j*haia vsak četrtek In velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 S. Naročnina za Nemčijo 5 K, za drugo izvenavstrijskf ¿¿tele 6 K. Kdor bodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol, t-'sicvnega društva" dobivajo Ust brez posebne naročnine, — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška c.esta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroik« cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije, inserate se plačuje od enostonae petitvrste za enkrat 15 vin,, za. dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Tnserati se sprejemaj do srede zjutraj. — N&« zaprte reklamacije so poštnine prosta. """ List ljudstvu v Nekaj o draginji. (Piše kmet J. G. iz Rszborjs pri Slovenjgradcu). Mnogo se piše sedaj o draginji mesa, ki je nastopila, navajajo se pa tudi razni vzroki za to. Po mojih mislih bi bilo krivo temu sledeče: 1. predlanska. in lanska suša, ki je povzročila, da je padlo število živine, pa letošnja moča, ki je dala obilo krme; seveda je zaradi prejšnjega znižanja stanja živine iste malo oddati; 2. beg kmečkih poslov, in delavcev iz kmetov v mesta in tovarne. Število ljudi se je posebno v goratih krajih znižalo za eno četrtinko. Odšli pa so le dela zmožni ljudje, ker le taki se drugod radi sprejemajo. Kolik primanjkljaj na dobrih kmečkih delavskih silah! Produktivne sile se zmanjšujejo, konsum pa se povečuje. Kmetje v bolj visečih legah bodo morali manj zložne njive in travnike v kratkem pogozditi, ako bodo hoteli še za naprej ostati posestniki zemljišč. Ako pa nočejo svojega obdelanega sveta pogozditi, jim ne preostaja drugega, kakor prodati posestva kapitalistu, ki jih bo — vsaj v bolj visečih legah — tudi pogozdil. Da dandanes ne more e-den človek tega izgotoviti, kar sta nekdaj dva ali trije, je vendar razumljivo. Seveda mora vsled pomanjkanja delavnih moči tudi padati število živine. 3. Velika plača poslov, dninarjev in drugih delavcev. Velika razlika med letom 1899 in 1910 se kaže s to-le razpredelnico: leta 1910 210—250 K na leto. 1-2U—160 K na dan. 1.60—3"— K na dan. leta 1899 hlapec je imel 100—120 K dninar „ „ 0-60-0-70 K drugi delavci (?.i-darji, tesarji,) 0 80—120 K Vsi tukaj imenovani imajo Še hrano in po razmerah tudi stanovanje; to velja za obe navedeni leti. Živina pa je veljala leta 1899 K 48-56 za 100 kg žive teže, a letos se najbolje pitana živina v tem kraju ne proda čez 76 K za 100 kg. Ali ni potemtakem Še zmirom le kmet tisti, ki nosi draginjo? Tovarniška delavci, uradniki raznih vrst, učitelji in drugi zahtevajo dan na dan zvišanje plač, znižanje dela, pa cena živila. Le kmet je pozabljen, on naj bi samo trpel, za druge se žrtvoval, pa ničesar dobil. Ali ne bodete, kmetje, potem od veselja poskakovali in hvalili to lepo in blago liberalno in socialdemokraško enakost ?! Kolera. Kljub vsem zdravniškim varnostnim odredbam se kolera po nekaterih krajih vedno bolj širi. Ravnatelj bakteriološkega budimpeštanskega preiskovalnega zavoda, prof. Preiss, se je izjavil tako-le: Jaz sem prišel do prepričanja, da ognjišče kolere, ni v gornjem teku Donave, kakor se je dosedaj domnevalo, temveč v okolici Mohača. V Mohaču so oglenice in njihovo osobje po večini okuženi. Ako se oziramo na okolnost, da so zboleli na parnikih večinoma kurjači, bi morali pred vsem dognati, ali se je na vseh teh parnikih, na katerih so tekom zadnjega časa zbolele osebe na koleri, kurilo z mohačkim premogom. Ako se to vprašanje potrdi, potem je tudi do-gnano, kje je ognjišče kolere. Notranje ministrstvo javlja, da se je dognala pri 381etni Mariji Travniček na Dunaju azijatska kolera. Tudi njen svak je obolel na koleri in se nahaja že v Franc Jožefovi bolnišnici. Tudi se poroča z Dunaja, da se je v palači trgovinskega ministra dr. Weiskirchnerja pojavila kolera. Obolela je neka kuharica, katero so že odpeljali v. bolnišnico za kolero obolelih. Na Ogrskem je zbolelo na novo šest oseb na azijatski koleri. Sploh se bojijo na Ogrskem, da se zanese iz Odese na Ruskem kuga. Zato so odredili najstrožje varnostne priprave. V Bukareštu v Rumuniji se govori, da je obolel na znakih kolere rumunski ministrski predsednik Bratianu. Umrl je v Rumuniji na koleri Italijan Bria, ki si je, kakor sodijo, nalezel kolero na nekem laškem parniku, ki se je pripeljal iz Benetk v Galac. V Schonbergu pri Berolinu sta na sumljivih ko-lernih znakih obolela neki inženir in neka. gospodinja. Iz Almerije na Španskem se poroča, da je obolelo za kolero na nekem parniku 14 oseb. Parnik je prijadral iz Aleksandrije. Na Turškem, in sicer v okraju Erzerun, se je dne 17. in 18. t. m. dognalo, da je obolelo na koleri na novo 17 oseb, 21 pa jih je umrlo. V Italiji je preskočila kolera že morje in napadla Sicilijo. V Mesini je obolelo že 14 oseb na znakih kolere. V Apuliji je od 18. na 19. t. m. obolelo na koleri pet oseb in štiri umrle. Iz Rusije so poročila zelo, redka, vendar se tudi tam kolera z neznansko naglostjo širi. Ljubljanski občinski svet je z ozirom na pretečo nevarnost, da se zanese kolera.iz okuženih krajev tudi v Ljubljano, odredil, oziroma pripravil dosedaj sledeče: Opozoril je s posebnim razglasom na pretečo nevarnost in podal splošna zdravstvena navodila, posebno pa je odredil za gostilne, hotele, prenočišča, stroge zdravstvene policijske naredbe; z drugim razglasom je objavil mestni magistrat ponovno postavno dolžnost prijavljenja nalezljivih bolezni. Vsi, iz okuženih krajev prihajajoči tujci, prijavijo se takoj mestnemu policijskemu uradu in ostanejo pod zdravniškim nadzorstvom. Delavska stanovanja se strogo pregledujejo in je podal za nje .mestni magistrat stroge zdravstvene policijske naredbe. Vse osebe, ki pridejo po odgonu, pregleda takoj uradni zdravnik. Poostrilo se je nadzorstvo živil na trgu, osobito sadja in zelenjave. Zdravstvene komisije pregledujejo hiše, da se odkrijejo, oziroma odpravijo morebitni zdravstveni nedostatki. Bolnica za. silo se je uredila tako, da je tam sedaj 20 postelj popolnoma pripravljenih ter tudi vse potrebno za bolniško oskrbo. Zagotovljena je zdravniška služba in preskrbljena bolniška postrežba po usmiljenkah. Mestni fizikat je sestavil poseben načrt za postopanje pri morebitnih naznanilih sumljivih slučajev. Politični ojled. Mala politična naznanila. Dne 16. septembra: Ogrska vlada je v velikih škrijjcih. Hotela je dobiti na Francoskem posojila, a ga ji niso hoteli dati, češ, ker ga sami rabijo. Bolj resnično pa bode, da Francozi Madžarom nič prav Me zaupajo. — Na Grškem imajo poleg strahu vojske s Turčijo še zaroto v armadi. Zaprli so več višjih častnikov. Med grškimi in turškimi četami se vrše vedno manjše praske. — Trgovinska pogodba med Srbijo in Avstro-Ogrsko je bila v torek na Dunaju podpisana. Dne 17. septembra: Turško Časopisje potrjuje poročila, da se pogaja Turčija o vojaški zvezi PODLISTEK. i- Kmet Zalokar. „Spomnite se me na svetili krajih v Jeruzalemu, in jaz se Vas bom v Lurdu." „Pa še odpustke si ho-čeva donesti; jaz Vam iz Jeruzalema, Vi meni iz Lurda." To so bile zadnje besede, katere sem govoril z Jožefom Zalokarjem. In Zalokarja ni več, tudi ni mosel ostati pri besedi, ker je umrl precl odhodom slovenskih romarjev v Jeruzalem. A jaz se ga hočem spomniti, če mi da Bog milost, da dospem v Lurd, prositi hočem lurško Cudodelko, da mu izpolni, česar Jo je prosil pred dvemi leti v Lurdu za svojo dušo. Zalokar je bil mož „Božje previdnosti", kakor se je sam rad imenoval. Le redki so med našim narodom možje, ki bi mu bili enaki. Bil je jeklen značaj, zvest svoji verski in narodni zastavi. Ko so okoli leta 1870 hoteli nekateri rodoljubi „osrečiti" naš narod z liberalizmom in po taborih ropotati zoper cerkev in njene služabnike, jim Zalokar ni šel na limanice, kakor marsikateri kmet. Na blanškem taboru pri Rajhenburgu stal je s svojim kaplanom g. Tombahom, na čelu kmetom, ki so ugnali v kozji rog narodne liberalce. Pred nekaterimi leti je romal v Rim in vrnivŠi se nazaj na rajhen-burškem kolodvoru zaklical: „Zdaj, ko sem videl Rim, naj mi Še kedo zabavlja zoper vero, kar zaušnico dobi." In res, moralne zaušnice je dajal Zalokar vsakemu, ki se je drznil, v njegovi družbi napadati vero in duhovnike. Bil je zlasti velik Marijin častilec. Ce -se je v njegovi prisotnosti govorilo, o Mariji, se mu je razveselil njegov obraz, v dokaz, da bije njegovo srce za Marijo. Tudi dejansko je storil veliko v proslavo in Čast Marije. Bival je blizu prijazne Marijine cerkve na GraŠki gori. Kot cerkveni ključar je posebno skrbel za to cerkev. Da je z vsemi potrebščinami dobro preskrbljena in da ima posebno lepo-zvonenje, je zasluga Zalokarjeva. V tej cerkvi je večinoma sam stregel pri sv. mašah. O tej cerkvi je poslal obširnejše poročilo „Družbi sv. Mohorja", ki je bilo svoj Čas tudi priobčeno. Zlasti ga je ljubezen do Marije gnala pred dvemi leti s slovenskimi romarji v Lurd, dasi je bil že starček in vrh tega toliko bo-lehen, da bi mu po izjavi zdravnika postala lahko ta pot smrtonosna. Naš Zalokar je bil prav brihtna slovenska glava. Cital je jako mnogo, zlasti je bil naročnik „Slovenskega Gospodarja" od njegovega po-četka. Tudi kat. pol. društvu „Savi" je kumoval in ostal njen odbornik do smrti. Ko so se nemškutarji poganjali nekdaj za razne mandate, in žal. ne vedno brez uspeha, se je Zalokar neustrašeno bojeval zoper nemškutarstvo, poučeval svoje sovrstnike in veliko pripomogel, da je nemškutarstvo izginilo za vselej iz Posavja. Zalokar se je udeležil vsakega shoda Slovencev v sevniškem okraju. Večkrat je nastopil kot govornik ter z navdušenimi besedami zagovarjal naše verske in narodne svetinje. Zalokar je poleg svojega kmetovanja tržil z lesom, zlasti z orehovimi plohi. Kot lesotržcu se mu je večkrat nudila prilika, potovati v tuje kraje. Med drugimi kraji je videl tudi Dunaj, da celo pariz.. Posebno mu je ostal Dunaj v vednem spominu. Nek njegov odjemalec, žid, ga povabi tje. Bilo je okoli Velike noči, ko se odzove Zalokar vabilu in gre na Dunaj. Prijazni jud ga hoče kar najboljše pogostiti in mu ponuditi vse udobnosti njegovega stanovanja. Naj-prvo ga. pelje v svoje domače kopališče. Ko je Zalokar sam v kopalni sobi, šine mu v glavo misel, da potrebujejo judje pri svojih velikonočnih obredih kri-stjanovo kri. Tako je slišal večkrat govoriti o judih. Kaj spaka, če sem ravno jaz prišel judom v past in bodo rabili mojo kri? Kje me lažje umorijo, kakor v tej mali sobici? Ta misel mu ne gre več iz glave in polotita se ga strah in groza. Kar ne upa se v kopel, le malo si umije svoj obraz in čaka v trepetu, kaj bo prišlo. Ker se že dolgo mudi v kopalnici, pride ga iskat jud. Trepetaje sprejme Žida, a. se zopet potolaži, ko zagleda njegovo prijazno obličje. Zdaj, ko ste se kopali, mu reče jud, morate malo počivati in se zopet zagreti. Zato pojdite v to-le postelj. S strahom uboga Zalokar. A v postelji ga obdaja še večja groza, češ, tukaj me ta vražji jud še lažje umori. Kakor mora ga davi ta misel in nikdar ni v življenju prebil še toliko strahu, kakor v tej židovski postelji. Pa kako je kmalu razočaran, ko ga prijazni jud povabi . k bogato obloženi mizi, kjer se je oddahnil od svojega nepotrebnega strahu. V družbi je bil Zalokar zelo priljubljen. S svojimi dobrimi dovtipi — bil je šaljivec — in s svojimi narodnimi pesmimi, katerih je znal na izobilje, je kratkočasil marsikatero tovarišijo. Zato tudi Zalokar ni imel neprijateljev, tudi ne mecl svojimi političnimi nasprotniki. Zmlokarja so čislali vsi, ki so poznali njegovo blago srce. To se je posebno videlo ob njegovem pogrebu, ko ga je spremljalo k zadnjemu počitku nebroj ljudstva 111 gospode in pet duhovnikov, dasiravno se je vršil pogreb v nedeljo. Zalokar je kaj rad romal, zlasti, kadar so Slovenci kam potovali. Gotovo je bil Zalokar med njimi. Njegova dolgoletna želja je bila, videti kraje, kjer je živel in trpel naš Zveličar. Zato se je z velikim veseljem priklopil letos jeruzalemskim romarjem in željno pričakoval trenotka, ko bodo odrinili Slovenci v sveto deželo. Na svojo visoko starost pri tem ni mislil, tudi ne na svojo težko bolezen, ki ga je v zadnjih časih položila že večkrat na smrtno postelj. Pa božji previdnosti dopadlo je drugače. Teden pred odhodom Slovencev v Jeruzalem ga je poklicala na boljši kraj, gotovo v nebeški Jeruzalem. Turčije z Avstro-Ogrsko in Nemčijo. Pogajanja vodi nemški carigrajski poslanik. — Češki deželnij zbor bo sklican na dan 29. septembra. — Istrski slovanski poslanci so izjavili, da se v slučaju, da se skliče deželni zbor, kar je pa za sedaj izključeno, ne bodo udeležili sej, dokler se ne prizna hrvaškemu jeziku popOlna enakopravnost z italijanskim v deželi. Dokler se to ne zgodi, se najbrže tudi deželni zbor ne bode sklical. D n e 18. s e p t e m b r a: Na veliki in sijajni skupščini čiste stranke prava in pravašev okoli „Hrvatstva", ki se je vršila v Zagrebu dne 13. septembra, sta se združili obe struji v stranko prava s krščansko-socialnim programom. Združitev .je bila soglasno izvršena. — Bolgarski ministrski predsednik Malinov je podal kralju ostavko, ker so nastala nesporazumljenja v ministrstvu glede na macedonsko vprašanje. — Ruski zunanji minister Izvolski je odstopil. Dne 19. septembra: Bolgarija slavi danes 251etnico svoje neodvisnosti. — Listi javljajo, da se sestanejo koncem septembra v Wiesbadiiu angleški kralj, nemški cesar in ruski car. Sestanek bo namenjen ohranitvi miru. — Na Dunaju se je vršilo včeraj veliko soc. demokraško zborovanje proti draginji. Razne ncvlce. Duhovniške vesti. fCastiti gospod Matija Kar-ba, knezoškofijski duhovni svetniki in župnik v Srečah, je imenovan ' za soupravitelja župnije Sv. Lovrenca v Stranicah, ' častiti ( gospod Anton Trinkaus, kaplan na Crešnjevcu, ' je postal provizor 1 istotam. Častiti gospod Janez SuŠnik je rezigniral na župnijo Crešnjevec. Iz sodne službe. Sodnik dr. Arnold Mally je prestavljen iz Slovenske Bistrice v Ptuj, na njegovo mesto pride sodnik dr. Feliks Rakovec. Iz pošte. Svoji mesti ste zamenjali poštarici Roza .CernovŠek v Braslovčah in Roza Sternberger v Gratkornu, * Iz šole. Na slovenskem oddelku gimnazije v Celju so za prvi razred naredili dve vsporednici. Kot nova učitelja sta dobila tam službo izučena visokošol-ca gg. Mravljak in Tribnik. * Šolske vesti. Dež. Šol. svet je v svoji seji 15. t. m. izrekel svoje priznanje g. Simonu Maglič, nadučitelju na Vranskem, povodom vstopa v pokoj za njegovo mnogoletno plodonosno delovanje v Šoli. Za nadučitelja pride na ljudsko šolo na Keblju stalni u-čitelj in šolski vodja v PleŠivcu, Henrik Bregant, na ljudsko šolo v St. Jurju ob Pesnici pride za nadučitelja stalni učitelj pri Sv. Križu nad Mariborom, Iv. Robnik, in na ljudsko Šolo pri Sv. Duhu v Halozah za nadučitelja stalni učitelj v Konjicah okolica Friderik Kožuh. «. Kot stalni učitelj in šolski vodja je nastavljen na ljudski šoli pri Sv. Roku ob Sotli stalni učitelj pri Sv. Barbari v Halozah, Jožef Cenčič. — Stalne učiteljice so postale: na ljudski šoli v Gor. Polskavi stalna učiteljica pri Sv. Barbari pri Vur-bergu, Marija Sveigier, na ljudski šoli v Braslovčah tamošnja suplentinja Marija Klančnik, in na ljudski šoli v Polzeli tamošnja učiteljica suplentinja Ana Su-hač. Nadučitelj v Jarenini, Martin Bresnik, stalni u-čitelj v Makolah, Feliks Mahor, in stalni učitelj v Celju, Jakob Gorjup, so stopili v pokoj. * Iz železniške službe. Premeščeni so: adjunkt Teodor Giugel iz Celja v Ljubljarto; asistent Anton Janiček od St. Jurja na Pragarsko; uradniški aspi-rant Alojz Peterlin iz Langenvvanga v Grobelno; adjunkt Karol Zoufalik iz Celja v Kirchbichl. * Kmetijske zadruge. V sredo, dne 14. t. m. se je pričel na Dunaju shod avstrijskih kmetijskih zadrug ter je trajal do 17. t. m. Zastopane so bile razne kmetijske zveze iz Avstrije in drugih dežel. Slovencev je bilo na shodu okoli 25. * Popust na zemljiškem hišnem davkt., znižanje pridobninske glavne vsote in določitev pridobninske-ga, davka od javnemu dajanju računov zvezanih podjetij za leto 1910. Vsled ukaza c. kr. finančnega ministrstva z dne 13. avgusta 1910, se je določil popust na zemljiškem davku na 15 odstotkov, in na hišno-razrednem in hišno-najemninskem davku na 12%%; 2. je ostalo znižanje pridobninske glavne vsote kakor prejšnja leta ter se je 3. določilo davčno merilo za v par. 100, odstavek 1 in 5 omenjenega zakona navedena javnemu dajanju računov zavezana podjetja na 10 ostotkov. * Zakupna oddaja kruha in ovsa se bo vršila za v postajah nastanjeno vojaštvo za zagotovitveno dobo od 1. januarja do 31. decembra 1911 in bodo ponudbene obravnave: Slovenska Bistrica pri občinskem uradu v Slovenski Bistrici dne 24. oktobra 1910 ob 9. uri dopoldne; Celje v vojaškem oskrbovalnem filijalnem skladišču v Celju dne 25. oktobra 1910 ob &. uri dopoldne; Ptuj pri okrajnem glavarstvu v Ptuju dne 28. oktobra 1910 oa 9. uri dopoldne; Radgona pri okrajnem glavarstvu v Radgoni dne 29. oktobra 1910 ob 9. uri dopoldne. — Za te razprave veljavni pogoji se razvidijo iz razglasov in zvezkov pogojev, ki so razgrnjeni pri gori navedenih obrav-navališčih, in ki se pri vojaških oskrbovalnih skladiščih tudi lahko dobe zastonj. * Častniške sluge nameravajo odpraviti, zato pa bodo zvišali pristojbino za slugo Častnikom, da bodo lahko imeli civilne sluge. * Krvava griža pri vojakih. — Med na Krasu na vajah bivšim vojaštvom se je pojavila krvava griža v mnogih slučajih. Od 47. pešpolka je 120 mož in 3 častniki bolanih. 4 možje so na griži že umrli. En bataljon, in sicer najhujše prizadet, se je vsled tega v torek popoldne (predno so se vaje končale) vrnil v Gorico. Grižo so dobili vojaki v Kostanjevici, kjer je bila razširjena med prebivalstvom. * Ne sramujmo se vendar svojega slovenskega jezika. Dogodili so se v nedavnem času na Koroškem in Štajerskem žalostni slučaji na postajah, da naduti nemški uradnik ni hotei dati vožnega listka stranki, ki ga je zahtevala v slovenskem jeziku. To se je zgodilo večinoma takozvanim omikancem. Da so pa ti u-radniki tako naduti, je pa mnogo krivo naše ljudstvo. Le poglejmo in poslušajmo na postajah. Nisem niti nalašč tega storil, pa sem opazil sledeče: v Celju, Velenju, Sp. Dravogradu, Šoštanju in drugod; jaz' sem zahteval listek v slovenskem jeziku in mi je uradnik tudi vsikdar postregel, kmečki ljudje, delavci pa, ki niso znali morda, nad deset besed nemških, pa so zahtevali karto v nemškem jeziku ali imenovali vsaj postajo v nemški obliki. Ali ni to skrajno smešno? Meni pa se ni videlo samo smešno in neumno, ampak me je vsikdar jezilo, da sem se komaj premagal, da nisem takemu kar tam povedal: Ne bodi vendar tako neumen in ne smeši samega sebe, pa ne zaničuj na domačih tleh svojega lastnega jezika in pa — denarja. Saj menda slovenski denar tudi plača? * Meso iz Argentinije. Ministrski svet se je zedinil v tem, da. prične takoj pogajanja z ogrsko vlado glede začasnega uvoza argentinskega mesa. Gre se sedaj za uvoz 10.000 tonelat mesa, ki se bo uvozilo za poskušnjo. Pri razprodaji mesa bode označeno, da je to meso iz Argentinije in je pri tem postopati s potrebno zdravstveno previdnostjo. * Tihi odpor na južni železnici. V četrtek, 15. t. m. ob 1. uri ponoči so pričeli uradniki, poduradni-ki in delavci na južni železnici s tihim odporom, ker se njihovim zahtevam ni ugodilo. Za vspeh tega odpora je odvisno zadržanje socialnih demokratov, katerih je jako mnogo pri južni železnici in ki niso člani društev železničarjev. Na Dunaju, v Gradcu in v Dunajskem Novem Mestu so se že pojavile posledice tihega odpora. Osebni vlaki so imeli neznatne zamude, tovorni vlaki pa se zakasnujejo po 2—3 ure. — Sicer je izvrševalni odbor upravnega sveta južne železnice odobril predloge vrhovnega ravnateljstva, ki dovoljujejo železničarjem neznatne izboljške, ali različna društva južnih železničarjev obstojajo na tem, da se vse njihove zahteve izpolnijo. Izvrševalni odbor je obljubil, da bode stvar rešil najkasneje do 1. novembra. * Železniška nesreča. Dne 20. t. m. zjntraj se je na postaji državne železnice Rottenmann na Gor Štajerskem dogodila ena največjih nesreč, kar se jih je zadnja leta dogodilo na avstrijskih državnih železnicah. Dva brzovlaka, St. 101 in št. 102, sta trčila skupaj, ko so potniki spali, učinek je strahovit. Mrtvih je 7 oseb, 11 je težko, 19 lahko ranjenih. Ponesrečenci so večinoma iz brzovlaka, ki je vozil iz Pontafija na Dunaj. Dva mrtveca Se niso spoznali, pet ostalih mrtvecev so poštni in železniški uradniki. 19 lahko ranjenih so s pomožnim vlakom prepeljali na Dunaj. Oba ponesrečena brzovlaka sta vozila s hitrostjo 60 kilometrov na uro, eden v smeri Selzthal, drogi v smeri St. Mihael. Ko sta strojevodja opazila, da vozita na enem in istem tiru, je bilo že prepozno. Pri nesreči sta bila razbita oba stroja, vsi prednji vozovi, le zadnji vozovi so ostali nepoškodovani in so se potniki v teh voieh samo prestrašili. Kriv nesreče je baje neki službujoči uradnik v Rottenman-nu. Nadkontrolor Mandel je zblaznel. * Štajercijanec in slovenski liberalec sla se zopet našla v bratskem objemu. Prvi drži v e-ni roki frakeljc Šnopsa, v drugi „Štajerca", drugi pa ima v rokah „Nar. Dnevnik" in „Nar. List". Sicer je liberalca malo streslo, ko so se pritisnile Šnopsar-ske ustnice na njegova usta, toda sovraštvo do Km. zveze je premagalo naravni stud. Združila pa sta se ta čedna bratca v znamenju boja zoper slovensko ob- strukcijo. Stajercijanci so pretečeno nedeljo v Ptuju priredili shod, na katerem so se ti značajneži raz-koračili zoper boj naših poslancev, in po shodu so po nemških liberalnih listih zatrobili v svet, da je 500 kmetov protestiralo proti obstrukciji. Kakšna komedija i V celem ptujskem okraju ne najdeš med kmečkim prebivalstvom 500 poštenih ljudi, ki bi se upali na dan ter javno pokazali, da trobijo v izdajalski Šta-jercijanski rog. Obiskovalci nedeljskega shoda so bili izvečine tiste žalostne postave, ki jih lahko opažaž po ptujskih ulicah, kako tavajo okoli in tolažijo svojo petobolsko žalost s Irakelcem „grenkega". In take ljudi podpirajo v boju zoper narodne pravice slovenskega ljudstva slovenski liberalci! Da jih ni sram! V nedeljo bodo celjski liberalci baje priredili več shodov. Radovedni smo, kako bodo ti veliki narodni radi-kalci govorili. * Kat. slov. lzobr. društvo „Kres" v Gradcu priredi dne 9. vinotoka vinsko trgatev v restavraciji „Zur goldenen Krone". Vspored je zelo zanimiv in pričakujemo obilne udeležbe od strani graških Slovencev. — „Kres" je otvoril že jesensko in zimsko delo. V svoji sredi imamo požrtvovalnega vlč. Ljubšo, kateri ne samo gmotno podpira naše delo, ampak nas često z navdušenimi besedami bodri k vstrajnosti pri poštenem našem delu. .Tako nam je zopet predaval prejšnjo nedeljo o bistvu naše vere ter vso stvar sem pa tje osolil z zanimivimi dovtipi. Za prihodnjo nedeljo nam je zopet obljubil predavati, na kar se že vsi veselimo. Le eno nas žalosti — slutnja namreč, da bo- do prostori „Kresa" kmalu pretesni, kajti aecteljo za nedeljo se bolj krčijo. — Veseli nas sicer,, da vidimo vsako nedeljo v „Kresu" toliko novih obrazov, a trajno veseli oorno šele, kadar se izpolnijo naši upi, da dobimo svoje prostore. — K prelepi slavnosti v St. Ilj je tudi „Kres" poslal lepo Število zastopnikov. Videli so tam, kakšne uspehe rodi požrtvovalno delo, in sklenili so tisto navdušenje zanesti tudi v slehernega člana in članico „Kresa". Sedaj se vrše vsako nedeljo sestanki, na katerih nastopajo fantje in dekleta in navdušujejo številne poslušalce za delo. Pogumno so že parkrat nastopili: GajŠek, Tramšek, Zorko, Frman in drugi. Vse pa je prekosil minolo nedeljo na-stob mladeniča Inkreta, kateri je govoril nad pol ure o značajnosti mladeniča, kateri si upa. svojo krščansko misel tudi v javnosti na cesti pokazati. Besede so mu šle iz srca, pa so tudi v naših srcih našle odmeva. Potem pa je že drugič nastopila gdč. Kolar, katera zna posebno svoje tovarišice, služkinje, vnema-ti za društveno delovanje. — Mi pa, ki gledamo z veseljem na to gibanje, želimo: Blagoslovi Bog to delo! „Kresjan." * Slovenci na Nemškem bodo. imeli od 25. do 28. septembra v Eving-u pri Dortnmndu slovenski misijon. V torek je odšel tja dosedanji gvardijan in župni upravitelj p. Salvator Zobec iz Nazarja. Priporočamo se vsem naročnikom našega lista in vsem dragim rojakom v Eving-u in okolici: porabite priložnost, prihajajte marljivo k pridigam, pokažite sedaj v delih, da ste verni sinovi in dobre hčere vernih in dobrih slovenskih mater. Veselilo nas bo, če bomo mogli po končanem sv. misijonu prinesti veselo sporočilo o dobrem uspehu in lepih sadovih sv. misijona iz daljne tujine. * Iz Gladbecka na Westialskem se nam poroča: Slovesnost blagoslovljenja zastave in prva ustanovna slovesnost „Kat. društva sv. Barbare za slovenske rudarje" v Gladbecku 11. septembra se je nepričakovano veličastno izvršila. Nebo nam je bilo milo; v soboto je Še močno deževalo, a v nedeljo je solnce tako prijazno sijalo, kot lepše tukaj nikdar ne sije. Slovesnost se je pričela zjutraj s skupnim sv. obhajilom. Popoldne od 2. do Vi 4. ure je bil sprejem društev. Prihitelo je 9 društev k nam in sicer: društvo sv. Barbare za Slovence, oziroma Avstrijce iz Hamborn-a, Meerbecka, Hochheida, Bismarcka, Hordelna, Esseneu in Horstermarkta ter dve domači nemški rudarski društvi. Udeležba je bila od vseh strani tako ogromna, da je bila velika dvorana nabito napolnjena. 0-koli 4. ure se je pomikal veličasten sprevod z 9 društvenimi zastavami in z godbo na čelu proti cerkvi. Našo zastavo, katera je bila Še zakrita, je spremljalo 12 belo oblečenih deklet in žen, vse s prevezami v slovenskih barvah. V cerkvi je bil nad vse krasen in ganljiv prizor: pred oltarjem vse polno zastav, v. šerkvi pa toliko Slovencev, kolikor jih ni bilo še nikdar poprej. Na prižnici je prav lepo govoril predsednik slovenskega društva iz Meerbecka, g. kaplan He-genkotter o društvu sv. Barbare, katerega namen je, pospeševati vero, ki nas pelje v večno življenje. Potem je blagoslovil g. župnik novo, krasno zastavo. Pri zastavi so prišle v prvi vrsti slovenske barve v poštev, tako, da se že od daleč pozna, da le to imetje Slovencev. Na eni strani je sv.. Barbara s pred njo klečečim rudarjem in napisom: „Sv. Barbara, prosi za nas!", na drugi strani pa ime društva z raznimi okraski. Po blagoslovljenju je bil sprevod. Ceste, po katerih se je ta pomikal, so bile lepo ovenčane s slavoloki in zastavami. Gledalcev je bilo toliko, da jih pri takih slovesnostih toliko še nismo videli. Najsijaj-nejši je bil pa slavnostni zbor v bogato ozaljšani, e-lektrično razsvetljeni dvorani: na igralnem odru zastava in nje botri g. in gospa Skraber z 12 častnimi damami; pri sprednji mizi 7 duhovnikov, med temi dva, vešča slovenske govorice; po dvorani razobeše-ne društvene zastave, dvorana pa nabito napolnjena. Predsednik g. vikar Tappe pozdravi vse navzoče. Ko se odpoje cesarska pesem, se prične ovenčanje zastave in takozvano zabijanje žreblja. Soproga podpredsednika g. Tuhtar je v lepem govoru v imenu slovenskih žen darovala lep okrasek za zastavo, ravno tako je darovalo društvo iz Meerbecka jako lep okrasek. Pri zabijanju žeblja so predsedniki vseh društev darovali za zastavo v denarju ali pa okraske in so imeli pri tem prav ganljive nagovore. Posebej naj o-menimo samo, kako navdušeno je govoril predsednik slovenskega društva iz Hochheide, g. kaplan Jenster. V svojem govoru je dokazal, da je potrebno, da se Slovenci, posebno na tujem, združujejo v katoliških društvih, in se tako s skupnimi močmi branijo proti sovražnikom sv. vere. Potem ste 2 belo oblečeni dekleti deklamovali: „Slovenska zastava njenim slavil-cem." Na obrazih vseh je odsevala zadovoljnost in veselje. Prenaglo je prišel čas za nekatera društva za odhod. Že potem, ko so že nekatera društva odšla, so se pričele gledališke predstave, vmes pa je igrala godba in so se pele mile slovenske pesmi. Kot prva se je predstavila igra: „Kmet in fotograf", ki je izvabila gledalcem neprenehajoč smeh. Nadalje je uprizorilo društvo iz Hamborna „Dva prepirljiva soseda", ki je povzročila tudi velik smeh. Prav ganljiv prizor je bil, ko so štiri 91etne belo oblečene deklice deklamovale: „Vera, upanje, ljubezen in deklica." V veliko zabavo sta se potem predstavili igri „Nemški ne znajo" in „Tri sestre". Vsi igralci so svoje vloge prav izvrstno izvršili, posebno Ženske vloge. — Vzelo bi preveč prostora, ko bi hoteli vse bolj natanko popisati. Ta slovesnost, katera nam ostane nepozab-ljena, je bila zares prava manifestacija, krščanskega prepričanja. Vsem tistim, ki so v dosego te prekrasne slovesnosti kakorkoli kaj pripomogli^ prisrčna hvar la! Prisrčna hvala slovenskim ženam, društvom in vsem drugim, ki so darovali za zastavo! * Gospodinjska šola na Teharjih. Začetek novega šolskega leta bo 3. novembra 1910. Gojenke se učijo teoretično in praktično vseh predmetov, katere mora znati umna gospodinja. Prošnje za vsprejem se vpošljejo vodstvu gospodinjske Šole na Teharjih. Priloži naj se šolsko in zdravniško izpričevalo ter obvezno pišmo starišev, oziroma varuhov, da bodo pustili gojenko celo leto v .šoli in plačali stroške. Deklice se morajo zavezati, da bodo natančno izvrševale vsa dela, ki se jim naložijo, in se ravnale po hišnem redu v zavodu. Gojenke plačujejo za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo in pouk 30 K na mesec, in sicer naprej. Tudi je v začetku plačati 10 K vpisnine. Vodstvo šole naznani vsaki prošnjici posebej, koliko obleke mora prinesti s seboj. Sprejemajo se take deklice, ki so stare 16 ali več let. I. poučno leto dež. kmet. šole v Bezovji pri St. Jurju ob juž. žel. V čast kmetovalcem Spodnje Štajerske bodi o-menjeno, da so baš oni ¡vedno ¡poseibno uvaževali kmetijski strokovni pouk'. To dokazujejo razni zavodi v deželi in zunaj nje, ki so bili navadno v pretežni večini obiskani od spodnještajerskih mladeničev. Naravno torej, da se je pojavila želja po domačem zavodu s poukom v materinščini. ITej želji je deželni zbor in odbor vstregel ter ustanovil' kmetijsko šolo v St. Juriju. Potreba tega zavoda sledi iz navedenih dejstev, njega korist za svoj delokrog se bode pokazala v teku let. Slednja je stvar prihodnjosti. Za sedaj samo suha dejstva na podlagi preteklih pojavov. Nova kmetijska šola naj bi se otvorila že novembra minolega leta. Z 1. oktobrom je bil pa še le imenovan ravnatelj in strokovni učitelj. Vsa poslopja so bila še-le v pol-gotovem stanu. Tej napravi treba-lo je tudi še vdahniti takorekoč dušo. Pri takih razmerah bi niti čarodej ne mogel pravočasno začeti z rednim podukom. Do novega leta so bila vendar poslopja za silo toliko dodelana, da se je smatralo za mogoče, spraviti učence pod streho. ;0 kaki dovršenosti pa tudi tedaj Še ni bilo govoriti; Še niti dandanes ne. 'Globoki prekopi okoli hiše, povsod rokodelci in drugi stavbinski delavci, ! počasno dospeva-nje pohištva itd. so bili otvoritvi in pouku nasprotujoče ovire Še več mesecev. Zanimanje za šolo je bilo precejšno. Prošenj za sprejem v Šolo se je v jeseni lanskega leta ! vkljub veliki negotovosti vložilo 42. Od teh prosilcev se jih je sprejelo 26, izključno kmečkih sinov, fo starosti so šteli ti od 17 do 26 let. Svojo predizobrazbo so si pridobili! večinoma' le v dve- ali večrazrednih ljudskih šolah. Le eden je dovršil meščansko šolo, drugi pa spodnjo realko. Vsi so bili Štajerci (iz okrajev: Celje, Šmarje, Sevnica, Brežice, Šoštanj, Slovenska Bistrica, Marenberg, Ptuj, Ormož in Ljutomer, Prvi tečaj je začel potem, ko je bila nova Šola dne 4. januarja t. 1. blagoslovljena. Poučevalo se je teoretično v zimskem tečaju po 27, v poletnem pa 24 ur na teden. Poučevalo se je v sledečih predmetih: 1. nadaljevalnih: slovenski jezikovni pouk z o-zirom na domačo zgodovino, zemljepis in poslovno spisje, računstvo, geometrija in risanje. 2. osnovnih: < lizika, kemija, kmet. rastlinstvo, kmet, živalstvo. 3. strokovnih: poljedelstvo splošno in posebno, travniŠtvo, gozdarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, mlekarstvo, živinoreja, živinozdravniŠtvo, kmet. gospodarstvo in knjigovodstvo, zemljdjetje, ki je s kmetijstvom v raznem oziru v tesni zvezi: ' pivovarno. Saj se tam pojavi, < ki se v delokrogu kmetovalca | vedno vršijo i in so za njega zelo važni, katerih se pa navadno prav ne zaveda, tehnično izkoriščajo. 3. V Celje k premiranju bikov. Ob tej priliki so si ogledali tudi mestno klavnico, nje hladilne naprave itd. 4. SNa Planino na sejm. Sejmi nar Planini se štejejo med najimenitneje daleč na okoli in na takem sejmu najde prihodnji živinorejec mnogo več zanimivega, kakor bi našel samo v šoli. Pa tudi gozdi in zlasti novi nasadi tamošnje grajščine nudijo marsikaj zanimivega. 5. V Ptuj; . od tam na pristavo grofa Herber-steina in posestvo štajerske hranilnice iz Gradca v Podlehnik. Na eni strani pridelovanje žita v. velikem obsegu in tudi živinoreja, na drugi strani zlasti Špe-cielno živinoreja in vzorno sadjarstvo ter kletarstvo. Povsod obilo zanimivega. Vsem prijateljem Šole, ki so blagovolili pospeševati učinek teh izletov, bodi izražena najiskrenejša zahvala. V teku leta je bilo več obiskov. Med temi jih je bilo nekaj namenjenih nadzorovanju šole, tako od deželnega Odbora in od c. kr. poljedelskega ministrstva, (nekaj proučevanju razmer in sestroju ( šole od deželnega odbora moravskega, največ pa zanimanju za kmetijstvo in šolo, tako od nekaterih nadaljevalnih' šol (Sevnica in Slivnica), od kmetijske podružnice St. Jurij, gospodinjske šole Teharje, učiteljiščni-kov iz Maribora, učiteljev o priliki 401etnice ter še mnogo posameznih kmetovalcev. Ti obiski so dokazali živo zanimanje za zavod. Dne 27. avgusta se je zaključil z javno skušnjo prvi tečaj. Od prvotno sprejetih 26 učencev se je vdeležilo tega izpita 24. Dva sta bila v teku leta izključena. Govorice o ničvrednosti šole, o nameravanem izstopu večine učencev takoj v početku radi nje nepopolnosti itd. so s tem ovržene. Nasprotno so pokazale skušnje, da so učenci v tako kratki dobi kljub mnogim začetnim težavam mnogo pridobili, da so svoj čas na zavodu zelo plodonosno porabili, da so si pridobili zmožnosti, ki bodo napredek našega kmetijstva zelo pospeševale. Za prihodnje leto je pot že vglajena, ' Šlo bode že lažje. 'Spopolnjevanje bode naglo sledilo prvemu vstroju. 'Prijatelji šole in sploh tisti, ki pošiljajo u-čence, so pa naprošeni, da posebno vpoštevajo sledeče: Pri kratkodobnosti učnega tečaja (10 mesecev) se zamore učenec dovolj za svoj stan priučiti le, če je marljiv in razumen, če se res za stvar zanima. Torej le marljive,' razumne in resne učence! Cftadi boljšega izbiranja je najboljše, da se oglasijo prosilci osebno pri ravnateljstvu. Elementov, ki znabiti mislijo, le eno dobo na javne stroške preživeti, ali si s temi nauki kako drugo pot ugladiti, ali ki mrzijo delo in pričakujejo tu le udobno življenje, nikar v ta zavod! Za težaven, trudapolen stan se treba s trudom pod strogim navodilom pripravljati, toliko lažje bode šlo pozneje, toliko večje in izurjenejše moči se bodo lotile dela s težavami se igraje. Ravnateljstvo štajerske deželne kmetijske šole St. Jurij ob juž. žel. J. Belle m. p. Mariborski okraj. m Maribor. V nedeljo, dne 18. kimovca se je našla žepna ura z verižico na potu blizo LimbuŠa (Lembach). Kdor jo je izgubil, naj se zglasi pri vratarju javne bolnišnice v Mariboru. mMariborsko porotno sodišče. V ponedeljek, dne 19, t. m. je stal pred porotniki 171etni delavec Franc Kobaie v Kovačivesi zaradi posilstva. Obsojen je bil na eno leto težke ječe. — Isti dan se je morala zagovarjati pred porotnim sodiščem 571etna Marija Kašovic iz Selnice ob Dravi, ki je bila obtožena radi hudodelstva požiga in goljufije. Obtoženka je dne 6. maja 1910 svojo hišo1 pri Sv. Lovrencu nad Mariborom na 7 mestih zažgala in se skrila potem v kleti te hiše. Porotno sodišče je obtoženko hudodelstva požiga oprostilo, pač pa je bila obsojena radi goljufije, storjene s tem, da je zažgala svojo hišo s tem namenom, da bi dobila od zavarovalnice zavarovalno svoto, na eno leto težke ječe. m St. Ilj v Slov. gor. Najhujši nemškonacio-nalni zagrizenec v naši fari je dr. Wenigerliolz, doma _ gujte — iz Središča na Štajerskem. Kako ta mož sovraži Slovence, to presega že vse meje! In vendar živi večinoma od Slovencev. Pri otvoritvi našega „Slovenskega Doma" je v družbi z nekimi nem-škutarskimi mladiči izzival mirne Slovence. Se li to spodobi za akademično izobraženega gospoda? Kako je delal proti izvol tvi slovenskega župana, to je Škandalozno. Vsi, tudi Nemci so se zgražali nad slučajem Flucher. Pri agitaciji je povsod zraven, a če ga pokličejo k bolniku, mnogokrat ne gre. So nam znani slučaji. Domačini so ogorčeni, on se pa še čudi, za-kaj. Slišati je v tem oziru marsikatero ostro izjavo. Gospod doktor, vprašam Vas, je-li to lepo od Vas, ki služile tako lepemu človekoljubnemu poklicu, ali ne morete svoje politične strasti malo premagati? Bodite prepričanja, katerega hočete biti, toda nad vsem Vam m Ciršak pri St. llju v Slov. gor. Najhujši a-gitator za nemško šulferajnsko Šolo je pri nas nek u-čitelj, ki poučuje na nemški Šulferajnski Šoli. Ta učitelj je velik nasprotnik Slovencev in katoliške vere. Cujte Cirberžani! Na mnogih krajih je bil že učitelj, pa povsod so ga odslovili. Celo Nemci so ga odslovili, ker je hujskal otroke proti veri in agitiral za „Proč od Rima", to se pravi proč od svete katoliške cerkve. Ko se je oženil, je vzel za ženo tako, ki je odpadla od sv. vere. Ni se dal poročiti in oklicati pri domačem katoliškem gospodu župniku, ampak pri protestantskem pastorju. Na Ciršaku bo agitiral tudi za protestantovsko krivo vero. Cujte Cirberžani in Sel-ničani! Takemu človeku boste dali svoje otroke v šolo? Takemu človeku boste dali duše svojih neumrjo-čih otrok, za katere boste dali enkrat odgovor pri večnem sodniku? Bog nas varuj! m Ciršak. Lep shod se je tukaj vršil v nedeljo dne 18. t. m. Premajhna je bila hiša gospoda Petra Lenca, nasproti prostoru, kjer gradi SchuTverein poslopje za novo nemško šolo, da bi obsegla vse zbo-rovalce, na stotine jih je moralo zborovati na lepem vrtu pred hišo. Za predsednika shoda je bil izvoljen cirberški župan gospod Hauc, ki je kot župan najbolj severne slovenske občine zborovalce iskreno pozdravil. Poslanec Roškar je govoril o držaynem in deželnem zboru. Ko je omenjal obstrukcijo v deželnem zboru, je vse ljustvo viharno zahtevalo, naj poslanci boj v deželni zbornici proti drzni nemški večini nadaljujejo. Poslanec dr. Verstovšek je razmo-trival v daljšem govoru, ' kakšen namen ima nemški Scliulverein, da hoče v Ciršaku napraviti novo nemško Šolo. ¿Kazal je na kupe kamenja, ki je pripravljeno za stavbo nove mučilnice. Ko je govornik končal, so soglašali vsi v tem, rda bodo zastavili vse moči., da ta šola ne bo imela otrok. Nato se je soglasno sprejela resolucija, v kateri odobravajo volil-ci obstrukcijo poslancev v deželnem zboru, izrekajo poslancem zaupanje in protestirajo proti novi nemški šoli, m Sv. Trojica v Slov. gor. Velespoštovanega g. okrajnega glavarja uljudno pozivamo, naj si ogleda v „Marburger Zeitung" od dne 10. septembra t. 1. dopis od Sv. Trojice v Slov. gor. Tam mu sam naš g. župan prizna, da razobeša trojiško gasilno društvo Iranklurtarsko zastavo ,v. svojem lokalu in da je iz političnih razlogov izobčilo našega zdravnika iz društva. Ta je bil podpornik društva, a pri nekem zasebnem pogovoru je zahteval od mladega g. Goloba, da se naj z ozirom na slovenske člane društva izdajajo vsaj dvojezična vabila k društvenim prireditvam. No, g. Feri, ki takrat Še ni bil polnoleten, se je udaril na prsa in vskliknil: „Dokler sem jaz tu, nikdar!" Ce torej sedaj zatrjuje župan, da je hotel naš zdravnik društvo slovenizirati, je to iz trte izvil, ker o tem niti govora ni bilo. Sicer pa je vprašanje, ali sme biti sploh gasilno kot dobrodelno društvo tako izključno frankfurtarsko, kot je trojiško. Res, to je ger-manizacija, in germaniziranje ni namen gasilnih društev. Izobčevanje članov iz edino političnih vzrokov je pa zopet eminentno političen čin, radi katerega bi vsaka pravična vlada zahtevala od nepolitičnega društva, kot je naša požarna bramba, zadoščenja. VelespoŠtovani gospod glavar ste že pustili preiskavati razmere pri našem gasilnem društvu. Kaj ste tam poizvedeli, ne vemo; a tu imate v nemškem listu dokaz, da se vtikajo naši gasilci v politiko, da torej prestopajo svoj delokrog in da je že zadnji čas, stopiti jim na prste m jih naučiti reda. Ker tega nikar ne verjemite našemu županu, da je vse tako zadovoljno ž njim in vse tako nemško prikrojeno. Že zadnje občinske volitve so pokazale, da znaša slov. manjšina eno tretjino vseh volilcev, in če bi ne bilo brezprimernega nemškutarskega terorizma, bi se bilo morda celo pokazalo, da imamo večino. Pri ljudskem štetju bodete pa itak videli, da živi v trgu samo kakih 30 Nemcev (prisiljenih namreč in z otroci vred) in do 300 Slovencev. Da je pri takih razmerah frank-furtarica, hajlanje in drugo, kar vse počenjajo nekateri naši gasilci, izzivanje in politično hujskanje, to je jasno kot beli dan. In zato trdno upa.mo, da boste napravili tukaj red, gospod glavar. Bodite uver-jeni, da je tudi med gasilci samo peščica vsenemških liujskačev, da je pa večina slovenska, ki se samo vsled pritiska in tiranizacije od strani one peščice ne upajo nasprotovati jim. m Sv. Lovrenc ob kor. žel. Lehn pri Ribnici je bil nekdaj združen s Krecnbahom v „Ortsgemein-de Kratzenbach". Večina občinskega odbora, ki je imel svojo pisarno v St Lovrencu, kamor so imeli nekateri Lehnčani štiri ure peŠ-hoda, je bila v nernčur-skili rokah. Tako je bilo do leta 1887. Mož, kateri se je spretno zaletaval v to nemčursko trdnjavo in jo končno tudi iztrgal iz nemčurskih rok in katerega žalibog ni več v Lehnu, mi je nekoč pripovedoval o občinskih volitvah tako-le: „S pomočjo VctuŠekove in Urbančeve hiše se mi je posrečilo pridobiti 12 precej odločnih Lehnčanov; jaz sem bil trinajsti. Zbirali smo se na dan volitve v novi šoli. Že grede so začeli nekateri obupavati, rekoč: „Smejali se nam bodo tr-žani, ko nas preštejejo." Pred trgom smo se razpršili na vse vetrove in po eden in eden prišli od različnih strani na volišče. Ko so nas na naš napad nepripravljeni Krecnbaharji zapazili, so po celem trgu ocl gostilne do gostilne vpili na pomoč, a zastonj. Srečkali smo v vseh razredih - pl. Gasteiger je vleke srečke - in zmagali. Godci in topiči so naznanjali oko- lici, da se seli občinska pisarna v središče obeh občih, v Lehn." Krecnbaharji intržani so pod vodstvom Milemota in Kelnerja prišli sicer večkrat s 40—50 vo-lilci — bolnike so nabasali na vozove — v Lehn, ali morali so vsakokrat sramotno oditi. Da bi bil tudi teh bojev konec, prosili so Lehnčani, naj se občini ločita, kar se je lani tudi dovolilo. Nehvaležni bi bili, ako bi se večkrat ne spominjali tega vrlega junaka, ki je odprl pot dosedaj samostojne občine Lehn in prinesel v Lehn mnogo veselja. Prirejal je v tem samotnem kraju veselice in tombole, katerih prej tukaj nikdar ni bilo. Ustanovil je podružnico družbe sv. Cirila in Metoda in tako osigural lehnski Šoli slovenski učni jezik, tamburaški in pevski zbor, tercet na lok, poštno nabiralnico itd. Sedaj pa slišimo žalosten glas, da je v Lehnu zopet vse zaspalo. Kjer ni ognja, ni toplote. Le nekaj več navdušenja za dobro stvar in pomladansko solnce bo oživilo merodajne zaspance in vrnilo se bo zopet veselje v sicer samotne, a lepe lehnske pokrajine. m St. Križ pri Maribora. Za „81ot. Stražo" se je nabralo na gostiji Mihaela Hojnik in Frančiške Zuoko 6 E 70. Ptujski okraj! p Sv. Marko niže Ptuja. Okoli 200 volilcev se je zbralo zadnjo nedeljo na shodu, ki ga je priredil deželni poslanec gospod Ozmec. Volilci so ogorčeno obsojali hinavsko f pisavo „Štajerca" v 1 zadevi ob-strukcije v dež, zboru. Na shodu so se brez vsakega ugovora sprejele resolucije, ki odobravajo postopanje poslancev S. K. Z. V deželnem zboru, jim izražajo zaupanje volilcev ' ter jih vspodbujajo k nadaljnemu odporu proti krutim nemškim silovitostim. p Hajdin. V nedeljo dne 18. t. ni. 'je imel pri nas shod deželni poslanec gospod Ozmec, ki je poročal o delovanju v deželnem zboru, o obstrukciji itd. Govornikova izvajanja so izzvala burno odobravanje. Gospod Brenčič je orisal nasilno nastopanje posili-nemcev v Ptuju in na ptujskem polju ter s krejpkimi besedami pozival k narodni zavednosti' in k odporu proti privandrariim tujcem. Poslovodja Al. Pišek je poročal o skupni prodaji živine in navajal nadaljne namene, katere ima Osrednja zadruga za vnovčenje živine in pospeševanje živinoreje. Z velikim navdušenjem se je sprejeli resolucija, ra dovoliti župan; orožnik pa skrbi za varnost življenja, na da bi torej se mu, posebno še dot!čniku moglo očitati službo nemčnrstvs. A streljati so sme le s topiči, ki imajo tvorniško zoamko. Be to: Pri ceikvemh slovesnostih sme župan strelbo dovoliti, ako je privolil župnik. Zadevo naj dobrohotno na znaDje vzamejo ne samo na domoljubnem Keblju, ampak v obče povsod, koder so hoče ¡mati strelbo. — Zakot: Odstopili „Našemu Domu'1. — Novaštifta: Rokopis je že zažgan — Gomilsko: Dotičnega naznanila nismo dobili. — Domova, Razbor: Prihodnjič. — Zabukovje: Prepozno za to številko] Pordravel — Dobova, 8v. Peter ped Sv gorami: Prihodnjič 1 Pšenica . . Rž ... . Ječmen . Oves . . . Koruza . . Proso . . . Ajda . . . Sladko seno. Kislo „ . Siamsi . . . Fižola . . . Grah . . . Leča . . . Krompir . . Sir ... . Surovo maslo Maslo . . . Speh, svež . Zelje, kislo . Repa, kisla . a I I Mleko .... Smetana, sladka „ kisla. £ Zelje, 100 glav Jajce, 1 kom. 50 BO 20 25 06 I Varujte svoj želodec, predno je prepozno, s tem, da podpirate njegovo delovanje kot nda, ki čisti in prebavlja, Preiskušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in pre-bavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmer-nosti, slabe diete, prehlajenjs in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja t Pragi. CUA DM flf Vsi deli embalaže < MinniLUi Imajo postavno de-« ponovano varst. znamko C GLAVNA ZALOGA: LEKARNA B. Fragner-ja, c. in tr. ilror. floliaTitelja, „Pri črnem orlu" PRAGA, Mala strana 203, vogal Nerudove ulice. Po poŠti se razpolilja vsak d-.n. "W Cela ¿teki. 2 K, pol stekl. 1 K. Pro' naprej vpo-šilj. K 1-50 se pošlje mala steklenici, za K 2 80 velika steklenica, za K 4-70 2 veliki steklenici, za K 8 — 4 velike steklenice, za K 22-— 14 vel. steklenic poštnine prosto za vse postaje avstr.ogr. monarhije. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogr. 249 Kilne pase bušne obveze, šuspenzorije, pokončne držaje, razne varstvene stroje za telesne poškodbe, umetne noge iu roke itd. izdeluje pe nitki ceni prva spodnještajer-ska tvrdka Fr. Podgoršek, bandažist, Uaribor, Grajgg&a ullea 9. Dober tek je dobra stvar, Zanemarjaj je nikžir! Dober tek imaš vsak dan, Ako vživaš I I Najboljši želodčni liker! Sladki in grenki Ljudska kakovost Kabinetna kakovost liter £ 2-40. . n 4 80. Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljubljana. Loterijske Številke. Dne 17. septembra 1910. Gradec . 58 15 45 1 56 Dunaj . 88 11 37 56 15 Oženjeni majer se sprejme. Mož mora opravljati dela v govejem hlevu in druga gospodarska dela, žena pa mora opravljati svinjerejo. Ogla siti se je treba pri: Himze Carolinenhof — Ptuj. 136 '6 belih1 Kuharica, nad 40 let stara, ki zna voditi veliko gospodarstvo, in se tudi pri dela v vinogradu razume, «» sprejme v župnišče. Naslov pove upravništvo lista. 743 Trgovski tečaji Prideriksi Mester, lastnik čez e^ropejske meje znane prejšnj« trgovske akademij« Llps-ko. Dva najsi docentov. Prospekt zastoaji. 684 Učenec, zdrav in močen, z dobrimi šolskimi spričevali, se takoj sprejme v trgovino mišanega blaga. Jožef Wsgner v Šmarju pri Jelšah, 722 rjuh zelo debele in zarobljene po 2 m 14 K po 2 m po 16 K, iz domačega lanenega platna po 2 m 18 K, po 2 */« m 20 K razpošilja franko narodna vele-trgovska hiša R. Stermecki y Celja. : ♦ * t t t t Kupci posestev! POZOR ! Na prodaj «o 3 mala in 3 večja krasna in dobičkonosna posestva: prvo meri 2, drugo 2 in pol, tretje 6, četrto 13, peto 27 in pol in šesto 28 oralov zemlje Hišna in gospodarska poslopja so pri zadnjih treh zidana in z opeko krita. Posestva ležijo ob okrajni cesti v najbolj ugodni in prijazni legi blizu Maribora, ter se prodajo z vso bogato opremljeno premičnino. Cene po dogovora. Resni kape i zglasite se takoj pri Josipu Ser-nec, po«, sin v Gradiški, pošta: Pesnica, kateri vsakega kupca na Pesnici pričaks, če se mu prihod natančno naznani. 680 Resna ženitna ponndba! Posestnik velike kmetije, četrt are od župne cerkve, brez dolga, se želi poročiti s pošteno, kmečko deklico v starosti od 20—3C let z nekaj premoženjem Natančneja poročila, če mogoče s sliko, naj se blagovolijo poslati pod F. R. 4. č. na uredništvo tega lista. 719 Na prodaj je zemljišče, tri četrt are od Maribora, v kat. občini Vodole občina Karčovina, v obsegu 17 oralov, 2 orala vinograda z amerikanskim nasadom, 2 orala hoste, njive, travniki in lep sado-nosnik, hiša z gospodarskim poslopjem, živina in vse potrebno. Ponudbe na JoBipa Sernec, posest, «ina, Gradiška, Pesnica 514 V župnlsče z malim gospodarstvom se išče gospodinja. Naslov Oskrbništvo grofice Brandis Sv. Peter niže Maribora potrebuje od 11 novembra enega ožanjenega majarja s tremi delavskimi močmi, k ter i je vešč živinoreje in vožnje, pod dobrimi pogoji. 731 Lepo posestvo v Partioju, fara Sv. Jurij v Slov. gcricah na Dogem, z lepo eno nadstropno vilo (zgradna vrednost 16000 K.) v prvem nadstropju, gosposko stanovanje, v pritličju za viničarja, lepa nova prešs, vrednost 1200 K, in 'elika obokana klet, za 100 štar-tinov vina, posebej je živinski hlev za 4 govedi in svinjski hlevi, vse zidano. Okoli poslopja leži zemljišče skupaj 8 in pol orala, od istega sta dva orala lesa, tri četrt orala sadonoanika, četrt orala drevcsnice, trtnica in matičnjak. pol orala lepa njiva in 5 oralov deteljišča vse v najboljšem stanju Be proda zaradi službenih zadev. Cen» je 12400 kron Naslov: posestnik Mihael Kovačič, oskrbnik Sv. Peter niže Maribora. 780 En mož, srednje starosti, želi stopiti v službo za hišnika ali domačega hlapca v kaki boljši hiši, razame se tndi s konji in pri poljskem delu. Naslov pri uprav-ništvu. 747 Pozor I V bližini Maribora se | roda zelo iepo posestvo z letino vred po eeni Hiša, 4 sobe, goveji in svinjski hlev, njive, gozd, vse »ri hiši. Vpraša s« pri J. Kirn-iauer, Pobrežje 165, pošta Maribor. 74« Pridno, polteno dekle se sprejme takoj v pouk o šivanju, z vso o-strbe; pod ugodnimi pogoji. Naslov pove upravništvo. 732 Posestvo, obstoječe iz hiše z dvema sobama, kuhinja, hlevi posebej, preša, škedenj, klet, 3 njive poleg hiše, lep sadonosnik, trajds, voda doma, blizu cerkve, v hočki župniji, se proda r*di nezastop-nosti Vpraša se pri Viherju v Pivoli pošta Hoče. 73 i Postrežsinja —• ali deklica za vse, zna tudi kotati (po poklicu je šivilja) išče službe pri kaki stari sami goapoj, ali starejšemu gospodu. Na željo se predstavi Pismene ponadbe se prosijo pod naslovom: „Trnjeva pot", poste re-stante Moiirje, Savinjska dolina. 783 Vinlčar s 4 delavskimi močmi, se išče pod zelo dobrimi pogoji Vpraša se pri posestnika Rihard Ogriseg, Sturmberg v Leitersberga pri Mariboru, 721 Priden učenec se sprejme pri g. Klokočovnik, pekarski mojster. Meljska cesta št 14 Maribor. 741 Posestvo na prod«]. Anton Kait-na, posestnik v Loki pri Zidanem mo3tu, proda svoje posestvo radi smrti svoje žene in ker nima o-trok. Posestvo obsega hišo z gospodarskim poslopjem, približno 4 orale njiv, 2 orala travnikov in 9 oralov lepih gozdov ter z zelo rodovitnimi jabolčnimi drevesi in vinskim trsom, Vse posestvo je v najlepšem dobrem stanu in zelo rodovitno ter se nahaja poleg farne cerkve in okrajne ceste. Plačati je treba eno tretino od kupne cene, drugo se bode vknji-žilo po 47»°/o prodajalcu. 76a Priden čevljarski pomočnik in u-čenec se sprejmeta pri g. Kari Menhart, čevljarski mojster v Kamnici 87. pri Mariboru 766 Rova enonadstropna hiša s 5 stanovanji se proda z ugodnimi pogoji v Mariboru. Mesečni znesek 160 K Kje, pive uredništvo. 759 Krojači, kateri že težko prirezu-jejo, dobijo lahko pri meni vzorce vsake velikosti in dobro presku-šene za moške ebleke posebno za deželo. Pismena pojasnila Andrej Praprotnik v Cirkovcah, pošta Pragarsko. 753 Pošten vinlčar, iinrjen in trezen, vešč vsakega dela, posebno v vinogradi;, b 4—5 delavci išče službe. Franc črešnar v Framu, 764 Priden ačenec «s sprejme pri g. Fr. Korenskv, Tegetthc-ffova cesta 24, v Mariboru. 749 Viničar. dobro izurjen v vino-gradnih delih, išče službe. Mihael Črešnar, Fram. 762 Službo Išče ket samostalen viničar mož, ki je z dobrim vgpehom dovršil viničarsko šolo. Naslov v npravništvu. 760 Priden nčenec se sprejme pri Jožefu Richter, krojač aa civilno in vojaško obleko, Meljska ulica št. 36, Maribor. 761 Pridna deklica bi se rada šla šivat učit. Naslov v upravništvu. 765 Pridnega učenca za mizarsko o-brt, pod ugodnimi pogoji sprejme takoj Henrik Štauber, mizarski mojster v Framu. 699 MunmmuHnu s1 bi I! Trgovci pozor! Hiša, stara 84 let, v koji je trgovina, poprej tudi tostilna, obstoječa iz 5 Bob, pro-ajalna, 2 kuhinji, 2 podstrešni sobi, 1 skladišče, 3 kleti itd. Zraven sta dva vrta, eden sado-nosnik, vsajenih 90 trt, med njimi rizling, burgunder, sipo, iza-bela. Drvarnica, hlev z& svinje in studenec z dobro vodo. Ker je vse blizu dobro obiskani!, toplic, polog farne cerkve, tik glavne ceste, se posebno g. trgovcem priporoča. Proda se radi preselitve po i u-godnimi pogoji Kje in cena izve 8- v uprav, tega lista, 736 „Kapljice za svinje". TAS»** " Gospod A. H., Sv. Križ, piše: Hvala Vam za priposlano zdravilo: Svinjske kapljice za rdečico: Uspeh vrlogpovoljnll Gosp. Janez K. piše: Pr&r dobro pomagal®! Hi mestna lekarna pri c. kr« ©r?» MARIBOR, Glavni trg štev. 15. m peve uredništvo 668 Črevllarskega učenca sprejme Ivan Skrabe, Mlinska ul. štev. 4, Maribor. 693 Malo, a lepo posestvo je na prodaj bliža mesta Maribor in blizo šole, je lepa velika hiša z gospodarskim poslopjem, 2 vrta s sadnim drevjem in njive Več se izve pri lastnika samem v Pobrežjn št. 82. 789 r mimm Našim rodbinam priporočim Moli as ko cikorijo. ™ r vence » > \ Magrobne HV v vsakovrstnih izpeljavah, trake z napisi, in sveče za pogrebe priporočal Coričar & Leskovšek, Celje trgovina s pisarniškimi potrebščinami itd. Na debel« In drobno I 220 Na debelo In drobno I Edina staj. narodna steklarska trgovina na debelo in na drobno rane Strupi s Celje Graška cesta priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. I^evzetje vseh afeklarikih da! pra cerkvah in prta» stavbah, Majsolidnejša in točna postrežba. Štefan Kaufmann trgovec i železom 23 v Rndsroni, priporoča svojo veliko zalogo lepo pozlačenih nagrobnih križev po jako nizki ceni. Največja mizarska in tapetarska i igo vina ilPfll WpQlillf - MilFlhnF Pohištva in Posteljne oprav® tAl \Ji II CD!lili lvlul i UUI p« najnižjih cenah. Tprfpthnto nlira to « Cenik in pror®6,m legclliulUVd lillUi blflf. 1*. Laste^ in t»p. delavnica. H & Komp»? toaraisna 2sxaxHdZ£b]&il& atare&nuLlxo'sr ponudi vsako poljubno množino u» patent, dvojno zarezani strešnik-zakrivač s poševno obrezo in priveamm nastavkom „sistem Maraola" Bm odprtin ! Strtb& pspelacsaa pred arr&taM f iiajpriproritejše, najcenejše in najtrpežnejSe kHfJe 58J 1 W ■ Petričič in Iv. Korenčan; v Maribora: prodajalna „Tiskarne sv. Cirila". — Cena komadu 24 vin., po pošti 10 vin. več. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si vsiljevaii drugih 134 pratik. ♦♦♦♦♦«K? ♦♦♦♦♦♦«Hi ♦♦ : : Sie že slišali? Nova odločno slovenska trgovina v Ormoži ♦ ♦ «a » ♦ ♦ ♦ Y -J >*• — izvrstnega brivca potrebuje, temu damo Mer svet, naj se obrne na g. (ličarja. Obrt ediao-Ie poleg CirilOTe tiskarne, Korsška cesta 7. 764 Vabilo | Za dijake najugodnejše cene | J , 767 t na J3 -h. •>- - \ se otvori dne 1. oktobra 1918. Velika zaloga rezanega, drobnega in špecerijskega blaga kakor tudi vse vrste železnine. Cene nizke, samo sveže novo blago Nakupovanje zrnja, fižola, jajc, masla, suhih gob in vseh drugih deželnih pridelkov. 740 katero priredi Pripravljalni odbor prostovoljnega gasilnega društva v Kaplji vasi pri Sv. Pavlu pri Preboldu v prostorih g. F. Svet, v nedeljo, 2. okt. 1910. Vse prijatelje dobrodelnih naprav, nljndao vabi odbor. Jožef Tnrnšek, načelnik. ¡fSPlIfl Za mnogobrojne izraze sožalja in sočutja povodom bolesni in smrti naše preblage nepozabne žene, hčere, sestre, svakinje gospe Anice Stiglic roj. Ž»ave izrekamo s tem najtoplejšo zahvalo. V nadalje s® prisrčno zahvaljujemo č. g. župniku Jak. Kitak, č. o. frančiškanom, slav. pecskemu zboru ter števil nim udeležencem njenega zadnjega sprevoda. Bog plačaj! 763 Žalujoči ostali. Spodnieštaierska ljudska posoiilnica. J u 1 J registrovana zadruga z neomejeno zavezo MIT Stoika ulica st- S (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). firanline vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4''/0, proti 3 mesečni odpovedi po 4f/t. Obresti se pripisujejo h kapitaln 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, se da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na rajpolago (šek konto 97 078) Rentni davek plača posojilnica sama. posojila se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti pupil&rni varnosti po 474%i na vknjižbo sploh po 5°/0, na vknjižbo in poroštvo po 5'V,4/« 'n na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojajo na rastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo ia*t proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posoj.lnica brezplačno, stranka plača le ktleke. Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne ia vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. pojasnila se daje)» in prošnje sprtjemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoUne in od 2.-5. dopoldne. 6 Vonojllnlcn iniit tiidl un rnz|iolnee il«ni»(V Iirntiilme Izdajatelj in laloinik: Katoliško tiskovno društvo OdgOToral urednik: Fria Hikovlč. T'.sK tisi si te St. Cirila t Muifcein.