/// r O ^ i P JJL. i J /10 PaKnlu iiMur ▼ |»Mi* i9ruzinski fpdnili IlUSTROVANI list za mesto in deželo € 2 sna O 1 n Izhaja o*> četrtkih. Uredništvo ln uprava v Ljubljani, Tyrševa (Dunajska) cesta 29/1. Poštni predal štev. 345. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393 Ljubljana, 4. januarja 1934 Naročnina za četrt leta 20 Din, /a pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 Ur, v Franciji 50 frankov, v Ameriki In povsod drugod 2 dolarja Stev. 1. Leto VI Pozor! Plinski napad! VkvamasU ^linskiU napadat/ krinko pred spačeni obraz in vdihavali s sopečimi pljuči filtrirani zrak, vsako sekundo pripravljeni na to, da bo od nekod priletel drobec šrap-uela ali kak zablodeli kamen in pretrgal gumo krinke, da bo vdrl strupeni plin v usta. nos, ušesa in oči, jim razdejal organe, razjedel pljuča Zgoraj »Pozor! Plinski niipatl k Slika z nemških plinskih vaj: prostovoljna požarna bramba pomaga pri reševanju. Na desni Plinski (ank - novo vojno orožje. Angleški kopni in vodni tank, ki ima posebno napravo za spuščanje strupenih plinov. Obramba pred plinom Na levi moderna priprava za kisik, na desni plinske maske »Pozori Plin!« Kdor je prestal svetovno vojno, ve, kaj pomeni to svarilo. In gotovo ga še danes groza prevzame, kadar se spomni pločevinastega glasu alarmnega zvonca, ki jc provpil celo bobnenje topov in opozarjal vojake, naj se pripravijo in rešijo. Zakopani v prsti in pesku napol zasutih jarkov, še vsi omamljeni od pravkar presta-nega obstreljevanja, z glodajočo lakoto v želodcu so si poveznili plinsko in jih s strahotno počasnostjo med nepopisnimi mukami zadušil, ubil... »Pozor! Plinski napad!« Vsakdo, komur še danes, 15 let po svetovni vojni, ta klic grozeče in svareče doni v ušesih, si lahko na-silika strahotni privid plinskega napada iz letal, ki bi lahko v nekaj urah zastrupila mesta in vasi — če ne bi bilo prebivalstvo pripravljeno. In zato organizirajo v vseh državah samoobrambo državljanov, zakaj Tudi otroci v nevarnosti t V nekaterih državah uče tudi otroke, kako se ubranijo strupenih plinov pred plinom ne ubranijo ne vojaštvo, ne topovi, ne letala, pred plinom ae mora zavarovati s plinsko krinko vsak posameznik sam. In da se lahko vsakdo sam reši, je potrebna smotrena obrambna organizacija vseh. Zato še ni zadosti, ljudi navaditi, kako se s plinskimi maskami ravna. Treba jih je tudi poučiti, zakaj je ravno taka pošastna krinka edina možna rešiteljica ob plinskem napadu. Ljudstvo mora izvedeti, da v prostoru, kjer sveča več ne gori, tudi človek ne more živeti; da »živo oglje« silno rado vpije strupene pline in da je zato ena izmed najvaž- nejših sestavin filtrov v maskah — in tako dalje. Vse to bi se moralo ljudem povedati, zakaj tako je pač: kar človek razume, zna dosti bolje in z večjim pridom uporabiti kakor ono, kar mu je tuje. Toda tudi če bi bili še tako dobro pripravljeni in zavarovani, bi plinska vojna še zmerom strahotno žela svojo smrtno žetev. Povsod, med zmagovalci in premaganci. In baš to nam sme biti v današnjih toli negotovih časih še najzanesljivejše poroštvo, da vzlic napovedbam teh ali onih črnogledov vendarle ni še nevarnosti za mir, najdragocenejšo dobrino, ki jo svet premore. Pustolovščine Venere HtccUcefalu \ZtMci tnaniUa pest. - HUlslta \ftMta nuna coU Pred dobrim mesecem so se odpravili i* Aten inanstveniki, da v mitskem uliva na tihem preiSčcjo sleherni kotiček, kajti tam nekje morajo biti 8e reke, ki manjkajo slavnemu kipu milske Venere. Dva raziskovalca sta se nalašč za to izurila v potapljanju, da bosta lahko sama preiskala morsko dno, kajti grSkj arheologi so dognali, da 1e slavna Venera prav v tem za-ivu priSla ob roke. r Pustolovščine milske Venere so se Rdele doslej le romantična izmišljotina, toda sami učenjaki so današnji dan mnenja, da tiči za pripovedko vendar resnica. Pred stotrin&jstimi leti Je našel grški kmet Yorgos med oranjem na svoji njivi tik starodavnega teatra poleg različnih umetnin iz klasične dobe prekrasen kip Venere. Položil ga je na slamo v svojem skednju in čakal ugodnega trenutka za prodajo. Bil je dovolj premeten, da je precenil vrednost te umetnine, in je nikakor ni hotel prodati za majhen denar. Med prvimi, ki so se resno zanimali za umetnino, so bili milski domačini, ki so se hoteli s takim redkim darilom prikupiti vladnim mogotcem, da bi jih preveč krvavo ne obdavčevali. Toda vse ponudbe so bile lakomnemu kmetiču premajhne. V pričakovanju bogatega kupca in ljubitelja umetnosti, je skopuh nenadoma umrl in zapustil svojemu sinu nad vse znamenito doto. Novica o prekrasni najdbi je med tem prišla v Pariz in Carigrad. Francoska vlada je odposlala grofa Mar-cella, turški sultan pa svojega meše-tarja v Milo. Turki so seveda imeli krajšo pot in so prišli prvi. Mešetar je obljubil tistemu, kdor prinese kip nepoškodovan pred sultana, bogastva in plemstvo. V trdi noči so na tihem hoteli prenesti Yorgovi ljudje kip na sultanovo ladjo. Se sanjalo se jim ni, da jih kdo opazuje. Francozi, ki so bili naskrivaj pripluli, so neoborožene kmete napadli v čolnu prav v trenutku, ko so hoteli spraviti dragoceni tovor na turško ladjo. Premagali so kmetiče, ugrabili kip in ga prenesli na svojo ladjo. V tem boju |e bilo mnogo Francozov nevarno ranjenih, najhujše poškodbe je pa utrpela Venera, kajti izgubila je obe roki. Čeprav so Francozi svoj plen, prekrasni kip, končno vendar prinesli v Pariz, vendar niso mogli biti preveč ponosni na umetnino, ki so jo shranili v slavnem Louvru, kajti kip je bil in ostal pohabljen. Zaradi tega se zdi verjetno, da so oni, ki so finansirali odpravo za preiskovanje morskega dna v milskem zalivu, prav iz vrst ravnateljstva louvrskega muzeja. Poroka Venere iz Medicija Nehote se nam v to razmišljanje vrine spomin na pustolovščine drugega kipa Venere, ki ga vidimo v Firenci. To je kip Venere iz Medicija. Tudi ta kip je pravzaprav torso, kajti nekoč je tej kamniti boginji lepote neki nepridiprav odlomil prst. Stvar je bila taka: Prekrasni kip si je vsak dan ogledovalo na tisoče radovednežev in občudovalcev prekrasnih oblik te dovršeno lepe boginje. Njen največji in najbolj navdušeni občudovalec je bil neki čudaški Anglež, lord Orserey, ki si je vtepel v glavo, da mora po* stati prekrasna kamnita boginja njegova, zlepa ali zgrda. Niti zh sto tisoč funtov mu je niso hoteli prodati, zato se je odločil, da se poroči s Milska Venera, najlepča ženska sveta kipom, kajti postati mora njegova popolna last. Taki nori poroki se jc najprej smejalo vse mesto, kesneje, ko je stvar postajala resna, so se uprli vsi meščani, končno je pa vendar bogati čudak uveljavil svojo voljo. Z Mladi knjigovodja Franc Bauman je sedel z Erno v kavarni, ko ji je nenadoma očitaje dejal: 2»Zdaj bi pa vendarle že rad vedel, zakaj vselej zbežiš, ko se posloviva. Pol leta se že poznava, pa mi še enkrat nisi dovolila, da bi te spremil domov.« Mladi mož je začel dvomiti o njeni ljubezni. Kadarkoli jo je zvečer spremil, je vselej na križišču obstala, se plaho ozrla na vse strani in mu hlastno dala roko, kakor bi se bala, da je ne bi kdo opazil v njegovi družbi. Franc jo je zaradi tega že večkrat prijel, toda še nikoli ni dobil jasnega odgovora. Deklica je zardela in pogledala v tla. Potem mu je pa nenadoma vrgla roke okoli vratu. »Saj vendar veš, da me ne smejo videti s fantom,« jo zašepetala. »Takšni so pač moji starši; moraš že razumeti.« »Samo to vem, da me nič več ne ljubiš,« je razdraženo odgovoril. »Zenska, ki ima moža res rada, mora to pokazati pred vsem svetom, mora z njim javno hoditi, ne se pa z njim skrivaj...« Erna mu je aamašila usta. »Molči,« je žalostno dejala, »molči, velikimi svečanostmi se je vršila poroka angleškega lorda s kamnitim kipom. Po poroki je čudaški lord nateknil svoji »ženi« dragocen prstan na desno roko. V kamnu — dragocenem karneolu — tega prstana je bil urezan »cupido«. Leta in leta se je potikal lord po Firenci in zahajal sleherni dan k svoji oboževani in — hladni — soprogi. Ko je odpotoval iz Firence, je pustil v znak svoje globoke vdanosti prstan na roki svoje žene-boginje. Obiskovalci muzeja so odsihdob občudovali kip in dragocenost na Pota do uspeha V Cikagu se je nedavno tole primerilo: Na neki bogati hiši v najprometnejši ulici se je nenadoma odprlo okno v drugem nadstropju s tako silo, da so se razbile šipe in padle žvenketajo na pločnik. Ljudje so se ozrli proti oknu in opazili tam mlado damo, ki se ji je na lepem licu zrcalil obupen strah. V skrajnem obupu se je krčevito oprijemala okenskega okvira. V tistem hipu se je prikazal na oknu mlad mož, ki je prav tako prestrašen skušal z največjo naglico pritrditi na okno vrva-sto lestvico. Ko se mu je to posrečilo, se je na vse na načine trudil, da bi mlado damo prcgovoTil, naj se spusti po lestvici nizdol. Z grozo v očeh se je ozrla v globino, še enkrat se je obupno obrnila, nato se je pa spustila s prestrašenim krikom na zemljo. Mladi mož jo je ubral za njo. Toda v tistem hipu se je pojavil no oknu eleganten gospod sivih las in zavpil s hripavim in jeznim glasom: »Nesramnica, varala si mel To mi boš popluCalaU če nočež, da bo med nama vsega konec. Saj vendar veš, da te ljubim. Ce me hočeš izgubiti — prav. Potem sva se nocoj poslednjič videla.« Užaljeno se je vzravnala in nemo zasrepela pred se. »Zadnjič sem šel skrivaj za teboj,« je lagal. »Predsnočmjim je bilo, ko sva se bila poslovila. Takrat sem videl, da te je neki moški čakal.« Erna je trepetaje vstala. »Lažeš,« je rekla in glas se ji je. tresel. »To si si izmislil.« Pograbila je svojo torbico in obotavljaje se obstala. »Potem je pač konec med nama,« je udarilo iz nje. Hlastno je zapustila kavarno. Franc je osupel obsedel. Potem je pa tudi on vstal in odhitel za njo. Ujel jo je ravno v trenutku, ko se je ustavila pred staro, zanemarjeno hišo. »Erna,« je zasopljen vzkliknil, »moram s teboj govoriti!« Nežno ji je izvil hišni ključ iz roke. »Pusti me,« je prestrašeno odmahnilo dekle, »ne maram, da bi naju videli.« »Tako tedaj?« Njegov glas ie zvenel čudno porogljivo. »Ne maraš, da bi naju videli?« njeni roki. Neki nepridiprav si je pa dejal, da bi se njemu nemara prstan lepše podal kakor kamniti boginji, in je skušal v ugodnem trenutku, ko ga ni nihče opazoval, potegniti boginji prstan s prsta. Prav v tistem hipu je pa vstopil čuvaj in zasačil tatu. V hipnem razburjenju * je vlomilec odlomil boginji prst, na katerem je blestel dragoceni prstan. Kesneje je neki umetnik z vso natančnostjo popravil to, kar je zločinska roka na kipu zakrivila, vendar se še zdaj pozna majhna zareza, zgovorna priča neokusnosti pohlepnega tatu. Dragoceni prstan so še tisti dan prenesli v posebno sobo, kjer je razstavljeno drago kamenje. Tam ga vidimo še danes. Hranijo ga v spomin na čudaško poroko angleškega imenitnika z boginjo Venero. Dvignil je samokres, odprl zaporo in pričel na slepo streljati, ne meneč se za množico, ki je obstala uko-pana od strahu. Iz njegovih oči je udarajl besen ogenj! Sunkoma je skočil na okno in splezal po lestvici na pločnik. Med tem je mlada dama s strašnim krikom omahnila. Ljubimec se je z obupom v očeh ozrl po nesrečnici, ki je padla vznak kakor snop. Nato je pa pogumno pogledal v obraz staremu gospodu, ki se je naglih korakov bližal. V roki Je držal samokres in meril na mladega moža. Množica se je v strahu odmaknila in čakala molče strašne sodbe, namenjene mladeniču. V tistfim hipu j« mlada dama nenadoma skočila pokoncu, pristopila h gospodoma in vsi trije so si veselo podali roke. Kakor v en glas so glasno pojasnili začudeni množici: »Spoštovana gospoda, pravkar ste videli pričetek iovega romana, ki izide jutri v ,Chlcago-Journalu\« Vljudno so se priklonili na vse strani in z rokami pomahali v pozdrav odrevenelim gledalcem. * Tisti trenutek mu je nekaj šinilo na um. Nasmehnil se je in se trdo naslonil na zid. Ema je hotela nekaj odgovoriti pa ni več do tega prišla, zakaj zdajci so se s treskom odprla okna v hiši, drugo za drugim, ljudje so se sklanjali skoznje In začeli vpiti in zabavljati Dekle je nič hudega ne sluteč stopilo na cesto, hoteč dognati, kaj naj ta revolucija v hiši pomeni. Toda Franc kakor bi bil prežal na ta trenutek: stopil je k njej, jo sklenil v svoje roke in jo vpričo vseh poljubil na usta. Na oknih so pa kleli, tresoč se od mraza skoraj vsi stanovalci hiše. »Taka nesramnost!« je hripavo robantil neki starec. »Sredi noči vas gre z zvoncem metat lz postelje!« Takrat se je prikazal hišnik. »Kaj ste mar zblazneli?« je zakričal. »Kaj vam pride na um, da zvonite eredi noči in budite mirne ljudi?« »Sam ne vem, kako se je moglo zgoditi,« je svetohlinil Franc. »Naj-brže sem se s hrbtom naslonil na zid. Strašno nerodno mi je,« je lagal, »toda res nisem videl deske z gumbi za električne zvonce.« Obrnil se je k Erni in se nasmehnil kakor v opra-vičbo. »Lahko noč, dušica,« je prijazno dejal, »torej kakor po ravadi, jutri zvečer ob osmih.« Deklica j® vaa v strahu izginila Električni zvonci Napisal F. Dielrich Potoka v Soluna, decembra. nedavno so doživeli na Bolgarskem senzacijo, ki je v resnici do solz ganljiva. V glavni sofijski kaznilnici 90 imeli poroko. Kapelico so za ta redki dogodek kar naj lepše okrasili. Na cerkveni svečanosti je bilo poleg mnogih prijateljev, sorodnikov in znancev mladega parčka, še vse polno jet-niških »kalinove, a tudi odlične gospode: sam ravnatelj jetnišnice, državni pravdnik in policijski upravnik. Ženin in nevesta sta sramežljivo sedela v majhni celici poleg velike obedmee in hvaležno sprejemala prijazne čestitke. Gospodična Minja, oprostite: gospa Mitkova je imela na temnih laseh nežno tenčico in se je vsakikrat v zadregi zazrla v tla, kadar ji je kdo želel »srečen zakon in mnogo otrok.« Gospod Mitka pa, ponosni zakonski mož, je v vsak stisk desnice položil menda vso moč, ki je v zaporih ni mogel nikjer in nikoli uporabljati. Kar samo se mu je smejalo, tako svetal je bil ta dan zanj. Saj se je vendar z« večno zvezal s svojo Minjo, ki jo je nad vse ljubil... Ljubezen teh dveh ljudi je že stara stvar. Pet let! Takrat sta še živela oba v zlati svobodi. Zrasla sta bila v skromnih razmerah in sta sa pošteno kakor vai drugi njuni vrstniki služila vsakdanji kruh. Toda nekega dne je vrag premotil gospoda Mitko. V slabi družbi so ga nagovarjali, naj jim pomaga pri nekem vlomu, ki bo vrgel čeden dobiček. Pijača mu je menda oslabila voljo — in tako je pošten človek zašel s poti. Pravica je pa hotela, da so vse »dolgoprstneže< zasačili na delu in jih zaprli Njegova mala prijateljica Minja je ostala sama na širokem svetu. Bog si ga ve ali jo je samota gnala v to, ali hrepenenje po ljubem tovarišu, napotila se je polagoma na pot, ki drži navzdol. Ce nekaj mesecev ji je bila vest že obtežena. Nagla jeza, otožnost, želja po os veti — vse to je napotilo dekletce, da je nekemu tujcu, ki jo je zasledoval, nalila strupa v kupo gostoljubno ponujene pijače. Uspeh je bil: ječa! Vsi so se čudili lepemu dekletu, kajti kazen je sprejela z nasmehom in izrazom zadovoljstva. Mirno in tiho je ždela v svoji celici in mislila nanj, ki je morda le za ped debelega zidu od nje. Ko sta se nekega dne prav nepričakovano srečala v sobi jetniškega ravnatelja, sta si padla v objem in se od sreče zjokala. V prekipevajoči nežnosti še opazila nista, da sta v ravnateljevi sobi, pozabila sta v tre- nutku opoja, da sta oblečena v puste jetniške obleke. Ravnatelj, tenkočuten gospod, ki je razumel opoj teh sladkih minut, je za kratek čas odšel iz pisarne. Ni se bal, da bi skušala zaljubljenca pobegniti. Preveč sta bila zatopljena vase, preveč opojena od sreče tega nepričakovanega svidenja. Ko se je ravnatelj vrnil, mu je kaznjenka vsa v solzah pripovedovala zgodbo o njuni veliki ljubezni, in ker je bil gospod ravnatelj, kakor smo že rekli, tenkočuten in je imel dobro srce, je izposloval mladima zaljubljencema dovoljenje za poroko. Tako je postal dan te poroke velik praznik za vso jetnišnico. Mlada zakonska dvojica živi v srečnem in lepem soglasju v dveh celicah, ki sta na žalost ločeni z debelim zidom. Se nekaj malega bosta »sedela«, potlej bo pa menda iz njunega srečnega zakona postal popoln zakon, ki ju bo, upajmo, v bodoče obvaroval vsega zla. * VU&vCM/ctde&i' Budimpešta, v januarju. Tisti, ki pravijo, da kvartanje ubija značaje, imajo menda prav. Nedavno sta dve prijateljici igrali v Budimpešti bridge, pa sta se, kakor je pri kvartanju že v navadi, sporekli. Ena izmed dam se je celo tako izpozabila, da je drugo z dejanjem in besedo hudo užalila. Da čim častneje uredita zadevo, sta sklenili oprati ta madež z dvobojem. Čez teden dni sta si stali nasproti z bridkimi sabljami v rokah. Sekundantki sta čakali ob strani. Poklicani zdravnik je pred pričetkom krvavega obračuna potipal obema vročekrvnima damama žilico in ugotovil, da bije prvi lOOkrat, drugi pa 98krat na minuto. Toda v trenutku, ko bi se bili mo- rali spopasti, se je pojavila policija ter izjavila, da je dvoboj na Madžarskem prepovedan. Šaljivi komisar je pogumnima damama čestital, zakaj že s tem, da sta se odločili za dvoboj, sta pokazali več korajže, kakor bi je človek ženskam prisodil. Ko sta prijateljici slišali iz ust moža postave tako laskavo priznanje, sta se razjokali in se v znak sprave prisrčno objeli. »Čudežno« rešitev sta pa proslavili... kje neki? I, v naj-bližnji slaščičarni. * Škandal Pariz, v januarju. Večer za večerom je prihajal mon-sieur Pierre pred hišo št. 24 v ulici ▼ vežo, še roke mu ni dala; Franc je pa zmagoslavno zavil okrog ogla. S svojo zvijačo je razrešil uganko in dosegel svoj cilj. Vsi hišni stanovalci so videli, kako je bil Emo kar na cesti objel in poljubiL -Vsi v hiši eo zdaj vedeti, da ima hči branjarja Drexlerja zaročenca. Zdaj ga bo hočeš nočeš morala predstaviti svojim staršem, bratom in sestram, preprostim a skromnim ljudem, živečim v zelo siromašnih razmerah. Ema je imela pet bratov in sester, vse mlajše od sebe; zanje je morala kuhati in šivati, ker sta bila oče in mati ves dan v trgovini. Vse to je bila Francu zamolčala, ker ga ni marala po nepotrebnem bremeniti z družinskimi skrbmi in težavami Vrhu tega: če bi jo bil oče videl s Francem, bi bil še v večjih skrbeh zastran bodočnosti. Zakaj, kaj naj bo z otroki, če se Erna poroči? Kdo bo potem zanje skrbel? Cez teden dni so v skromnem stanovanju Eminih staršev praznovali zaroko. Stara dva sta bila srečna. Oče je muzaje se dvignil kozarec: »Na zdravje, otroka, na lepšo bodočnost!« Za trenutek je prestal. »Kdo ve, kako bi se obrnilo,« je z nasmehom dodal, »če takrat električna napeljava ne bi bila funkcijonirala! Erna se iz samih obzirov nikoli ne bi bila odločila k kBOMtK* TlOK* — Posnemanja vreden novoieini običaj je kitajski. Vse leto Kitajec kocka, pije, kadi opij in pri tem poiabi, da je treba delati. Poda tudi najsiromašnejsi rikša niti ▼ sanjah ne misli na to, da bi za noro leto prelomil sveto tradicijo: vse po proda, kar še ima, samo da poplača dolgove. 20 jutri bo napravil nove, toda na starega leta dan je Kitajec brez dolgov. — Predsednik romunske vlade Duca je padel kot irtev političnega atentata. Ko se je vračal iz avdijence, ga jo na sinajski postaji ubil s štirimi revolverskinii streli neki študent, član »Železne garde«. Atentatorja so prijeli. Vlada je proglasila v vseh večjih mestih obsedno stanje. — Število nezaposlenih v USA je v novembru in decembru znatno naraslo in znaša 10,702.000. — Na poletu iz Kotna v London so je blizu Brugesa v Belgiji zaletelo neko angleško letalo v jambor antenske napeljave in zgorelo. Vseh osem potnikov v letalu in oba pilota so se ubili. — Francozinje so si prve začele barvati nohte. Izprva rdeče, v vseh mogočih odtenkih, pozneje tudi v drugih barvah. Počasi je prišla na vrsto vsa lestvica mavričnih barv. Angležinje so šle zdaj še dalje. Začele so si vdelavati na nohte tenke zlate in platinaste ploščice, v njih pa deinante, safire in drugo žlahtno kamenje. Okus je čudna reč, še čudnejša moda. — Sofija ima 300.000 prebivalcev, pred 20 loti jih je imela samo lOO.(KK). Mesto jo zato tako zraslo, ker se je po vojni priselilo mnogo Makedoncev in Dobrudža-'tov. Pravih Solijčanov je komaj 150.000. — Rusi so kupili enega izmed štirih kompletov uglednega angleškega lista »Times«. Dali so zanj 20 milijonov Din in dobili vse številke od leta 1785, ko je začel časnik izhajati, pa do danes. (»Times« je po naše: »čas«; izgovori tajniz.) — 13 let stara May Kavala iz Hastingsa (USA) je s kamenjem in steklenico tako dolgo tolkla po nekem 5 letnem dokleteu, da jo je ubila. Morilka se izgovarja, da jo je otrok opravljal... — V Kaliforniji je nastala zaradi dolgega deševja huda povodonj. 100 ljudi je utonilo. Na cestah stoji voda po 1 meter visoko. Prizadeto je tudi filmsko mesto Hollywood. — Najstarejši zdravnik sveta je umrl v Trstu. Bilo mu je 105 let, kot zdravnik je pa deloval celih 77 let. — K poglavju o razvoju velemest: po statističnih podatkih kaže nemška prestolnica Berlin v zadnjih 300 letih tele razvojno sliko: L. 1640 : 83 ha površ. 6.000 preb. „ 1749: 1.330 „ „ 113.000 „ ,, 1841: 3.510 „ „ 333.000 „ „ 1861: 5.920 „ „ 529.000 „ „ 1915 : 6.572 „ „ 1,879.000 „ „ 1933 : 88.381 „ „ 4,250.000 „ — Pri predavanju, petju, skratka, kadar je najmanj treba, človeka rado zaše-geta, da mora kašljati. Neki zdravnik je zdaj odkril, kako se da ta nevšečnost najzanesljiveje premagati: izgovori črko »fc, »z« ali »š«, ali pa hitro kratko zasopi in izdihaj. — Nemci so šli v mržnji do zidov tako daleč, da zahtevajo od nemških plemičev dokazov, da so bili njihovi predniki najmanj 32(!) rodov nazaj »čistokrvni«, t j. brez židovske primesi. Ker je iskanje teh dokazov združeno z velikimi težko-čami in denarnimi irtvami, se mislijo obubožani nemški baroni in grofi odreči svojim plemiškim naslovom. »de la Paix« in požvižgaval napev marseljeze. Sleherni večer je previdno odprla madame Renče okno in vrgla s svojo prekrasno ročico, ki jo je monsieur Pierre blazno občudoval, ključ od vežnih vrat. Pierre jo poljubil ključ, odklenil vrata in so splazil po prstih v prvo nadstropje, kjer ga je ljubeznivo sprejela gospa Renče. Tako se je ponavljal ta greh že celih štirinajst dni; dan za dnem.« Kajti gospod Bouchoir, zakonski mož milostljive gospe, je bil odpotoval po kupčijskih zadevah. Pohujšanja bi menda ne bilo zlepa konec, če bi ne bil še neki drugi oboževalec gospe Renče strogo nadziral njenega početja, zakaj ljubosumnost ga je zmerom znova gnala v bližino njegove oboževanke. Tako je nekega večera opazil Pierra in brzojavno obvestil gospoda Rouchoira o ženini nezvestobi. Nekega večera je spet zaslišala gospa Renče znani žvižg ln hitro vrgla ključ na pločnik. Pri vratih svojega stanovanja je v temi pričakovala svojega ljubčka in ga prisrčno objela z besedami: »Ljubi, ljubi Pierre, hvala Ti, da si nocoj tako zgoden!« Potegnila ga je v predsobje in prižgala luč. Tedaj ji je pa beseda zastala v grlu: Kajti mož, ki je stal pred njo, je bil njen zakonski mož. Renče je omahnila v naslanjač. Gospod Bouchoir jo je hladno meril od nog do glave, si brezbrižno prižgal cigareto in jel brez besede hoditi po sobi gor in dol. Prav kmalu se je zaslišal s ceste prvi takt marseljeze. Gospod Bouchoir je iztegnil roko skozi okno in vrgel ključ na pločnik. Pierre ga je spet ves iz uma poljubil, misleč da je iz roke njegove oboževanke. odklenil vrata in stekel po stopnicah. Za vrati ga je pa sprejel gospod Bouchoir. Gospa Renče se je pri priči onesvestila, kajti zdelo se ji je pametnejše pustiti gospoda sama, da se pogovorita. Ko se je zbudila iz omedlevice, je bila že ločena žena. Vafna sa „poitopaU" -žcpced 50leti... V naselju Linzolu v francoski ekvatorski koloniji so slavili nedavno prav čudno obletnico. Petdeseto obletnico pogreba »vojne«. Pred petdesetimi leti sta sklenila poglavarja dveh črnskih plemen pokopati na glavnem trgu dve navskriž zvezani puški v znak večnega miru, zakaj v neprestanih bojih je padlo leto za letom toliko hrabrih in zdravih možakarjev, da jih čez pet let ne bi bilo nič več, če bi se sovražnosti nadaljevale. V velikem, z rožami in zelenjem okrašenem grobu so zakopali orožje in sprožili v proslavo miru iz tisoč pušk grmečo salvo. In res je od takrat mir v deželi. Ne daj Bog, da bi se kdorkoli opogumil in hotel izkopati »vojno«. Pri priči bi ga obesili ali pa sežgali ob živem telesu. * Stare žemlje Čevljarski vajenec: »Ali imate kaj starih žemelj?« Pek: »Seveda jih imam!« Vajenec: »Prav vam je — zakaj jih pa niste včeraj prodali!« Kalvarija ljubezni Roman las nailh dni. — Napisal P. R. 48. nadaljevanje Vstala je in si odgrnila tenčico. Njene velike črne oči so gorele v zloveščem ognju in izdajale neizprosno odločnost. Cesar se je Horvin tako bal, se je zgodilo: Ilona je bila prepričana, da pripravlja nov zločin. In vendar bi bil ta zločin gola blaznost, saj od njega ne bi mogel drugega pričakovati kakor obsodbe in kazni. >0, predobro vas poznam,« je mrzlo povzela Madžarka. »Danes ste prav taki kakor sem vas spoznala pred dvajsetimi leti: vaše besede so laž, vaše početje zločin. Toda to pot ne boste ušli kazni. Pri vsem, kar mi je svetega na tem svetu, vam prisežem, da bom naznanila vaš dvojni zločin, če se nesrečnežu skrivi le las na glavi. Pred vsem svetom vam bom vrgla v obraz ime, ki vas je edino vredno: Morilec !« Horvin je bil pobesil glavo. Zdaj jo je vzravnal. Njegove dmgače tako mrzle oči so izdajale tisti trenutek samo neizmerno žalost. »Ne, Ilona,« je počasi dejal, »molčali boste... ker bi mi drugače storili veliko krivico...« »Vam... krivico!« »Da, Ilona, iskreno govorim, če mojo besede ne bi bile iskrene, ali bi bil potem pristal na prošnjo vašega... najinega sina?...« »Molčite!« je silovito udarilo iz mlade matere. »Pustite me, dajte mi, prosim, da dogovorim!... Ko sem izvedel iz njegovih ust, da imam... da imava sina... oh, če je bila takrat še katera zla misel v meni, ali res ne morete razumeti, da se je morala izgubiti pred nedolžnim pogledom tistega, ki je kri moje krvi?« »Lažete!« je kriknila Ilona. Horvin je stopil k njej in jo prijel za roko. Hotela se mu je iztrgati, pa ni imela moči. Mehko jo je potegnil s seboj in mirno, a otožno dejal: »Prepričajte se sami, da ne lažem!« V temnem kotu sobe se je ustavil. Tam je izpustil njeno roko, stopil k vratom in prižgal električno luč. Nato se je spet vrnil k Iloni in ji pokazal sliko, ki je visela nad vrati. »Poglejte!« Ilona je dvignila oči. In iz grla se ji je utrgal pridušen krik. Zakaj zagledala je bila sliko — svojega otroka! Podobnost je bila tolikšna, da ni mogla izustiti besede. »Ko je prišel Franc k meni, nisem vedel, da je moj sin. Bil sem trdno odločen odsloviti ga, ne da bi ustregel njegovi prošnji. Tedaj je pa padel solnčni žarek na sliko tamle gori in tisti mah so se mi odprle oči. Spoznal sem, da je mladi mož, vaš sin... tudi moj otrok!« Komaj je kirurg izgovoril te bese-Ide, ko je Madžarka planila pokoncu. V njenih očeh se je užgal zlovešč blisk in ustnice so se ji skrivile od neizrekljive mržnje in prezira. »Tak vi ste še dvomili? Vi ste mogli misliti, da moj otrok ni vaš?« »Da, mislil sem,« je priznal !m pobesil glavo. Ilona se je bolno zagroliotala- »Ha, ha, če je človek sam podel in nizkoten, mora torej enako soditi tudi druge ljudi?« »Ilona!...« »Vedite torej: niso vsi ljudje nizkotni in brez vesti. Še so pošteni ljudje na svetu... ljudje, ki vedo, kaj je čast. Med take ljudi štejem tudi sebe. Nikoli nisem prekršila svojih dolžnosti in mojemu sinu se mene ni treba sramovati. Danes lahko prav tako ponosno stopim predenj kakor vsak dan vsa ta leta, kar ga odgajam. In mene hočete oblaiiti s toli nizkotno in brezvestno sumnjo!« »Resnico govori,« si je rekel kirurg. »Kako sem mogel le trenutek dvomiti o njeni poštenosti?« Na glas je pa skesano zamrmral: »Oprostite, Ilona, krivico sem vam delal... Pa tudi vi,« je bolestno povzel, »tudi vi morate priznati, da ste mi po krivem očitali laž. Prosim vas, Ilona, skušajte vsaj za trenutek pozabiti prošlost in njene grehe, vživite se vsaj za trenutek v sedanjost... V sedanjost, ki nima, kolnem se vam, nikakih zvez več s prošlostjo... Da, grešil sem! Storil sem strašen zločin, toda verjemite mi, svoj greh sem drago poplačal z dvajsetletno pokoro. Še Bog odpusti skesanemu grešniku, zakaj hočete biti vi neizprosni?« Njegov glas je bil proseč, skoraj ihteč. Madžarko je njegova strtost malone omehčala. S stisnjenimi zobmi in strmimi očmi je gledala vanj. Takrat so se odprla vrata in prikazal se je asistent. »Gospod doktor,« je dejal, »krči postajajo vse hujši in zrenice se širijo. Zato se mi je zdelo potrebno, da vas obvestim.« Njegove besede so tragično odjeknile v tišino. Horvinu se je zmračil obraz. Bolestno je odmahnil z roko. »Takoj pridem. Ostanite pri njem.« Asistent je šel. Madžarka je stopila bliže in s pojemajočim glasom vprašala: »Ciril?« »Da...« Usmiljenje, ki jo je bilo pravkar prevzelo, jo je tisti mah spet minilo. V njene oči se je vrnil prejšnji vročični lesk. »Pojdiva!« je velela z glasom, ki ni dopuščal ugovora. Brez besede je krenil Horvin proti vratom in nato po dolgih hodnikih do sobe, kjer je ležal bolnik. Ilona mu je nemo sledila. Tam je ležal nesrečni Milavec. Njegov obraz je bil zaripel od navala krvi in spačen od krčev. Eno oko je imel zaprto, drugo je strmo srepelo v strop. Še zmerom je bil brez zavesti in se ni zgenil, ko je Ilona pristopila k postelji in nežno zamrmrala njegovo ime. Kirurg se je sklonil k bolniku in dolgo opazoval zrenico odprtega očesa. »Vročina sicer napreduje,« je dejal asistentu, »toda za enkrat še ni nevarna. Počakati moramo.« Ilona je mehanično krenila proti vratom in z očmi pozvala Horvina, naj ji sledi. Ko sta bila v kabinetu* je obstala pred kirurgom. V očeh ji je gorel čuden ogenj. »Usmiljenje!« je zamrmral kirurg in sklonil glavo. Počasi je odgovorila: »Prvič sem odpustila... drugič ne bom.« »Ne prosim vas odpuščanja... Odpušča se krivcu, a to pot sem nedolžen.« »Tega vam ne verjamem... Vse govori zoper vas.« Horvin je vztrepetal. Zdajci je pa vzdignil glavo. Ustnice mu je preletel vdan usmev in v očeh se mu je utrnil blisk veselja. »Dokazal vam bom, Ilona, da sem nedolžen in da resnico govorim.« Stopil je k mizi in odprl neki predal. Iz njega je vzel težak predmet in ga pokazal Madžarki. Bil je revolver. »7d&rf« Kongresni trg 3 kemično čiščenje, barvanje in svet-lolikanje »Ce si vpričo vas poženem kroglo v glavo, ali mi prisežete, da ne boste mojemu sinu govorili o prošloeti in verjeli mojim besedam?« Smrtna tišina je nastala po teh besedah. Horvin je mirno vzdržal Ilo-nin pogled. Madžarko je prvi mah obšla groza, nato se je pa prezirljivo zasmejala. »Kadar človek ne ve naprej ne nazaj, zbeži v smrt. če si vzamete življenje, bo zame nov dokaz vaše slabe vesti.« Kirurgu je omahnila roka. Čutil je, da je Ilona resnico zadela. Njegova smrt ne bi ničesar dokazala. Ihtenje mu je zadrgnilo grlo. »Česa potem zahtevate od mene?« »Ničesar. Odločena sem samo vašo žrtev maščevati in vas razkrinkati pred vsem svetom.« Horvin se je trudno nasmehnil. »Nov vzrok zame, da si vzamem življenje. V smrti ugasnejo vsi očitki.« Ilona je obnemela. In kirurg je po kratkem molku povzel: »Poslušajte, Ilona, kaj vam povem. Če me smrt ne opere v vaših očeh, poznam še hujšo kazen, in tedaj tudi vi ne boste mogli več dvomiti o poštenosti mojih nagibov. Če zahtevate, bom priznal svoj zločin svojemu lastnemu sinu, ki ga ljubim nad vse... simu, ki sem se pred njim hotel oprati s to operacijo. Da, če želite, se mu bom vpričo vas izpovedal svojega greha in tako uničil poslednjo nado, da se mi še kdaj nasmehne sreča v mojem zavoženem življenju... sreča, ki bi jo užival v spoštovanju in ljubezni svojega otroka. Tedaj mi ne boste mogli več odrekati iskrenosti. Toda preden se odločim za to poslednjo žrtev, mi dovolite vsaj nekaj ur premisleka.« Da, Horvin je bil odločen tudi za to skrajno žrtev 1 Toda Ilona je pomislila: »Kolikšno razočaranje za Franca, ki je polagal vse svoje upe v tega človeka! Kako bo nesrečni otrok trpel!...« Pogledala je Horvina. In nehote si je rekla: »Če vendarle resnico govori?... Če res ni kriv? V glavi ji je razbijalo. Kaj naj stori? Kako naj se odloči? Horvin je molčal. S sklonjeno glavo je mislil na strašno obljubo, ki jo je bil pravkar dal, in se izgubljal v bolestnem razmišljanju. Ko je pogledal kvišku, Ilone ni bilo več. VI Po nevihti Ko je Franc prišel tisti večer domov, je našel svojo mater v nemirnem snu na postelji. Ker po navadi ob tej uri ni spala, ga je zaskrbelo, da ni morda spet zbolela. Po prstih, kakor je bili prišel, je spet odšel iz njene sobe in poiskal sobarico. »Ali mati že dolgo leži?« jo je vprašal. »Od polpetih nekako..., odkar se je vrnila z izprehoda,« je odgovorila sobarica. »Z izprehoda?« se je začudil Franc. »Ali je bila mar zunaj? S kom?« »Sama. Odšla je koj za vami, gospod.« »Sama... in ne da bi mi bila prej kaj omenila... kaj naj to pomeni?« je zamrmral mladi mož. »Pa nič ne veste, kam je šla?« »Ne vem, ker mi ni povedala...« Franca je izpreletela nenadna misel. Da ni nemara opazila njegovega nemira in šla sama pogledat, kako je bolniku? Eno uro tja, eno uro nazaj... Tri ure je ni bilo — s časom bi se torej ujemalo! O, Bog... da, h Horvinu je šlal Mlademu možu je stopil mrzel pot na čelo. In z bledimi ustnicami je vprašal: »In ni nič rekla, ko se je vrnila?« »Nič... Samo silno trudna je bila in je šla takoj leči.« Franc je ni več poslušal. V glavi mu je razbijalo in v grlu ga je dušilo. Mehanično je krenil po stopnicah navzgor. »V Neuilly je šla in tam je izvedela vso resnico. Zato je morala takoj leči, ker jo je preveč prizadelo!« Nikakega dokaza ni imel in vendar je bil trdno prepričan, da je bila njegova mati pri kirurgu. In tam je bila očividno izvedela, da je Millav-čevo stanje brezupno... Franc je tiho odprl vrata in po prstih stopil k postelji. Ilona je odprla oči. »Ali si ti, Franc?« je vprašala s slabotnim glasom. »Da, mamica, jaz sem. Pravkar sem se vrnil in ker sem videl, da spiš, sem odšel dol.« »Spala sem, da... toda mučile so me strašne sanje... oh!...« Instinktivno je odmahnila z roko, kakor bi hotela odgnati privide iz sanj. Sin se je sklonil k njej in pritisnil svoje suhe ustnice na vroče materino čelo. Potem se je počasi vzravnal. »Sobarica mi je rekla, da si bila zunaj,« je dejal po dolgem premolku. »Ni bilo prav, da si šla.« Ilona je molčala. »Če bi mi bila opoldne kaj omenila, bi ti bil odsvetoval,« je povzel sin. »Saj se še od zadnje bolezni nisi opomogla... Kje si pa bila?« »Ali res ne uganeš?« Franc je sklonil glavo. »V Neuillyju,< je zamrmral. »Da.« »In kaj si izvedela?« »Vso strašno resnico.« Grof MONTE-CRISTO ‘Roman Napisal Aleksander Dumas 10. nadaljevanje Morrel je z izrazom vdanosti v usodo in neizrekljivo hvaležnostjo iztegnil roke proti nebu. »Hvala ti, o Bog, da samo mene tepeš!« Kljub njegovi hladnokrvnosti se je Angležu zalesketala solza v očeh. »A kje so moji mornarji?« vpraša tedaj Morrel z glasom, ki mu je zaman skušal podeliti trdnost. Komaj je izgovoril, so se v drugo odprla vrata in prikazala se je Morrelova žena, vsa v solzah; za njo je stal Emanuel, v ozadju predsobja se je pa v zadregi gnetlo sedem ali osem razcapa-nin pomorščakov. Ob pogledu na te raskave obraze je Anglež vztrepetal; zdelo se je, kakor bi hotel stopiti proti njim, pa se ie premislil in se umeknil v najtemnejši kot. Morrelova žena se je zgrudila v naslanjač. »Kako se je zgodilo?« vpraša Morrel. »Stopite bliže, Penelon, in poročajte mi! Kje je kapitan?« »Kapitana, gospod Morrel, smo pustili bolnega v Palmi; pa ni hudega in če Bog da, ga boste že čez nekaj dni videli zdravega in celega.« »Dobro... zdaj pa govorite, Penelon!« Penelon je začel pripovedovau. Na dolgo in široko je razlagal, kako je ,Faraon* zašel v vihar, ki je čedalje huje besnel, tako da je bilo vse junaštvo kapitana in prizadevanje posadke zaman. Po večurnem obupnem boju z razjarjenimi elementi so se morali sprijazniti z mislijo, da je ladja izgubljena. Drug za drugim so jo zapustili in se vkrcali v rešilne čolne. Komaj so bili kakih deset sežnjev daleč, ko je zgrabil .Faraona' velikanski val in ga razklal na dvoje. Potem jih je tri dni in tri noči premetavalo po morju kakor lupine; imeli niso ne jedače ne pijače in so se že pripravljali, da bi vadljali, kdo naj se žrtvuje za druge, tedaj jih je pa opazila ladja ,Gironde‘ in jih vzela na krov. Ko je stari končal, je ladjedelec dejal: »Vrli možje ste. Vedel sem, da nesreči ni krivo drugo kakor sovražna mi usoda. Volja božja je bila in ne človeška krivda. Zdaj Pa povejte, koliko mezde sem vam dolžan?« »Ej, gospodar, ne govorimo o tem!« »Narobe — govorimo o tem!« odvrne Morrel z žalostnim usme-vom. »Cocles, izplačajte tem vrlim možem po dve sto frankov. Da so drugačne razmere, bi dejal, dajte jim po dve sto frankov nagrade, toda v slabih časih živimo, prijatelji, in tisto malo denarja, kar mi ga ostane, ni več moje. Prosim vas, ne zamerite!« Penelonu se je razžalostil obraz. Obrnil se je k svojim tovarišem in nekaj z njimi govoril, nato se pa vrne k Morrelu; »Kar se tega tiče, gospodar...« V zadregi jame mencati s čepico. »Nu?« »Tovariši pravijo, da bi jim bilo za zdaj po petdeset frankov dovolj, zastran ostanka bi pa lahko počakali.« »Hvala vam, prijatelji!« zajeclja ganjeno Morrel, »vrli možje ste! Denar pa le vzemite, in če dobite dobro službo, kar nastopite jo, ker ... ker ste prosti.« Te besede so napravile na vse pomorščake nepričakovan vtis. Osuplo so se spogledali, Penelon pa toliko da ni požrl tobaka, ki ga je žvečil. »Kako ste rekli?« vpraša hripavo. »Iz službe nas odpuščate? Torej ste nezadovoljni z nami?« »O, ne, otroci,« odvrne ladjar, »narobe. Tudi vas ne podim iz službe. A kaj bi: ladij nimam več, pa zato tudi mornarjev ne potrebujem.« »Nič več ladij nimate?« osupne Penelon. »Eh, si boste pa nove zgradili, mi bomo že počakali!« »Za nove ladje, Penelon, nimam denarja,« odvrne žalostno Morrel. »Zato vaše ponudbe tudi ne morem sprejeti, kakor mi je hudo.« »Če nimate denarja, tudi mezd ne moremo zahtevati.« »Dovolj, dovolj, prijatelji,« zajeclja s stisnjenim glasom Morrel. »Ko se vrnejo boljši časi, se bomo spet videli. — Pojdite z njimi, Emanuel, in poskrbite, da se izpolnijo moje želje.« »Pa vsaj do svidenja, gospod Morrel!« vzklikne Penelon. »Da, prijatelji, upam vsaj. Zdaj pa Bog z vami!« Ko so mornarji s Coclesom in Emanuelom odšli, se je Morrel obrnil k ženi in hčerki: »Pustita me trenutek samega, ker moram govoriti z gospodom.« S temi besedami pokaže z očmi na zastopnika tvrdke Thomson & French, ki je še zmeraj stal nepremično v kolu. 2ena krene naglo proti vratom, hči se pa proseče ozre v Angleža, kakor bi ga hotela prositi milosti za očeta. Tujec ji vrne pogled s smehljajem. Moža sta ostala sama. »Zdaj ste vse videli in slišali,« začne s tresočim se glasom Morrel. »Drugega vam pač ne morem več povedati.« »Videl sem, gospod,« odvrne Anglež, »da vas je zadela nesreča, prav tako krivična kakor prejšnje. To je mojo željo, da vam pomagam, le še potrdilo.« »O, gospod ...« »Jaz sem eden vaših glavnih upnikov, ne?« »Da... že glede na to, da mi menice na vas prve zapadejo. Podaljšanje teh menic bi mi utegnilo rešiti čast in ... življenje.« »Koliko bi radi?« »Dva meseca,« odgovori obotavljaje se Morrel. »Dobro,« prikima tujec, »dam vam jih tri.« »Ali mar mislite, da bo tvrdka Thomson & French . s.« »Zastran tega naj vas ne skrbi, za to sam odgovarjam. Danes smo petega junija. Prepišite vse te papirje na 5. september, in ta dan ob enajstih se bom spet oglasil pri vas.« »Čakal vas bom, gospod. In plačal vam bom... ali bom pa mrtev.« Toda poslednje besede je izgovoril tako tiho, da jih tujec ni mogel slišati. Nato sta napisala nove menice, prejšnje pa raztrgala. Stari ladjedelec je imel zdaj vsaj tri mesece časa, da se reši iz škripcev dolgov. Anglež je sprejel njegovo hvalo hladno, kakršni so že Angleži, in se poslovil. Na stopnicah se ie skoraj zaletel v Julijo. Deklica se je delala, kakor da je slučajno prišla mimo, v resnici je pa ves čas čakala pred vrati. »O, gospod...« zajeclja in sklene roke. »Gospodična,« jo prekine tujec, »nekega dne boste dobili pismo s podpisom .PomorščakSim-b a d‘. Storite doslovno vse, kar vam bo pismo nalagalo, pa če se vam bo še tako čudno zdelo.« »Storila bom, gospod,« odvrne Julija. »Ali mi za trdno obljubite?« »Prisežem vam!« »Zdaj pa z Bogom! Ostanite vedno dobra in vzorna hčerka, m upam, da vas bo Bog poplačal s tem, da vam bo dal gospoda Emanuela za moža.« Juliji se izvije lahen krik in vsa kri ji šine v obraz. Toda že se je bil tujec priklonil in odšel. Na dvorišču je srečal Penelo-na; stari mornar je imel v vsaki roki po sto frankov in ni vedel, kaj bi z njimi. »Pojdite z menoj, prijatelj,« ga pokliče Anglež. »Govoriti morarn z vami.« Peti september V odlogu, ki mu ga je dal zastopnik Thomsona & Frencha v trenutku, ko se je Morrel najmanj nadejal, je videl nesrečni mož dokaz, da se je usoda sama naveličala preganjanja in da se bo nesreča vendarle odvrnila od njega Seveda je takoj povedal ženi, hčerki in Emanuelu, kako se je dogovoril z Angležem; tako se je v nesrečno rodbino vrnilo novo upanje. Toda žal Morrel ni imel posla samo s Thomsonom & Frenchem; drugi njegovi poslovni prijatelji niti od daleč niso bili z njim tako obzirni kakor rimska tvrdka. Na uro natanko so predložili svoje menice na blagajni in le Angleževi dobrohotnosti je šla hvala, da so pri priči lahko dobili svoj denar nazaj. Tako je Cocles še zmeraj živel v neomajni veri, da je podjetje v popolnem redu. V marseljskih poslovnih krogih so bili sveto prepričani, da je Morrel na tleh. Kdo bi tudi mogel vzdržati toliko strašnih udarcev usode, kakor jih je nanj deževalo zadnja leta! Zato so bili vsi nemalo osupli, ko so videli, da je ob koncu meseca izplačal vse obveznosti s svojo običajno točnostjo. Toda zaupanje vanj se vzlic temu ni vrnilo, in soglasno so napovedovali katastrofo za prihodnji mesec. Ves mesec je Morrel tekal okoli, potoval, izierjaval, zastavljal in zbiral po frankih, da bo mogel pokriti svoje obveznosti. Poprej so radi videli njegove menice, še iskali so jih, dobro vedoč, da je pri njem denar zanesljivo naložen; zdaj so bile zanj vse banke zaprte. Na srečo je imel tudi on več manjših dolžnikov, na katere se je lahko zanesel; tako je tudi konec julija srečno minil. Zastopnika tvrdke Thomson & French ni v Marseillu nihče več videl. Izginil je bil brez sledu, in ker je takrat govoril samo z županom, gospodom Bovillom in Morrelom, ni razen teh treh oseb nihče mislil nanj. Tudi mornarji s ,Faraona' so bržčas našli nove službe, ker so takisto izginili. Kapitan .Faraona' Gaumard je kmalu okreval od bolezni in se vrnil iz Palme. K Morrelu ga še ni bilo; toda ko je le-ta izvedel o njegovem prihodu, je šel sam k njemu. Vrli ladjedelec je cenil kapitanov pogumni nastop pri reševanju .Faraona' in mu ne samo ni očital izgube ladje, temveč ga je še sam tolažil in bodril. Razen tega mu je prinesel ostanek plače, ker je kapitan očividno ni imel poguma terjati. Avgust je mineval v obupnem prizadevanju Morrela, da bi obnovil svoj nekdanji kredit, u ves njegov trud je bil zaman. Toda ko je napočil 31. avgust, je bila blagajna odprta kakor po navadi. Za okencem je stal Cocles, miren in hladen kakor le kateri pravičnik, vestno pregledoval predložene mu papirje in jih od prvega do poslednjega izplačal do centima. Ljudje si tega niso znali razlagati; vzlic temu so pa z nič manjšim prepričanjem napovedovali katastrofo za konec septembra. Morrel je za nekaj dni odpotoval v Pariz. Obiskal je svojega nekdanjega računovodjo Danglarsa in ga prosil ne posojila temveč samo poroštva. Silno nerad je šel na to pot, ker je slutil, da ne bo nič opravil. Slutnja ga ni varala; brez uspeha in ponižan se je vrnil domov. Nesrečni mož ni tožil; s solzami v očeh je objel svojo ženo in hčer, stisnil Emanuelu roko, nato je pa dal poklicati Coclesa in se zaprl z njim v sobo. »Izgubljeni smo,« je izpreletelo ženo in hčer. Posvetovali sta se z Emanuelom in vsi trije so sklenili, naj Julija takoj piše svojemu bratu, ki je bil v Nimesu pri vojakih, in ga prosi, naj pride nemudoma domov. Ubogi ženski sta instinktivno čutili, da jima bo potrebna moralna opora, Če naj preneseta strašni udarec. Razen tega je imel Maksimilijan Morrel, čeprav mu je bilo šele dva in dvajset let, velik vpliv na svojega očeta. Bil je odločen in pošten mladenič. Izbral si je bil vojaški poklic in je po končani politehniki postal podporočnik pri 53. polku. Med tovariši je veljal za strogega in vestnega častnika. Mati in hči sta prav presodili kočljivost položaja; zakaj že nekaj minut po tem, ko se je bil oče zaprl s Coclesom, se je bla- gajnik prikazal bled in strašno potrl. Julija ga je hotela ustaviti, ko je šel mimo nje, toda starec je iu niti videl, temveč je hlastno stekel po stopnicah. Nekaj minul nato je prisopihal nazaj, obložen z debelimi knjigami, veliko listnico in vrečico denarja. Morrel je prekontroliral knjige, pregledal listnico in pre-5tel denar. Vse gotovine je bilo za kakih sedem do osem tisoč frankov, dohodkov do petega pa štiri ali pet tisoč, skupaj torej največ 13.000 frankov — in z njimi naj plača menico za 287.500 frankov! Toda ko je prišel Morrel na kosilo, je bil nenavadno miren. Ta mir je pa ženo in hčer bolj prestrašil, kakor če bi bil še tako potrt. Cocles je bil popolnoma izpremenjen; topo je strmel pred se in ni vedel, kaj bi počel. Emanuel je skušal ženski malo razvedriti, pa je bil sam potreben bodrila. Mladi mož je preveč poznal vse slabosti Morrelovega podjetja, da bi si mogel zakrivati oči pred bližajočo se katastrofo. Napočil je večer. Mati in hči sta upali, da jima bo prišel Morrel voščit lahko noč, pa ga ni bilo. Slišali sta, kako je šel po prstih mimo vrat njune sobe v pisarno in se zaklenil vanjo. Tedaj je mati poslala svojo hčer spat, sama si je pa kake pol ure nato sezula čevlje in tiho smuknila na hodnik, hoteč dognati, kaj počne njen mož. Tedaj je zagledala temno postavo: bila je Julija, ki jo je takisto’ skrbelo, kaj je z očetom. »Piše,« šepne hči. Gospa Morrelova se skloni in pogleda skozi luknjo v ključavnici. Morrel je res pisal, toda mati je opazila še nekaj drugega, kar ie hčerki ušlo: papir, ki je nanj pisal, je bil kolkovan. Strašna misel jo je izpreletela: da ne piše nemara oporoke? Drugo jutro je bil Morrel spet miren in je kakor običajno prišel na kosilo. Le ko je spet odhajal v pisarno, je objel Julijo in jo krčevito stisnil k sebi. Prihodnja dva dni sta podobno minila. V noči s četrtega na petega je Morrelova žena vso noč bedela in prisluškovala. Slišala je, kako je njen mož razburjeno hodil po sobi in šele ob treh zjutraj legel spat. Drugi dan so se nadejali Maksimilijana. Ob osmih zjutraj je Morrel stopil v ženino sobo; bil je na videz miren, toda noč je pustila sledove na njegovem bledem in razoranem obrazu. Zenski se ga nista upali niti vprašati, kako je spal. Morrel je bil z ženo še ljubeznivejši kakor sicer, še bolj očetovski s hčerjo; vsak trenutek jo je stisnil k sebi in poljubil. Julija je hotela očeta spremiti, ko je odhajal, pa jo je rahlo odrinil in dejal: »Ostani pri materi!« Njegove besede so bile sicer mehke, toda v njih je brala tolikšno odločnost, da se ni upala siliti vanj. Komaj minuto nato so se odprla vrata in deklica je začutila, kako jo je objelo dvoje krepkih rok. Kriknila je in se ozrla. »Maksimilijan! Brat moj!« V 24 URAH barva, pUdra la kemično čiatl obleke, klobuke Itd. Skrobl la »vetloUka srajce, ovratnike, zapestnice Ut. d. Per e, auSl. monga In Uka domače perilo tovarna JOS. REICH LJUBLJANA Njen krik je privabil mater. Ihte se je vrgla sinu okoli vratu. »Kaj je, mati?« se je začudil mladi mož, gledaje zdaj mater, zdaj sestro. »Kaj se je zgodilo? Zakaj sta me poklicali?« »Julija,« se je obrnila Morrelova žena k hčeri, sinu pa pomignila z roko, »pojdi in povej očetu, da je prišel Maksimilijan.« Julija je odhitela, toda na stopnicah je zagledala nekega moža s pismom v roki. »Ali ste vi gospodična Julija Morrelova?« vpraša neznanec z izrazitim italijanskim naglasom. »Da,« zajeclja deklica. »Kaj bi radi? Ne poznam vas.« »Tole pismo imam za vas,« odgovori neznanec. julija ni vedela, ali naj ga vzame ali ne. »Za vašega očeta gre'« Tedaj mu iztrga pismo iz rok, ga hlastno odpre in prebere: »Stopite nemudoma v hišo st. 15 v Meilhanskem drevoredu in zahtevajte od hišnika ključ od sobe v tretjem nadstropju. V tej sobi boste našli na kaminu rdeč svilnat mošnjiček. Vzemite ga in prinesite svojemu očetu. Zelo važno je, da ga dobi pred enajsto uro. Obljubili ste mi slepo pokorščino; opozorim vas na to obljubo. Pomorščak Simbad.« Juliji se je iztrgal krik veselja. Hotela se je zahvalili neznancu, toda ko je dvignila oči, ga ni bilo nikjer več. Še enkrat je prebrala pismo in opazila pod podpisom tale pripis: »Važno je, da greste popolnoma sami. Če bo kdo z vami ali pa če bi koga drugega poslali, hišnik ključa ne 'oo dal.« Ta pripomba je dekličino veselje znatno ohladila. Kdo ve, ali je ne čaka kakšna past? Zato sklene Emanuela vprašati za svet. Zakaj ne matere, ne brata? Kdo bi poznal vse skrivnosti dekliškega srca! Julija je torej poiskala Emanuela, mu povedala, kaj ji je pred tremi meseci rekel zastopnik tvrdke Thomson & French, in mu pokazala pismo. »Vsekako morate iti, gospodična,« reče Emanuel po kratkem premisleku. »Moram?« »Da, in jaz vas bom spremil.« »Kaj niste brali, da moram priti sama?« »Saj tudi boste sami prišli! Počakal vas bom na vogalu Muzejske ulice. Če vas predolgo ne bi bilo, vas bom poiskal in potem gorje tistemu, ki bi vam bil kaj žalega storil.« »Torej res mislite,« odvrne še zmeraj obotavljaje se deklica, »naj se odzovem pozivu?« »Seveda mislim! Ali vam ni mar sel rekel, da gre za vašega očeta?« »A kaj vendar more mojemu očetu groziti, Emanuel?« Mladi mož se trenutek pomišlja, nato ji pa sklene vse pove- dati, boječ se, da je drugače ne bi mogel pregovoriti. »Poslušajte, gospodična! Danes smo petega septembra in ob enajstih mora vaš oče plačati blizu 300.000 frankov. Nu, v blagajni jih nima niti 15.000. Ali zdaj razumete? Če torej vaš oče do enajstih ne dobi denarja, mora napovedati stečaj.« »Oh, pojdiva!« vzklikne viharno deklica in potegne mladega moža s seboj. Med tem je bila Morrelova žena sinu vse povedala. Mladi mož je sicer vedel, da so neprestane nesreče močno izpodkopale temelje očetovega imetja, da je tako hudo, pa še slutil ni. Prvi mah je obstal ko posekan; nato je pa planil iz sobe in stekel po stopnicah do očetove pisarne. Potikal je na vrata, toda nihče ni prišel odpirat. Tedaj je zaslišal na stopnicah korake in nekaj trenutkov nato zagledal očeta. Stari Morrel je presenečeno vzkliknil, nato je pa hlastno skušal skriti desnico pod suknjič. Maksimilijan je stekel k njemu in se mu vrgel okoli vraiu. Toda že prihodnji mah je z grozo odskočil. »Oče!« je zajecljal bled ko smrt, »zakaj skrivate revolverje pod suknjičem?« »O, tega sem se bal!« zamrmra Morrel. »Sveta nebesa, kaj naj pomeni to orožje?« »Maksimilijan,« odvrne Morrel in srepo pogleda sina, »mož si in poštenjak. Pojdi z menoj, pa ti bom povedal.« S trdnim korakom zavije Morrel proti svoji sobi in Maksimilijan gre opotekaje se za njim. Ko sta bila v sobi, zaklene oče vrata, položi oba revolverja na pisalno mizo in pokaže s prstom na odprto knjigo. V tej knjigi je bilo vknjiženo stanje njegove blagajne. Morrel je moral čez pol ure plačati 287.500 frankov, v blagajni je pa imel samo 15.227 frankov. Mlademu možu so zaplesale številke pred očmi. Morrel je molčal; kaj naj bi bil tudi rekel spričo neizprosnosti teh številk? »In ste vse storili, oče, da preprečite katastrofo?« vpraša po dolgem premolku mladi mož. Vse.« »Preizkusili vsa sredstva?« »Vse.« »In čez pol ure bo naše ime onečaščeno?« »Kri opere sramoto,« odvrne s čudnim mirom Morrel. »Prav imate oče, zdaj vas razumem.« S temi besedami seže Maksimilijan po pištoli. »Ena za vas, druga za mene.« Morrel ga prime za roko. »In tvoja mati... tvoja sestra? Kdo naj potem zanju skrbi?« Groza strese mladega moža. »Ali hočete, oče, reči, naj živim?« »Da, ker je tvoja dolžnost. Tvoj duh je bister, Maksimilijan: ničesar ti ne zapovem, ničesar ne svetujem, rečem ti le to: vživi ?e v naš položaj, kakor da bi bil tujec, in potem sam presodi!« Sin se je zamislil, nato je pa vdano pobesil glavo. »Prav imate,« pravi in ponudi Morrelu roko. »Umrite v miru, oče, ker bom jaz ostal živ.« Morrel pade sinu na prsi. Maksimilijan ga krčevito stisne k sebi. »Veš, da ni moja krivda?« Maksimilijan se nasmehne. »Vem, oče, da ste naj večji poštenjak, kar sem jih srečal v življenju« »Tako, ta stvar je urejena. Zdaj se pa vrni k materi in sestri.« »Oče,« zaprosi mladi mož in se spusti na koleno, »blagoslovite me!« Morrel objame sina in ga poljubi na čelo. »Sin moj,« izpregovori nato z vedrim glasom, »blagoslovim te v svojem imenu in v imenu treh rodov, ki so vsi pošteno živeli in umrli. Poslušaj, kaj ti govorim v njihovem imenu: Stavbo, ki jo je zla usoda razdejala, lahko božja previdnost spet obnovi v prejšnjem sijaju. Ko me bodo videli take smrti umreti, me bodo tudi najneizprosnejsi pomilovali in bodo morda nasproti tebi pokazali obzirnost, ki so jo meni odrekli. Takrat glej, sin moj, da ne bo nihče mogel izgovoriti besede .sramota* v zvezi z našim imenom. Pojdi na delo, mladi mož, bori se neustrašeno in vztrajaj do konca! Živite ti, tvoja mati in sestra kar najskromneje, da bo raslo imetje tistih, ki sem jim danes dolžan, in se množilo pod tvojimi rokami! Misli na to, da bo lep dan, velik dan, slavnosten dan oni dan, ko boš v tej sobi lahko dejal: ,Moj oče je umrl, ker ni mogel storiti tega, kar je meni danes moči storiti, toda umrl je pokojno in z mirno vestjo, ker ie vedel, da bo prišel današnji dan!‘« »O, oče, ko bi vseeno ostali pri življenju!« »Če bi ostal živ, bi bilo vse izgubljeno; če bi ostal živ, bi se sočutje izprevrglo v dvom, usmiljenje v prezir; če bi ostal živ, bi bil samo človek, ki je poteptal dano besedo in prekršil svojo obvezo — navaden bankrotnik bi bil. Če pa umrem, Maksimilijan, bodo videli v meni sicer nesrečnega, a poštenega moža. če ostanem živ, se bodo celo moji najboljši prijatelj izogibali moje hiše; če umrem, me bo ves Marseille s solzami spremil na poslednjo pot. Če ostanem živ, se boš moral sramovati mojega imena; če umrem, boš lahko hodil s ponosno dvignjeno glavo, ker si boš dejal: ,Sin sem moža, ki se je ubil, ker prvič v življenju ni mogel izpolniti svoje besede/« Mladi mož je bolestno zaihtel. »In zdaj me pusti samega, in poskrbi, da mati in sestra ne prideta blizu.« »Ali se ne bi še od moje sestre poslovili?« vpraša Maksimilijan, s podzavestno nado, da bi nemara Julija mogla odvrniti katastrofo. Toda stari Morrel zmaje z glavo. »Govori! sem davi z njo in jo poljubil v slovo.« »Ali nimate kakega posebnega naročila, oče?« vpraša s tresočim se glasom mladi mož. el lefcz v Pripoveduje Doroteja W8eck Doroteja Wie&k je pravkar dodelala svoj prvi film v Ameriki. V pričujočih vrsticah nam na kratko poroča o svojih vtisih, ki jih je doživela v kratki dobi pol leta, odkar biva v »obljubljeni« deželi. Pol leta v Ameriki! Pod leta življenja pri Paramountu! Čas je minil, kakor bi pihnil, in vendar sem ga koristno porabila: prilagodila sem se ameriškim prilikam, skušala sem doumeti ameriško miselnost. Ko sem stopila v Newyorku na ameriška tla, sem se zdrznila, ko so mi povedali, kaj vse hočejo od mene, na kakšne načine me vse hočejo slikaiti, kaj vse bom morala napisati o svojih vtisih in o stvareh, ki me bodo zanimale. Vsa ta vprašanja in vse te zahteve so bile zame prav za prav laskave, vendar sem si želela takoj ob prihodu: biti končno že v Holly-woodu, stati na pozornici in delati! Toda pot do tja je bila, kakor sem kaj kmalu spoznala, prav, prav doil-ga... Saj je trajala vožnja štiri dni in štiri noči. Od obale do oballe... Američani so temeljiti in vsakdo mora biti tu »temeljit«. Poskusov, kar tako na slepo srečo, ne marajo. Ne mara jih niti umetnik, še manj pa podjetja. Vseskoz s<> ljudje izbrano vljudni in gostoljubni. Vsaki >lady« pomagajo na vseh koncih in krajih, da si uredi svoje zasebno življenje čim udobneje. Saj daje že zakon sam ženski v Ameriki nam nepoznane pravice. Skratka, ljudje so tako postrežiljivi, da se človek nehote počuti kakor doma, in prav to hočejo Američani. Ko so končno vsi taki iu slični uvodi pri kraju, se šele prične pravo delo. Pravilneje bi rekla: priprave za delo. Nu, in od tistega dne je človek res v pravem pomenu besede: delavec. Čim globlje umetnik to občuti, čim bolj se vživi v svojo vlogo in čim bolj jo »prežve-kuje«, tem bolj postaja produkcija naklonjena svojemu delavcu-umetni- ku. Spočetka je kar najbolj važno, da ima človek veselje in voljo do dela. Posledica tega je pač uspeh! Svoje prve vloge, ki so mi jo hoteli vriniti, sem se otresla. Pa ne brez vzroka, temveč prav temeljito se je upiralo vse v meni proti njej. Zdi se mi, da je prav ta odpor Američanom ugajal, da me je nekam zbližal z njimi, da so gospodje pri Paramountu izprevidelli, da si nočem zadeti na pleča nečesa, česar ne bi n ■•»»iiSsfrf zmogla. Zdaj, ko smo tovariši v delu, ko vemo drug za drugega, kaj hočemo, zdaj gre stvar gladko. Delo se je pričelo. Moj film ima naslov »Uspavanka«. Vsebina je posneta po odrskem delu ibero-ameri-škega pesnika Martineza Sierre, ki je zaposlen pri produkciji. Z velikimi nadami sem pričela z delom. — Stvar mi ugaja, vloga mi prija; režija je v rokah Mitcheilla Leisna, »direktorja«, kakor v Ameriki pravijo režiserju, pomaga mu pa gospa Nina Moisova. Leta in leta je ta žena že v Paramountovih študijih in je sploh prva ženska, ki je v času zvočnega filma napredovala za reži- serko. Pravkar smo se poslovili od prijazne samostanske šole v Pasadeni, kjer smo bili delj časa v gosteh. Nepozaben mi ostane spomin na to bivanje. Med nunami sem našla prednico, ki mi je rojakinja. V nebeški tihoti, visoko gori vrh hriba, od koder je diven pogled na kali-fornsko pokrajino in Hollywood, smo preživeli lepe neskaljene ure v družbi teh žena, ki so se zaprle pred svetom. Tam človek pozabi vse, kar se godi v širnem svetu, in spozna težko usodo nekaterih samotark. V svojem naslednjem filmu bom nemara sama igrala takšno vlogo. Tako polna so bila doživetja tam gori, da se je nas vseh lotevala želja: zdaj v atelje in vsa doživetja na filmski trak! Zelje — to ne gre tako hitro. V nas vseh pa še zdaj zveni pesem o ■lepoti in miru samotarskega nunskega življenja. Sleherni akord te pesmi, ki sem jo sprejela vase, bi hotela nekoč, čim prej, podati v filmu. Morda se mi bo posrečilo. Morda me bo ves svet razumel, kakor so Američani razumeli moj film »Gospodična iz Bernburga«. Prav hitro moram potrkati trikrat na les, kakor je pri nas doma navada, da se za to željo ne ukanim. * POVSOD ISTO... Mati zemlja in njeni sadovi se spet nekam uveljavljajo v filmih. Najbolj čudno pri tem je pa, da so se na vseh koncih sveta hkratu spomnili, da so človek, njegovo hotenje in njegovo življenje najtesneje zvezani prav z zemljo in njenimi plodovi. Nemčija je v poslednjem času sfil-mala več takih del, ki so jim pognale korenine globoko v grudi. Toda tudi v Ameriki dela Paramount dva filma, ki bosta prav gotovo zelo zanimiva. Prvi bo »Golden Harvest« (Zlata žetev); vsebina mu je vzeta iz življenja farmarjev na »zlatem za-* paduc, žitnici Amerike; drugi, ki ga snemajo v Srednji Ameriki, se pa imenuje >Green Gold« (Zeleno zla* to) in nam prikazuje življenje r. tropskih krajih sadne industrije, J PRAVLJICO FILMAJO... Najbolj veselo in najbolj znano otroško pravljico »Aliča v čudežni deželi« filmajo v študijih Paramoun-ta v Hollywoodu. Prav radovedni smo že na ta film, ki bo poživel staroznane junake in junakinje iz pravljičnega sveta. Vsi Paramounto- vi zvezdniki in zvezdnice bodo sodelovali pri tem filmu, glavno vlogo bo pa igrala sedemnajstletna novinka. LILLIAN GISH SPET FILMA Ta nepozabna igralka — najnež-nejša in najiskrenejša predstavljail-ka tipičnih žena iz časov nemega filma — spet igra. Že večkrat so listi poročali o tem, pa se je vselej izkazalo, da je bila raca. Tokrat smo pa dobili naravnost iz Newyorka poročilo, da bo le igrala Lillian Gish glavno vlogo v fillmu »It’s a wise wife« v Paramountovi produkciji. Film je posnet po romanu Arnolda Bennetta »Živa pokopana«, ki je bil vprizorjen že na odru pod naslovom »Velika pustolovščina« in žel obilo priznanja. Partner Gislieve je tudi pri nas znani Roland Young. če še ne veš Koščenih žlic, ki nam rabijo za solato, ne sinemo umivati v vroči vodi, ker se upognejo. Tudi sode ne sme biti v mlačni vodi, v kateri jih umivamo. Žeblje zabiješ brez truda v najtrši les, če jih pred uporabo zapičiš v zeleno milo. Šipe in ogledala očistiš najlepše z vodo, ki si ji dodala nekaj špirita. Sveže plcskana vrata, zlasti bela, je treba takoj po osušenju natreti z gosto milnico. Ne sprijemo se s podboji in tudi barva ni tako občutljiva* Volna za smučarke Ni dovolj če se samo veselimo prijetnega smučanja, treba je tudi vse skrbno in temeljito pripraviti. Smuči velja na/voščiti, nahrbtnik pregledati in čevlje temeljito natreti z oljem, če je lanska smučarska obleka še dobra — saj v eni zimi se ne obnosi toliko — jo samo opremimo z nekaterimi modnimi malenkostmi. Kdor si pa namerava omisliti novo obleko, naj izbere impregnirani športni >jersey«, rjavega, črnega alt modrega; hrapavo naličje tega pletenega blaga greje in se hkratu prijetno nosi. Jopiči ali bluze segajo do kolkov, ali so pa So lerajši. Telovnik in sweater (izgovori s veter, ne s viter!) sta zvečine v živih barvah. Izbrani odtenki barv (prav prijetno požive. Debeli volneni telovniki so ob bokih zarobljeni s primernim pasom; oblečemo jih čez tenko bluzo iz »jerseya«. Pestri šali, slične nogavice, ovojke, rokavice z velikimi podvihi in čedne čepice z zaščitnimi zakrovcd za ušesa se zelo lepo odražajo na temni obleki. Ženam in dekletom, ki jim je zimski šport dolžnost za lastno zdravje in zdravje potomcev, je za letošnjo zimo na izbero vse polno prekrasnih obla- V C m im^er SU. Moda, ki velja za rokave in ramena pri ostalih oblekah, velja tudi za smučarske in drsalske obleke. Široki nabrani rokavi in našitki na ra- mah so tudi za šport najnovejše. Obleke za drsanje sešijemo iz zimskega trikoja, okrasimo jih z ruskim ovratnikom, zapestnicami in všitki na ra- mah (iz volne imitirana kožuhovina), pod zvončasto krilce pa oblečemo tesno prilegajoče se hlače fe istega blaga. * Meščanska kuhinja Obedi Xh velele ljaai,