Oar Write U« Today Advertising are REASONABLE____ GLAS NARODA IS List slovenskih delavcev v Ameriki. NA DAN DOBIVATE V C "GLAS NARODA" W PO rOŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (intari mM) ki praznikov). Telephone: CHelsea 3-1242 Kntered m Second Class Matter September 21st. 11HI8 at the Post Off ire at New York. N. *.. under Act of Congress of March 3rd. 1879. No. 200. — Stev. 200. NEW YORK, MONDAY, AUGUST 26, 1940 — PONEDELJEK, 26. AVGUSTA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIIS. BERLIN BOMBARDIRAN Politična kampanja Willkie hoče debatirati Bomba padla v sredini mesta; ponoči je bil napad ponovljen Wendell L. Willkie je rekel. !a jc narodnooobrambni pro- Berliu je doživel krst sedanje vojne vre raj dopoldne, ko ko prileteli angleški l>oni'l>iiiki, ki so navzlic hudemu proti-zračnetnu ognju krožili nad mestom <1 ve uri in 46 minut. Vrgli so samo eno 'vžigalno bombo na sredino mesto in več razglasov. Vžigalna bomba jo padla na nek cvetličnjak in nastal je požar, ki pa ga je pogasil vrtnar. Xa kateri kraj so bili vrženi razglasi in kakšni: vsebine so bili, poročilo ne pove. Neko nemško poročilo pravi, da so ponoči angleški le-talci ivrgli več vžigalnih bomb na severno predmestje Berlina, toda ubit ni bil niktlo. Poznejše j>oročilo iz Berlina pravi, da so angleški bombniki dvakrat napadli Berlin ill da so pogosto leteli nad novo vladno palačo in nad drugimi vladnimi (|k>slopji v sredini mesta. Slišati je bilo nino go močnih razstrelb. Policija ]>a pravi, pa so tudi leteli didje proti zapadli in bombardirali razne kraje na jugozapadu Anglije. Nemci zatrjujejo, da s*o uničili veliko tovarno za aeroplane Rolls-Royce v Derby ter letališča v North Weald, Hora-ehnreb, Manston, Canterbury in Ram-urate. Pravijo tudi, da so uničili 51 angleških aeroplanov. v Milanu opozarja Angleže na dejstvo, tla je Julius Cezar pred ] 1K)5 leti (leta 55. pr. K.) \1padel v Anglijo pri Doverju. List pravi, tla se sicer Nemčija in Italija zalvedate velike odporne sile Anglije, tla demonstracijo. Letos se to ne bo Zgodilo, ker predsednik na more nasto nese v in jo izroči j tem prihranjenega mnogo ča-t sa. Ob tej priliki hodu tudi vzeti odtisi prstov. Na tretji strani današnjega lista boste našli navodila in vzorčno registracijsko listino. "USODA ANGLIJE SE BLIŽA" . . . Virginio Gavda v Mussolini jevem listu "Popolo d'Italia" pravi, tla se bliža dan za Velik vpad na Anglijo in da Italija vsak dan pričakuje to veliko novico. Gavda pravi, da so v Londonu in Washing-tonu ljudje vriskali veselja, ker Anglija pri prvih napadih ni bila zrušena, toda jih opo zarja, da se naj ne »vesele prezgodaj. "Zagotoviti jim moremo, da se je nemška in italjanska kampanja komaj pričela," — Poljska priključena k Nemčiji Poročilo iz Rima pravi, da je bila Poljska, ki jo je zasedla nemška vojska, po posebni odredbi Adolfa Hitlerja, priključena k Nemčiji. Uradna Italija se ne zmeni za usodo Poljske, ker je bila prijateljica Nemčije od pri-četka sedanje vojne in ji ni mar, kaj dela Nemčija na severu. Italija je obrnila hrbet osrednji FVropi tor je uprla svoje oči na Srezozemlje in Balkan. "Tajno orožje" ranilo iznajditelja V St. Louisu se je John Ex-eros že dolgo zapiral v spalni eoJ.er delal pozno v noč. Povedal je, da izdeluje 41 tajne orožje*' za ameriško armado iii iiiornariso. S tem orožjem bo mogoče uničiti sovražnika v veliko daljavo. V četrtek zvečer je nastala v njegovi spalnici eksplozija. Ko so sosednje vdrli »vrata, so našli Exerosa močno oškodovanega na tleh. V bolnišnici je povedal, da je hotel s svojimi orožjem poslati za poskušnjo proti nebu "uničujoč žarek". Priprava je pa eksplodirala, še predno je bil žarek "poslan. WAGNER BRANI DELAVSKO ZAŠČITO Znani senator je izpodbijal očitek nasprotnikov, da delavska postava ovira narodno obrambni program. V soboto je govoril po radio znani newyorski senator Robert F. Wagner, oče delavske postave, ki nosi njegovo ime. Al ožu se je zdelo potrebno izpod bi t i očitke nekaterih de- bi bili pa na cesti brez zaslu lodajalcev, da je vsleil določb i žka. Wagner jeve postave oviran liarodnoobrambni program ter da je posebno vsled določb gle- piti kot glavni govornik . -K" * * Willkie v New Yorku V New t a lorn iz puhlikans didat W. York je Rush v ill ki pretiš ndell L. dospel z le- ! e, Ind., re- j edniški kan-Willkie. V New Yorku bo ostal le nekaj dni, nakar ?c bo vrnil v Rn>h-ville, ker bo že vsaj nekaj 1e-dn.A njegov irlavni stan. Nje-srova žena je že najela v Ru>h-ville-ti primeren dem. ! Willkie je konferiral z Joh .pravimo v industrijo milijone nezaposlenih. Krivično bi bilo, če bi nekateri delavci de-|IIOJn Hamiltonom, izvršilni!!! lali overtime, njihovi tovariši j ravnntelj.»ni ropirhlik;m>kcga na rodnega odbora. sipe vali 8926 dolarjev. Senator Byrnes, demokrat iz South Caroline, je bil Tut -tleja obdolžil, da je silil Kr» -gejeve uslužbence prispevali za republikanska kampanjo. Senatni odbor je Tut tleja razbremenil vsake krivde. « * * Ickes ze vrača očitke Republikanci so obdolžili Roosevelt o* o admiuist raei jo, da ni do zadnjega časa prav ničesar storila za deželno <»-brambo. Za administracijo ~c je za vzel notranji tajnik ter rekel: — Rooseveltova administracija je dala za de/dtio obrambo več sto milijono d< : larjev. Kmalu zatem, k . j«-i prišla na krmilo, je odredila i gradnjo _<> rušilcuv, Štirih kn-žark, štirih subinariiu»v in d veli i matičnih ladij za letala. Si roške je pokrila z denarjem \ javnih skladih. 4l>7 milijonov j dolarjev, namenjenih za \\ PA. I je bilo danili armadi in mornarici za obrambne svi !ie. * ■* * Townsend zopet nominiran Republikan>Ra dr/a\ na ' on venci ja v Dover, Delaware, je zveznega senator ja Tow.-cnoročajo, bo ameriško ]>oljedelstvo počakalo nadaljnih evroj>skih rozvojtv, posebno z ozirom na angleško in nemško blokado, predno *se bo odločilo, kakšen na i bo prihodnje leto pridelek, f'e se bo Angležem posrečilo tudi v bodoče usipešno blokirati evropski kontinent ni mibenega razloga za povečanje ameriške farmske prodnk-eije. Edinole če bi opustili blokado proti Angliji, Angleži pa ! proti Evropi, bi bilo treba — In še nekaj je treba »vpo-števati, — je zaključil Wagner. — Tekom osmih ur dela je produkcija delavca na višku. V ipoznejših urah začru njegova delovna sila pešati. Daljši delovni čas nikakor ne produktivnosti delav- v veliki meri dejstvo, ker se je ea> *,a<; J° Im zmanjša ločbe 40-urneni tlelo v- , Konvencija JSJ J niku. Da se v skrajnem slučaju tutli Ameriki kaj takega ne pripeti, je treba delavni čas podaljšati. Ameriške legije Ob otvoriti letne konvencije Ameriške legije ravi ^ 3 tlalje, da ima Anglija sedaj zadnjo priložnost skleniti mir, predno jo bo uničila skupna moč Nemčije in Italije. lift Sera" V razkošnem državnem ]>o-slopju na razstavi iv San Francisco je izbruhnil )M>žar ter povzročil za dvestotisoč dolarjev škode. Tudi rekord V Draper, Utah, živi 8«letni fanner Willard B, Enni-ss", ki pravi, da je s svojo družino dosegel rekord. Ima šestnajst otrok. Najstarejši je petdeset let starejši kot njegt>v najmlajši. Bil je dna k rat poročen. & prvo ženo je imel dvanajst, z drugo pa štiri otroke. Enniss je x>0tainec stare mormonske družine, ki se je preselila v Utah iz Missouri z Bringham Youngom, ki je pripeljal mornione v Great Basin 24. julija 1847. la vse nekaj drugega kot je a meriška, — je rekel Wagner. V Franciji tudi tovarne niso smele več obratovati kakor štl rideset ur na teden. V Ameriki nobena postava ne brani tovarnam obratovati 24 ur na dan. Dosti jih je že v sedanjem času obratuje v treh biiitih. — In nikjer ni zapisano, — je nadaljeval Wagner, — da ameriški dela*vcc ne sme delati več kot štirideset ur na teden. Nihče mu ne brani delati štiriinštirideset, osem inš tir i-deset ali «e več ur na teden, toda deladajalec mu mora plačati poldrugo plačo za nadurni čas. — Omejitev delovnega časa je pa tudi z»jto ipotrebna, mal za uvedbo dbvezne vojaške službe. Dejal je, da vsi nje-«?o\i tovariši stoodstotno so glašajo ž njim. ■— Po mojem mnenju bi bilo najbolje, — je dejal, — da bi moral vsak fant, ki za vrši vi = šjo šolo, odslužiti enoletni vojaški rok. Ue bi se dobro našal in tlobro učili, enem letu prideljen rezervi. bi bil po j r oficirski 1 j Pobeglega častnika prijeli Iz Ottavve, Kanada, ptiroča-jo, tla se je posrečilo aretirati nemškega mornariškega poročnika AVernerja Koclia, ki je pred štirinajstimi dnevi po-d albegnil iz intemacijske kempe. jonov Po dolgem ča>u se je prebivalstvo države Oklahome zo- ' pet začelo zanimati za farme, i1 Dolgih petindvajset let je bilo njihovo zanimanje posvečeno olju, zdaj je pa olja čedalje manj. Zvezne, državne in neodvisne agencije so se začele zanimati za izboljšanje poljedelstva. Prejšnjo jesen sta WPA in Soil Conservation Service izdelali skupen program za kon-• ervaci jo zemlje "v Oklahomi. Program se sijajno razvija. Leta se je preselilo v Oklahonio nad stotisoč ljudi. ob-| ki začeli spreminjati pre rijsko zemljo novega teritorija v njive, travnike in pašnike. Zemlja je bila bogata — pljug se je dotlej še ni bil dotaknil. Pred nekaj leti so pa strokovnjaki ugotovili, da so okla-homske farme na slabem stališču kot so farme po sosednjih državah. Fannerji so zemljo preveč izrabljali in premalo skrbeli zanjo. V Oklahomi je bilo 16 mili-akrov obdelane zemlje. Nad 13 milijonov a k rov je l>i'o prizfidetih vsl*d erozije, t.. . e pravi, da so razne v icinen-ke nezgtxle posnele s površja r<» dt.f.itno zmljo. Po "tistih krajih je namreč dolgotnijna ša nekaj običajnega. 1111«J j vetrovi odnašajo suho pr.»t. < >d ea>a do časa se pojavi strahovito tleževje, ki jH>vzroei farmam več škode nego debieka. < e vzamemo, da je povprečna farma meri 1 *>< > a krov, i»<» na 1 cSo tiso<" farm še tleset- in dr setletja opustušenih. Leta 1!>lM> je bila v Oklahomi produkcija olja na višku. Ljudje so prciko noči trbogatt'li. S poljetlelstvtnn se ni hotel nihče 'vtv ukvarjati. To se je britko maščevalo. Olja je čedalje manj. Fannerji, trgovci in bankirji s strahom čakajo, kdaj bo navrtan zatlujt vrelec. Ljudem ne kaže drugega kot posvetiti se poljedelstvu in nadomestiti zamujeno. Pri teh naporih jim z »vso vnemo pomagata zvezna in državna oblast. ■HM - • iji^ __ f I "OLXS HArtUr'-KewTofS GLAS NAHODA (VOICE OF THE PBOPLE) OwMd aid PnMtabed by Strnlc PaMiAtag Compmny, (A Corportttot). fiuk lakMf. President; J. Lopaba. Sec. — Piece of boelneee of the of Above officers: 216 WEST 18th STREET. NEW YORE. N. T. 47th Year •TOss Its rods" ts tssoed every dsy except Susdaye sad boUdsys. — Subscription Yearly fd.—. Advertisement on Agreement. Zs cslo leto vel M I lat sa Ameriko In Eanado 90—; «a pol leta sa «etrt leu fl.OO. — Ss New York ss celo leto f7.—; za pol leta 13.00. Za laosemstvo sa celo leto >7,—; sa pol leta $3.50, -GLAS NARODA- IZHAJA VSAKI DAN IZVZKMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV "GLA8 NARODA." 21« WEST ISth STREET. NEW YORK. N. Y. Telephone: CHelsca 3—1242 Monday, August 26, 1940 SIX)VENE (YUGOSLAV) DAILY Delavske Vesti t kJ i. L' . f- POMAGAJTE nam izboljšati ust s tem, da imate vedno vnaprp plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za izboljšanje lista. vojna na bližnjem iztoku Kam se IkxJo obrnile italijanske koloiie po padcu Ber-l»ere in i>o zaseklbi Angleške Somalije f Ker prihajajo iz ozemlja <>b Sueškem kanalu in ob Rdečem morju zel« nasprotujoča si poročila, je precej težko odgovoriti na to vprašanje. Iz ojačene (vojaške delav nosti v vzhodnem Sredozemlju in naraščajočega Mussolinijevega (pritiska na Gnško bi se da 'o sklepati, da bodo uvedli Italijani iz Libije ofenzivo lastiti Aleksartdrije in Sueškega kanala, kandidiral za governerja new N. 7. FEDERACIJA ZA TRETJI TERMIN. kSe predno se je žarela v Niagara Falls. N. Y., 77. letna konvencija riewyorske Delavske federacije, splošno napovedali, >da se l>odo pojavila na konvenciji nasprotja, če bo predložena resolucija -za tretji termin predsednika Roosevelta. Resolucija je bila predložena in res so se pojavila nasprotja. '"Na pobudo Intr-rnaSional Indies Garment Workers je reso-lucijski odbor s posebno resolucijo pozval delegate, naj javno obljubijo podporo predsedniku Rooseveltu pri prihodnjih volitvah. 'Unije stavbinskili. delavcev so bile proti temni. Toda vse nasprotovanje ni dosti zaleglo. Resolucija je bila z veliko večino sprejeta. Konvencija je protestirala proti vsakemu poskusu znižanja pla>č. ki jih dobivajo WPA delavci, in je obsodila početje pomožnega generalnega pravilnika Tlinmian Arnoida, ki je naprtil nekaterim unijam proces zaradi kršenja protitrust-nili postav. Resolucija, sprejeta v prid Rooseveltovemu tretjemu terminu je utemeljevala, da je newyonska Delavska fed« racija podpirala Roosevelta, ko jo yorske države, ter da mu je naklonila vso podporo tudi leta 1932 in 1936, ko je kandidi- 0e bi hotel Mussolini z brodovjem in letali uspešno na j astl angleške .postojanke o'b Nilu, bi moral zaščiti svoje levo krilo, .ar mu pa zaenkrat ni mogoče, kajti Grška je še vedno ta n'*r- 1,1 zaveznica Anglije in se zanaša na njeno pomoč. j,;il za Prt*dseMr z Grško bi utegnil imeti usodne posledice za jugovzhodno Evroipo in za Prednjo Azijo. Kaj bi napravila iv takem slučaju Turčija? Kaj bi rekla Rusija- če bi IMussolini še bolj približal svojo vojaštvo Dardauelam ? Angleži imajo v Egiptu in Sudanu iprecej močno kopensko, zra^.io in pomorsko silo, prav laliko pa tudi izkrcajo nekaj svojega vojaštva v grškem Solunu. Tae-danjc cene previsoke. ČEMU RAZLIKA? V Oolunflms, Ohio je bil E. G. Buchseio, ravnatelj tvrdke, ki izdeluje untetna gnojila, obtežen kršenja wage-hour postave. . !"Ta postava .se ne tiče po-grehnikov.** je rekel, ko so ga poklicali na odgovor. '4Dobro. Jaz .sem tudi pogrebnik. Ne pokopavam sicer ljudi, pač pa konje." BETHLEHEM STEEL CO. SE JE VDALA. Tovarna Bethlehem Steel Con »oration v Alameda, Cal., VABILO plesno Veselico v soboto, dne 31. avgusta v James City, Penna. Vabljeni ste vsi od blizu in daleč, da se še enkrat povese-limo v tem letnem času, kajti zima kmalu prikima. Vesel i eni odl>or. 8—26., 27. CURRAN ZANIKUJE. Joseph Our ran, predsednik National Maritime Union, je rekel, da ni bil nikdar član komunistične stranke, in da so vsi toJtidevni dokazi, ki so jih navedli proti njemu njegovi nasprotniki "čisto navadne po-tvorbe.** Peter Zgaga DAVEK ZA NOS. • Upravitelji državnih financ so bili v vseli časih iznajdljivi, ne le dandanes. Predpisovali so davke na vse, karkoli - i morete misliti na svetu. V starih časih so se ljudje morda ^e bolj upravičeno pritoževali nad davki, kakor dandanes. Kaj bi j na primer rekli ljudje danda-I nes, če bi morali plačevati davek od lastnega iio-j, kakor so ga morali v starih ča>ih na Irskem? Občine so ]»rejele toliko davčnih nalogov, kolikor je bilo v njih nosov. Toda še straš-nejša je bila kazen za one, ki niso davka plačali, kratkomalo razpolovili so jim nos. V Angliji so v starih časih pobirali davke tudi od oken. Zavzema- Neki diplomat je rekel: — Hitler in Mussolini sta zaveznika. Med njima vlada resnično prijateljstvo. Tako rada se imata, da bi najraje drug drugega požrla. Na svetu je ivsepolno laži. Največja laž na svetu je pa Hitlerjeva moška in poštena beseda. Ljubljanska univerza pro-ducira vsakoleto kakšnih tristo mladih advokatov. V dtveh letih šeststo, v treh letih skoro tisoč advokatov. To se vrši zdaj že skoro dvajset let. Ros je, da nekaj advokatov pomre, toda ne dovolj, da bi bilo razmerje v ra vnovesjn. Tristo novih advokatov in leto! Ubogi slovenski kmetje! Ko Iniste to brali, se že vrši registracija inozemeev. Registracije sc ni treba nikomur bati, ker bo vsakemu tine OBISK NA SVETOVNI RAZSTAVI. Franklin D. Roosevelt ima sijajen delavski rekord. Delavska federacija zasleduje ne-strannko politiko ter ima navado nagraditi svoje prijatelje in poraziti svoje sovražnike. Tz tega razloga priporoča Federacija ponovno izvolitev predsednika Roosevelta in mm obljubila vso podporo. PAIN TE RJI BODO ZASTRAJKALI. V četrtek so v New Yorku glasovali unijski painterji, de-koratorji in tapetniki, pripadajoči k Ameriški delavski federaciji, da Ibodo v ponedeljek zastavkali. če gospodarji ne u-gode njihovim zahtevam. Za štrajk je bilo oddanih 7460 gla- je bila meseca junija tri tedne ^ališče. da so zrak in svet- zaprta zaradi štrajka. 19. ju- ' 1 lija so vprizorili delavci dve- urno protestno stavko v Sparrow- Point, Mid., ladjedelnici. 14. avgusta rso CIO delavci vseh Bethlehem Steel tovarn, olnlolžili družbo, da se ne drži loločbe Walsh-He I eye ve postave. 15. avgusta so zastavkali de! arci v brook I vyisk i tovarni BeethJehem Steel. Prejšnji torek so Buffalo Bethlehem Steel delavci zapl et i li s stavko. Domače prebivalce in Ibn Sauda hi rad dobil Mussolini za zaveznike, če ne za zaveznike, pa še vsaj za "dobrohotne nevtralce**. V islamskem s-vetu uspeh dosti pomeni. Mussolini, ki se rad izdaja za "zaščitnika islama", pozna ivelrko vrednost tega propagandnega sredstva. Zavzetje Bcrbere ni v vojaškem d>ogledu kdove kako velikega pomena. V moralnem pogledu je pa velik uspeh, ki odpira velike možnosti za bodočnost. Padec Berberc ni naipravil mogočnega vtrsa le na afri-fke mohamedance, ipač pa tudi na prostran islamski svet v Aziji. Padec utrjenega Adena bi silno /vplival na milijone fa na ličnih mohamedancev, ki jih je samo v Indiji osemdeset milijonov. Indija se že it»k Angliji čedalje bolj odtujuje, in indijsko prebivalstvo se ne briga dosti za njene izgube in poraze. Kdo ve, "če ji globoko v srcu ne privošči teh izgub in porazovt Toda dokler Anglija s-toji in se uspešno upira Hitlerjevim napadom, je še v»e dobro. Dokler bo materinska dežela neokrnjena, bodo uspehi totalitarnih sil v angleških kolonijah ibrez vsakega bw4Jvenega pomena. Ako si t>o Hitler skriial zobe ob skalnatem angleškem otočju, tudi njegove dosedanje pridobitve v Efrropi ne bodo trajne. . RAD BI IZVEDEL za MIKE LOVRRNOl^-A, doma iz Dol. Žemuna pri Ilirski Bistrici. Sporočam mu, da mu je umrla sestra Ivana Vrh, ki zapušča 3 hčere in enega sina na fronti. Rad bi tudi izvedel za JOHN BRVfT^A, doma iz Dol. Ze-mruna pri Ilirski Bistrici. Ako kateri izmed njiju bere ta o-glas, ga prosim, da sc mi javi; rojake pa prosim, da mi sporočijo, ako kai vedo o njih. — Mike Vrh, 3626 E. 81st Street, Cleveland, O. (8—24,26,27) Vsi ti dogodki so ravnatelje Bethlehem Sftecl tako razburili, da so v petek naznanili: '"V bodoče 1k) znašala minimalna plača 62 in pol centa na Jara,li "ir uro >> . j sf * a 11 lasulje. lloba državna ia-t. in kdor uzi va te dobrine, naj tudi za to več plača. Po tej logiki bi morali največ plačati tH*i, ki so živeli na prostem, in r^o imeli le eno veliko okno, "milo uebo nad s«'1»oj."S|»loh so Kili angleški finančni ministri vedno najbolj iznajdljivi. T:iko jo eden izmed njih uvedel davek na služkinje, kar pa tudi danvla-nes ni pf>sebnost. V dobi roko-koja je bil uveden davek na puder, ki je douasal pieee) d«>-hoiim ne \em, sta nekaj dni tukaj na oddihu.i, .'L Za časa svojega bivanja tukaj bosta stanovala pri meni, za- kar me prav veseii, da smo se Politična kampanja (Nadaljevanje s 1. str.) Wickard proti Willkieju Claude R. Wickard, ki ga je imenoval predsednik Roose»velt za j>oljedelskega tajnika, je rekel o Wendellu L. Willkieju, da je "fant z Wall Street, ki skuša na farmi nekaj doseči." * * * Demokratje na delu Edward J. Flynn, predsednik demokratskega narodnega odbora, je imenovala senatorja Bankheada iz Alabame, senatorja Lucasa iz IllionLsa, kongresnik Ravburna iz Tex-asa in bivšega governerja Mil lerja iz Wyominga za okrajne voditelje Rooseveltfjve kamQ>a-n je. Owen Root, dr., predsednik združenih Willkiejevih klubov, je označil Edwarda J. Flvnna kot voditelja mogočnih poliiič-nili ma-šin, s katerimi je Ne h* Deal v zvezi. Root je govoril v glavnem stanu Willkiejevega kluba v Bronxu. Republikanski voditelji v Westchester County so bili obveščeni, mogel hitro dati poštarju zahtevane informacije, biti zaprisež-fi in prsto-tiskan." "4N«j se dobro pazi. da se na vsa vprašanja resnično odgovori,*' je Mr. Harrison tudi pokvaril. "Ako nimate potr<»1>-nih informal j, vprašajte -vo-je sorodnike, prijatelje ali ka- ko socijalno agencijo oziroma vsake druge zanesljive poizve^ dovalnice, pa tudi prebrskajte po listinadi ali zapisih, ki jih morda imate kje shranjene. Zakon o registraciji inozcmcev določa stroge kazni za vsakega inoze*ni se vam ukazalo, da re reiri-trirate na ooliciji. Ne pa v Združenih državah. V tej deželi se boste registrirali v postnem uradu. Vlada potem svojih pcAtnih uradov va.ni bo šla na roko, kolikor more. Nikdo pa — razun ako nima 14 let — ne more re- gistrirati oziroma oddati prstni odtis. Niti ni treba plačati ni-kaki osebi, oziroma skupini, da vam pomaga ob registraciji. Registracija je povsem brezplačna. IZdi -e. da »=ci bojijo, da ;bi se informacije. dane ob registraciji, utegnilo vporabiti njim na škodo v gospodarskem pogledu. Hočem zopet zagotoviti inozemcc V tem pogledu. Zakon dolo ča, da se vsi zapisi registracije morajo držati tajno in zaupno. Ta določba velja od trenutka. ko se podajo informacije ob registraciji v poštnem uradu. Nikdo ne sme imeti vpogleda v te zapise brez »rečnega dovoljenja generalnega pravdnika Združenih držav. V koliko je mogoče, se bo registracija vršila v privatni iT pii^rnali poštnega urada, mesto v javnih poštnih dvoranah. Poštarji bodo sprejemali registracijske informacije v najstrožji tajnosti, kakor to zakon veleva, in ne bodo izpraševali oziroma preiskovali one. ki se regisri-rajo.** PETNAJSTERO VPRAŠANJ, KI SE BODO STAVILA, JE SLEDEČIH: 1. (a) Moje ime je .. (pr- vo) .. (srednje) .. (priimek) .. (b) Prišel sem v Združene Držaivc pod sledečim imenom .. (*?) Poznan sem bil tudi pod sledečimi i m e n t (vštevši dekliško ime za Ukročene ženske, umetniško ime, pridevek in razna imena, ako jih kdo rabi.. 2. (a) Stanujem na.. (ime ulice ali ceste).. (mesto) .. (okraj) .. (država) .. (b) Moj poštni naslov je .. (poštni urad) .. (država ). . 3. (a) Rodil sem se .. (me- seca) .. (dne) .. (leta; (b) Rodil sem se v.. (ali blizu) .. (mestu) .. (pokrajina) .. (državi) .. 4. (a) Državljan oziroma po- danik sem . . (dežele aii držafve). 5. (a) Označi spol: moški .. ženski.. , (b) Označi svoj zakonski stan: Samec.. Poročen 1.. Vdovec.. Raz po ročen .. (c) Označi svoje pleme: Belokožec .. < 'rnec .. Japonec .. Kitajec .. Drugačno.. 6. Visokost: .. čevljev..iji<\ teža: . . funtov, barva las.. barva oči.. Form AR—1 . | .-Ji* jj UNITED STATES DEPARTMENT OF JUSTICE — IMMIGRATION AND NATURALIZATION SERVICE SPECIMEN FORM — ALIEN REGISTRATION All itenif must l>e answered by persons 14 years of age or older. For children under 14 years of age, only the items marked with a star (#) must be answered by tile parent or guardian. All answers must be accurate and complete. l.#(A) My name is ...........................:....................................................... (First name) (Middle name) (Last name) •(B) I entered the Tinted States under the name of..................................................... •(C) 1 have also iK'en known bv the following names...................................................... (Include maiden name if a married woman, professional names, nicknames and aliases) 2.*(A) I live at .................................................................................................. (Street address or rural route) (City) (County) (State) #(B) My postoffive address is ................................................................................ (Post office) (State) 3.*(A) I was born on ...................................................................................... (Month) (Day) (Year) •(B) I was born in (or near) ................................................................................... (City) (Province) (Country) 4.#I am a citiizeu or subject of.......................................................................... (Country) 5.#(A) I am a (check one):'Male-. Female—«--.-. •(B) My marital status is (check one): Single———. Married-. Widowed-1—. Divorced-. . (a) Prišel sem zadnjič v Združene države skozi .. (pristanišče ali kraj prihoda).. meseca, dne, leta.. (b) Prišel sem po., (ime ladije, parobrodne dražbe ali drugega prevoza). (c) Označi, kako s*i pri-! šel: Kot potnik., (lan moštva.. Skrit potnik.. Drugače.. (d) Prišel sem v Združene države: za stalno bivanje.. Na obisk.. Kot dijak.. Kot pogodben trgovec.. Kot mornar.. Kot uradnik inozemske države.. Kot nastavljenem uradnika inozemske drža/ve. . Drugače. . (e) Prvič sem prišel v Združene države...(meseca) .. (dne)., (leta) . (a) Živel sem v Združenih državah skupaj, .let. (b) Nameravam ostati v Združenih državah . / (za -vedno obiroma do kedaj).. običajni poklic •(C) My race i> (oheck one): White-. Negro-. Japanese-. Chinese- 6. I am — feet — inches in height, weight — pounds,have —»— hair and - eyes. Ot'her- (Color) (Color) 7.#(A) I last arrived in the United States at.............................. on ........................... (Name of vessel, steamship company, or other means of transportation) *(C) I came as a (eliork one): Passenger-. Crew member—-. Stowaway—.-. Other- •(D) I entered the United States as a (check one): Permanent resident-. Visitor-. Student- Treaty merchant-. Seaman-. Official of foreign government-. Employee of a foreign government official-. Other-. •(E) I first arrived in the United States on........................................................... (Month) (Day) (Year) 8.*(A) I have Irvc^l in the United States a total of..............years. •(B) I erpect to remain in the United States-....................... 9. A) My usual o<>cii^ation is ..................................... (B) My present occupation itf........................................................................ (My present employer is......................whose address is ..................................... (Name) (Street address or rural route) (City) (State) And whose business is............................................................................. 10. I am, or hare Imhmi within the last 5 years, or intend to be engaged in the following activities: In addition to other information, list memberships or activities in clubs, organizations, or societies ................. (permanently, or duration of stay). 11. Mv militarv or naval service has been................................from to (Country, (branch of service) (Date) (Date) 12.*I—»pedditional information. Use the following space for additional information on any of the above items........ (a) Moj je., kot.. (b) Sedaj sem zaposlen (c) Moj sedanji delodajalec je.. (ime) Njegov naslov je .. (ulica ali cesta) .. (mesto) (država) .. in njegov posel je.. 10. Vdeležujem se oziroma vdeleževal sem se tekom zadnjih petih let oziroma nameravam vdeleževat i se sledečih delovanj: Dodatno k drugim informacijam navedi članstvo ali delovanje v klubih, organizacijah ali društvih.. 11. Služil sem v vojski ali mornarici .. (dežele .. (vrsta službe) .. (od kedaj do kedaj) .. 12. Sem (oziroma nisem) za- prosil za prvi ameriški državljanski papir. Dan prošnje.. Dobil sem prvi papir dne.. Številka .. V (mestu).. (Država).. iZaprosil seui za naturalizacijo; d 11 e.. mesto., država.. KJ. -Sledeči moji sorodniki živijo v Združenih državah: Starši.. (nihče oziroma eden, oziroma oba) Mož ali žena., (odgovori da ali ne). Otroci., (koliko jih). 14. Bil sem ali nisem bil zaprt oziroma obtožen aii spo-znan krivim sledečih pregroškov. Ti pregre-ški so: Narava pregre-šk a.. Da n a ret aci je.. Mesto zapora.. Rešitcv kazenske stvari 15. Tekom zadnjih 5 let sem bil včlanjen oziroma sem deloval (kot član, odbornik ali nastavljenec) v organizacijah, katerih popolna ali delna svriia je dajati vpliJv ali podporo političnim delovanjem, propagandi ali javni politiki inozemske vlade.. O registraciji Da olajšamo delo onim našim rojakom, ki si še niso pridobili ameriškega državljanstva, jim hočemo v naslednjem dati nekaj pojasnil: 27. avgusta se prične registracija ivseh nedržavljanov v Združenih državah in se bo vršila do 2G. decembra. Pri registraciji bo tudi moral vsakdo dati odtis svojih prstov. Registrirati se mora vsak nedržavljan od 14 leta dalje. Za otroke izpod 14 let morajo odgovarjati stariši ali njihovi •varuhi. Kdor ni dobil državljanstva v Združenih državah, je tujec, pa če ima tudi prvi papir. Pravo državljanstvo se dobi samo z drugim državljanskim papirjem. Kdor se ne bi registriral v času od 27. afvgusta do 26. decembra t. I., ga zadene globa $1000 in zaporna kazen (i mesecev. Ista kazen zadene tudi onega, ki bi na kako vprašanje napačno odgovoril. Registracija je brezplačna in nikomur ni treba ničesar plačati. Za registracijo so določeni poštni uradi. Registracija ne bo nikomur škodovala, kajti vsi odgovodi bodo ostali strogo tajni v zapiskih. Predsednik Roosevelt je namreč tedaj, ko je podpi-| sal tozadevno predlogo rekel, da vse tujec v Združenih državah varujejo tukajšnje postave, samo da so zvesti načelom ameriške demokracije. Ko se bo nedržavljan registriral, bo čez nekaj dni prejel o tem potrdilo ali izkaznico. Po registraciji pa bo vsak nedržaMjan moral v petih dneh naznaniti naselniškemu uradu (Immigration and Naturalization Service, Department of Justice, Washington, D. C.) ako je premenil .4voje .stanovanje. POZOR! Vzorec, ki je na te strani, ne objavljamo zato, da ga izpolnite in pošljete na registraeijski urad, temveč zato, da morete pregledati vprašanja in na nje natančno odgovoriti. S to vpraša In o jkjIo pojdite na registracijski urad, ki bo v največ primerih tv poštnem uradu, ter prepišite »>d-govore na listino, ki jo boste dobili r>d uradnika. S tem bo registracijsko opravilo olajšano in skrajšano. POROKA BIVŠE ŽENSKE. Mnoiri se bodo spominjali ne- ske v moškega. OMtlej -e inie-koČ znane Češke športnice m,je Alenko Koulvek. MJad Zdenke Koubkove. ki >e> od- ž ki irpr.ivni nrsM|Ilik v hkovala posebno v področju lahki atletike in pozneje jI>!M'da-i Pw'il z z operacijo spremenili iz žen- ko uradnico. KNJIGE V angleščini. NE .ZAMUDITE TE PRILIKE po izvanredni ceni STRAHOTE VOJNE Času primerna KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York ^e Garden Encyclopedia 1400 STRANI — 750 SLIK vključno *Jo0 FOTOGRAFIJ napisali najboljši amkkiški vrtnar-sk1 Vfcšt-akl lx iziiai. K. L. I). SEYMOUR, B. S. A. Ena sama knjiga, ki vam nudi vsebino rele vrste vrtnarskih knjig. Ta knjiga je bolj popolna, bolj natančna, bolj razumljiva in bolj uporabljiva, kot katerakoli druga vrtnarska knjiga. Oulili se boste in v» s»'Ii boste, ko boste videli, kako natančno va* 'THK GARDEN ENCYCLOPEDIA iM.ur-i o vsaki najmanjši iMKlrob-nosti v olnlflitvaiiju vrta. Knjiga j«* bila skr!»no sestavljena, tako |H»Ino, ja-|sno. priprosto. pa natančno T«i je nova vrtnarska priročna knjiga — popolna, praktična, priljudna in lahko razumljiva.. Preiskusite jf» kar najlnilj natančno sami. Pref»rieali se iMi^te. «ln noljše vrtnarske knjige ni kot je THE GARDEN ENCYCLOPEDIA. ('ena samo NAJZANIMIVEJŠA ZGODOVINSKA KNJIGA * 1 THE ILLUSTRATED WORLD HISTORY 1 I 52 Strani — 1000 Fotografij Ta knjiga obsega 1132 strani in ima okoli 1000 zgodovinskih listin in mnogo zemljevidov. Vsebuje najvažnejše dogodke iz prvih zeodo* inskih časov, pa do današnjih dni. — TO JE NAJPOPOLNEJŠA ZGODOVINSKA KNJKIA. tTa knjiga je posebno tudi zanimiva in koristna za učence v višjih šolah, ker jim v vsakem uziru (»omaga pri njihovem učenju. ) čl dili se boste ko boste knjigo videli: vezava je Pomislite! (t» gA r najlepšem imitaeijskeni usnju. S a. m O ^r ^ * PBESKBBITE SI TO KNJIGO ŠE DANES! The Modem Encyclopedia KNJIGA VSEBUJE: 22,000 RAZLAG in 1200 SLIK Najnovejša svetovna ENC YKLOPEDIA, t kateri more vsakdo kakoršnegakoli poklica najti rmx-la go vsake besede spadajoče t njegovo stroko. KNJIGA V.SEBI JE 1^'H STRANI in JE OKTSNO V PLATNO VEZANA — SKORO NEVERJETNO JE. DA JE IfOGOČE TAKO NAJPOPOLNEJŠO KNJKiO dobiti za tako zmerno ceno. CENA (Poštnina plačana.) KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, New York, N.7. "BGXB F A B O D X" - New TorS " Monday, August 26, 1940 1LOVENE (YUOOSLAV) DAILT Gozdarjev sin S'n-al: FE.S. FIXZGAB. —_4— "Mios, se bos," prestrigel mu je oče besedo, 44ti nepridiprav ti, pdteponi! Ni«i še ničesar skusil na svetu. Naj te e vzamejo v vojake, kakor si menda včeraj slišal preti cerkvijo. Za takega p diajkovalca jaz ne bom moledoval in hodil po pisarnah, da bi si nakopal še nov križ na glavo. 1» pojdi, kamor te hočejo, da izveš, kako se tuji kruh je, lenoba ti, ponočjaška. S rim te bodi! To je grdo, tak fant pa i»o-nočnjak in pijanec!" Mart-ri je srce j.»lo nemirnejše biti, ko je čula o vojančini in o vo^ki. I)a>i j«- bil .Janez. zla>ti zadnji čas, dokaj neroden ni neubogljiv, bil je vendarle sin, njena kri. In ljubila ga je, kakor more le mati ljubiti edinega sina. **Xe bodo ga! .lanez vam ne l>o nosi! pu-ke.** zarezal je sin na oe?ta. **Rajše vidim, da je vse drobno, kakor da bi me ulovili tisti zelenci bi risk i ter me vtaknili v vojaško suknjo. Zmerom bom hvaležen, da rem hodil ]>o gostilnah. Sinoči .sem si jo izmidi: — in tako bom tudi storil.** 4*Kaj si boš izmišljeval, icvež! Priden bi bil. pa iiltognl, lii ti pa ne bilo troha ničesar ugibati. Saj toliko imamo še. da bi te lahko prepisali na posestvo, pa bi bil mir. Ker si tako začel, tudi dobro. k. kor si postelješ. tako boš spal. Ce ti izročim gospodarstvo, me požene« prvi dan |»o svetu z malho, kakor | ritepenca.'* O je malo odienjaval. Vedel je. da s trmoglavim Janezom se ne da mnogo opravki z grda. "lj imejte sami to beračijo.** se je hudoval Janez. "Ko-daj sem vas pa prosil zanjo? Sedaj je še nočem ne. Da mi ne boste oponašali, da nisem nikjer bil, pojdom od lii)še, kar prej mogoče. Veste, na Štajersko grem drvarit, pa je. Tam me ne bodo izvohali biriei. če so od samega vraga, in denarja si bom prislužil, da bo kaj!*' "Kaj bo^ hodil okoli,'* je rekla mati, ki se je bala za sina. "Doma bodi in ubogaj, bo pa vse prav.'' "Kaj bi mu branila! Naj le *gre, kainor hoče. Doma nama tako ne koristi nič. Mogoče, da ga sreča ieje pamet, C9 pa ne, bolj" je, oa takega sina ni doma, da nama ne dela -ivili las in pa sramote na stara leta. Le vleei se, kamor hočeš, da spoznaš, kako denar v trdili peateh, Ln da ga ne boš po uepotrebnem zapravljal in zabijal" *4 S kom pa poj ieš, če f*i res tako svojeglaven ?" vprašala £a je mati. "S kom neki? Suriia me popelje v Stajerje, ki mi je tudi it o nasvetoval. On ve za dobro delo in pa jezik razume." (S Surgo! O Bog, ti meni pomagaj!'-' zažalostil se lira t i, "S tem človekom ne po j d oš na pravo pot. Ta te bo zapeljal' da se btiš pogubil na duši in na telesu. Oh, ne bodi neumen in ubogaj me, pa ne hodi od doma!" "Taki ste! Prej me gonite, sedaj mi pa branite. Jaz sem se že vsega naveličal. Jaz grem pa s Surgo, da veste.*' , V.4tal je jezno od mize ter ni čakal skupne molitve. Šel se je preoblačit v podstrešno sobo. \ "Ot, da morava imeti takega sina," toži Mina svojemu možu. < "Hog naju tepe ž njim. Saj pravim., vsak ima svoje križe, moji so pa le najtežji." 144A beži, boži. kaj boš tožila in vzdihovala. Midva sva -torila svojo dolžnost; če naju ne uboga, kdo more kaj. Velik je dovolj, da bi bil lahko pameten. Oc noče, naj t»a sam trpi. Saj sem rekel: Kakor si bo poslal, tako bo ležal." 'Naša zakonska dvojici je Metala od mize. Oče je šel na %Tt privezovat drevesca, mati je pospravljala po kuhinji. Janez je prišel po stopnicah iz svoje sobe preoblečen. Tez ranic mu je visela torba. Šel je v sobo ter si odrezal ko* kruha. Potem je snel puško s trama ter jo vtaknil v vrečo, da je bilo bolj na -krivnem. V veži je vzel dereze in težko okovano palico.. "Kam greš zoi>ct?" gn vpraša mati. "Niti en dan ne iiioreš biti doma.** "Kam neki bi šel! Mislite, da bom beračil jkj poki na Štajersko ? Moram vendar vbiti kako zverjad, da ne poj« leni s praznim žepom na p.>t. kakor deseto dete od hiše. Vi mi tako iie borite ničesar dali. ker sem se vam tako zameril". "O, Janez, Janez.'* je pričela mati. Pa trdovratni sin je ni posluša'.. Hitro je odšel ter zavil proti gori. Nemara je težko gledal solze, ki so porosile materino oko. Srce ni bilo še povsem pokvarjeno. Slaba viM ga je vznemirjala. Za teden dni sia stopala Janez in Surga precej hitro po *Trmi stezi, ki pelje čez ZeK nico ob Ljubelju na Koroško. Zgodaj je še bilo. Pod nogami jima je škripal zmrzel sneg, da je dostikrat Surgi izpodletelo ker ni imel tako nakovanih čevljev kakor Janez. Pole« tega pa tudi ni bil vajen poti, kakor njegov tovariš ki je že preteknil vse kote po planinah. '"IPrebiti sneg, pa planine in še take ^eze, ki so komaj za divje koze, ne pa za ljudi," se je jezil Surga. •"Nič hudega, ce se malo pripogneiš," pošali se Janez. "Le }H)jdi po mojih stopinjah, pa bo dobro. Malo še potrpi! Precej sva na vrhr. " Sol lice je prav vzhajalo izza sosednjih Karavank, ko do-f peta vrh Zelenice. Odprt jima je bil pogled na Koroško, po kateri ju popelje pot na Štajei^ko. Po kratkem oUdihu se napotita dalje prdti Celovcu. Štiri dni sta ho-jila di Ljubnega. Odtod sta krenila ob potoku Lisingu v dolino, kjer je Surga vedel za delo. Zvečer do-psebej plačati Vslrd ranarr t Krapi »i mmCmit v Jag*»lartj» hi Italijo nkanti dmrja v DOL%KJIH. irmxr* mm * ^inrjili mz. link. 1*4« vrija tod za tw trmgr ev- SLOVENIC PUBLISHING CO. : r O T N I 6 H 1 ODDBLI1 X SS 216 West 18th Street. New York m Bombardiranje civilnega prebivalstva 'Daleč nad nekim meslom na Kitajskem — ali v kaki drugi državi — pazljivo oko že v o-zračju zapazi bombe, ki padajo na zemljo. Te bombe imajo več razdiralne moči. kot so jih imele vse vojske, ki jih je vodil Aleksander Veliki. Niti On vojak noče pomisliti na posledice te strahotne eksplozije. Nobena ne zadene ne ene tvor-!nice ali municijske zaloge. [ Kakšna je torej korist takega bombardiranja? Napadalci trdijo, da rtakšno bombardiranje uničuje moralo, manjša odpornost naroda in prepreči sleherni odločni protinapad. IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V teh kritičnih časih je vsakemu ifiUtelju dnevnih vrsti potreben ta prirorni ATLAS, ki ca posije mo našim naročnikom po najnižji ceni. — Naročite ga še danes! (Nadaljevanje prihodnjič.) Velikost 9*4 x 1454 inter 48 velikih strani; 32 barvanlh zemljevidov tujih držav in » zemljevidov Zdr. držav in zastav vodilnih držav ; 45 svetovnih slik popolnoma o- znaČenih ; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaže celi ■vet in tudi: razdelitev poljske MED nemčijo in rusijo italijansko osvojitev albanije pri k u rf'ite v čehoslova- ške k nemčiji nova finsko-ruska meja Cena 25 centov Pofiljlte svoto v znamkah po 3 oz. po 2 centa. Od tistih časov, ko so ameriške Indijance na del»elo morili, nUo bili nedolžni ljudje ni-kUar več tako izpostavljeni vsem strahotam, kot so v sedanji vojni. Letalski napadi v o-zadju fronte so zato, da se prest raši vojak, ki se bori na bo-jršču, pa se nato zave, da so njegova žena, mati, otroci sestre in bratje v smrtni nevarnosti, navzlic temu. če on št tako janaško bori na fronti. (Dandanašnji ni vojaka nič več borba med dvema vojskama, ali med človekom s človekom. /daj j«» to borha med dvema narodoma- ki sta — kakor kaže — najbolj zadovoljna, če dru:r drugemu pokončata v-a mesTji in bivališča z mo-ki- j mi, ženskami in otrcc: vr*M. I Ranjence smatrajo za n -kak-ne 1kx1očc vojake. Bolnišnice. Kd**«*i križ. usrruljenke in bolni-1 čarke - - vjso to -e jim «loz»l»*va kot fMttiiožtie vojne Hlinife. Priznati 'w tr»-ha. da je to mi- . >lj«njr* na locrični iMnllairi. < V | se ve- narod bi je z drnzim na- f rodom, takrat pač ni nobeneim nevojaka. Zato je treba nniči-; ti tudi ženske, otroke, u-iniljen-} k»i. l»olničarke in 1m> ni-nice. S tojra irledališča je pač dovolje- j no vse. kar potrebno, da se pospeši popolno uničenje naroda. Kdor bo v tem hitrejši, bo prej zmagal. (Xltod tudi neusmiljeno bombardiranje žensk in otrok. In kako bi drugače mocrli do njih, če ne iz ozračja? iStrupeni plini in bomlje so najboljša sredstva, da se zlomi Nova zaloga... in tudi nekaj novih knjig in pisateljev SLOVENSKE KNJIGE CIGANKA i'oTt-*t n mladi «issinki, ki *•> j<» hotrli prodati. | cena 75c DAMA S KAMELJAMI spiral \ijk>\M>lk DIM.VS l*i-»at»-lj ^rn pravi, da j« knjiisi u^nuka. srrmi.5 vanju k»r v za«l»r. Li zakrira «lrr, kj»T ««• iirral življe- nja. ln v f**m »uiivdi romanu *•» rt-» i^ru vt-lik kim >r io aaniaiiveCB življenja. cena SI .75 Vojna propada. Zdaj to ni nobena vojna več, ampak je ubijanje ,odkrita in premišljena morija. Dandanašnji se ne | udej Uvovalni ali nemi odpor v 1 ori več človek proti človeku I zaledju. Drugo, tudi jako pri-in narod proti narodu. Vojne lično sredstvo je razde itev ži-l apovedi ne izzivajo več spo-1 veža in letakov med prebivalci, Štovanja. Zares, zdaj je vojna ki tr]>i.}o lakoto. Tc manj smr- ] ropadla. Tudi človek je propadel. Ko je Lancelot pozval na dvoboj < Vnega Viteza, ni bilo v njunem 'dvoboju niti ene žensko, ki bi bila v tej borbi ranjena. Ko je Napoleon obkoli! s -voji-mi četami kak kraj, ni bilo na bojišču ne enega otroka. Tudi Džinginkan ni napadal neobo-roženega ljudstva. Toda dandanašn ji utegnejo |biti kitajske pagode priča mo-jrijam na debelo, ki se izvajajo brzo in nenadoma. Kaj neki bi I dandanes dejal Germain o japonskem napadu z morja? Kaj j bi dejal Bismarck in Disraeli o I vojskah, ki nio bile napoveda-| ne? Dandane niti obrambno o-I rož je ne more nikogar zaščititi pričo nenadnega napada. To, kar jo bilo nekoč bojno polje, je zdaj prostor, kjer so ženske tonosno orožje ima ta smoter, da oslabi moralo ali uniči sa-rroozavertf. Po vsem tem niso mnke in trpljenje sedanje ž ne in matere le v tem, da pričakuje vesti oH moža ali sina. Dandanašnje ženske in matere prav tako soudeležne pri obrambi domovine in so prav tako ogrožene po napadih, kakor vojaki sami. Mimo tega pa živimo v tako viteški dobi, ko celo žemske nastopajo kot vojaki z granatami in puškami. kralj, karkšen je V RESNICI. To se je zgodilo pred l."> leti v Londonu. Kraljevska akademija za znanost in umetnost je hotela okrasiti svojo slavnostno dvorano z delom slovitega porHn lista Simsa. Xapro-ila in otroci. Ožjega bojišča dveh I je slikarja naj bi portretiral nasprotujočih >e vojska, kjer je , angleškega kralja. Sin*; je bil polno smiTtne nevarnosti, dan-|tedaj najbolj znani portretist Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite z atlasom In ko ga izpolnite in poSljete k izdajatelja zemljevida. Vam daje pravico, da dohite dodatne zemljevide s novimi mejami vojskujočih ne drŽav, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni. NaroČite Atlas pri: "GLAS NARODA" 21« WEST 18th STREET N ■ W YORK. N. X. danes sploh ni. Dandanašnji rovi so mnogoštevilne jame v zemlji. Niti neko'iko milj obsežen prostor kopne zemlje ali vode ni spričo letalstva niicakš-na ovira. Dve ali tri take ptice morejo leteti tako visoko, da jim ne preti nobena nevarnost Bombniki letijo.v višini 4000 m, tako da je ponoči slišati samo brnenje njihovih motorjev S seboj imajo najmodernejše pripomočke za uničevanje, ki se odlikuje s svojo silo in toč nostjo zadetkov. Prenašajo kar na tone materiala z velikansko silo ubijanja. Cim so ti neznanski jastrebi nad kakim mesrtom, pa v hipu stresejo iz sebe vse svoje bom (be. Spodaj pod njimi živijo ženske in otroci. Tisto, kar te ženske prav tedaj delajo, ali kupujejo ali spijo, ali se jokajo ali smejejo, prav nič ne pre drugači smeri bomb, ki padajo izpod neba. To je dobrota sodobnega človeštva. Uboge roke, ki se dvigajo v nebo, so brez moči in ne morejo ničesar obvarovati, ko se zasliši mršča-! nje padajočih bomb. Podirajo se hiše, pokajo ka nalizacijske cevi, razpadajo ceste na kose in iz velikih državnih poslopij se vali dim v obraz meščanom, ki ko brez uma begajo sem in tja. Za onega, ki vse to opazuje iz ozračja, pomeni to, da je dobro zadel. Klicev na pomagaj ne sliši tako visoko. v Londonu in portretiral je vse člane kraljevske rodbine in plemiče, k njemu so pa prihajali tudi ameriški milijonarji kova Morgan :n Rcckefelkr. jSloviti mojf^ter se je torej lotil portretiranja vladarja. Ko je delo končal in ga izročil a kademiji, se je zgodilo, česar ni pričakoval. Tajništvo 11111 je sliko vrnilo s spremnim pismom, da predsedništvo zelo obžaluje, toda slike ne more uporabiti za slavnostno dvorano. Razlog je bil povsem enostaven. Slikar je predoči kraljevo obličje preveč realistično in ni izpuhi I nobene gube, med tem ko so se drugi slikarji vedno trudili, da bi obraz vladarja Anglije idealizirali. Nikdo si ni nikdar upal upodobniti vladarja takšnega, kakor je bil v resnici, le Sims je bil tako pogumen. . Ta dogodek je dvignil precej prahu v umetniških krogih. Stari slikarji so bili nazora, da je Simsovo delo zgrešeno, čeprav genialno, med tem ko so privrženci nove umetnostne smeri trdili, da je portreft mojstrsko delo in da je imel umetnik vso pravico upodobiti via darja ne glede na mnenje laikov in drugih ocenjevalcev. A-kademija se pa na to ni ozirala in je naročila drugemu slikarju, naj portretira kralja in sicer tako, da njegov obraz ne jo naguban. Pri tem je tudi ostalo.. , , GROFOV JAGER spinal Alfeia Hrmatin. I'.^.—t i* aiofnarih bril»T. aii |..f«t •» rr<>r»r#tn ja* j;ru JaiM-zu Kr»->nikii. cena 75c HTJBEBT Spisal Paul Keller. Itvesti in !>o vsakemu v veliko razvedrilo in zabavo. cena $ 1.— JERNAČ ZMAGOVAC Spisal sloviti poljski pisatelj HENRIK SIENKIEWKZ Kakor vsi njegovi roinaui, je tudi ta zi*lo zanimiv. cena cena $1. cena MOJE ŽIVLJENJE Spisal IVAN CANKAR NajlM»lj.ši slovenski priitovednik in pisatelj je Cankar, ki v tej knjigi pripoveduje marsikaj zanimivega iz svojega življenja^ cena 75c. NA POLJU SLAVE Spisal HENRIK SIENKIEWICZ Pisatelj popisuje sijajno zmago poljskega kralja Jana Sobieske-ga nad Turki pri Hotinu in s tem osvobojenje Poljske. S to zmago je bila končana turška sila, pod katero so' toliko trpeli tudi slovenski kraji. cena $ 1.— OTROCI SOLNCA Spisal IVAN PREGELJ Poznani slovenski pisatelj popisuje čudovit svet med žarkostjo južnega solnca in senco hladne severne noči. cena $ I.— ROKOVNJACl IZPOD TRATE Spisal Ka/imir Pnrrwa- , Trtmajrr. Z»-lo zanimiTa t«>re*t o divj»-ui lovcu firnriitMV>k>'m. cena 75c ROŠLIN in VERJANKO Spiral JANKO KERSNIK Kfr>uik, ki je j*•!»•{* Jini|s J uri';."a na> , r»*dalni |>i«at*>lj. v i»m romanu popisuje ti v I jen je in <]<>■ C>«fk»» na ?ra»lii I»Ti»r v dolini Krk>> na I »•••»*«j-k» ro Komur j»- /Ho zaaiaiv o>j za* A-tka ilo koCK-a. cena $1 SAMOSTANSKI LOVEC Spiral L. «.angtM»frr. • ■auzlK^rpi pri it* »a Jo wtHjr. — XsiiniMaB>kl jf na}- b*«lj ID> jMrr.ku D^ C" •» del««. cena $1.50 SODNIKOVI SfKal JOMP STRITAR Starala oa-ib i>iraTza|>raT «-V |.raki!ur »lo-»»-n^V-ine v i**n» »\«>jni romanu živo in zai.>ibiivo j-of-i-uje 2i% Ijeujtr na d*-ž*-li. cena $1.75 SREČANJE Z NEPOZNANIM Spisal .MIRKO JAVORNIK Pisatelj v knjigi jMive isto, kot jK»ve naslor: srečal se je z ljudmi. med kuti-rimi so nekateri že mrtvi, drugi še živi. Njihova usoda je bila zanimiva, pri nekaterih ttnli tragična. Proti vs«iu pa i »opisuje resnično življenje IK>sameznih. cena $ 1.— V ZARJE VIDOVE Spisal OTON ZUPANČIČ Najboljši in še živeči slovenski i»esnik p« * laja s to zlurko zojM-t nekaj umotvorov. I*fsmi so posvečene njegovi ž«-ni Ani. cena si. si.— JUTEANJA ZVEZDA Iz anglešrine prevedel P. M. cernigim Roman se vrši v K^iptu in pisatelj prav zanimivo predstavlja zmagoslavje prave IjuU-zni nad velikimi ovirami in nevarnostmi. KRAJ UMIRA Spisal jožko ji kač Mladi koroški Slovenec zelo jasno in zanimivo popisuje življenje kmetov ii. rudarjev. si.— KAKOR HRASTI V VIHARJU Spisal Slrarhuitz. Zelo zanimiva povest iz domačega življenja. cena 75c V LIBIJSKI PUŠČAVI Spisal A. Cnnan Dovle. Zelo zanimiv roinan. č»*gar dejanje dogaja v Egiptu, v deželi bajnega Nila. cena 50c ZADNJI VAL Spisal IVO SOKI.I Poznani sl«»v«-nski pisatelj tram v tej knjigi |M»laja zelo zanimive fiodatke o svojih doživljajih v Itogaški Slatini. cena $1.— ZNANCI Spisal RAIMI MIKMK 1'oztiani humorist v tej kujl' gi kaže razne značaje ter knjigo sam označuje kot "Povesti in orisi." cena $1.25 ZIMA MED GOZDOVI Spisal Pavel Keller. V teiu romanu Keller v svetlih barvah riše dogodke na kmetih in i>osehno v gozdovih. cena $1,25 ŽITO POGANJA Spisal Rene Bazin. Francoski roman zelo na* • pete vsebine. cena 75c ZADNJI MOHIKANEC Spisal J. F. Cooper. iK'janje se vrši v letu 1757, ko so še Indijanci kraljevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki obsega sedanji državi New York in Vermont. cena $1.— Naročite pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Poštnino plačamo mi. Rojakom priporočamo, da naročijo te knjige že sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je težko dobiti y tem času dokladek.