- v; ** J y ■ & a SL 3. V Trslu, v sredo 10. januvarja 1883. p Tečaj V NOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »▼ edloMti h ■*«<. »EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako sredo In taboto o poludne. Cena za vse leto je « gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta X gld. BO kr. — Posamezn« številk* se dobivajo pri opravništvu in v trafikah v Trstu po & kr., v Gorici in v Ajdovščini po©kr, — Naročnine, reklamacije in inserate prejema Opravništvo m via Zonts 5«. Vsi dopisi se pošiljajo Uredništvu »vla Torrente« Nuova tipografija; vsuk mor* biti frankiran. Rokopisi bre« posebne vrednosti se ne vračajo. — Internu (razne vrst.* naznanila In poslanice) se zaraČunljo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr. Slovenske šole v Trstu, Narodi so, ki se dajo bolje omi-kati, ki so bolje omikani, z duševno kulturo oplemenjeni, a plemenitejših narodov ni. Vsi so enakomerno za svobodo odločeni. . Humboldt. Skoro največi nemški učenjak in mož, let je globoko študiral vse narode sveta, pisal je uže davno one sestavke, in pa prav zato, ker jih je pisal mož, ki ima za nemško učenost skoro največ zaslug, prav zato motamo na oni stavek pred vsem opozoriti naše Velikonemce, ki vedno radi govore o interijornih narodih in so proglasili načelo, da v Avstriji ni mogoče napredovati, ako se vsi v njej živeči nenemški narodi ne ponemčijo. Ali ti gospodje so vzeli to načelo, ki se ne ujema ne s6 svobodo in tudi ne s6 zgodovino človečanstva, iz srednjeveške Šaralnice (Rumpel-kammer), akoprem oni vedno srednji vek Imenujejo vek človeške sužnosti in temote, in iz tega se zopet vidi, kam in v kake labirinte pripelje samopridnost In soflzem človeka. V starih časih so res mislili, da se imajo po šolah učiti le otroci viših stanov; ljudstvo sploh pa naj ostane nevedno. Ali časi so se močno spremenili, svet je aačel v novejšem času hitro napredovati v vseh strokah, zato pa zdaj velja načelo, da se ima poduk kolikor mogoče hitro Siriti v vse človefike kroge. Kolikor mogoče naj se zdaj vsak uči razen vero tudi pisati, Čitati in računiti, naj se uči svojega materinega jezika in naj se nauči prav misliti, ker pravilno mišljenje je temelj nadaljnega poduka. Ta daljni poduk pa postaje z napredkom vedno raznovrstniši, tako sicer, da denes ne zadoščujejo, kakor v poprjšnjih časih, le gimnazije, temuč denes imamo tudi uže razne strokovnjake šole, mej katerimi so posebno važne kmetijske in obrtnijske šole. Ker pa je potrebno, da se poduk kolikor mogoče razširi v ves narod (v Avstriji v vse narode) zato je očito samo ob sebi, da mora podučni jezik biti oni, kateri govori dotični natod, kajti le tako je mogoče učencem v višjih šolah temeljito, hitro in lelilco naučiti se teških predmetov in dobro napredovati. Mi nismo sicer proti učenju tudi nemščine, ki je državni jezik, ali glavne materije se morajo tu li v višjih Šolah učiti, vendar le v jeziku naroda. Kedor drugače trdi, noče občne omike, on je neprijatelj naro<1ov in države, katera ne more močna biti, če so državljani, v Avstriji razni njeni narodi. nevedni, ubogi, nemarni in Če se počasi, ali celo napačno razvijajo, kajti kakor čuti ves život, kadar boleha le en ud telesa, tako trpi vsa država, če je en njen del zanemarjen ter s* ne razvija enakomerno z drugimi deli. Mnogo oportuncev ugovarja, da sta nam nemški, oziroma italijanski jezik potrebna. To mi sami znamo, ali tudi to vemo, da za kolikor 80 nam tuji jeziki potrebni, to sami lehko najboljše razsodimo. Sedanja sistema pa dela na to, da nam vse naše takozvane inteligentnejše stanove potujči, kajti akopram mnogo naših uradnikov, odvetnikov itd. tovori tu li slovensko, pri vsem tem mislijo vse nem-ko ali italijansko in večinoma stvari ne jemljejo tako ozbiljno, kakor je ona vredna, manjka jim čestokrat tudi pravega narodnjaštva, kar je naravno, ker v Šolah so se sicer učili tuli slovenščine za silo, toda gola jim je le v redkih slučajih tu li vcepila spoštovanje in pravo ljubezen do materinega jezika. V takozvanoj boljšej družbi se še vedno sliši mnogo tuj-Bčine.jaosebuo, ako se nahaja kak Italijan ali Nemec v družbi. Tako se vrtimo vedno v kolobarju in tako se uleče greh nadalje zoper narodnost. Puhlo je tudi to, da ne moremo mi Slovenci daleč po svetu, ako ne znamo nemščine in italijanščine. Kolikor naših mladeničev študira, skoraj vsi ti se lehko doma pre-skrbć, vsaj imamo mej nami vse polno tujih uradnikov, odvetnikov it I.. zakaj ne bi se ta mesta z domačimi napolnila. In ako bi mi Slovenci Ščasoma tudi v resnici imeli odveč inteligencije, ali jo bomo morda oddajali na Italijansko ali celo na Nemško, kder je imajo uže tako dosti in v takej meri, da jo morejo oddajati brez škode? Menimo, da polje za našo doma nepreskrbeno inteligencijo je pač v južnih slovanskih deželah; tam pa se more pač na podlagi slovenskega jezika naprndovati, nikoli pa ne na podlagi nemščine, ali italijanščine. Kakor rečeno, naša mladina naj se uči nemščine, kolikor jej ta utegne služiti v javnem živenju, toda namen šole naj ne bode nemški jezik, ampak veda, katera pa se najlažje doseže po miterinem jeziku. Naši nižji stanovi pa se v mestih še prehitro nauče tujih jezikov brez posebni h šol. To velja v obče o Šolah. A mi Slovenci v Trstu in okolici imamo v tem obziru jše posebne težnje. Tukaj so delale od nekdaj vse državne in deželne moči na to, da se naš narod poiitalijanči, Italijani sami pravijo šolam, katere vedno bolj pomikajo na skrajne periferije mesta, da so njih pt^ve trdnjave Italijanstva proti Slovanstvu, in to so res, ker te šole nam odgojevajo na tisoče renegatov, ki denes po Trstu ober lankujejo. Žalostna resnica za nas Slovence, a tudi za Avstrijo. Germanizaciji še ne bi se bilo toliko čuditi; a da vlada dopušča po-ItalijanČevanje zarad 200.000 Italijanov, to je pač tako nerazumljivo, da je treba le šovinistov, ki vidijo skoz zid, za razvozlanje te uganjke. Šola je res trdnjava, s katero se morejo podjarmiti mirnim potem narodi. A v denašnjern veku so takošnje trdnjave pravi atentati, katerih si ne sme in ne more pustiti zidati noben narod. Mi tržaški Slovenci moramo proti takim atentatom ostro protestovati in to smo storili 6. t. m. v občnem zboru društva »Edinosti«. Sklenoli smo prošnjo na mestno svetovalstvo, v katerej zahtevamo za zdaj vsaj eno slovensko ljudsko šolo in en slovenski otročji vrt — zahteve, ki so več, nego opravičene in katere ne bi smel odbiti mestni zbor, ako je res liberalen, kakor hočete biti obe v njem sedeči stranki. V to prošnjo smo vzeli tudi nekoliko poduka v nemščini, a to samo do tistega časa, dokler nam ne preustroje na Primorskem tudi srednje Šole na podlagi enakopravnosti. Dotična prošnja se glasi: Slavno mestno svetovalstvo l Gl«de teca, da ie vendar uže ft'c Mivolis* tudi v Trstu enakopravnost, katera je po 19. temeljnega zakona zagotovljena vsem avstrijskim narodom; — glede tega, da imajo tudi naši slovenski otroci pravico do omike in napredka, kateri pa po pedagogičnih načelih in tudi po priznanju mestnega zbora samega niste dosegljivi nego na podlagi materinega jezika; — gledč tega, da smo mi Slovenci po naravi in postavi priznana druga narodnost v tej deželi, tako sicer, da nam po naravnej in tudi držav-%ej postavi ne more in ne sme nihče tukaj kratiti narodnih naših pravic; — glede tega, da tudi tržaški magistrat, ki v tem obziru gotovo ni Slovencem pri -stransk, priznava v svojej lanskej šolskej statistiki, da obiskuje 250 slovenskih otrok italijanske mestne ljudske šole in da je po izkazu vladne meščanske nemške Šole tudi tam vpisanih 178 otrok slovenskih roiiteljev in da v resnici utegne biti v Trstu tudi 700 do 890 za šolo zrelih slovenskih otrok, katerih pa je mnogo vpisanih mej Italijane; — glede tega, da je torej število slovenskih za šolo godnih otrok toliko, da bi Slovenci v Trstu mogli terjati po določbah šolske postave in osobito po §. 11 šolske postave od 14 maja 1869 najmanj 10 učiteljev, torej najmanj 2 šoli v mestu samem brez okolice, in po-slednjič glede tega, da nI ni času, ni svobodi primerno, da se v Trstu Slovencem preprečuje pot do omike v lastnem jeziku in jim tako jemlje to, kar ima vsak narod najdražjega in kar more človeka najbolj blažiti ter navduševati v pravem pomenu za korist in blagost svoje domovine; glede vsega tega J »rosi v dan 6. januvarja t. 1. zbrani občni zbor po-itičnega društva »Edinost« in prosijo podpisani roditelji slavno mestno svetovalstvo to le: 1) Mestni zbor n*y postavno sklene, da se napravi v ulici Corsia Stadion, ali v tamoŠnjej bližini ena slovenska ljudska šola, urejena po določbah za ljudske šole. Ker pa zbor ne zahteva, da bi se v tej Šoli učilo samo slovensko, ampak je prepričan, da je siovenskiin otrokom potreben tudi državni nemški, nič manj tudi drugi deželni italijanski jezik, ne bi imeli nič proti temu, da se otroci, kadar se uže enkrat nauče dobro pisati, brati in računiti v materinem jeziku, morda s 3. razredom počenši podučujejo tudi v nemščini in to posebno zarad tega. ker tega jezika potrebujejo oni. ki hočejo obiskovati srednje šole, in morda s 5. razredom počenši nekoliko tu li v italijanščini in se potem tudi v teh obeh jezikih nadaljuje do končanja postavne šolske dobe; a pri vsem tem naj bi se temeljne in glavne materije učile v vseh razredih v slovenskem jeziku. 2) Pri Sv. Jakopu, kder je največ slovenskih otrok, ustanovi naj se za zdaj takozvani (ljudski) otročji vrt, v katerem se ima občevati z otroci uključ-ljivo le v slovenskem jeziku. 3) Slavno mestno svetovalstvo naj preudari, ako bi bilo primemo in mopoče v uže obstoječih italijanskih ljudskih šolah pri Sv. Jakopu, v Ferieri, na Bel-vederju in v Šoli, lansko leto na novo sezidanej v Corsia Giulia, podučevati tudi nekoliko ur na tedeu slovenščino, to je samo otroke slovenskih roditeljev in te zadnje primorati, da obiskujejo dotične ure, ker gotovo je. da vsi slovenski otroci ne bi mogli obiskovati slovenske šole, za katero se prosi pod 2) in da bi mnogi bili tudi potem Še primorani obiskavati omenjene šole na skrajnih periferijah mesti. Ako si. zbor vidi potrebo, da se deca v čisto slovenskej okolici uči po par ur na teden italijanščine, bilo bi torej tudi po vsem pravično, da se v nekaterih mestnih šolah uvede nekoliko ur na teden prepotrebna slovenščina vsaj za Slovence. Občni zbor Edinosti, oziroma podpisani roditelji pričakujejo od si. mestnega zbora, da te pr.ivične prošnje ugodno reši in tako stori prvi korak za trajno dobre In prijateljske razmere mej dvema narodoma, katerima je usojeno, da morata živeti skupaj v enej deželi. V Trstu, 6. januvarja 1883. Te prošnje ne podpiše le predsedništvo društva »Edinosti«, temuč pošiljali jo homo do slovenskih roditeljev po vsem mestu, da jo bodo podpisovali, ker še le s tem zadobi svojo pravno podlago v zmislu Šolske postave. Priporočamo torej vsem slovenskim roditeljem, da jo podpišejo brez bojazni, ker za pravično stvar se ni treba bati, in sedanja bolj pravična državna vlada nam ne odrPča svoje po Ipore, posebno ako se naši poslanci potegnejo za nas, kar tudi store brezdvomno. Slovenci v Trstuj na delo, lia ozbiljno delo! Politično flratro ..Edinost" za Trimorak Porodilo obravnav občnega zbora pol. društva • Edinost« > 6. januvarja 1883. Predseduje načelnik, državni poslanec/. Nabergoj» zapisuje tajnik Dolinar, vlado zastopa višji komisar pl. Viiic, nazočih okoli 70 u lov. Gosp. Nabergoj pozdravi zbrano občinstvo v je-dernatem govoru, razloži napredek naroda, opominja družabnike k slogi in edinosti ter izreče željo, da bi politično društvo »Edinost« moglo šteti Še več udov, in upa, da se gotovo pomnoži. Naglaša, da je naš narod vedno lojalen in udan cesarju in dinastiji, pretakal je kri v bojih, da je zvestoba Slovencev neomah-ljiva, ter povabi zbor, da zakliče trikratni »živio« presvetlemu cesarju Fran Josipu. Gromoviti trikratni »živio« je odmeval po dvorani. Potem predstavi vladnega komisarja in odpre občni zbor. Druga točka tajnikovo poročilo. Tajnik Dolinar poroča o društvenem delovanji, iz katerega navajamo ob kratkem te le črtice: Društvo je nastopilo svoje 9 leto, Imelo je minolo,leto 3 občne zbore, 15 odbo-rovih sej, 8 volilnih shodov po tržaškej okolici in v Trstu vsled volitve v državni in mestni zbor. Postavilo je kamenit spomenik sredi vasi Doline v Istri, v spomin tamošnjega taborja, olposlalo resolucijo mi-nisterstvu, sprejeto 1. novembra 1880 pri občnem zboru v Sežani. Piiredilo je veliko ljudsko veselico v gledališču »Politeama«. Pri dohodu cesarske obitelji v Trst je priredilo slovesen navdušen sprejem od kolodvora do namestmštva z vsemi slovanskimi društvi s zastavami, napravilo razsvitljavo po okolici, ognje po hribih, pomorski izlet z plamenicaml in umeteljnimi ognji pod grad Miramar, napravilo tam podoknico, pri katerej je nad 150 pevcev pelo. Praznovalo je z slovesno sv. mašo god slovanskih apostolov Sv. Cirila i Metoda, kakor tudi 500 letnico združenja Trsta s habsburško hišo z slovesno sv. mašo pri sv. Ivanu z udeležbo vseh slovanskih društev itd. Tretja točka: poročilo denarničarja. G. Sterie je predlagal, da se mora društvo reorganizirati, in sicer tako. da bode v vsakem kraju zaupen čl&n odbora ali njegov namestnik pobiral denar od udov in ga vsako četrt leta denarničarju izročev:il. Denarja (kapitala) ima društvo gld. 350, z obrestmi blizo gld. 370, V 4. točki, pomnožen je deželnih poslancev, oziroma mestnih svetovalcev v tržažkej okolici, govoril je L', podpredsednik Dolenec, navedel je krivice, ki se našemu narodu gode s tem, da ima tržaška okolica v primeri ljudstva in davkov le 6 poslanaev, da bi jih morala 14 imeti. Navedel je nadalje dopis c. k. namestniŠtva od leta 1805, iz k-iterega se vidi, da je uže takrat v deželnem zboru enak predlog na dnevnem redu bil, pa se toliko časa zavlačeval, da je popolnoma zginol. Potem prečita v tem smislu resolucijo; Gosp. Nadlišek, deželni poslanec, podpira resolucijo, pri glasovanji je bila soglasno sprejeta. O 5. točki, vpeljava slovenskega jezika v nekaterih mestnih šolah, osnova ene slovenske šole v mestu EDINOST. in otročjega vrta pri sv. Jakobu, zopet je g. po Ipredse i ri i k Dolenec natanko razložil potrebo take šole. Gosp. Jurij Gerdol stavi predlo?, naj bi se nemščina opustil.t m naj samo italijanščina kot predmet ostane. Gosp. Dolenec pojasne, da je zato od bor sprejel nemščino, da učenci lehko vstopajo v srednje šole, v katerin se zahteva znanje nemškega jezika in bi tako več naših mladeniČev obiskovalo srednje šole in ker so tudi Italijani vpeljali v ljudske Šole po par ur na teden nemščine. Ger dolov predlo? ostane pri glasovanju v manjšini in bil je Dolenčev z veliko večino sprejet. (Resolucijo in peticijo priobčujemo na drugem mestu.) (Konec prihodnjič.) Politični pregled. Notranje dežele. O Itedilnej komisiji, iz katere se je doslej še jako malo slišalo, poroča se, da je določila prostejšo vredbo finančnih oblastnij. — Mi smo tudi tega prepričanja, da bi se pri financi dalo morebiti največ priŠtediti; mnogo je zelo zarujavelega, kar provzročuje državi le troške, ljudstvu pa sitnosti. — Pa tudi pri druzih oblastnijah bi trebalo marsikaj počistiti in predrugaciti; odpraviti bi trebalo one po protekciji v višje službe dospele uradnike, ki svojemu poslu niso zmožni ter iščejo svojih zaslug — o demoraliziranju nižjih uradnikov. Dunajshi mestni svet se je 2. t. m. kakor nekdanji Abderilje, nesmrtno blamiral v sramoto in škodo vsem Dunnjčanorn. Znano je, da je na Dunaji mnogo več Čebov, nego ima Trst prebivalcev. Vsled tgea so se Čehi prizadevali, da bi se jim vsaj ena zasobna ljudska šola na lastne troške dovolila, a ta pravična prošnja, ki je tudi v ustavnih zakonih vtemeljena, odbila se jim je povsod; nazadnje pa je naučno ministerstvo izreklo, da proti češkej šoli ni nobenega zakonitega zadržka. To pa je zaslepele mestne očete zelo raz-dražilo, da so v javnej seji sklenoli: naj se vladi izreče -majglobcjte obžalovanje», da je dala v šolskih zakonih •neopravičeno•/ dovoljenje za češko zasobno šolo; naj se zoper razsodbo naučnega ministerstva protestira in mestnemu županu naloži, naj on vse pripomočke porabi, da se razsodba naučnega ministerstva uničil — To je sklep, ki dela veliko sramoto in veliko škodo dunujskemu mestu ; zastop prestolnega mesta velike države raznojezičnih narodov nema toliko razuma, da ne bi žalil največjega naroda v državi! Je li to slepota, je li mržnja? Oboje mora bitil Vsak pošten in razumen Dunajčan si mora v očigled tega sklepa lice zakriti. Koroški deželni zbor ne bo sklican izvenredno. Koroški deželni odbor je sklicanje priporočil vladi, a ona tega nasveta zarad državnozborskega zasedanja ni mogla priporočiti na Najvišjem mestu, skrbela pa bode po drugej poti, da se pomore po povodnji poško- uuiuuVit >.. r.i«»w L. u Ubtumbv fi IUua.,1 tli yu— plavov. Vnanje dežele. Da napadi na avstrijskega poslanca pri Vatikanu izvirajo iz politične strasti, to je preočito, pa naj italijanska vlada te stvari še tako lepša. Rigattieri, ki je štirikrat ustrelil v poslančevo palačo, odgovoril je na sodnikovo prašanje, zakaj je to storil, da je hotel proti Avstriji protestirati. — Da avstrijska vlada ne more t-peti tacega počenjanja, to je jasno, ker bi se sicer odpovedala mejnarodnih pravic, katere se tudi manjšim državam ne smejo kratiti. Če italijanska vlada nema toliko moči, da bi mogla varovati te pravice, naj odstopi, ker svojemu poklicu ni zmožna. V vsakej izobraženej državi je poslančeva osoba nedotakljiva, le v Italiji se dela, kakor mej divjaki I Oberdankovanja v Italiji še ni konec; v nedeljo so hoteli študentje v R,mu odkriti Oberdankovo doprsno podobo, a policija jim je vzela podobo i nekoliko raz-burjencev zaprla. V mestu Rimini pa so hoteli avstrijskega konzula grb zažgati, a policija je ubranila. Mej Italijo in Turčijo je vstal razpor, ^kateri je povzročil italijanski konzul v Tripolisu. Sel je na lov in ko je hotel iti skoz vrata v trdnjavi, ustavili so ga ter zahtevali dovolilnico, brez katere nobeden ne sme skoz vrata, Ker je pa dovolnico doma pozabil, zato so ga zavrnoli; konzul pa je stražnika z bičem tepel; zarad tega zahteva turška vlada zadoščenja. Bolgarska vlada ustanovi poseben diplomatičen zastop v Petroburgu, da se okrepijo prijateljske vezi mej osvoboditelji in osvobojenci in konec stori neresničnim poročilom, katera so mnogokrat v Petro-burg dohajala iz slabega namena, da bi na ruskem dvoru nezaupanje do Bolgarske vzbujala. Gambetti za pogrebom je šlo polu milijona ljudi, na krsto pa so mu položili 6038 vencev. Bismarku je Gambettina smrt kamen od srca odvalila, zato je začel plašč zopet drugače obračati; Gambetta še ni bil pokopan in uže so začeli hliniti se njegovi časnikarski trobentači narodnej stranki na Ruskem, onej,stranki, na katero so do zdaj ognjeni srd bljuvali. Ce to ni lisičje varanje, potem preti Avstriji velika nevarnost; mi vsaj Nemčiji ne verujemo nič, timemua Germani tm et dena ferrentem; naravni zavezniki Avstriji so Husi in Francozi, s temi zve-zanej Avstriji se ni od nobene strani nič bati ter ima poleg tega še to veliko dobro, da se v notranjem lahko svobodno i naravno razvija, vsaka druga zveza, vzlasti z Nemčijo, pa vpliva na enostranski razvoj notranjih zadev. V Parizu je 5. t. m. nanagloma umri general Chanzy, imenovan Gambetin meč. On edini se je v nemško-francoskej vojni leta 1870 proslavil. Ko po bili ujeti uže vojskovodje in večjidel Napoleonove armade ter so Nemci uže stali pred Parizom, prevzel je poveljstvo one vojske, katero je narodna vlada v To u rs u na noge spravila ter 1. decembra v bitvi pri Viliesionu Nemce potolkel, in kedo vć, kako bi se bila končala nemško-francoska vojna, da je imel vrhovni vojskovodja general Aurelles de Paladine več poguma. V Ateksandriji so se 5. t. m. spopadli evropski in turški stražniki tako, da je bilo v^č usmrtenih in hudo ranjenih. Povzročili so ta razboj pijani turški stražniki. Dopisi. IZ tržaške okolice, 7. januvarja. (Smrdokavrino dejanje. — Duhoven narodnjak. — Učitej Bonin. — Gosenice i njih zalega. — Pijanci). »Gittadino« od nedelje bere levite gospo lom Progressove stranke nje kandidatu E. Riscovich-u. Kakova ptica je G. Raskovich, jako dobro vemo. Vsak zavedni patrijot in Avatrijan se gotovo temu imenu ogne, kakor strupenemu gadu. Ako bi hoteli tržaški zrak nekoliko očistiti gnjilega iredentizma, prav tega — ića bi trebalo pognati tja v Kalabrijo mej piferare in mafijoze. Bo li si kakor hoče — mi se čudom čudimo le Gitadinu, da se je v tako borno malo mesecih spremenil — da se je iz prejšnjega progresista izobrazil v tak? občudovanja vrednega patrijota. Ali se ne pravi to, svoje gnjezdo zakladati lastnim blatom liki smrdokavra? Kaj vse denar na svetu premore 1 Na tiskanej poli čestitih gospodov podpornikov z naslovom: Elenco Generale dei P. T. Signori che contribulrono a benefizio della Pia Gasa dei Poveri per essere esonerati da visite e dali' invio dei viglietti d' augurlo pel capo d'anno 1883 con viglietto da fio-rini due — nahajamo dobro polovico slovenskih priimkov gg. bogatinov, trgovcev, uradnikov i. t. d. Vsa ta siovenska imena pa so pokvarjena. Le eno samo in sicer č. g. nekdanjega pomočnika v mestnej bolnici pravilno je slovenski zapisano. I ta preredka ptica, ki se ne sramuje svoje narodne barve, ampak jo očito pred svetom nosi — imenuje se: Jos. Omers, duhovni pomočnik pri sv. Jakopu. Kakor slišimo, prizadeva se učitelj Bonin zopet za Rojan, češ, da šentivanski zrak ne ugaja nekemu udu njegove obitelji. Mi pa sodimo, da njemu ne more ugajati, i to smo znali še pred letom — da šentivanski zrak njemu, ki je Istran, ne godi! Mož nam ni hotel verovati, zdaj je pa sam prepričan, da je res tako. Sedaj pa skočimo raz Bonina na gosenice. Po okolici se letos na skrajnih vršičih sadonosnih dreves opaža vse polno belih mešičkov, človeku se katero drevo od daleč kaže, kakor ni bilo v cvetju. Da se v mešičkih nahaja brez Števila jajčič, tega mi ni treba praviti, ko vedo celo lepo pisane seničice i druge drobne ptičiče. Naši ljudje se zanašajo na hudo zimo, — pa bo konec gosenic. A to ni tako, dragi moji I Mati narava skrbi za vse enako, ona ne dela nobenega razločka mej človekom i živaljo. Ona je tako preskrbela, da tudi jajčica, nahajajoča se vrhu dreves, od lodonnan škode ne trne. V prečudnih odejah povita se ohrani do spoinladnih dni, v katerih se izleže na tisoče škodljive zalege, katera v malo dneh mlado drevesno perje do dobrega požrk Tako zalego je treba pokončavatl. V lepem vremenu naj se z mešički prepreženi vršiči odlomć i na ogenj vržejo. In tako s« ni bati vam goseničnega vstajenja. — Šta-cunar I. S. v Skorklji ▼ rojanskej fari si je v pijanosti v noči 6. t. m. nogo zdrobil. Mi bi svetovali pijancem nekoliko več zmernosti pri litrih. Naj si zapomnijo, da vol, osel ne pijeta nad mero. Naj si raje priŠtedijo par krajcarjev za stare dni in za čas, ko dela ni. Naj se ne opivajo, razsajajo, preklinjajo, razbijajo i vsakovrstnih hudih del počenjajo, češ, zdaj sem pijan, meni je prosto »far el spacamontagne«, rekel bi Tržačan. V mestu je prepovedano po ulicah razsajati, tako bi moralo biti tudi v okolici. Gorica, 6. januarja. —a. Mimo v nekako konservativnem duhu vre-dovanega »L'Eco del Litorale« izhaja v našem mestu, pričenŠi z novim letom v italijanskem jeziku »Corriere di Gorizia« in sicer po dvakrat na teden v Pater-nollijevej tiskarni, vredništvom necega Bensa in močnim uplivom hebrejskega naroda, ki ne more pozabiti, da je pri novej najembi mestnega posojila podlegel. Prvi list 3. t. m. je obečal, da bo zastopal le koristi goriškega mesta in goriške dežele (ki je, kakor vsakdo ve in nam vsaka priročna knjiga kaže, vedinom slovenska\) ter da bo hodil pošteno in srednjo pot. Druga številka tega »Corriere di Gorizia«, kojega bi lehko imenovali »Corriere a Gorizia«. ker je samo glas v Gorici in nikakor »ne goriiki korijer«, kaže nam uže močne, premočne rožičke. Treba je, da na ovega tička, ki je bil pri porodu »polu tič polu mišu in je uže v prvem tednu postal »hujskalec*, opozorimo naše deželane. Kdor si omisli kak italijanski list, ki izhaja v Gorici, naj ne segne po »Corriera«, koji piše 6. t. m.: »Grli Sloveni a Gorizia non sono che ospiti, calati dalla montagna a cercarvi il bene della civilt&.... non sono Sloveni di Gorizia, vi sono Sloveni a Gorizia.....« ter spušča svoj žolč v uvodnem in silno vodenem članku »lu-segnamenti«. Patronu tega lista pa, in naj si bode g. B., g. P. ali pa gčtn. L. na vsa usta kličemo, da nismo »gostje«, nismo »hribovci brez pravic«, ampak zvesti državljani in stari blvalci uže po imenu italijanske (?! kdo se ne smeje?) Gorice, in da nam je, dokler spoštujemo nam drage zakone, vedno prosto dihati in se meščansko čutiti na italijanskih (II) oddelkih »Travnika«, »Studenca« »Kočevja« i. t. d. njemu pa kličemo: »Pazi, da ne bodeŠ samo a Gorizia, temveč celo, kakor tvoji predhodniki »non š a Gorizia«. Gospa Podgornik-Tolomej, znana umetnica na glasoviru, napravi J), t. m. v družbi treh drugih umetniških moči velik koncert, h kateremu je poziv v italijanskem, nemškem in slovenskem jeziku (kar se nam jedino pravilno zazdeva, ker je tu mešano bi- valstvo) tiskan. Temu zakonitemu načinu dostavlja »Corriere a Gorizia« — »Unica osserva2ione, che ci permettianio in proposito a tale concerto e questa, che il manifesto ne sarebbe stato egualmente ed anche meglio apprezzato ove fosse stato fatto semplieemente (kako dobra in usmiljena duša!) nella lingua, che'qui tutti parlano, 1'italiana!« Ali je to srednja pot, kojo ste nam obečali? Pustite nas in naše zadeve pri miru, saj imamo razen lokalnega lista »Soče« še blizo slovenskih listov, v kojih moremo razpravljati, kaj in kako nam je prav in dobro in vsi ti so ne le a, temuč tudi di Sloveni!-- Hrvatski grof O. je imel na novega leta dan krvav dvoboj. Dva stotnika je močno ranil. Kaj poreče sodni ja, to je Še neznano — pač pa se stvar po vsem mestu obravnava. Čudne prikazni. Vaš podlistek »Petji na Primorskem«, ki nam kaže prav zanimivo, objektivno slikano podobo minole in se lanje dobe, v obče se radostno Čita in želno do-čakuje. Prav ustregla nam je »Edinost« s tem vrlim spisom. Kakor poroča Vaš dopisnik »M«, v resnici so se »jour fixi« vdomačili; tudi tretji je bil prav zanimiv in silno živahen. Prihodnji bo 13. t. m. pri »Solncu«. Iz Kobarida 7. januvarja. Le redko dobiš, draga »Edinost«, kako vest izpod sivega Krna. Siva mu je glava in mrzel veter piše v dolino. Mraz je, a to nas ne plaši! Saj se grejemo pri našem narodnem ognjišči — čitalnici. Malo se sliši sicer o n jej, — a ni še zaspala, ampak se zmiraj bolj oživlja. 3. dec. proŠlega leta je imela čitalnica redni občni zbor, pri kojem je^bil jednoglasno predsednikom izvoljen marljivi g. Sekli. Ob enem se je takrat preselila čitalnica k gospej »Ferdriguki« in komaj se je to dogodilo, uže šteje čitalnica precejšnje število udov več, nego poprej. Priporočevanje k vstopu v čitalnico ni ostalo glas vpijočega v puščavi, — a^ipak dan na dan rase število čitalničnih stebrov. Pri naa je ta žalostna napaka, da se oni, ki bi se imeli najbolj potezati, najmanj brigajo za našo čitalnico. Nekateri ne utezajo, drugi ne utrpe dati borih 35 kr. mesečnine, a zopet drugi se nočejo vpisati, meneči, saj-nemamo nikakega dobička od tega; in slednjič so Še taki, ki mislijo, da je čitalnica le za one, ki nemajo druzega Časa, nego — pohajati! Ne tako, Kobaridoi! Ni zadosti le govoriti, da ljubite svoj narod, — pokažimo to tudi dejansko! Podpirajmo naše svetišče, delajmo na to, da bo vladala edinost mej nami, ne pa prepir in nesloga. Čitalnica nas bo vezala v ljubezni, edinost bo naše geslo. Saj dobro veste, da sloga jači, neslogi tlači. Omiko in ž njo blagostanje si Človek pridobi v knjigah in časopisih — in glejte T — te se dobivajo v čitalnici. Tu se opočijete po trudnem delu v družbi prijateljev, duh se vain razvedri, in zraven se še kaka zapoje! Ali niste ponosni na svoje, dasi časih muhaste, vendar vrle pevce? Da! — in zato podpirajte jih I Koliko več veselic, besed bi napravila čitalnica, ako bi jo obiskovali. In prav radi tega, ker vam niso mari veselice, koje napravlja či-lululca, zato so zmeraj redkeje. Ker uža govorim a veselicah, naj opomnim, da se tudi oni, ki prirejajo veselice, premalo brigajo za nje. Čimveč vaje, tem-bolje gre! Ne en teden ali ceio le par dni, ne, to nI zadosti! Res, da imamo tu dosti dobrih moči. bodisi glede petja ali igranja, a pomnite si, da: »Uebung macht den Meister«. — Na noge »kobaridska garda« — pevci, na delol Učite se, da ne bode trebalo Vam zmiraj le ene pesmi prepevati. Novo in dobro, to nekaj velja, in gotovi bodite, da bodete želi obilo pohvale. Ne strašite se truda, saj delate le za narodno stvar! Vaša dobra grla so vredna, da pojejo kaj lepegal Na »Silvestrov večer« je priredila čitalnica veselico s petjem, govori, šaljivim dvogovorom, deklamacijo našega Gregorčiča: V pepelničnej noči, in Šaljivo tombolo. Potem je bila prosta zabava, in na vse zadnje smo mej veselim petjem našega pomnoženega pevskega zbora še nekoliko — plesali. — Tudi o pustu priredi čitalnica 21. t. m. besedo, katere lepi in obširni program priobčimo pozneje, a 28. t. m. bode veteranski ples. Da bode še kaj druzih veselio, o tem ni dvomiti. Zato le na noge »kobaridska garda«, le na noge, igralci, napravimo kaj dobrega, da pokažemo, kako uneti smo za mili nas narod, — za sveto reč! — Eppur si muovel*) Gama. Od nekod 3. januvarja. Po prijateljskej roki mi je št. 74 Vašega cenjega lista »Edinosti« od 16. decembra 1882 došla v ogled. Tu zagledam dopis i z Ribniškega okraja od 3. dec. V tein dopisu nekdo napada tamošnjega posestnika I. P. Omenjeni napad ne more sicer I. P. kaj škodovati; ali ker se uže dopisnik briga za I. P. in ga po krivem graja, za svojo dolžnost si prištevam, da jaz svojo povem, ker so mi okoliščine znane, da zavrnem dopisnika in svet resnico zve, po prislovici: Da se resnica prav spozna, čuti treba dva zvona. Da se I. P. ni hotel pridružiti pri zidanju farovža, niso bile: nevednost, sovraštvo, nevošljivost in druge grde lastnosti uzrok njegovega ločenja, kakor mu dopisnik podtika, ampak ima drug pomen. Komur so znane razmere na V. Poljanah ob istem času, ko je I. P. še sam bil župan, in kako se je občina proti njemu vedla, ta se ne bo čudil, da se je I. P. od nje ločil. Lehko bi ga popolnoma opravičil, in njegove nasprotnike osramotil, a tu ni temu kraja. Očita mu dopisnik, da I. P. hoče otroke pošiljati v šolo, katere delal ni. V pojasnilo toliko: pred kratkem je nek učitelj iz Ribnice od hiše do hiše hodil pri sosedih, kateri ne spadajo pod Poljansko občino, in prav tako niso nič pripomogli k zidanju farovža, sedanje Šole, ali lepo jih je prosil, naj bi pošiljali otroke v Poljansko šolo, to se ve da brezplačno; druge prosijo, ter jih skoraj silijo, I. P. pa branijo, če tudi je pripravljen občino za to odškodovati, dokler v farovžu šola ostane, potem pa, kadar bodo posebno šolsko poslopje zidali, •) Prosimo. Uredn. En IN O S T. hoče tudi on pomagati. O SČuvanju in hujskanji! ve ]e sovražno srce dopisnikovo pripovedati, kar se posebno očitno razodeva v zadnjih vrsticah, ko poroča, da občinski odbor prepoveduje učitelju tudi privatno na domu otroke l. P. podučevati. Tu le prašam: Kakšno oblast si prilastuje obč. odbor nad učiteljem v njegovih privatnih urah? kaj ima obč. odbor zapovedovati učitelju, kaj dela o prostih urah? ali ho ii na sprehod, ali še posebe kaj uči, da si Še kaj prisluži. Vsaka zdrava p.unet mora to priznati, da učitelj, ko svojo dolžnost v šoli dopolni, sme v prostih urah delati, kar mu drago; le zagrizlost Poljanskega obČ. odbora tega neče pripoznati in učitelju zavida zaslužka pri njegovej pičlej plači in to svojo neumnost Še po časnikih razglaša. Ako bi občina uže sama plačevala učitelja, lažje bi si več oblasti domišljevala nad njim, ker pa je učitelj plačan kakor drugi, zato je njih postopanje toliko ostudniše, in dopisnik je obČ. odboru z dopisom očitno podpisal »ubožni list«. Domače in razne vesti. Dopolnilna volitev za mestni zbor v IV. razredu se je izvršila v pondelek: Udeleštvo je bilo jako slabo; od blizo 1300 volilcev je prišlo volit le 629, še polovica ne, in od teh je dobil hudi labon Rascovich 428. Sti udtnoff pa le 201 glas. —- Progresso je delal na vse kriplje, on je tudi dobro organiziran. Pravijo, da je to nek odgovor Irredente. Zastonj so vse poskušnje v Trstu; tukaj je treba radikalnih sredstev in ne toliko božkanja. — Mi smo uganoli, ko smo pisali, da se bodo še puskušala sredstva uže davno obrabljena, a uganoli smo tudi, ko smo pristavili, da tako ne pojde. — Caveant consulesl — V III. razredu je volitev denes; tudi vtem je stvar dvomljiva za kandidata zmerne stranke. Tržaške sfcaileve« Jutri bode seja mestnega zbora. — Trgov, zbornica je imela v ponedelek izven-redno sejo, v katerej je bila sklenena prošnja, naj ministerstvo ne učini nobenega koraka zaiad odprave proste luke, dokler ne zasliši zastopnikov mestnega svetain trgovinske zbornice, kateri naj skliče v posebno enketno komisijo. Tržaške novosti. Huda zima se je začela pri nas v ponedelek. Imeli smo do 4° R. pod 0 in tako hudo burjo, da je bilo nevarno po mestu hoditi; burja je sicer ponenala, a mraz je ostal. — Razen nekoliko padcev ni obžalovati posebnih nesreč. Srbsko društvo je v občnem zboru 3. t. m. skle-nolo svoj razpust. Mnogo Srbov je pristopilo in še pristopi v slovansko čitalnico, kar je prav, ker čitalnica je središče vseh tržaških Slovanov. Nek 21 letni pek Ignac Zarp iz Jarš pri Kamniku, se je ustrelil v ponedelek zvečer z revolverjem v sobi svoje ljubice. Uzrok je najbrže romantika. Obesil se je 19 letni fakin Rovere Filip tudi s Kranjskega za vrata svoje sobe, ki se nauaja pod streho c. k. više sodnije. 13. t. in. bosta dva velika plesa; enega napravijo veterani v »Fenice«; druzega pa »L' Unione operaja« v »Politeami«. Nek fakin, Ivan Jonja, 39 letni mož, se je predvčerajšnjem tako napil šnopsa, da ni mogel več hoditi, valjal se je več Časa po ulicah, padal zaporedoma, da se je tako močno pobil na glavo, da so ga morali nesti v bolnišnico. Takih strašnih slučajev pijanosti se v Trstu dogaja skoro vsak dan, kar kaže veliko surovost. Prav tisti dan je padel botegar Jakop K., ki je bil tudi pijan, na Belvederju in si je zlomil nogo. Na borsi seje v ponedelek raztrosil glas o nekem strašanskem atentatu na neko visoko osobo v Buda-pešti; k sreči se ta strašna vest ni obistinila. Kaj pa pomenja to, da se take vesti trosijo na borsi? Tržaške razstave komite je zarad svojih brezobzirnih in neopravičeno visokih računov za mesta v razstavi in za prejem in odpošiljatev razstavnega blaga vzbudil veliko nevoljo. — Tako na priliko je razstavil gosp. Zupan iz Krope v našem listu naznanjeni men in moral zanj plačati troškov 59 gld., meh sam pa je bil vreden le 60 gld. — Nekaj mu je sicer komite povrnol, a še premalo. — Takih stvari se je več zgodilo, a dotičniki naj stvar objavijo, ker mogoče je, da so se nekateri uradniki razstave tudi Eomolili, ker zmešnjave je zadosti bilo mej tem oso-jem. Mi sami smo pripravljeni v takih slučajih terjati pojasnil na kompetentnem kraju. Veliki ples. Triaike Čitalnice v dvorani Monta verde ne bode, kakor smo v zadnjem listu javili 30, ampak J/, t. m. Sijajen ples, kakor čujemo priredi tržaški •Sokoln dne 3. febr. (sahoto) v gorenjej dvorani «Monte Verde», za ta ples se je pričelo uže živahno gibanje. Več in natančneje o njem kasneje priobčimo. Statistika. V prošlem letu se je rodilo v Trstu 2183 dečkov in ,036 deklic, skupaj 4219 otrok. Umrlo je lansko leto 1997 moških in 1770 žensk, skupaj 3667. Porok zakonskih je bilo 962. Porodilo se jih je torej 552 več, nego umrlo. Porodilo se jih je lani manj nego prellanskem 57. Umrlo jih je manj lansko leto nego v letu 1881 210. Porok je bilo 16 več, ne<'o v letu 1881. V obče je bilo torej leto 1882 glede po-pulaoijonistik* ugodno. Policijsko. Oba zadnja praznika ni imela policija nobenega posebnega posla, nič tepežev, le pir tatvin; glede morale dobro znamenje, a na drugo stran kaže to zopet pomanjkanje novcev. — Ukradli so v ženskej Šoli v via Gavana stensko uro. — V via Torrente je policija zasačila in zaprla dva paglavca, ker sta nekemu okoličanu ukradla dve plahti. — V via Riborgo so tatje znali, kam nek gospodar skriva ključ od stanovanj.i, kadar ure od doma. Ko je torej ta gospodar v saboto popoludne odšel z družino na sprehod, gredo tatje po ključ, odpro stanovanje, odneso vse, kar je bilo kaj vrednega, zapro zopet vrata in denejo ključ, kder so ga našii. Mo- rate si mislili, kike obraze je delal ubogi gospodar, ko pride domu, se ogleda po sobi in vidi, da mu manjka vse polno obleke in druzega blaca. Tatov še niso našli. Ključe nosite se seboj I — V ponedelek so v okolici pokradli nekoliko kuretenine, tatove je dobila policija. Izpred sodnije. Alojzi Caligaris iz Ronk v 59. letu in Ivan Lovrinich i/. Pazina v 37 letu, oba magistratna čuvaja v mestnih ječah, v katere so zaprli zarad pomanjkanja prostora tudi nekatere politično kompromitirane zarad bomb 2. avgusta, bila sta tožena zarad zlorabe javne službe in ražaljenja predpostavljenih. Ti arestanti to bili Angel Donaggio, Gregor Dragicchio (Dragič), Alojzj Moretti in ženske Antonija Kravos, Alojzija Kramar in Karolina Pla-cutta. Obema imenovanima čuvajema je bilo ostro zapovedano, da morata zaradi procesa vsakega jetnika v posebnej ječi imeti in skrbeti, da se ne vidijo in še manj pa govore mej seboj, kar je čisto razumljivo. — A magistratovi sluge, kateri menijo, da je Trst kaka republika in da je zadosti, ako ■ščave« zaničujejo, ne ozirajo se posebno na interese avstrijskega sodstva; prav tako se je onima dvema zdelo dopuščeno, da ukazujeta političnim jetnikom posebne ljubavi. Da je mazilo kaj pomagalo, to se umeje. — Ona dva čuvaja sta torej, ne da bi slušala povelja sodnije, bolj pazila na to, kako bi zaprtim kolikor mogoče živenje v ječi zlajSavala. Nosila sta jim (za dobro plačilo) vsega, kar so želeli; za zvečer pa sta tam gospodom še celo »salon« preskrbela. — Skoro vsak večer so omenjeni moški in ženske skupaj večerjali in uganjali »bakanalije«. — To je nekdo ovadil, vsled česar je nek večer kar na tihem prišla komisija so lnijska in policijska in je jetnike in čuvaje Iznenadila, ko so uprav pri polnej mizi pili, jeli in^se dobro imeli. — A kaj storita Caiigaris in Lovrinich nasproti komisiji? Začneta jo zasramovati, češ, da tam ona nema nobenega posla, da tam je gospodar magistrat. Uineje se, da je policija oba odpeljala v varnejši kraj. To se je zgodilo pred 10 tedni; a včeraj sta možakarja stala pred sodnijo, katera je obsodila vsacega na 6 mescev teške ječ i. i Vis. ffosp. Vlah, župnik in dekan v Kastvit o katerega bolezni smo uže poročali, umrl je vtorek, 2. t. m. f Vis. gosp. Pavel Zlobec, ziatomašnik v Skopem pri Sežani, umrl je 6. t. m. in je bil 8. pokopan vpričo mnogoštevilnih duhovnikov in velike množine ljudstva. Se enkrat Levi, Parenzani in Ra-gosa. »Politische Gorrespondenz« poroča iz Rima, da je italijansko ministerstvo 2. t. m. c. k. avstrijskemu poslancu, grofu Ludolfu naznanilo, da Levija in Paren\anija ne more izročiti avstrijskej vladi in sicer vsled poročila zatožne zbornice v Benetkah in menenja državnega svetovalstva, in da sta se oba izpustila iz zapora vsled sklepa zatožne zbornice. Kar se pa tiče Ragose, sodila ga bode pristojna sodnija v Vidmu. — Temu poročilu moramo verovati, ker je iz poslančeve pisarnice. — Druga poročila pristavljajo, da bo Ragosa sojen, kakor bi delal bil naklepe na živenje italijanskega kralja. Telegrafsko vodstvo za Primorsko ln Kranjsko v Trstu je vsled ministrskega ukaza razpisalo kurs za telegrafske kandidate. Prošnje se imajo vlagati do 20. t. m. in morajo dokazati prosilci, da so spolnili 18. leto, pa nemajo Še 30 let, da so dovršili 6 gimnazijalnih razredov ali višjo realko, da so fizično sposobni, da imajo dobro pisavo in so razen nemščine zmožni francoščine vsaj toliko, da znajo čitati i prelagati. — Nekdaj so bili skoraj vsako leto taki kursi, i mnogo Slovencev je stopilo v službo k telegrafu, a zdaj bo uže 10 let, kar je bil zadnji kurs in slušatelji tega kursa, največ Slovencev, niso imeli sreče, le trije so nastavljeni i še ti trije so bili dolgoletni elevi. GospodiČine so najbolj uzrok, da je telegrafstvo zadnja leta šlo rakovo pot; bili so visoki gospodje, ki so se bolj brigali za »Blitzmadeln», nego za telegrafstvo. A to se je uže začelo maščevati in k malu se bode še bolj; uradniki na velicih postajah trpe preveč, v Trstu bolehajo in umirajo, da je groza; a kedo se briga za to? Telegrafija je postala pepe-luška, in vendar je vredna, da se tudi nanjo nekoliko ozir jemlje, — Mi sicer nikogar ne odvračamo od kursa, a velikih nad naj nikar nobeden ne goji. ljubljanski mestni svet je sklenol v včerajšnjej seji odtegnoti letno podporo protestantov-skej šoli v Ljubljani. — Krič bo velik mej fakcijoz-nimi, če tudi je v Ljubljani le peščica protestantov, mej tem ko fakcljoznl še sto tisoč Slovanom le ene Šole nečejo dovoliti. Prvi sbod županov okolice ljubljanske je bil 7. t. m. Udeležilo se ga je 28 županov. Take shode je »Edinost« uže večkrat priporočala, in nadjamo se, da se tudi na Primorskem vpeljejo, O Waraunovib štipendijah smo poročili uže lansko leto. Denes pristavljamo le to, da je dotično ustanovo naučni minister potrdil ter stopi v moč to šolsko leto. Dve štipendiji po 80 gld. se imate podeliti gimnazijalcem iz kmetskega rodu, najprvo iz škocijanske župnije, potem iz krškega okrajnega glavarstva i naposled s Kranjskega sploh. Ena štipendija letnih 320 gld. je namenjena slušateljem medicine. Kdor hoče dobiti to štipendijo, mora dokazati popolno znanje slovenskega jezika v besedi in pisavi ter se mora zavezati, da bo po opravljenem doktoratu najmanj pet let izvrševal zdravniško prakso na Kranjskem zunaj mesta Ljubljane. •iugoslovanska akademija v Zagrebu je pozvala jezikoslovca profesorja Budmanija iz Dubrovnika v Zagreb, da prevzame sovredovanje veli-cega slovnlka hrvatsko-srbskega jezika. — Budmani je dobil od cizlitavske vlade dopust na negotov čas, ter bode imel razen profesorske plače 50 gld. na mesec od nkadrmije in 100 gld. za vsako polo slovarja. Delo sv. Cirila in Metoda, katero je bilo predlanskim tiskano v »podlistku Edinosti« ter se tudi posebe tiskalo, dobiva se pri knjigarju Moscheni v Trstu po 35 kr. Mi to knjižico priporočamo vsa-cemu, posebno pa mladini, ker je prav pripravna, da jo navduši z ljubeznijo do naroda in domovine. O tej priliki pristavljamo tudi, da je pisatelj, g. Volkov, podaril 1U iztiskov tržaškemu delalskemu podpornemu društvu. Cerkvena pesmarica. Marsikoji orgljavec v našej milej domovini želi si pripravnih cerkvenih pesmi. Tuke raznovrstne pesmi za vse leto prodaja g. J. R. Milic v Ljubljani. Naslov tej ličnej pesmarici je: »Svete pesmi za Šolsko mladost. Nabral in izdal A. Praprotnik v Ljubljani 1880«. Ta pesmarica je našej mladini uže znana; pripiavna pa je tudi za odrasle cerkvene pevce in pevke. Pesmarica ima 80 cerk. pesmi, mej temi na strani 98 tudi slovenski »Tantum ergo«. G. Milic tudi rad preskrbi vezanje tem pesmaricam, in tako vriobi naročnik prav po svojej želji vezano i dovršeno delo za malo novcev v roke. Mi io delo prav toplo priporočamo. Vezana pesmarica v rudečem platnenem hrbtu, z modrimi stranicami, velja le 15 novčicev. Gg. člane tri. »Sokolan poživlja podpisani k rednemu občnemu zboru, kateri bode v nedeljo 14. t. m. točno ob 5. uri popoludne v društvenih prostorih via Coroneo Št. 23. Dnevni red: I. Poročilo tajnikovo. II. Poročilo blagajnikovo. III. Volitev predsednika i odbora. IV. Volitev 3 pregledovalcev računa. V. Posamezni predlogi. V Trstu, 8. januarja 1883. __Odbor. Množenje judov na Ogerskem. Po starih pa avtentičnih zapisniki ti je imelo Ogersko mej letom 1783 do 1785, tedaj pred sto leti 7 milijonov prebivalcev. Po ljudskem štenju v letu 1880 ima 13,728.623 duš. Po tem tacem se prebivalstvo v sto letih še podvojilo ni, kar je slabo znamenje. Judov je bilo pred sto leti 25.377, v letu 1880 pa 624.080, tedaj 24 krat več, nego pred sto leti! To naj bi si Madjari k srcu vzeli. Vrednost hiš v Parizu. Statistični ured mesta Pariza razglaša te le zanimive stvari. V začetku tega stoletja je imelo mesto Pariz le 540.000 prebivalcev; od tega Časa se je prebivalstvo počvetorilo. ker znaša zdaj 2,250.000. V letu 1830 je bilo 20.581 hiš, ki so se dajale v nnjem ter cenile na 1 milijardo in 500.000 frankov; zanj jih je 77.000, od katerih se je v letu 1881 plačevalo 600 milijonov frankov najemnine, tedaj bo vredne 12 milijard frankov. Koliko je zdravnikov na svetu. uAcademie de me-decine* v Parizu je izračunila, da je na zemlji 189.000 zdravnikov, in sicer jih je v severnih amerikanskih državah 65.000, na Francoskem 26.000, na Nemškem in v Avstriji skupaj 32.000, na Angleškem z naselbinami vred 35.000, v Italiji 10.00U i na Španskem 5.000. Gospodarske in trgovinske stvari. Nova vozna tarifa za les na južnej železnici, katera ima namen zravnati diference mej vožnjo na Reko in v Trst, neugodna je kranjskim lesnim trgovcem. Zarad tega se nekdo po vsej pravici pritožuje v ■Narodu«: Plačevalo se je dozdaj za voz lesa do 9.40 metrov dolgosti od Beljaka do Ljubljane . . 42 gld. 80 kr. od Ljubljane do Trsta......48 » — » vsega .... 90 gld 80 kr. Iz Ljubljane do Trsta ostane 48 gld. Po novej tarifi plačujejo za prav to vožnjo (v Trst) vse koroške postaje od Spliala do Bleibnrga po 77 gld., kar kaže za Beljak znižano ceno od 14 gld., za druge postaje proti vzhodu in zahodu pa od 14 d9 20 gld. in več. Če pogledamo, da nam prete še hujše konkurence od Zgornje Štajerske, ker plača Ljubno, Bruck, Murzzuschlag. Marein toliko kakor Beljak do Trsta, če pomislimo, da sta bila Zagreb in Ljubljana še zdaj jednaka, če vidimo, da tarif stavi Zakany poleg Ljubljane, dasiprav je za 300 kilometrov dalj od Trsta nego Ljubljana, znamo prav resno staviti prašanje, kaj ima pričakovati naša domovina od južne železnice? Je uže prav, da železnica z nižimi tarifami orno-gočuje lesno trgovinco v Trst tudi od daljnih krajev, toda pravično ni, da se pri znižanju voznine jemlje obzir le na daljne stacije, na bližje pa čisto nič, saj vendar kranjska največ trguje z lesom v Trst. Kranjska trg. zbornica bi morala v tej zadevi kuj storiti v po-prazumu s tržaško zbornico. Uttnioa uredništva: Gosp. M. Kanto v Sežani. Turške srečke Se vedno igrajo; toda onim, ki dobe, ne izplačajo se dobitki, ampak samo zapišejo se za boljše čase, prav tako se ne izplačujejo obresti. - Poverjeniki tujih državfpri finančnej kontroli Turčije dnj6 sicer upanje, da se stvar zboljša, in da posestniki srečk otroo še mnogo, vsled česar so se tudi kurzi teh lozov, ki so stali pred 8. leti na 11 gl. poboljšali in stojo denes na gld 25 do 2(5, po katerem knrzu jih morete tudi prodati v Trstu. Tržoo poročil«. Kava — brez spremembe. Kupčija še precej dobra. Sladkor. — nespremenjeno stanje, mlahovost prevladuje. Sadje. — V dobrem obrajtu, cene nespremenjene. Olje. — Neznatna kupčija po zadnjič naznanjenih cenab. Petrolje. — Cena nespremenjena na gld. 10'/»- DomaU pridelki. — fižol prodaja se rudeči po gld. 10'/,, bohinec po gld. H'/4, koks gld. 13—, mešan gld. 8 do gld. 9. — Kupčija neznatna. — Maslo v dobrem obratju po gld. 86 do gld. 98. Les. — Še precej dobra kupčija cene stalne, a trdne. Seno — dobro kanjsko velja uže gld. 2.30 do 2.40- EDINOST. Borsno poročilo. Državni papirji so šli nazaj za malenkosti, v obče pa je položaj dober. Dunaj«ka bor*a dne 9. januvarja Enotni drž. dolg v bankovcih . . 76 gld. 9) kr. Enotni drž. dolg v srebru .... 77 » 70 » Zlata renta..........95 » 8"» • 5% avst. renta........91 > 60 » Delnice narodne banke.....834 ■ — » Kreditne delnice........» 10 » London 10 lir sterlin......119 » 40 » Napoleon...........9 » -^Vi" C. Kr. cekini.........5 » 64 » 100 državnih mark.......58 » 60 » Volilci III. razreda! Podpisani zbrani v volilni odbor za dopolnitne volitve v mestni zbor in držeči se načel političnih in gospodarskih političnega društva tržaškega, katera načela so Vam uže dobro znana po pravilih in občnih zborih društva, predlaga vam za kandidata v III. volilnem razredu gospoda Icjnaoija Br*\ill-a, (borsna tvrdka). Stanovitnost v sklepih in trden značaj, ob enem zmernost v sredstvah, značiia je tega moža še ko je bil predsednik trgovske žbornice, v katerem po.slu si je prizadeval le za napredek in srečo tega mesta; odkritosrčno domoljubje, katero ga vodi povsod, kder je treba braniti domaće naprave, napredek na narodnem in gospodarskem polju, vse to nam je poroštvo, da bode naš kandidat odločno in vstrajno zastopal koristi tega mesta, oziroma dežele ter opravičil nade, katere stavimo v njega. Zarad tega se nadeja odbor, da boste edini volili priporočenca. Trst, 7. januvarja i883. Volilni odbor tr2aikega političnega društva: Andreola Franresco — Antonopulo Costantino — Artuso Giovanni — Baneri Giuseppe fu Alem. — Begna Anlonio — Avp. Benigher Nir.ola — Bordini cav. Giuseppe — Borghi luigi — Brunner Beniamino — Brunner Dr. Eugenio — Buchler Dr. Julius — Buehreiner cav. Luigi — Bnrgstaller G. B. — Bnrgstaller pl. Jožef — Cadore Luigi — Candellari Leopofdo — Acv. Cavaudni Angelo — Clescovich vitez Spiri-dion — Colognatti Gioranni — Cosolo Giovanni — Košuta Ferdinand — Cuntin Domenico — Deficis Dr. Joief — De-gano Luigi — Di Demetno Anlonio Costantino — Dimmer cav, France sco — Ecihardt G ustav 6 — Eisner Giacomo — Goldschmiedt cap Leopolda — Hofmann Carin fu Giuseppe — Jclnssig Josef — Sigmund — Lampich Matej — Leustig Iran — Lorenzon Michele — Avp. Lunardelll Clemente — Lutschaunig Dr. Carlo Vittorio — Luzzattto Aaffaele fu M. — Maffei Aletsandro d i Massirniliano — Migheiti Antonio — Miklavčic Josef — Miklavec Michael — Mingotti Antonio — Morjjurgo Barone Emilio — Morpurgo Barone Marco — Pa-docan Domenico — Vagan Giop, fu Fine, — Palese Pietro — Parisi Giuseppe — Pazze Pietro Augusta — Petracco Francesco — Pinter Dr. Adolf — Pollak Carlo — Pollitier Augusto — Pollitier Enrtco — Porenta Dr. Carlo — Ralli Barone Paolo — Reinelt r.om, Carlo — Ress Giuseppe — Ricchetti car. Eugenio — Righetti Dr. Giovanni — Rittme-yer Baron Carl — Rothermann Daniele — Rupnik Eduard — Sartorio Barone Pietro junior — Staliti vitez C. M. — Schiavoni Augusta — Sihollim Wendelin — Scholz Tommaso — Slaus Jož. Lor. — Stol/a Peter — Thaller Jakop — Tom-masini cap. Dr. Antonio — Urbancic Matej — Vierthaler prof. Augusto — Avp. Volpi de Antonio — Voriis Giuseppe cetich pl Ivan — Zennari Giovanni. Vu- Kovačnica v najem se da takoj po jako ugodnih pogojih. — Tukaj je izurjenega a dobrega ključarja, koji bi s pošteno ceno občinstvu zadovoljno a zanesljivo postregel — nujno treba; in bi imel isti obilo posla. Tudi bi mu zadovoljno z osebnimi priporočili vsestransko koristil. Na dotične vprašanja uljudno odgovarja. Miroslav korćn (3—1) v Planini poleg Rakek-a. se odda, na najlepšem kraju tik glavne ceste, eno uro od Gorice stoječa hiša št. 83, z štirimi dično napravljenimi sobami, kuhinjo, kletjo, širnim dvoriščem, štalo in vrtom* za gostilno, mesnico in vsako kupčijo pripravno. Pogoji se izvedo pri lastniku Antonu Drufovka 3—3 v Mirni. The Singer Manufacturing & C. New-York. Ako se plati vsak teden samo eden goldinar dobi se Originalni Singer - je? šivalni stroj, in to brez povišanja cene. Poroštvo se daje za pet let, poduk na domu brezplačno G. NEIDLINGER, gener-alni agent V Trstu, Corso, palača Modello Sivanke za Singerjeve šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr. (13—5) Ker bo se drznoli nc-vetilnl fabrikantje ponarejati moje slavno znane revolverje, in so tako ponarejenemu blagu vtisnoli »Leopold Gasser, Patent, Wien, »ter tako ponarejeno blago prodajali in Se prodajajo za moj izdelek, zarad toga jaz naznanjam mojim kupcem, da le oni revolverji so pravi moj izdelek, kateri so previđeni razun z mojo lirmo^ tudi s tukaj ponatisnje nem varstvenem postavno vknjiženim znamenjem. Leopold Gasser, c k. dvorni in vojaški fabrikant orožja 4-3 na DUNAJU. Mirodilnica (drogerija) E. MORPURGO, lekarnik. Via S. Oiovani št. 4, poleg pivarne »Aurora«. Velika zaloga zdravil za konje, prešiče, pse osle, to je Restitutions-Fluid, lečna zrna (pile) čistilna, lečna zrna proti konjskim glistam strup za miši, vse to pripravljeno po Fr. Janezu Kwizda: c. k. dvornem oddajalcu v Korneuburgu, kakor tudi tinktura proti trganju od Kwizde. Zaloga mirodij, barv in flrnežev. Petrolje dvakratčiščeno (Inč kakor plinova) po 9 soldov liter, vse blago prve vrste. Govori se tudi slovensko in nemško. 5—4 Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. T" priprost^ in narnvno adruvilo je pravu do-liTodejmi p *m<.e in m trobi mnrviU boiedi. a rabim pivo iz sladnega izlečka, čutim zdatno boljšanje In upam, da se pri daljše) rabi popolnoma ozdravim. Sioer če bom le tako zdrav, kakor se čutim zdaj, uže sem popolnoma žadovoljin t Vašim Ivana HofTa pivom Iz sladnega izlečka. Z največjim spoštovanjem Vam redno udani. Edvard Kollman, merski nadzornik. V Mariboru, 27. novembra 1882. V Gorici, 2 aprila 1882. Vaše blagorodje 1 Vaš liana Hoffa koncentrirani sladni izlc&eh me je jako ohrepil in moram Vam hrala tzreč.i za to izvrstno in dobrodelno zdravila. Prosim pošljite mi še C steklenic koncentriranega sladnega izleČka. Konst vitez Dabrowsky, c. k. stotnik. Hoffova sladna čokolada je zadostila vže damo čute tej potrebi kakor rejilo in zdravilo pri pomanjkanja krvi (Chlorose) in slabem mešanju krri, kakor tudi premnogim iz tega itvirajoiim boleznim. Dr. med in phil. Feliks Paul Ritterfeld pr. zdravnik v Frankfuotu na M. Glavne zaloge: v Trstu : Fran Prinz, via Ac^uedotto, Jakob Seravallo lekarničar via Cavana; v Gorici: 6 Crl- stofoletti i', k dvorni lekarničar; Pulj: Monay Oelloaters.VLjubljanl: P.Lassnik H. L Wenzel V. Mariboru: P.Holasek. kvarilo pred ponarejanjem. Naj se 7ahtevajo le pristni Hoffovi sladni preparati. (Varstvena marka, _doprsna podoba iznajdenlka, 12—>3 j Hoffovl prlwlnl bonboni Iv, wl adnetfa lielečkn le v plavili xavojjlli,| Lastni k, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIll Nova tiskarna pod vodstvom F. HUA.LA v Trstu.