Slavica Alič, ki je dosegla 40 krogov, ter je poleg Kristine Sprah s 35 krogi prejela spo- minsko medaljo Vsem prejemnikom medalj čestita strelski odbor z željo, da se vključijo v strelske vrste in pomagajo s tem krepiti obramba no moč domovine. Rojstva; Kolarič Ana, Spuh- Ija 72 je rodila Simona; Lovren- ko Marija, Pobrežje 139 — Ivankoj Borkovič Terezija, Si- kole 4 — Janeza; Letič Marija, Ptuj. Mejna cesta 18 — Zlatko; Horvat Alojzija, Vičanci 32 — Anico; Kandrič Ivana, Prerod 52 — Frančeka; Longino Tere- zija. Središče 123 — Dušana; Galun Angela, Stopno 2 — Iva- na; Predikaka Marija, Doklece 16 — Ivano; Toš Neža, Kicar 60 — Ivano; S'?rdinšek Marija, Plajnsko 12 — Anico; Muršič Veronika Lahonci 133 — Ireno; Mlakar Marija Belovšek 42 — Anico; Murko Marija, Janezov- ski vrh 47 — Milana; Goričar Marija, Pongrece 12 — Franca Krajnc Marija, Majski vrh 51 — Vladimirja in Jožefa; Janžeko- vič Klara, Rotman 22 — Mira- na; Klemenčič Cecilija, Bučečov- ci 18 — Jakoba; Kovačič Matil- da, Ptuj — Zdenko; Fideršel Marija Preša 27 — Branka Toplak Marija, Orešje 20 — si- na; Kurnik Matilda Vumpan^ — Anico; Curin Katarina, Prho vec 10 — Katarino. Smrti: Sluga Marija, Na Gra^ du 5, Ptuj, ro]. 1866 + 22. 7 1956; Marinič Anton, Krempljevj 1, Ptuj, roj. 1932 + 23. 7. 1956 Poroke: Zoreč Alojz, Ptuj Cankarjeva 6 in Skrjanc Ljud mila, Ptuj, Cankarjeva 6. plemen^akof ntiprof iclil >o Za dober pridelek moramo imeti preizkušeno seme. Tako je tudi v živinoreji. Ni dovolj, da imamo (če jo res imamo) v hlevu dobro kravo, za enako- vreden naraščaj mora biti tudi dober plemenjak na razpolago. Za dober naraščaj goveje črede ni važno, da je krava breja, važnejše je, od kakšnega bika je breja. Tega se zaveda vsak ddser živinorejec. Nesreča je pa, da imamo le večje' število slabih živinorejcev, ki na to ne mislijo, zato ni nič čudnega, če imajo posamezniki v svojih hlevih krave, ki dajejo mleka komaj toliko kot vsaka boljša koza. 2e peto leto imamo na pod- ročju okraja ca. 1000 krav pod molzno kontrolo. Na podlagi štiriletnih molznih zaključkov smo ugotovili med tem števi- lom živali, ki dado v zmerni oskrbi tudi do 5000 kg mleka letno. Od odbranih krav z do- kazanim poreklom tudi po oče- tu vzrejamo naraščaj, ki se pro- daja na plemenskih sejmih. Ta sejem plemenske živine bo 30. julija 1955 v Ormožu, kamor bo postavljenih okrog 30 izbranih bikcev in nekaj telic. Kmetijske zadruge in občine kakor tudi državna posestva opozarjamo na ugodno prilož- nost, da za potrebe na svojem področju nabavijo zadostno število čistopasemskih pincgav- skih bikov. To naj si štejejo v dolžnost, kolikor se resno misli na pospeševanje živinoreje. Okrajni živinorejski odbor FREKLIC BAUMAN Jožef, pos. v Lov- rencu na Dravskem polju 127, obžalujem vse, kar sem dne 26. aprila 1956 žaljivega govoril o Reberniku, Jožefu, mizarju v Ptuju. Mejna cesta ip, in se mu zahvaljujem, da ni nadaljeval kazenskega pregona. Baumaa Jožef Lovrenc na Dr. polju Preiti ic Podpisane Verlič Neža, po- sestnica z Mestnega vrha, in njene hčeri iBelšak Veronika ter Breznik Pepca obžailujejo in preldicujejo vse zoper Segulo Marijo, posestnico na Mestnem vrhu, tn njena otroka Mar- jano in Petra iznesene žaHtve in sumničenja ter se s tem zahva- ljujejo za odstop od nadaljnjega kazsen^ega postopka. Ptuj, dne 28. julija 1956. Verfič Neža Belšak Veronika Breznik Pepca PRODAM OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK in hrastove deake. Grdina Marija, Masarykova ulica 3. iPtuj. POSESTVO V ROGOZNICI in stavbeno parcelo posebej pro- dam. Naslov v upravi lista. HISO z gospodarsikim jjoslop- jem. 25 ha posestva v Spod- njem Velovlaku prodam. Na- slov v upravi. HiSO z gospodarskim posirDp- jem, takoj vseljivo, posestvo s 6 ha zemlje vseh kultur, ob gla\Tii cesti prodam. Naslov v upravi lista. STAVBISCE (102 a) — njSvo ob ces\.i Ormož-Litmerk — pro- dam Habianii* Stanko, Ij^- nacA 9, pri Ormoža. UGODNO PRODAM GOZD — 1 ha — s sadonosnikom in pašnikom — 50 a — v bližini Ptujske gore. Naslov v upravi lista. MIZARJI! Ugodno prodamo kombinirani poravnalni stroj (poravnavanje, vrtanje in ža- ganje). Naslov v upravi lista. GOSPODINJSKO POMOČNICO k tričlanski družini z zna- njem kuhe iščem. Naslov v upravi lista. SLU2BO V GOSPODINJSTVU v Ptuju in Mariboru dobita pošteni dekleti. — Naslov v upravi lista. MEDICARSKEGA VAJENCA s primemo šolsko izobrazbo sprejmem. Naslov v upravi. GOSPODINJSKO POMOČNICO za 8 ur dnevno Sčem. Naslov v upravi lista. ' TRGOVINA Z MEŠANIM BLA- GOM »PRESKRBA«, Kidriče- vo sprejme honorarnega raču- novodjo. Ponudbe pošljite do 1. avgusta 1956. KOLARSKO DELAVNICO Z ORCOJEM in inventarjem v Slovenski Bistrici dam v na- jem. Neža Trunkl, Slovenska Bistrica. Grajska 1- OD BRENCICA DO GLAVNE. GA TRGA V PTUJU sem 20. julija zgubila spec alna očala. Najditelja prosim, da jih proti nagradi vrne v upravo lista. MENJAM 100 1 SADJEVCA za mlade pirašioe ah zrnje. Vpra- šajte v unravi lista. HRASTOVE DESKE za stavbno pohištvo kupim. — Naslov v upravi lista. Okrajno Remontno podjetje in sindikalna podružnica obveščata vse znance in prijatelje, da je lovariš ANTON KRAMBERGER delavec v sredo. 25. avgusta 1956, tra- gično preminil. Pogreb bo 27. avffu^ta 1956 ob 14.30. Zbirališče pri OLO Ptuj. Kolektiv Remontnega podjetja Upravni odbor Zadružnega vi- nogradniškegra gosptidarstva Lft- merk ra zpi su j e po čl. 54. uredbe o knjigovodstvu gosroodorskih organizacij (Urad- ni list FLPJ š+ev 27-256^55) de- lo\"no me^o RAČUNOVODJE Pogoj: knjigovodja z daljšo prakso. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe z živi j en izpisom do- stavite na upravo Zadnažno vi- nogrc dn: ~'ke.£r?i gosipodarstva Litmerk p. Ormož do 15. avgu- sta 1956. Ptujski kegljači NA TURNIRJU H SLOVENSKI BISTRICI Krožen ptujskih kegljačev se je v nedeljo udeležil turnirja v Slovenski Bistrici v okviru go- .=podar9ke razst.ave. Sodelovale so naslednje ekipe: Tekstilec (Maribor), Ptuj, Pol.ičane in dve ekipi H Slovenske Bistrice. Po- kal, ki ga je dala gospodarsir.a razstava, je osvojila domača ekipa iz Slovenske Bistince. Tabela je naslednja: 1. Prvo moštvo Slov. Bistrice s 379. 2. Krožek iz Ptuja s 330, . 3. Tekstilec iz Maribora s 306, 4. Drugo moštvo Slov. Bistrice z 276 in 5. Poljčaiie z 217 po- drtimi keglji. Ptujski krožek so zastopali: Lorbek, Zadravec, Drobina, Hod- nik M., Hodnik V., Belantič, Junger, Solosi, Krivec in Vuko- tič. V čast dneva šoferjev je bilo v soboto prijateljsko srečanje med šoferji in domačimi obrt- niki. Samo tekmovanje je bilo zelo zanimivo; zmagali so šo- ferji z rezultatom 361:320. V nedeljo predpoldne so keg- ljali v Ptuju kegljači Poštarja iz Maribora z izbrano ekipo ^ ■ Ptuja. Zmagali so domačini z ■ visokim rezultatom 329:211. Med ' domflčini 3ta se izkazala Komel • in Majer. P. A. : ic I N O ; MESTNI KINO PTUJ predvaja v dneh od 27 do 29. julija t. 1. indi.jski barvni film »MANGALA — HCI INDIJE« in v dneh od 31. julija do 2. av- Jgusta ameriški film »LJUBE- ZEN S TUJCEM«. KINO MURETINCI predvaja dne 28. in 29. juhja italijanski film »>NA KONICI MEČA«. »PARTIZAN« V ORMOŽU JE PRIREDIL TABORJENJE Kot vsako leto tako je tudi letos TVD »Partizan« v Omnožu priredilo taborjenje otrok na Pesnici. Letošnja kolonija šteje 52 otrok iz Ormoža in okolice. Vsa potrebna denarna sredstva je prispevalo TVD »Partizan«. S svojim plemenitim delom je TVD »Partizan« omogočilo mla. dini iz Ormoža lepe počitnice. Veselo petje ob postavljenih šo- torih, kopanie v Pesnici, obilna hrana, odbojka itd. so dala na- ši mladini razvedrilo v prosti naravi. Od sonca ožgana telesa naših pionirjev ohvčudujejo star- ši, ki rada tudi pridejo v pro- stih popoldanskih urah na oddih v kolonijo, kjer 'grajo s svo- jimi otroki nogomet itd. Leto- vanje bo trajalo 21 dni. Cc bo še Občinski ljudski odbor Or- mož pri-ikočil na pomoč z de- narnimi sredstvi, bo letovanje podaljšano. v sredo. 25. julija 1956 (za liter, kilogram ali kos) Čebula 40—50. česen 70, lu- ščeni fižol 60, stročji fižol 30 do 35, luščeni grah 70, stročji ,grah 30. krompir 12—15, papri- ka 120, koleraba 40. cvetača 70. kumare 20—30. kumare za vla- ganje 40. peteršilj 60. rdeča pesa 30, solata v glavah 20—30. špi- nača 70. rdeče želj3 40, zelje v glavah 20—30, kore.-iček 50. ohrovt 25. koruza 40. pšenica 40. oves 40. pro?o 40 ajdova mok= 50, koruzni zdrob 50, surovo m^- slo 500. zaseka 300. mleko 30. smetana 140—160. sir 30—80. ko- koši 300—500 piščanc' 250—300 češnje 60, breskve 70. hruške 30—50. slive 60—80. lis-čke 50. jajca 14. buče 30. višnje 60 domači kis 25, maline 80—100. Stanko Kolarič iz Kajžarja 6 se je s koso vrezal v desno ro ko J Stanko Vurcer iz Ptuji otrok, si je z železnimi grabi j a mi ranil nogO; Stanko Vogrine( otrok z Vinskega vrha 100 si j na slamoreznici poškodoval prste na levici; Jože Haložan i Podlož 100 je padel z dreves in se močno poškodoval; Jane Jerenec iz Ptuja si je z žerja vom poškodoval nogo; Jož Doki iz Kranja se je vrezal desnico; Franc Žemljic iz Ma; šperka 33 si je na stružnici prt rezal žile; Viktor Kranjc, otro iz Ptuja se je opekel po obraz in hrbtu; Jožefa Jungra, šolal j a iz Gruškov.ia 20, je žrd p( škodovala po glavi; Ana Šegi la s Polenšaka 6 si je pri pade poškodovala levo nogo; Mari; Milošič iz Gradiščaka 39 si ; pri padcu poškodovala desr nogo; Franc Sluga, otrok Mestnega vrha 45 je padel skednja in si poškodoval glav Jožeta Preložnika iz Krčevine sta napadla in poškodovala d-^ neznanca: Francu Skazi iz Pr polja 40 je mlatilni stroj pošk doval desno nogo. Francu Ho vatu iz Ormoža je mlatilni str poškodoval roko; Mara Kum' iz Ptuja je padla in si poškod vala desno nogo. Vsi navedeni so bili oziron so še v ptujski bolnišnici in ji želimo čimprejšnje okrevanje. POZOR! POZOR! Prodajalci in kupoval ci nepremičnin ter premčnin, nič več se ne skrbite, kako in kaj boste prodali ali ku- pili in kje naredili kupno pogodbo. — Realitetna a^ecija Maribor. Part zanska cesta 24. bo s 1. avgustom 1956 od- prla v Ptuju. Krempljeva ulica štev. 8, svojo poslovalnico Poslovalnica bo posiredovala prodajo in nakup nepre- mičnin in premičnin, poleg tega pa delalg svojim stran- kam kupne pogodbe in prenos lastništva, in to brez- plačno. Ce torej želite h tro in ugodno prodati ali. če že- lite uaodno kupiti, se obračsite le na tn noslovslniro.