Univerza za tretje življenjsko obdobje ponovno odpira vrata
Raziskave so pokazale, da imajo upokojenci največ prostega časa, vendar je žal ta čas tudi najbolj nekvalitetno izpolnjen. Da je prosti čas upokojenca večkrat bolj obveza kot radost, ima svoje korenine v člove-ku samem - vse življenje ga učijo, da je predvsem delo tista osnovna človekova potreba, ki ga zadovoljuje in potrjuje.
Ljudem vse življenje vcepljajo občutek dolžnosti in obveznosti do dela, domačih opravil... in .tako začno mnogi ljudje čutiti tudi dejavnosti in aktivnosti pro-stega časa kot del obveze. Pa čeprav se venomer pritožujejo, da nimajo pravih trenutkov spro-stitve, ko bi se lahko res ukvarja-H s tistim, česar si na tihem naj-bolj želijo.
V drugem življenjskem obdob-ju - obdobju zaposlitve, vladata organizacija in red, življenje je razdrobljeno na delo, dom, dru-žino. Čas aktivnosti, predvsem tistih, ki človeka vpenjajo v pro-dukcijski sistem, je strogo od-merjen. Ob upokojitvi pa nasto-pi čas, ki v sebi ne nosi nobene organizacije, nobene omejitve več.
Velikokrat pojmujejo novope-čeni upokojenci tista prva leta po upokojitvi kot čas lepih počit-nic: berejo knjige, lotijo se hiš-nih opravil, ki so jih prej puščali vnetnar. Upokojenke-babice po-stanejo vzgojno-varstvene usta-nove za svoje vnuke pa še za kakšnega sosedovega malčka, veliko kuhajo, vlagajo, plete-jo... Tisti bolj iznajdljvi in prak-tično usmerjeni si zagotovijo kakšno honorarno delo in si tako zapolnijo čas z delom, kar pa seveda ni upokojitev v pravem pomenu besede.
Čas je tako zapolnjcn za nekaj let, potem pa pri mnogih nastopi
praznina, nekakšen eksistenčni vakuum. Sleherni človek se mo-ra slej ko prej spoprijeti s samim seboj, s tistim, kar je dosegel, in s tistim, česar ni mogel doseči. Upokojitev je za nekatere ljudi resnična katastrofa, pogojena z izgubo cele vrste privilegijev, družbenega položaja, ustrezne socialne sredine. . In vendar so tudi ljudje, za katere poment trenutek, ko dajo formalno slavo svoji poklicni ka-rieri - izziv. Pomeni čas, ko se bodo lahko posvetili samitn sebi, svojim neizpolnjenim željam, še nedorečenim razsežnostim, ti-stim hotenjem, ki so jih že imeli, pa jih zaradi kakršnegakoli razlo-ga niso mogli uresničiti.
V  razvitem svetu se vse bolj uveljavlja model aktivnega stara-nja. Stari koncept počitka in po-časnega odpisa sc je preživel in bo počasi popolnoma odmrl.
Ljubljanska Univerza za tretje življenjsko obdobje je zaorala le-dino v febmarju 1986 na pobudo Andragoškega društva Slovenije in Filozofske fakultete v Ljublja-ni, kot nadgradnja eksperimen-talnega programa francoskega jczika. Ta študijski krožek je za-živel že kako leto prej.
V prvem šolskem letu je obve-stilo o ustanovitvi Univerze do-scglo le najbolj vedoželjno peš-čico: na 5 programih so mentorji »gostili«   približno   50   »senior-jev«. Pravi »boom« pa smo doži-
veli ob razpisu študijskih krož-kov v lanskem šolskem letu -(1986/87). Za krožke je vladalo izjemno zanimanje; kaj kmalu se je število vpisanih povzpelo na 400 tako da vseh prosilcev ni bilo mogoče uvrstiti v sineri, ki so jih želeli.
Mentorstvo na Univerzi za tretje življenjsko obdobje je bilo • v začetku brezplačno in imeli smo kar nekaj težav pri pridobi-vanju novih mentorjev; vsi žal niso biii tako zanesenjaški, kot prvi pionirji, Tudi ko stno na-prošali posamezne ustanove, naj nas vzamejo pod streho, smo mnogokrat naleteli na gluha uše-sa. Vendar smo uspeli organizi-rati vse načrtovane programe in tako so v šolskem letu 1986/87 potekali tile študijski krožki: tuji jeziki (francoščina, italijanščina, španščina, nemščina, anglešči-na), književnost, novinarstvo, novosti v svetu, keramika, sli-karstvo, krasilna umetnost, ra-čunalništvo. Pripravili smo tudi občasna predavanja (npr. o slo-venski ljudski glasbi), »študent-je« pač so satni pripravili in or-ganizirali studijske izlete po Slo-veniji.
Ljubljanska Univerza je zase-jala seme in kaj kmalu je dobila svoje »podružnice« tudi v drugih krajih po Sloveniji, v Mariboru, Titovem Velenju, Krškem, Ilir-ski Bistrici, septembra letos pa so z izobraževanjem pričeli tudi v Kranju.
Zaradi težav pri pridobivanju mentorjev žal ne moremo širiti svoje dejavnosti in tako ostaja program v glavnem takšen, kot je
bil v preteklem študijskem letu, vendar dodajatno letos tele nove krožke:
-  filmsko ustvarjanje,
-  kuhanje z osnovami dieteti-ke, '
-  lokalna zgodovina,
-  moderni ples (po načelih šole Mete Vidmarjeve).
V  sodelovanju s FSPN bomo obogatili krožek za novinarstvo. Udeleženci  krožka  naj  bi  sami pripravljali   glasilo   Univerze   za tretje živijenjsko obdobje, sodelo-vali   s   časopisom   »Vzajemnost« koi novinarji-dopisniki. Tudi od-daje na ljubljanskem radiu »Re-zervirano za...« naj bi oblikovali sami po lastnih zamislih.
V načrtu imamo nekaj zanimi-vih predavanj (tako o knjižni mi-niaturi,  o  francoskem  pesniku Jacquesu Prevertu, itd.)
Največje, je zanimanje za jezi-kovne krožke. Ker pa kljub pri-zadevanjem še nismo našli pri-mernih novih mentorjev za an-gleški in nemški jezik, moramo prositi vse zainteresirane za ta dva jezika, da se za sedaj ne prijavljajo.
Prijave za ostale Studijske krožke pa sprejema tov. Alijana Šantej na sedežu Univerze za Iretje življenjsko obdobje v Do-mu starejših občanov Marije Draksler-Marjane, Bijedičeva 17, Ljubljana, in na tel. 572-464.
Mesečni prispevek za udeležbo na krožku bo med 3.000 in 4.500 din, odvisno ludi od števila udele-ženccv na posameznem krožku.
KATARINA  SKUBIC