Saniranje deželnih flnanc. Omenili smo že v zadnji številki, da je dne 27. junija t. 1. razpravljala zbornica poslancev o saniranju deželnih financ. Oglasil se je k besedi tudi poslanee H r i b a r. Na kratko smo navedli vsebino njegovega govora že zadnjič. Ker se je gospod poslanec bavil večinoma z gmotnim vprašanjem učiteljstva, uaj navedemo danes tista mesta iz njegovega govora, ki so zbudila zanimanje v caših in nam naklonjenih krogih. Poslanec Hribar je dejal: Ne da se tajiti, da je postalo saniranje dežplnib. financ zdaj prav nujna potreba za državo. Skrajui č_s je, da se zaveda vlada svoje naloge, in samo veselo moramo pozdravljati, da je sporočil Nj. ekscelenca minister za finanee, da vlada že pripravlja tak potreben zakonski načrt, ki se peča s temi najnujnejšimi državnimi potrebami. Nujni predlog, o katerem razpravljamo zdaj in ki so ga podpisale vse stranke te zbornice, opominja vlado že ob dvanajsti uri, da svojo nalogo docela izpolni. Mika me, častiti gospodje, raziskavati po vzrokih, ki so pripravili do danes deželne finance v tak kritičen položaj, ali z ozirom na to, da čakajo ljudski parlament še jako važne naloge, nočem nadlegovati visoke zbornice s kakimi delekosežnimi razpravami. Pred vsem mi bodi dovoljeno poudarjati, da zadene ravno državo velika krivda, ako se nahajajo dandanes deželne finance v tako dezolatnem položaju. Država je umela z neko prebrisano, dejal bi, z gospodarsko politiko — pri nas v Avstriji sicer ta ni vedno prebrisana, ali v tem slučaju je prebrisanost služila svojemu namenu — vse velike izdatke, ki bi jih morala pokriti pravzaprav ona, navaliti deželam. (Glasno pritrjevanje.) Kot dolgoletni proračunski poročevalec kranjskega deželnega zbora bi vam mogel navesti v potrdilo svojih trditev dosti dokazov. Omejiti se hočem samo na en slučaj, in sicer je to vprašanje deželne kulture, ki je sieer državna stvar, a jo je zvalila država vedno deželam na hrbet. Dovoljeno pa naj mi bo, da navedem tu jako eklatanten slučaj. Gotovo mi pritrdite, da je najvišja državna dolžnost, skrbeti za povišanje kulturnega nivoa in ljudskega blagra. Za te stvari ni bilo v predparlamentarni dobi nikdar potrebnega denarja. Pač pa so imeli denar za bleščeče vojaške parade in nesrečno poveljevane vojne, ali kadar je šlo zadostiti potrebam ljudstev, ni bilo v Avstriji nikdar denarja. (Ees je!) Ali celo potem. ko so bili poklieani narodi Avstrije k zakonodajnemu delu, je razumela birokracija — katere politično šolanje se po mojem prepričanju ne razvija vzporedno z evolueijo ljudske volje — vso stvar napraviti tako, kakorjebila prej. Tako zahteva vlada vsakokrat, kadar stori kaj v zadevah ljudskega blagra ali gmotne blaginje, da ji priskoči dežela na poraoč z enakim deležern. Gospoda moja, pri nas na Kranjskem je taka navada in mislim, da mi nihče ne ugovarja, če trdim, da je isto tudi v drugih deželah in kraljestvih. (Pritrjevanje.) Kar se pa tiče dviga kulturnega stanja, je splošno znano, da se je znala država oprostiti vsakih izdatkov, ki bi bili potrebni zlasti za ljudsko in obrtno šolstvo. Ker pa je stvar zdaj taka, mi tudi priznate, da je zdaj dolžnost vlade da poseže vmes. Današnja razprava naj jo opomiDJa, da zvesto opravi to svojo dolžnost. Nastane vprašanje na kak način naj odpomore država. Po mojih mislih je najprej treba dobiti vir teinu zlu, zakaj drugače nobena operacija ne more ozdraviti bolnega telesa. In ni težko dobiti izvora tej bolezni. Vzeraite v roke proračun katerekoli dežele avstrijske in na prvi pogled se vam že pokaže, da napravljajo rastoče primanjkljaje ponajveč in glavno izdatki za Ijudsko šolstvo. (Pritrjevanje.) Smatram torej kot neobhodno potrebno, zastaviti vse sile, da omogočimo deželam plačevati te velike izdatke. Govori se, četudi finančni minister danes ni povedal, da se hoče vlada obvezati v plačilo gotovih averz deželam in kraljevinam ali pa vsaj nekaj podobnega, da prevzame tudi ona nekaj izdatkov za ljudsko šolo. Jaz za svojo osebo bi smatral tak ukrep kot polovičarski, in sicer zato, ker še vedno nismo dosegli vrha kulminacije izdatkov za ljudsko šolo, ker se ti izdatki od leta do leta večavajo z ozirom na vedno rastoče število ljudstva. Danes niti približno ne moremo reči, kdaj se pomiri to narašcanje. Zato smatram kot neobhodno potrebno in to je glavni namen mojega izvajanja — da prevzame država plačevanje ufiiteljstva. (Pritrjevanje.) Ta po meni priporočana metoda bi odpravilavso b e d o učiteljstva. Saj veste vsi dobro kako si prizadeva učiteljstvo vseh kronovin, da se organizirajo njih plače enotno, in sicer tako, da odgovarjajo čvetero nižjim činovnim razredom državnih uradnikov. Na ta načia, ki ga priporočam, bi bilo mogoče izpolniti tako upravičene želje v s e g a celokupnega učiteljstva. Drugače res ni mogoče. Na ta način pa bi bilo na- dalje tudi mogoče odpraviti deficit, ki se pojavlja leto za letom po deželnih dvorcih. S tem pa je zvezanega še nekaj drugega. Niso samo dežele prizadete na tako slabem finančnem položaju, ampak tudi večje občine in predvsera mesta s samostojnim statutom. Država je namreč tudi tem navalila vzdrževanje ljudskega šolstva in s tem poslabšala njih finance. Ni se zgodilo samo enkrat, da so se zbrala statutarna mesta na Dunaju, da se posvetujejo o tem in nadalje o .vprašaDju, kako sanirati svoje finance. Ce prevzame država učiteljstvo v svojo oskrbo, bi bilo potem mogoče — pravim mogoče, ker bi bilo treba prej proučiti — da bi prevzele dežele ostale obveznosti za šole. S tera bi bilo na mah pomagano tako deželnim financam kakor večjim občinam, predvsem mestom s samostojnim statutom. Trdno sem uverjen, da dobi ta moj nasvet pri učiteljstvu vse Avstrije vesel odmev in to docela upravičeno, zakaj, kakor sem dejal prej, se godi učiteljstvu v tej državi tako slabo kakor nobenemu drugemu stanu. Prepričan pa sem prav tako, da bi se s tem ugled učiteljstvu povsod jako dvignil. Dčitelj bi imel kot državni uradnik v očeh prebivalstva vlšji ugled, kar je zlasti v takih deželah potrebno, ki stoje prosvetno iia nižji stopnji in so premalo prosvetljene zato pa gledajo na šolo in učitelje le od straai. Ucitelji so vendar pionir^i prosvete, pionirji prosvete, ki vodi do inteligentnega dela, kar tvori podlago ljudskemu blagru. (Odobravanje.) Priporočam tedaj vladi, naj pri svojem zakonskem osnutku, s katerim hoče pomagati deželnim finaneam, upošteva te moje misli. Potem se je gospod poslanec pečal z volilno reforrao za deželne zbore, se izrekel za splošno in enako volilno pravico tudi za deželne zbore ter je zaključil svoj govor z besedami: In zdaj končam s ponovnim poudarkom, kako nujno so potrebne deželne finance korenitega saniranja. Vladi pa še enkrat toplo priporočam, uaj temeljito premisli moj nasvet glede podržavljenja učiteljstva. (Živahno odobravanje.)