9. štev.
Večerno izdanje „Edinosti“ št. 20 z dne 11. marca 1893.
;1
M
Y	"t
Izhajn v h a k o soboto ob ! 6. uri zvečer.
Proilnja se v tistih tržaških tobakavnnh kako# ,Edinost*
po 2 kr. odtis.
Naročniki ,Edinosti* dobivajo to prilogo vso leto, ako priložijo naročnini za .Edinost* še 1 gld.
^-------------------------4
Tečaj L
Y~	л
Cene oglasom v ,Noviiaiju‘ so: za petit-vrstico 8 kr., za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor,kolikor bi ga obsegalo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice in domači oglasi, po pogodbi.
Franhovana pisma in rokopise je pošiljati vreJništvu ,В<Зв*о*и\
y«frankovana plima »e ne iprefimt^fo.
ha.____	od-
poslanec Spinčić o Lloydovem arzenalu.
V seji poslanske zbornice dne 3. marca 1893. oglasil se je posl. Spinčić. Potegnil se je za razna potrebna dela po pristaniščih nrimorskih in za pospeševanje trgovske mornarice; grajal je upravo Lloyda, ker je kar • nila neki hrvatski dopis trgovinske zbor-a a v Spletu ter se slednjič doteknil tudi Lloydovega arzenala. Odstavek Spin-čičevega govora, govoreč o arzenalu, se glasi;
Kur se tiče Lloyda izpregovoriti bi bilo še nekoliko besedij. Tu bi bilo naglašati še marsikaj. Meni je došlo več pisanih pri-tožeb, a omejiti se moram samo na to, česar se je doteknil predvčeranjim g. minister za trgovino, odgovarjajoč na neko interpelacijo.
Govoril je namreč o dohodkih in stroških ter je potrdil, da manji dohodki, torej primanjkljaj za leto 1892. nasproti letu 1891. znaša 311.606 gold., vzlic nekaterim zelo ugodnim okolnostim, nastavšim v tem letu osobito v sled kolere v Hamburgu — ker sta se vsled tega v Trstu pomnožila uvoz in izvoz. Njegova prevzvišenost rekel je nadalje, da moramo — ako hočemo prav soditi stanje društva — vzeti v obzir ne samo dohodke, ampak tudi prihranitve, ki so se dosegle v arzenalu.
Gospčda ! Jaz se bojim, da se je var-, naj ’ lepri delavcih, i n t o i n ;,j n i ž j LK, naj siromašnoj ih, iu da s:* je prav malo privarčilo pri ostalih strokah, l’išc so mi, da so v poslednji dobi odpustili {50 delavcev, in sicer taki 1 ki so delali tam po 10, 20, 30 in celo.
40 lot. iu ki bi bili Se sedaj sposobni' zardelo. Samo nekaterim od njih, kakim trideseterim, riov ■ li so mirovino 8 gold. na mesec za eto dni.
i-ivteku leta pa naj mrjo od lakote, kako! «. • drugi, ki so delali toliko let, a ni so dobil mirovine niti za jedno leto (Cujte,
; Posl. Lueger: A Lloydu se daje .ibvv.icija!) Ti ljudje ne umejo nikakega dru-•/.ega dela m sploh ne morejo najti dela — v r z • ni so na ulic o.
še ; ihtevam. da se morajo obdržati de-: .ci, kadar ni dela, ali če je res, kar se mi piše, tod :j se nit ajo le grajati ta odpuščanja.
\ poslednjem času, ako sem prav po-učen, dalo je namreč društvo graditi v inozemstvu tri parobrode :	„Maria Valeria“,
„Cri-tela* in .Vindobona* in sicer prva dva na Angležkcm, poslednjega pa na Pruskem. Ali ni bilo mogoče napraviti vse te tri parite v Lloydovem arzenalu v Trstu? (Posl. Vi'Aoty: Mi napredujemo!) Tako ne bi bilo 'ri bu o*i(luščati delavcev. Ali naj tudi tu pod-puamt' iuozemco, dočim naše ljudi mečemo ; ) ulico ? (Odobravanja pri somišljenikih.)
Tu mi ;e pridodati še jedno. Priposlal ' i',: > obwitvo imenik s pristavkom, da so ljudje, ki , o ostali na delu, rodom 1 ‘ a 1 i j o. n i. to je iz kraljevine 11 a-Д ’ j e (Vuji*. čujte! od strani somišljenikov.)
1 i Ijodje mej njimi je baje tudi jeden, ki ni av t liski državljan, kajti govori se, da je pred le fiel v Italijo k orožnim vajam — u o si* v 'j d r i a 1 i, dočim so se odpustili u i š i ljudje.
<tvi’ • M*za vendar malo predaleč. Naši ■ bi i s. .up. s t a v 1 j a j o Italijan-8 k i ro, naša v*na so se skoro ugo-n O b ;!; n a korist italijanskim (Odobravanje -i strani somišljenikov) in sedaj se odpuščajo naši ljudje z dela, a ljudje urup ega kraljestva se
obdržujejo pri delu. Zaklicati bi morali zares: Quo usque tsndem! (Posl. Brzoräd: Po Stremayrju so Hrvatje p tujci v Avstriji ! — Posl. Vašaty: Vse je ptuje, kar je slovansko !)
Zatem je posl. Spinčić izražal razne želje gledč na železnice v Istri. Ta del njegovega govora priobčimo prihodnjič.
NOVICAR,
Naš presvitli cesar biva še vedno pri Njo Veličanstvu v Territetu v Švici. Cesar in cesarica počutita se izborno. Ni še določeno, kedaj odpotuje cesar od tara.
Papežev jubilej. Edini vladar, ki ni čestital papežu povodom njegovega jubileja, je kralj italijanski.
Dru. Antonu Gregorčiču je odleglo
toliko, da moro maševati. Sicer pa še ne hodi iz hiše. — Minoli teden počastil je bolnika se svojim obiskom prevzvišeni nadškof goriški.
Odličen gost. Včeraj je došel v Trst vodja deželne vlade kranjske, baron Hein.
Izjavi ruske vlade, naperjeni proti pvemembi ustave na Bolgarskem, pripisujejo povsodi veliko važnost. Z ruske strani se naglaša, da so posledice tej izjavi neizogibne in jo je smatrati tudi kot odpor proti trojni zvezi. Omenjena izjava imela je baje tudi namen, namigniti bolgarski duhovščini, naj se še odločneje upro pre-mctnbi ustave. (Ustava so ima namreč pro-muniti v tem zinislu, da odpade zahteva, da mora biti vladar pravoslavne vere ; vso to pa zato, da bi se mogel sedanji knez poročiti s princeso Marijo Lujizo, hčerjo vojvode Parmskega.)
Slovenskih posojilnic bilo je koncem 1891. leta 54, katere so skupno nesle 66,226 gld. čistega dobička, dasiravno je bilo 28.317 gld. upravnih troškov. Vse te posojilnice mele so ob tistem času v goldinarjih : 440.937 deležev, 4,955.550 hranilnih ulog, 10,540.766 prometa in 293.388 reservnih fondov.
Če se pomisli, da se je večina teh posojilnic ustanovila še-lu pred malo leti ter je vsak začetek težak, mora nas silno veseliti, da imajo vender že čez 293 tisoč prihranjenega denarja in da je bilo 1891. leta čistega dobička že čez 66 tisoč gold. Koliko ga bode še le čez 10 ali 20 let, ko se našo posojilnice bolj udomačijo, in koliko dobrega imamo potem pričakovati od njih ! Odveč bi bilo razlagati velevažni pomen teh zavodov, omenjamo samo, da se sedaj lahko za par odstotkov izposoja na Slovenskem denar, tako, da količkaj vrednemu gospodarju ni treba iti več oderuhom v kremplje.
Ob enem pa je tudi dana veča priložnost, prihraniti kak groš za vsako potrebo. Kakor čebelica nosi priden gospodar krajcar na krajcar v hranilnico, kupček postaja veči in veči, veseljo do varčnosti pa rase v enaki meri s pomnoženim številom čukov (gld.) Kedar se je tako nekaj že nabralo, prislepi se nekega dne kaka dobra kupčija in varčni gospodar more k oj potegniti svoje prihranjene novce iz hranilnico ter jih obrniti kakor mu najbolj kaže. Kako je to lepo, ko mu jih po-štejejo eden vrhu druzega !
Ker naše posojilnice in hranilnice sprejemajo vsakeršne, tedaj tudi najmanjše
uloge, je ravno ubožnejšim dana ugodna prilika narediti si z varčnostjo kak krajcar, da jim ob sili ne bode treba hoditi prosit od Poncija do Pilatuža in biti vsem podložni; kajti kedor si denar izposoja, ni samo primoran plačevati velikih obresti, nego on mora nositi klobuk vedno v rokah v sramotno znamenje, da je ne samo reven, temveč tudi nemaren malhar.
Veseli vesti 1 V Tolminu so osnovali ljudsko posojilnico, v Cerknem pa hranilnico in posojilnico; v Kobaridu pa snujejo baje občinsko posojilnico, za katero bi jamčila občina. — Te vesti nas veselijo posebno, ker nam pričajo, da so mej nami bolj in bolj širi prepričanje o potrebi osamosvojenja na gospodarskem polju. Ako se osnuje mej nami dovoljno število takih zavodov in ako se bodo naši ljudje tudi posluževali teh zavodov, — bodisi kadar potrebujejo denar ali kadar ga imajo na razpolago — prepričamo se kmalo, da Slovenci vender nismo taki grozni reveži, kakor se misli v obče in kakor mislimo tudi mi sami —, ampak da je mej nami najti še marsikak groš.
Čehi znajo, v Pragi, ki šteje 184 tisoč prebivalcev, mej katerimi je le kakih 30 tisoč Nemcev, sklenil je magistrat odpraviti česko-nemško uličine napise tor jih namestiti se samočeskimi. Prva taka tablica se je res tudi že uzidala te dni. Da so Nemci proti temu hitro se pritožili pri namestništvu dokazovaje, da v mestu z mešanim prebivalstvom kakor je Praga, morajo biti napisi ulic dvojezični, so razume, toda dobiček bodo imeli od tegale Čehi. Če so namreč razsodi kakor Nemci žele, tedaj bodo Čehi, sklicevaje se na ta odlok, zahtevali namesto dosedanjih samo nemških dvojezične t. j. tudi češke ulične napise po vseh mestih, kder so v manjšini. Če pa bo smela imeti zlata Praga le češke napise, bodo tudi prav, kajti s tem pridejo do enake pravico z Nemci, odlo čevati poljubno o jeziku javnih prostorov, kar bo Nemce seveda neizrečeno jezilo, ker si še zmirom domišljajo, da se v nebesih moli samo po nemški in da je Bog ustvaril ves svet samo zanje.
Ena starša, pa vender nova je tudi ta/ da je praški magistrat lani dozidal veliko novo vojašnico za brambovce. Dokler pa se mu ne dovoli napraviti na njej le češki napis, ne mara kasarne oddati etarju.
Kedaj postanemo mi tako jokleno-odločni, za sto let ali prej P
Zlobnost lahonska presega vse meje. Dokler je živel še ranjki „II Cittadino", stokalo sc je vanj vse, kar so imeli naj-podlojšega in ovaduškega povedati tržaški krivonosi njega dopisniki. To .častno* ra-logo jo prevzel po „Cittadinovi* smrti ,L’ Indipendente“, h kateremu so se za tekli vsi sotrudniki propalega lista. Te dni je prinesel — kakor smo že omenili — nek dopis iz Skednja, v kojem so na nesramen način ščuva proti tamošnji duhovščini. Oblast je sicer storila svojo dolžnost in je zaplenila gnusobo, ali žal, čitali so jo premnogi in tako dosežejo ti hujskači vsikdar kolikor toliko svoj namen. Enake zlobnosti morejo iziti samo iz peresa nesramneža, kakoršen more biti omenjeni dopisnik. Taka pisava se mora studiti vsakomur. Proti tem .liberalcem“ bi se morali postaviti v boj mi vsi, zložni kakor jeden
mož, mesto da so umetno neti nesloga v domačem taboru.
90 tisoč goldinarjev darov nabralo se je samo z majhnimi doneski v enajst letih za .Narodni dom“ v Ljubljani, ki se prične graditi še to pomlad ter bo veljal kakih 150 tisoč gld.; prihodnje leto na jesen se popolnoma dokonča. Namenjen je našim narodnim društvom, v prvi vrsti za čitalnico, telovadno in dramatično društvo. To )oslopje utegne postati če ne najlepša stavba, pa vsaj ena najkrasnejših v beli Ljubljani, središču Slovenije, v čast in ponos nam samim, pa tudi v velik pro-s p eh narodne stvari. Na njega pročelje (fasado) bi se pač lahko zapisal se zlatimi črkami narodni pregovor :
Zrno do zrna pogača,
Kamen do kamena palača.
Našim nasprotnikom je kar mraz v pamet, ko opazujejo čudovite naše napredke.
Vlil. seja občinskega sveta tržaškega
bila je v četrtek. Dnevni red tudi te seje bil je popolnoma nezanimljiv, kajti ostale so na istem nerešene točke VI. in VIL pretrgane soje in dodalo so je še: čitanje obračuna mestnega muzeja lepih umetnosti „Revoltella“ za leto 1892. ter proračun zdravstvenega odseka (nasl. II. in IV.). — Odprl je sejo župan ob 17, uti v prisotnosti 30 svetnikov. Zapisnik dnjo seje odobren. — Sprejme se predlog ravnat / mestnih otroških vrtov, da se razširi telovadnica otroškega vrta na Reni stari, v kojo avrho je ponudil Boštjan Berger v dar kos zemljišča tik otroškega vrta; to razširjenje stalo bode 3560 gld. — Sprejme se tudi predlog poročevalca Slokoviča, naj se nagradi pomočnike šolskih slug z 25 gld. na leto v šolskih poslopjih z 11—15 šolskimi sobami, z 50 gld. v poslopjih Z 16—20 sobami, z 100 v takih s 21—25 sobami in 125 gld. v poslopjih, koja imajo 26 ali več sob. Nova ta nagrada stopi v krepost s 15. t. m. — Odobrijo se bres ugovarjanja obračuni raznih mestnih muzejev. — Zdravstvenemu odseku dovoli se prekoračiti proračun za 3128 gold. 267, kr. za troške v s vrh o pobijanja kužnih bolezni in za 112 gld. 23 kr. dotične doklade. — Ob 8. uri konča javna seja in nadaljuje se tajna. V isti vršila so se razna imenovanja občinskih uradnikov in učiteljev ter delile se podpore.
Goriška ženska podružnica družbe sv. Cirila In Metoda je imela v minolem lotu 638 gld. 691/2 kr. dohodkov.
Važno za društva. Naj višje sodišče izdalo je gledč tolmačenja društvenega zakona jako važno razsodbo. Neko sodišče oprostilo je namreč tri društvene načelnike zatožbe, da so kršili društveni zakon, ker niso pravočasno naznanili tri društvene nepolitične shode. V varstvo zakona oglasila je generalna prekura-tura ničnostno pritožbo in najvišje sodišče je spoznalo za pravo, da je vsak društveni shod vsaj 24 ur prej naznaniti pristojnemu obla-stvu, naj so shodi politični ali ne, in da je posebe naznaniti tudi vse tiste shode, kateri se vrše redno vsak teden na določen dan.
Bolniške blagajne In zavarovalnice proti nezgodam. Člane naših podpornih društev utegne zanimati nastopno: Vlada namoruje baje nekoliko preosnovati postavo o zavarovanju proti nezgodam. To priliko utegnejo porabiti bolniške blagajne, da se otresejo dolžnosti, koje jim naklada §. 6. zakona o zavarovanju proti
nezgodam. Ta §. določa namreč, da je zavarovalnica proti nezgodam zavezana skrbeti za ponesrečenca se le potem, ko so pretekli 4 tedni, odkar je postal nesposoben za delo vslvd dogodivše se nezgode. Popred pa morajo skrbeti zanj bolniške blagajne (v našem slučaju podporna društva). Bolniške blagajne menijo, da je to krivica, ker zavarovalnica proti nezgodam bi morala skrbeti za ponesrečenca takoj od prvega dne, ko se je dogodila nezgoda. Temu pa se zopet upirajo zavarovalnice, češ, da ni mogoče, da bi se one brigale za vsako nezgodicn, koji posledice trajajo morda lo mulo dni. To pa bi stalo toliko, da ne bi bilo v nikaki primeri z nezgodo. In tudi za ponesrečence bi bilo slabo, kajti okrožja zavarovalnic so velika in bi morali predolgo čakati na pomoč. — To so torej razlogi z jedne in druge strani in mi menimo, da najbrže zmagajo zavarovalnice.
Cesarski namestnik češki mudil se je to dni na Dunaju. Govori se, da v zadevi imenovanja češkega ministra rojaka.
Podraženje vežnih cen na državnih Železnicah. Svetu državnih železnic, ki bode imel svojo sesijo v spomadi, predložil so bodo baje načrt generalnega vodstva, kako naj so poviša sedanji pasni tarif. Vožnja bi se podražila valed tega za 25°/0. Za kilometer bi se torej odslej plačevalo na-mestu 1 kr. v III. razredu l1/* kr., v II. razreda 2i/8 kr. (namestu 2 kr.) in v I. razr. 3% kr. (namestu 3 kr.) Ta tarif jo že zdaj veljaven na nekaterih železniških progah. Za to pa se bodo od 200 kilometrov naprej računalo odslej po 25 kilometrov, mostu dozdanjih 50, posamične pase. Nameravano znižanje vožne cene pri brz j-vlakih se ni vzelo v poštev in ostanejo torej te cene nespremenjeno.
Dober nauk. V Peterburgu se visoki politiški krogi vedno še niso pomirili, kor je angleški poslanec zadnji dvorni ples nagloma in demonstrativno ustavil. Vzrok liii j» ; .slopni: K slavnostnemu obedu od-kazal jo dvorni maršal angleškemu poslancu mesto na dolnjem koncu mize, mej tem ko je sedel Emir bakarski na gorenjem koncu. Ponosnemu Angležu to ui bilo prav tor izjavil je maršalu, da ni navajen stavljati se pod ruskega podanika. Na to rezko izjavo ostavil jo dvorano. Ko se je carju stvar poročila, rekel je: „Gospod poslanec je morda zabil, da je emir naš g o s t in pa da je v nas navada občevati s podanimi našimi knezi uljudneje, nego je to navada Angleške“.
Pot okolu zemlje v 64 dneh. Slavni učenjak in romanopisec Julij Verne je pred več leti dokazal, da se more končati pot okolu zemlje v 80 dneh, čemur se je vso čudilo. Sedaj pa se je oglasila ameriška železniška družba, katera za 1250 gld. prepelje vsacega po daljši poti v 73, po krajši pa v 64 dneh, kakor želi popotnik videti več ali manj mest.
Včasih se je rabilo samo do Dunaja toliko časa! Morda iznajdejo počasi tudi kak telegraf za ljudi, ki nas kar naenkrat pahne v Ameriko, od ondot pa nazaj.
Nadebuden dečko, v Trž-aškem hotelu „Al buon Pastore“ zasledila je policija nadobudnega dečka, nekega dijaka iz Bv-zezanya v Gališki, starega šolo 16 let. Fantič jo v spremstvu svoje ljubico utekel z doma in v naglici vzel nekaj preveč denarja soboj. Ko so ga v Trstu, kamor ga pa ljubica ni spremila, preiskali, našli so pri njem še 676 gld.
Tamburaški zbor snujejo pri „Goriškem Sokolu“. Starosto tega društva je bil izvoljen v nedeljo gosp. Anton m. O b i z z i.
55 let V ječi. — V gradiščanski jot-nišnici je umrl 74-letni Ambrož Klug iz Gradca. V Grad šču je bil zaprt celih 39 let, poprej pa je prestal že 16-letno ječo zaradi nekega drugega zločina, vsega skupaj torej 55 lot. L. 1854. jo bil obsojen na smrt, potem pa pomiloščon na dosmrtno
sil za pomiloščenje in svobodo, a ni hotel, ker se je v ječi dobro počutil.
Umrljivost v Trstu. Od nedelje dne 26. februvarja do vštete sobote dne 4. marca umrlo je v Trstu 88 osob: 54 možkih in 34 žensk. V istem tednu minolega leta jih je umrlo 87.
Dve leti ječe je vjel pri tukajšnjem deželnem sodišči neki Nikolaj Cutino, ker je vkradel svojem tovarišu, mornaju Martinu Jurichu, izpod vzglavja 300 gld.
Nagloma je umrl kočijaž Fran Žnideršič iz Ljubljane. Zadela ga je menda srčna kap.
Beračeva suknja. V mestu Ca racal na Rumunskem umrl je te dni berač. Zadnje trenotke življenja svojega rotil je še svojo ženo, naj ga da pokopati v njegovi oguljeni suknji, kojo je imel noč in dan na sebi. Žena mu to obljubi in berač mirno umre. Pride pa tolažit ženo nek njen sorodnik, kateri je prinesel tudi boljšo suknjo seboj, da se mrliča v njej pokoplje. Udova mu pripovč, kojo čudno željo je izrazil pokojnik — toda možu dozdevala so je stvar sumljiva. Sločo mrliču suknjo, jo preišče in glej ! v podlogi najde všitih 35.000 frankov v papirju, katere je mislil berač odnesti seboj v boljšo večnost! — Tako pripovedujejo rumunski listi. Ako je bilo baš 36.000 frankov ali več, — priseči na to ne moremo, kajti šteli jih nismo.
Porotno sodišče je z razpravo z dne 7. t. m. zaključilo svoje zasedanje. Zadnja razprava vršila sc je proti 50 letni Margareti Starč iz Kranja in nje sinu Janezu radi ponarejanja denarja. Oba sta bila spoznana krivima in je sodišče obsodilo Janeza Stareta na 10 mesecev in Margareto Starč na 6 mesi cov težke ječe.
Kako se bere? Ti ne to ne jo že mn kar one, pove prihodnjič „Novičar“ !
Razne kazenske razprave.
Če slepec slepca vodi, padeta obadva v jamo.
Jožef Vidan je slep na dosno oko, pa tudi na levo vidi malo. Vendar bi pa rad družim zdravil oči. Dečka Briščeka bi bil rud ozdravil za 30 kr., a izjalovil se mu je vspeh. Moral se jo 9. t. m. opravičevati zaradi prestopka po §. 343. k. z. ter bil obsojen na 3 dni zapora.
Pred 40 leti zdravil je njega samega pokojni zdravnik Capeletti ter mu izročil recept. No po tem receptu je on doslej zdravil vsako bolezen na očeh, in nekateri prebivalci gorenje okolice verjeli so v ču-dapolno škatljico masti.
Občinskemu zdravniku očital je pri obravnavi nelojalnost rekši: „To ni dostojno od vas, gospod zdravnik, da imate tako malo obzira na svojega kolego, ki vas je zvesto podpiral v vašem poslu“. Obljubil je sodniku obtoženec, da ne bo odsehmal nobenemu več muzal oči, akoprem bi videl soseda na mestu oslepeti.
Za slučaj, da Vidan ne izpolni svojo obljube, opozarjamo prebivalce gorenje okolice in sploh okoličane, naj se no puste slepiti od krivih zdravnikov in naj ne izpostavljajo nevarnosti svojega zdravja.
Čevljar naj ostane pri svojem kopitu.
Omejena odgovornost
Sodnik (obtožencu) : Poslednje kolo vašega voza zadelo je ob nogo dečka N. Kaj porečete v svoje opravičenje ?
Obtoženec: Jaz kot kočijaš sem odgovoren le za prvo premo, občinstvo pa mora paziti, da druga prema kam ne zadene.
plača, saj je vedno oblečen [kakor prvi meščanski gizdalin.
Obtoženec (proti poškodovalcu). Nimam druzega na sebi nego to, kar vidiš. Da slečem iz sebe, kar ni mojega, ostal bi nag v samih naočnikih nad nosom. Kako naj bi ti povrnil škodo p
Pogojna izpoved.
Sodnik (obtožencu): Tolarček so dobili v vaši posesti; priče so vas videle; kaj bi nadalje tajili, mari povejte po pravici, da si vsaj zlajšato svojo kazen!
Obtoženec: Če je tako, naj pa bode — porečem, da sem ukral srebrnjak; pa le zategadelj, da me ne smatrate 1 a ž-n i k o m, pa da mo ne sodite po pregovoru: Kdor laže, k r a d e.
Neka stranka, ki je imela poslednje dni opraviti pri kazenski preturi, bila je navzoča pri neki obravnavi, ki se jo vršila zoper necoga Rutarja (laškega podanika), ki je govoril čisto slovenski, kakor mi govorimo. „Čudil sem se, pravil nam je naš spnročitelj, da so na Laškem govori tako lepo slovensko in žo sem mislil, da je tega človeka lo slučaj zanesel v Italijo. A poslušal sem nudaljno razpravo, pa poizvedel nem, da so bili tam rojeni tudi njegovi pradedje in da drugi njegovi sorojaki ravno tako govore slovenski, kakor on. tio bolj sem se čudil, ko som zaslišal ime njego vegn rojstnega sela in političnega okraja, v katerega področje spada ta italijanski podanik.
Od kod mislite, da je omenjeni Rutar?
Iz „Oblice“ — v „Srenjskem“ okraju —• v Italiji ! — Menite morda, da se Šalim ? Ne ! to jo zgolj resnica ! Vzemite v roke zemljepis, pa se prepiičajte, da jo Oblica (Oblizza) — okraj Srenja (popačeno Sregna) doli v jasni Italiji !
Potem naj рогекб nekateri mostni očetje alla Mojzes, Angeljski in Sablovič, da ni Slovanov na svetu !
SVOJI K SVOJIM!
B. Svevljuga,
dion M. 1, priporoča se slav. občinstvu za blagohotno obiskovanje.	Cl.
Društvena krčma
Rojanskega posojilnega in konsnm-nega društva, poprej Pertotova, pri
poroča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo so vedno izborna domača oko-ličanska vina.	Cl.
Vrodajalnica in zaloga jestvin
„Hojanskoga posojilnega in konsumnega društva“, vpisane zadrugo z omejenim porošivom v ulici Uelvedere št. 3., bogato založena z jedilnim blagom razne vrste in po nizkih cenah se priporoča kupovalcem v Trstu in iz dežele.	51	104
Anton Počkaj,
na voglu ulice tihega in Cecilia, toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne ncmško-slovenske poštne tiskanice.	Cl
Smešnice.
Pogovor med okoličanoma o politiki.
J a p e : Zakaj so Taaffe-ov» politika tako počasi giblje kakor trdi reg P
Sime: Oblast! Kaj no veš, da so joj posekali noge Mladočehi ?
J a p e : Kdo so pa ti Mladočehi ? Šeme: To je neka mešanica starih in mladih Čehov !
J a p e : Kaj pa bo s Taaffejem ? Šime: Nikar se ne boj zanj! Njemu nikoli ne poraanjka kos polente (žgancev), kakor nama dvema.
J a p e : Pa menda ne pojde v pokoj P Šime: Saj mu ni treba, on živi vedno v miru brez skrbi — državni poslanci mu gredo vedno na roke.
J a p e : Kaj pa sklenejo v državnem zboru zdaj, ko nima več politika nog p Šime: Ti nimaš še pojma o politiki. Politika ne sme nikoli ničesar skleniti. Potrpi pa ti jaz povc'tn, kaj je politika. — Ščebetati — včasih tudi modro molčati — pretresovati — rešetati — grohotati se, ako sc drugi jezi) — zagotavljati in oblju-bovati. pa nič no dati — obračati so po vetru — vedno na druge zidati — druzega proti druzemu hujskati — vedno prigovar-varjati in prepričevati, da lo kdo verjame — in če je mogoče — vse voditi za nos. J a p e : Vrag vzemi politiko ! — Bog!
Kavarni ,Commercio‘ in Je-
dpCPfP v u*‘c' nC ase vmau, glavni shnja-UCOiiU Hšči tržaških Slovencev vseh atunov. Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Zu obilen obisk so priporoča Anton Šorli, kavarnar. • Cl.
livarna Lavrenčič
priporočajo svoja izborna isterska vina častitim družinam po najniži crni 28 kr. liter v stanovanje postavljen ; naročila pod 28 litrov se no sprejmejo. — Častitim gostom sc priporoča tudi izvrstno pivo in i b n na kuhinja tor dobra isterska kapljica.
Mlekarna Frana Gržine pet™
na Notranjskem (Via Campnnille v hiši Jakoba Brunnorjn st. ä (Viazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana.
Via Barriera vee-chia št 19,
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Josip Kocjančič,
Gostili .№ ciltO ii Graf Ä
poleg kavarne „Universo“ priporoča se Slovencem v mestu in na deželi, — Točijo se izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna jo odprta do polunoči, Z odV’-iiin; 'ši, • nnj -
ci	Jakob kumar
Martin Krže,
Utr1	8. G i<r> ,, Ai 1
trgovina z mnogov vtnim lesenim, železnim in lončeni ; ihiojsk n .„-„djem.
pletenino itd. ud.	Cl.
Gostilna „Štoka“,. Г":в‘,Гг
poleg kavarne „Fabris“, priporoča so Sloveni -v mestu in ,la deželi. Točijo se izborna vimt, istotako je kuhinja izvrstno Prodaja tudi vino ra debelo, tako meščanom, kokoi na inži-lo. <U.
Gostilna „AHa Vittoria“
Petra Muscheka, v ulici S^flonte (Vin Tm: -itu št. 30) toči izvrstna vina ii privujvjo jako okusna jedila. Prenočišča nßvoi] ino v ceno. Cl.
B. Modic in Grebenc, "sV"šl;.L.
in Via Nuova, opozarjata zi iu.ike, krčmarji H č. duhovščino na svojo zalogo p-v • dr.uskoga, : I • klenega, lončenega in žoloi , ga blagu, podob m kipov v okrašenje grobo ii spomenikov. ; .
Antonijeta Drenik,
Via Picolomini j številka 2,
se priporoča tržaški slovenski gospödi zo vsak vrstna dola. spadajoča v struk,, šiviljo, po naj” vojši parižki in dunajski modi Zagotovljn točno postrežbo v popolno zadovoljnost it po , iT :: cenah.	25—52
Franca Potočnika gostilna
„Andomo do Franz“ v ulici Trn. se priporu'n
slavnemu občinstvu Toči v it. vina i.i Ih...
dobro kuhinji	Cl.
Ni vse zlato, kar se sveli.
Bila je glavna razprava proti nekemu obtožencu, ki jo došel v črni obleki, v rakovicah, z naočniki, in zlato verižico, pripeto ob telovnik. Zatožen je bil radi kradnje.
P o š k o d o v an o c: Jaz no zahtevam, da so gu kazni, samo mojih 20 gld. naj ječo. Imel jo večkrat priložnost, da bi pro-i mi povrne, ki mi jih je ukradel. Lahko
A. Svoji hčerki moram poiskati drugega zdravnika, ker jo je dosedanji pri nje zadnji bolezni slabo zdravil. Čudno, saj je N. na glasu kot zelo dober zdravnik.
Vendcr jo res, da je zdravil mojo hčer popolnoma neprimerno.
Ali jej je morda zapisal škodljivo zdravilo P
No, to ne, ampak zaročil se je z neko drugo!
B
B.
Gostilna s prenočišči „Alla
Nuova Abbodanza“
Via Torrente 8t. 15. (p^g k..v = ti.
najosrednija l^gu v 'Vrstu.)
Prostori ..o odprti in preskrbljeni s 81 jedili do 2 ur popolunoči. Izvrstna namizna in do-sertna vina, izborna kuhinju 1) roher/; v o pivo po nizkih cenah. Jamčim za to-- in vest postrv/.! o ter so priporočam blagovoli noj naklonp-it.' ; tdav-nege občinstva.	ponižni
iu4=52	P. Jtavcro.
Narodni koledar
za leto 1893.
dobi se še pvi uredništvu „Edinosti“.