SLOVENSKI
TUT
I
Glasilo »UCiteljsKega društva za slovenski Štajerk
Izhaja 5. in 20. vsakega meseca na celi poli in velja do konca sočega lota 2 gld. Naročnino in dopise sprejema osnov, odbor »Učiteljskega društva za slovenski &tajerM v Ljutomeru.
Štev. 2. V Mariboru 20. junija 1874. Letnik II.
„Učiteljsko društvo za slovenski Štajer“.
Star pregovor pravi: „V družbi je moč m napredek". Deržaje se tega izreka so jeli tudi slovensko - štajerski učitelji premišljevati, ali bi za-nje večje združevanje ne bilo potrebno in koristno? Kjerkoli je dandanes večje število učiteljev, povsod se združujo v celoto, kar jim je po društveni postavi dovoljeno, če le ima društvo dober in blag namen. Tako razne okoliščine tudi slovensko - štajerskim narodnim učiteljem velevajo, da si osuujč svoje društvo. Pred vsem terja to lepo njih število — okoli 300 jih je — kateri po večjem le po slovenskih šolah, t. j. na šolah s slovenskim učnim jezikom delujč. Posamezne moči le malo mogč in ne rnogč biti odločevalne v važniših vprašanjih. Baš sedanji čas se pa oglašajo pitanja, ki so za štajersko-sloveuske učitelje velikega pomena. Vpeljevali se bodo novi učni načerti, katere bode treba našim slovensko - štajerskim razmeram ugodno preustrojevati; prišlo bode na versto vprašanje o učnih knjigah za naše slovenske šole, tako tudi pitanje o imenovanji učiteljev, o razmerji učitelja nasproti krajnim šolskim svetom itd. O vseh teh in drugih za naše šolstvo in učiteljstvo veleimenitnih vprašanjih bode moralo učiteljstvo samo govoriti. Potegovati se mora povsod in vsike-dar za svoje pravice, za svojo primerno samostalnost. Ne zadostuje samo, da ima učitelj dobro plačo, s čemer se sicer posebno hvaliti nikakor ne moremo; kajti tudi pri dobrih plačanih učiteljih utegne šolstvo le še slabo biti. Treba marveč, da ima učitelj pri šolstvu veljaven glas, da ima potrebno samostal-uost, da nej mertvo orodje v rokah šolskih poveljnikov. Zato pa treba večjega društva, ki zastopa in vodi posamezne moči, ki združeno odločuje o vseh važniših zadevah, ker še le taki sklepi im6 vrednost in veljavo.
Zavoljo tega smo stopili ua dan z „Uč i te 1 j s k i in društvom za slovenski Staj e ru, ki ga je slavna c. kr. namest-nija v Gradci s slovenskim odlokom od 2(5. apr., st.. 5320 poter-dila. Po svojih pravilih, katera nižje priobčujemo, ima svoj začasni sedež (do 1. občnega zbora) v Ljutomeru. Pervi občni zbor pa, ki se najberžje letošnje počitnice skliče kam v središče slovenskega Stajerja (v Celje, Maribor ali Ptuje ima društvu odločiti stalni sedež (vsaj za bodoče društveno leto).
Res imamo uže mnogo učiteljskih društev, vendar smo tudi novega društva prav živo potrebovali. To nam dokazuje tudi naš sodelovalec iz našega tabora v spoštovanem, za šolo in napredek unetera „Slov. Narodu" s sledečimi besedami, s katerimi se strinja tudi ves podpisani odbor: „Ali mar nej ua Štajerskem mnogo okrajnih učiteljskih društev? Mar nej v Gradci za vse Štajersko „Lehrerbund?" ali ne zadostuje v Ljubljani „Slo-veusko učiteljsko društvo", obsegajoče vse slovenske učitelje?
Prilično število (10) okrajnih učiteljskih društev je sicer za poedine okraje jako koristno štajerskemu slovenskemu učiteljstvu, zlasti v zadevi daljšega strokovnega izobraževanja, vendar ne more nobeno poedino doseči tega, kar je baš namen novemu društvu. Štajerski „Lehrerbund v Gradci je sploh koristna naprava graških učiteljev, vendar oni ne poznajo naših razmer, ne vedo za naše potrebe, še manje za sredstva, s katerimi bi se pomagalo slovenskemu šolstvu na spodnjem Štajerji. — Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani jev skoro preoddaljeno, da bi njegovo delovanje na slovenskem Štajerji imelo toliko vspeha, kolikor ga je želeti. Razen tega nejso kranjski učitelji o štajerskih šolskih razmerah dovol j informirani, da bi njih delovanje na slovenske šole pri nas zadosta uplivalo. Pa vse to bi bili le ničevi izgovori, ako hi »Slovensko učiteljsko društvo" še aktivno bilo, ako bi imelo glasilo, šolski list, ki bi ugajal naprednim na-redbam pri našem šolstvu in naprednim mislim tukajšnjega učiteljstva.
Da je bilo tega novega društva na slovenskem Štajerji treba, pokazali so nam lansko leto nemški učitelji sami. Osnovali so namreč takrat učitelji mariborske okolice svoje društvo. Nemški učitelji pa so to tako razumeli, kakor bi se bilo osnovalo učiteljsko društvo za ves slovenski Stajer, in bili so zarad tega jako serditi ua slovensko-štajcrske učitelje. S pobijanjem društva, katerega še nej bilo, kazali so nam, da ono za nas nebi bilo brez pomena. Sicer pa im6 tudi učitelji na severu naše dežele svoje društvo za „gornji Štajer,“ zakaj bi se pa torej tudi mi slovenski učiltelji ne združili v celoto?
V sedanji borbi na šolstvenem polji, za katero se politiki toliko pulc, je brez dvombe za učiteljstvo važen dober šolski organ. Prekoristeu in prepotreben je. Da sc pa tudi slovenski šolski časnik mora poprijeti naprednih načel, to je uže samo
ob sebi razumljivo, ker je uže Sola dosedanja napredek nasproti prejšnjemu sistemu.
Časnik izdavati, 'zlasti slovenski Časnik pa je za poe-dinega vsakako negotovo podvzetje. Povsod se v enaki namen moči združujč. In tudi »Učiteljsko društvo za slovenski Štajer“ ima v pervi versti to nalogo, da izdaja Šolski list, ki naj bi ugajal večini slovenskih učiteljev po Slovenskem, zlasti pa po Štajerskem. Ker bode nadalje to društo edino na slovenskem Stajerji, ki se bode po vsej tej pokrajini razprostiralo, ker bode odločno narodno, zavoljo tega zasluži gotovo podpore od vseh slovenskih domoljubov. Saj druga društva (čitalnice, politična društva) so po večjem utihnila, in učiteljske in šolske zadeve pa vendar veliko več zanimajo učitelja in neučitelja. Zavoljo tega želimo, da bi se našemu društvu pridružili ne le samo učitelji slovenskega Štajerja, marveč, da bi to novo podvzetje podpirali učitelji in šolski prijatelji po vsem Slovenskem. Saj vsi slovenski domoljubi hrepenimo le po večji omiki svoji in svojih sorojakov; z večjo omiko bomo pa dospeli tudi do večjega materijelnega blagostanja in do večjega napredka. Temelj vsej o m i k i j e pa narodno šolstvo, to pospeševati naj bi bila tudi slovenskega domoljuba p e r v a dol ž 11 o s t!“
V Ljutomeru H. junija 1874. Začasni odbor
„ Učiteljskega društva za slov. Štajer L
Pravila „Učiteljskega društva za slovenski Štajer“
4j. 1.	Namen društva	je: pospeševanje in podpiranje	narodnega (ljudskega) šolstva	na slovenskem Štajorji.
4j. 2. Sredstva si pridobiva:
a)	po letnih doneskih svojih udov,
b) po sprejemanji daril v novcih, knjigah, učnih pomočkih in šolskem orodji,
c) po	dohodkih časnika in drugih spisov, katere	izdaja društvo.
§. 3.	Društvo deluje	po raznih načinih:
a)	izdava svoj šolski časnik ali po mogoČosti tudi	druge	spise,
b)	sklicuje zbore v posvetovanje šolskih zadev,
c)	dela peticije na šolske oblasti in resolucije na	šolska	dru-
štva in skupščine,
d) snuje si po mogočosti svojo knjižnico.
§. 4. Društveni udje so:
a)	pravi udje,
b)	podporniki in
c) častni udje.	*
§. 5. Pravi udje so narodni (ljudski) učitelji na slovenskem Štajerji. Pravi ud postane tisti učitelj, kateri plačuje od občnega zbora ali pa od odbora določeni letni donesek.
§. G. Podporniki so drugi šolski prijatelji, kateri plačnjč taisti znesek.
§. 7. Za časne ude sme le občni zbor imenovati osebe, katere imč za povzdigo slovenskega šolstva posebne zasluge.
§. 8. Pravice vseh pravih udov so, da smejo v občnem zboru govoriti, nasvete staviti, glasovati, v odbor voliti in izvoljeni biti.
Pravi in podporni udje dobivajo tudi časnik, kojega izdava društvo.
Častni in podporni udje imo iste pravice, katere pravi udje; samo aktivne in pasivne volilne pravice nejmajo.
§. 9. Občni zbor ima pravice:
a) da voli vsako leto v odbor predsednika in 14 odbornikov iz raznih okrajev slovenskega Stajerja, izmej katerih jih mora bivati vsaj 5 na društvenim sedeži ali v najbližnji okolici nj ego vej,
b) da izbere izmej udov 3 pregledovalce računov,
c) da sme prenarejati društvena pravila in
d) sklepati o društvenem razpustu.
§. 10. Začasni društveni sedež je do 1. občnega zbora v Ljutomeru.
§. 11. Snovalni odbor sklepa, v kateri kraj se skliče 1. občni zbor. Društveni sedež pa določuje vsikedar posebej občni zbor. (Tak sklep ima še-le po zadobljenem vladnem dovoljenji veljavo).
§. 12. Občni zbor se mora sklicati vsako leto vsaj enkrat in sicer o velikih šolskih počitnicah. Kraj zborovanja določuje prejšnji občni zbor ali pa odbor. Zbor veljavno sklepa, ako je vsaj 20 udov pričujočih. V odbor se voli z listki; veljajo pa tudi volilni listki nepričujočih družabnikov, ako so od njih lastnoročno podpisaui. Odločuje relativna večina glasov.
§. 13. Društvene zadeve opravlja odbor, ki voli izmej sebe predsednikovega namestnika, tajnika in blagajnika. Pri odbor-nih sejah mora biti najmanje 8 odbornikov ali vsaj 5 pričujočih. V tem poslednjem slučaji pa morajo vsaj 3 odborniki pismeno izraziti svoje mnenje o točkah dnevnega reda.
§. 14. Predsednik vodi društvo in ga zastopa proti zunanjosti. On sklicuje odborove seje, kedar se mu zdi potrebno ali kedar to zahtevajo trije odborniki in odločujč pri enakem številu glasov. Kedar je on zaderžan, namestuje ga njegov namestnik. Tajnik oskerbuje pisarije, blagajnik pa blagajnico.
§. 15. Prepire mej družabniki, v društvenih zadevah razsoja občni zbor.
§. 16. Ako ima društvo nehati, odločuje posledni občni zbor, kaj se mora z društvenim premoženjem zgoditi.
Štev. 5310.
Obstanek društva po obsegu le-teh pravil se spričuje v smislu §. 9. društvene postave od 15. novembra 1867.
C. kr. namestnija v Gradci dne 26. aprila 1874.
C. kr. dvorni svetovalec:
Nenpauer.
Zgodovina v narodnej šoli.
(Janko Žirovnik.)
II.
Zadnjič smo videli, kakošna bi morala biti zgodovina v narodnej šoli, če hočemo, da bode dober vspeh mogoč. Danes Si ogledujmo, k a k o š n e zgodovinske podobe iz posameznih vekov nasvetuje bivši štajerski (zdaj primorski) deželni šolski nadzornik g. Klodič v svojih, od sl. štajerskega deželnega šolskega svčta izdanih, „normaInih načertih“.
On nasvetuje: Iz starega veka: Nekaj o Egipčanih. (Paganstvo, kulturne stopinje narodov sploh, kaste, monarhična deržavna oblika, egipčanske stavbe). Dežela se popisuje (kakor tudi pri družili deželah) deloma popred, deloma ob enem. — Feničaui (kupčija i obertnija). Cyr. — Nekaj o gerškej religiji. — H e ra k 1 e j. — T roj a n s k a v oj s k a. — Ly k u rg in Solon, republikanska deržavna oblika. — Perzijanske vojske. — Periklej. — Sokrat. — AlcksanderVeliki. — Romul utemelji Rim. — Hanibal in Scipijon, — Cezar.— Avgust. — Štajersko v naj starejših dobah in za časa rimske vlade. — Dioklecijan i Konstantin Veliki. — Narodno preseljevanje in konec rimljanske deržave. —
Iz srednjega veka: Evropa po narodnem preseljevanji (posebno glede Avstro - Ogerskega). — Mah o med. — Dragotin Veliki (posebno glede na Avstro -Ogersko), in napredovanje Nemcev proti jutru. — Oton Včlki. Nastanje Štajerja in novo utemljenje izhod nje krajine, (Ostmark). — Venceslav Sveti in Ar padi. — Miroslav I. (Barbarosa) in križarske vojske. Levoslav V. (VI.) in Babenbergi. Zedinjenje Štajerja z Avstrijo. — Levoslav Slavni, pesništvo in mesta tadajne dobe. — Vitetšvo. — Rudolf Habsburški in Otokar II. — P e r v i Habsburgi na S t a-jars kem. — Cesar Dragotin IV. in Rudolf IV. Pridobitev Koroškega in Tirolskega. — Cesar Sigismund in Hus. — Cesar Miroslav III. in Baumkirher. — Najdbe in iznajdbe koncem srednjega veka.
Iz novejšega veka: Kolumb. — Maks l. Luther. — Ferdinand I. Pridobitev Češkega in O g e r-s k e g a. — Ferdinand II. in protireform a c i j a. — Val ens tein in tridesetletna vojska. — L e v o s 1 a v II. in turške vojske. — L j n d o v i k XIV., kralj francoski. — Peter Veliki, car ruski. — Dragotin VI. — Marija Terezija. — Josip II. — Kadi voj II. (1.) in francoska revolucija. Hrabroslav Hofer.— Napoleon 1. in njegov pad. — Nadvojvoda Ivan. — Mo c ar t. — Radi voj Josip 1.
Precej na pervi pogled se vidi, da jo g. Kiodič te zgodovinske podobe sestavil le za S t a j e r s k o. Treba torej, da se ta načert za dežele, ki bi se po njem ravnale, primerno prenaredi.
Ker pa Slovenci rabimo po vseli deželah, kjer prebivamo, one in iste učne knjige, in ker se je nadejati, da se bodo sestavljatelji bodočega „Druzega berila4' ravnali po tem načertu, treba, da se ta (načert) primerno prenaredi za vse slovenske dežele. Ker pa zgodovina ne bode še le potom, ko bode uže berilo po navedenem načertu osnovano, v tej obliki potrebno, temveč je uže zdaj, zato bodem opisoval v bodočih številkah posamezne podobe tega načerta in si dovoljeval jih vsem slovenskim deželam primerno prenarediti, kedar se mi bode potrebno zdelo. Opozorujem naj še č. čitatelje, da ne mislim pisati tega za učence nego za učitelje.
O oddelkih po razredih.
Nove šolske postave nekaterih dežel terjajo osemletno šolanje. To je popolno hvalevredna določba. Otrok v starosti 6—14. leta skoro noj za drugo rabo, nego za učenje, vsaj po zimi ne. Torej je prav, da se v tej dobi uči in si nabira znanosti za bodoče praktično življenje, v katerem.je tako le malo kedaj mogoče nadaljevati učenje narodne šole. Pa pustimo to ter govorimo o predmetu, o katerem smo se namenili. Za osemletno šolanje bi trebalo pač osem razredov, osem učiteljev, namreč za vsako stopinjo po eden učitelj. Osemrazredna šola naj bi torej bila v vsakej občini. To bi bil lop napredek, tedaj bi se mladina dobro izučila. V najmanjšej šolskej občini bi bilo n. pr. 80 šolskih otrok; na vsaki razred, na poediuega učitelja in spadalo samo po 10 otrok. Se ve, da taka šola je in bode za več časa ostala — ideal. Vzemimo pa prav veliko občino z 800 šolskih otrok, kakoršno število se nahaja po občinah s (5000—7000 prebivalcev. Tukaje pa osemrazredna narodna šola s 100 učenci na l razred nej več ideal, ampak živa potreba. Tudi osemrazredna dekliška šola s 500 otroki na 1 razred bi pametnemu, omikanemu, za napredek unetnemu človeku ne bila potrata, ampak jako hvalna naprava.
Žalibog ! da takih hvalevreduil^ še nejmamo. Imamo nasprotno samo enorazedne po občinah s 100, 150, 200, 300, tudi 400, 500 in celo 600 in še 700 za šolo ugodnimi otroci. Baš tako so dvorazredne, trirazredne, štirirazredne šole po občinah, ki imd prav različna števila šolskih otrok; kajti o ustanovljen ji šol je dandanes (tudi pred merodajalno domoljubje in ljubezen do šolstva dotičuc občine, ker pri sedanjih še precej avtonomnih šolskih postav vlada ne more siliti občine, da šolo ustanovi ali razširi.
Da je za 1 razred 300 , 200, 150 tudi 100 otrok preveč, to je razumno vsakteremu. Da otroci različne starosti in različnih znauostij se ne smejo iu ne mogo stlačiti samo v en razred, da se ne sme z vsemi enako postopati, to tudi vsak učitelj ve. In baš to so razlogi, zarad katerih se narejajo oddelki po razredih.
Danes hočemo namreč to pitanje reševati: Po katerih razredih je potrebno in koristno oddelke napravljati. Pri tej razpravi so nam podlaga „izgledni učni načerti1*, izdani po deželnem šolskem svetu v Gradci.
Vsak učitelj ve, ka so oddelki samo „za silo pomoček“ ali kakor bi Nemec rekel „Notbehelf, Notuagel.“ Zavoljo tega nej popolno pedagogično, da bi jih ondi vrivali, kjer jih ne treba To bi bilo brez dvomljivosti dobro načelo. Temu nasproti pa velja ne manje važno drugo načelo, ka vsakemu šolskemu letu odgovarja ena stopinja, en oddelek, en razred, en učitelj. Praktično pa se treba ozirati na oboji načeli, treba je najti med njimi nekako sredino. Prestopajmo k reči.
Na osemrazredni šoli ne treba oddelkov. In ako hi imeli samo osemrazredue šole, ne bi nam trebalo govoriti o oddelkih. Na sedemrazredni šoli v enem razredu uže treba oddelkov — v teoriji. („Učni načorti“ imajo v 7. razredu 2 oddelka.) V praksi pa se gotovo ne kaže taka potreba. V 7. razredu se zberč najberžje taki učenci, ki so si po starosti in znanostih celo enaki. Razen tega je v 7. razredu skoro gotovo najmanje število mladine; odpadejo torej skoro vsi razlogi za to, da hi se delali na sedemrazredni šoli v kateremkoli razredu oddelki. To velja vsaj za sedanji čas, ko smo še le v pervotnem razvijanji novega naroduega šolstva. Prestopajmo k šestrazredni narodnej šoli. „Izgledui učni načerti nasvetuje v 5. in 6. razredu te šole po 2 oddelka. Je-li to potrebuo? Z ozirom na naše mnenje o 7razrcdni šoli teija od nas doslednost, da se izrekamo popolnem proti oddelkom v 5. razredu. Oddelka v 6. razredu se nam potrebna zdita samo po onih šolah, po katerih je 'olsko obiskovanje dovolj uredjeno, kjer so otroci talentirani, kjer se torej kaže znamenit vspeh podučevanja.
 ___________________ (Konec	prih.)
*
Učni
za trirazredno
	I. razred.			II. raz
OD 1 P-H	Šolsko			
P-«	1.	2.	3.	4.
Račun- stvo.	Nazorna in temeljita obravnava števil v obsegu 1—20.	Ustmeno in pismeno štovil-jenje v obsegu od 1—100 (pismene vaje naj im 6 obliko in glavno misel ustmenih vaj.) Naj-navadniši računi z avstrijskimi novci.	Ustmeno in pismeno števi-Ijenjo v obsegu do 1000. Metrična mera in vaga. Tristavke, računanje iz glave.	Steviljenje z višjimi števili. Računanje z desetinkami. Nadaljna vaja iz glave s tristavki.
Risan- je	Zaznamnovan-je in lega pik, njih zveza v čer-to. Pisanje vodoravnih, navpičnih in poševnih čert na računski tabli.	Pravi kot in kvadrat. Pisanje v kvadrat prostih ravnih kin-čevalnih oblik kar učitelj po-pred na tabli pokaže.	0 kotu sploh. Trikoti in čvete-rokoti. Nadaljna vaja v risanji ravnih olepševalnih oblik. Vse pop red se na tabli kaže in razlaga.	Mnogokoti, proste krogovite čorte ter krogo-vito olepševalne oblike, in sicer v zvezi s kvadratom ali trikotom, pa tudi samostojno. Krog, olipsa. Vso sliko se kažč na tabli.
Gcorao- trijeno obliko- slovje.	—	—	—	—
Lepo- pisje.	Y zvezi z jezikoslovnim podukom.	Slovensko (latinska) pismo. (Latoinschrift).	Slovensko in nemško pisanje.	Vaja v obeh pismih.
načert (»au«)
narodno šolo.
red.	III. razred		•
leto.			
5.	6.	7.	8.
Steviljenje z več imenskimi števili. Skrajšano, praktično računstvo (tvalsche praktik.) Nadaljna vaja z decimalami. Računstvo s tristavki iz glave.	Računi z navadnimi drobci. Po-navljanjo računov s celotami in desetinkami. Tristavki iz glave.	Percontni in o-brestni računi pri lahkih nalogah s posebnim obzirom na praktično šte-viljenje. Ponavljanje navadnih drobcev, decimal in daljna vaja v računstvu iz glave.	Gospodarski, kmetijski, obertnij-ski in lahki tcr-govski računi, in sicer po potrobi učencev v njihovem prihodnjem poklici. Najvažniši pojmi o menjicah.
Risanje enostavnih listovih oblik in zloženih ravnih ter krogovitih oblik. Vse to po navodil učiteljevem na šolskej tabli. Prosto senčenje (schattirung.)	Risanje prostih ornamentov po predlogah. Razlaganje od strani učitelja. Izobraževanje okusa in razuma oblik.	Nadaljno risanje ornamentov po predlogah, načerti temelji za poslopja, risanje poslopij, cest, rek, mostov, raznih obdelanih zemljišč, kakor so na situvationskih načertih, da se pripravlja na risanje takih načer-tov.	Risanje zloženih ornamentov po predlogah. Kisanje situvationskih načertov.
Ponavljanje, ter obširniše razlaganje o piki, ravnih čertah, kotih, krogu in o deljenji vseh teh. Razlaganje in imenovanje raznih trikotov, čveteroko-tov, mnogokotov in njih konstrukcija, kongruenca in simetrija.	Sličnost tor računanje poveršine ravnočertnih slik (figur). Krog. Iz-računanjo njegovega obvoda in povoršja. Pakrog (elipsa), njegova konstrukcija in iz-štoviljenje njegove poveršine.	Kocka, prizma, cilinder, (valjar), piramida, kogelj (stožec) in krogla. Izštoviljenje po-veršja in telesnine (kubičnega obsega)-	Nadaljna vaja in ponavljevanje vse učno tvarine.
	Nej prave uro za lepopisje.		(Dalje prih.)
O domačih nalogah.
Sola, v kateri otroci ne dobivajo in ne izdeluje domačih nalog, mora biti le malo vredna. V takej šoli mladina gotovo tako ne napreduje, kakor v drugej, kjer učitelj vso svojo pozornost obrača na domače naloge. V šoli more učitelj le razlagati svoje predmete, izpraševati učence ter je ustrahovati; za vajo in vežbanje učne tvarine ostaja malo ali nič časa. Za to se morajo učenci doma vaditi. Učitelj pa mora po tem vestno izpraševati, kolikor le mogoče veliko učencev. Če so pa pismene naloge, mora jih skerbuo pregledati, klasifikovati ter učencem vrnoti. Od njih pa mora zdaj terjati, da napake v nalogi popravijo, če ne, se ne bodo brigali za storjene pomote in se jih ne v prihodnje ogibali. Po navadi dajo učitelji pismene domače naloge za proste šolske dneve, za nedeljo in četertek. Učitelj ima vsled tega dvakrat na teden mnogo posla s popravljanjem nalog, in toliko več, v kolikor višjem razredu podučuje. Pisatelj teh verstic je učitelj 3. in 4. razreda, katera skupaj podučuje in ki štejeta 121 učencev. Dvakrat na teden mu je torej po 121 nalog popravljati. Vzemimo, da za vsako nalogo poprek samo 5 minut potrebuje; porabi torej 605 minut ali 10 ur.
Pi i ložjih ualogah se manje potrebuje, ali pri nekaterih nalogah sc res prav mnogo časa porabi. Učitelj pa ima tudi z drugimi pisarijami, uradnimi in zasebnimi dosti posla, potrebuje tudi nekaj časa za čitauje, učenje in sploh za daljno izobraževanje, ne more torej vsega prostega časa v korist domačih nalog porabiti. Svetujem pa zavoljo tega učiteljem, da si nekatero ložje nalogo v šoli popravljajo. Učitelj naj v ta namen razne naloge med razne učeuce, ne zopet med lastnike razdeli. On sam naj potem nalogo, kakor je prava, po malem na tabli izdeluje. Učenci pa pazijo na pomote na ualogah ter napake zaznamujo. Ko je naloga na tabli doveršena, zapiše vsak popravljalec naloge število napak ter sc nanjo podpiše. Naloge se zdaj zopet lastnikom izročč. Lastniki morajo zopet pregledati, če jim tuji popravljavec nej morebiti kaj pomot po krivičnem vračunil. Učitelj zdaj poprašuje po številu pomot, ozira sc pri tem tudi na lepše ali gerše pisanje ter zapisuje po vrednosti rede v svoj zapisnik. Učen-*• u, ki se je oglasil, da sc mu jo pri popravljeuju krivica zgodila, nalogo še enkrat pregleda, ter okara — če je treba — pregledovalca. Pa tudi pri učencu, pri kojem se mu zdi naloga predobra z ozirom na njegove navadno zmožnosti in pridnosti, nalogo še enkrat pregleda. Za tako pregledovanje, popravljenjc in uredovauje nalog se potrebuje pri 60 učencih samo 1 ura, pa to je prav koristno, ker se učenci pri tem mnogo uče in skerbno naloge pregledujo. Pogovor o popravljenih nalogah mora pa tudi tedaj biti, če jih je učitelj doma pregledal. Izboljševanje nalog v šoli z učenci pa je mogoče samo v viših razredih.
Postava od 3. maja 1874,
veljavna za vojvodino Štajersko v zadevi uredjenja učiteljskih plač in odprave šolnine za javne narodne šole.
Z dovoljenjem deželnega zbora Moje vojvodino Štajerske določujem kakor sledi:
Član I. Od 1. maja 1874 znaša terdna letna plača, razen deželnega glavnega mesta, za učitelje po javnih narodnih šolah 1. razreda 800 fl. 11. r. 700 ti., 111. r. 600 H. in IV. 550 fl. Za one učitelje pa, ki dobivajo svojo plačo iz Graškega šolskega fonda, znaša plača 900 fl. — Sedanje razver-stenje šol v navedene razrede sme lo deželni šolski svet v porazumljenji z deželnim odborom predrugačiti.
Član II. Ravnatelju ali nadučitelju pripada opravilna doklada, ki jo za pervo 200 fl., za druge po šolali v Gradci in po onih 1. in II. razreda 100 fl., po šolah III. in IV. razreda 50 fl., in ki se more v enačili obrokih sč terdno letno plačo dobivati.
Član III. Zaterdni učitelji	po javnih meščanskih šolah, ki	so	bilo	na
podlagi deržavne postavo od 14. maja 1869, deržavni zakonik	št.	62.	os-
novano, dobivajo redno plačo, koja terdno plačo narodnega učitelja v istem šolskem kraji za 100 H. preseza.
Član IV. Dokler začasni učitelj nejma spričevala učiteljske sposobnosti, naj mu okrajni šolski svčt	daj a nagrado, ki ne sme biti	manjša	od
60°/o in ne sme presezati 70%	od rodne učiteljsko plačo.
Član V. Zaterdni podučitolji dobivajo	80% rodne učiteljsko	plačo
na	istoj šoli. — Dokler podučitelj no	izpolni predpisanih pogojev za terdno
postavljenjo, dobiva nagrado 60% učiteljske plače. Podučitelj, ki je izpolnil to pogoje, so lahko precej, no da bi so služba razpisala, na isto mesto za zatrdno postavi.
član VI. Učiteljico dobivajo toliko plačo kolikoršno učitelji. Tudi naredba druzega odstavka § 53 deželne postave od 4. fobr. 1870. št. 17, vslod katere so omožitev nadučitoljice ali učiteljico kot prostovoljna od-povod službi smatra; je s tem odpravljena.
Član VII. Plačila za nadomeščevanja so urejajo po posebni normi nadomeščevanja (substitutions-normale), katero sestavljata deželni odbor in	deželni šolski svčt, a odobrujo jo	naučilo	ministerstvo.
Član VIII. Od 1. oktobra 1874	naprej	se po javnih narodnih	šolah
na Štajerskem no sme šolnina pobirati.
Član IX. Za dobivanje učiteljskih dohodkov, no oziraje se na odpravljeno šolnino, veljajo dosedanje postavne določbe; ako bi so pa okrajna doklada vslod zahtev te postave in vslod §. 58. postave od 4. febr. 1870 št. 15, za več nego 7% vseh direktnih davkov (z doželno doklado vred) povišala, potem se ima potrebojoče iz deželnega zaklada dodati.
V tem slučaji se mora deželnemu odboru predložiti davkarski certifikat o predpisu davkov za eno leto naprej in lotni proračun o okrajni dokladi. Ta proračun o 7% okrajni dokladi velja užo za leto 1874.
Član X. Moj minister za nauk ima to postavo izpeljati.
Franc Jožef, 1. r. ____________________________  Stremayr,	1.	r.
Dopisi.
Iz savinske doline. Dobro došel, verli nam „Slovenski učitelj“ 1 Serčno bodi pozdravljen od vseh svojih starih prijateljev! Težko težko smo te pričakovali; včasih nam je upanje izginilo, da te nič več ne bode na beli dan, mislili smo, da to je zadušil plevel hudobnih obrekovanj iz domačega in tujega polja, — a vondor si se izkopal in priglodal na jasni dan, kakor beli zvonček spomladi prebodo rujavo zemljo, — čist, neomadeževan, neoskrunjen od zavisti in slavohlepnosti svojih ljutih sovražnikov, — dušemanov.
A kedo to jo prebudil iz tvojega dolzega zimskega spanja?
Bilo je društvo krepkih slovenskih štajerskih učiteljev, ki se čutč, da so možje, ki stojč na pravem mestu, možje napredka in izobraževanja.
Nič so ne boj, pri nas ne bodeš opešal zavoljo pomankanja podpore. Dobil bodeš še vse svoje stare prijatelje, katero užo od lanskega leta poznaš, dobil bodeš pa tudi mnogo novih prijateljev, ki te bodo z veseljem pozdravili, in pod svojo streho sprejeli. Podpirali te bodo možje slovenski, ki so uže kaj za narod storili, in bodo tudi tebe, kot šolski list radi podpirali, ker dobro vedo, da je le šola podlaga ljudske omike, učitelj pa se izmodrujo iz spisov dobrih šolskih časnikov. Podpirali te bodo prijatelji šolskega napredka, katerim si se užo lansko leto priljubil. Podpirali to pa bodo najbolje slovenski ljudski učitelji, katerim si tako potreben, kakor ribi voda. čas je, da smo si osnovali šolski list, katerega podlaga je: Napredek v duhu časa. Živi lepo mirno s svojimi sosedi; a če te bo pa kateri piknil ali nadlegoval, takrat pa si varuj svojo čast in svoje poštenjo in zavetni ga resnobno pa odločno. — In tako tedaj srečno potuj po krasni slovenski deželi, budi in uči svojo prijatelje, ki so te užo toliko časa pogrešali!	S. M.
Z Goriškega ‘2(i. maja. Naše učiteljsko izobrazevališče. — Srednja pot najboljša pot. — Ker sta so uže dva dopisnika „Soče“ na učiteljska izo-braževališča spravila, hočem tudi jaz svojo misel o tem razodeti, doržaje se pregovora, ki pravi, da „tretji pravo zadene/
Ne bi dosta grešil, če bi rekel, ka sta oba gg. dopisnika nekoliko prenapeta. Porvi so je deržal po mojem mnenji principa (če ga smem tako imenovati): malo truda, mnogo plače; pri drugem so pa prav lahko bere želja: naj bi bil učitelj le prav izobražen ter se trudil za blagor naroda, za plačo pa naj bi si glavo ne belil. No, da ni ena, ni druga misel nej prav jaka, to lahko vsak priznava, kajti kedor no dola, naj tudi ne je, kedor so pa trudi, jo tudi svojega plačila vreden. Vsakako pa je imel po mojoj misli drugi dopisnik v mnogih obzirih prav, kar pri porvem le malo ali nič no opazujemo. Prav je, ka se od učitelja terja, da jo vsestransko izobražen, kor drugače mu nej mogočo v svojem poklici vspešno delovati. Zato se pa tudi nikako no moromo ujemati s porvim dopisnikom, koji vidi nokako napako v tem, da se ima učit. izobraževališče na štiri lota razširiti, kar za toliko znanost, kolikoršna se pri maturi zahteva, nej nikakor preveč. Na jako slabi poti pa je drugi g. dopisnik, če misli, da bo uže vsestransko izobraženje učiteljevo kmeta pripravilo, da mu
bode plačo izboljšal. Kaj pa še! Da do tega pridemo, treba se še truditi leta in leta na polji izobraževanja priprostega ljudstva, in ko bo priprosti kmet sam znal ceniti omiko, takrat smemo reči, kaje izobražen. Do tedaj bode pa še dosti vodo odteklo. Pa boste rekli: če uže kmet ne, pride pa bolje omikani posestnik do tega spoznanja. Na to odgovarjam, ka bodo učitelj slabo stal, ako se bode na tega kaj zanašal; kajti ta še sam pojma nejma o omiki, ali pa v svojej prenapetosti, le bogatstvo spoznava kot pravi vir in so mu vse druge znanosti in vednosti le zgolj humbug. Ih kot tacega smatramo onega posestnika z Notranjskega, ki je b a j č (?) rekel: *Kaj bodo ti suierkovci!“ Da imajo pa učit. kandidatje po sedanjem učnem načertu dovolj dela, to so mi bode kot v tej stvari dobro podučenemu dovolilo. Nej moja naloga, da naštevam, kar se vse pri maturi terja. Zadostuje naj, da pride tu na versto več predmetov, nego na gimnaziji, če se uže baš tako obširno ne jeinljo. Posebno pa moro biti vsak slovenščino dobro zmožen, ker je slovenščina učni jezik. Zalibog! da se le še zmirom na kmetijstvo premalo pozornosti obrača. Kes je, daje na našem izobrašovališči kmetijstvo obligaten predmet, res je, da tam podučuje prof. Povše, ki je v tem prav strokovnik *), a kaj pomaga to, ko so mu odmerjene le pičle tri urice na teden in to samo za tretje leto. In baš to jo žalostno. Učitelj ima nalogo izobraževati priprosti narod, lzmej mladine, katero on podučuje, se pa velika večina posveti kmetskemu stanu. Kmetijstvo bi torej moralo biti oni predmet, v kojem naj bi se narodni učitelj vsaj v vseh oddelkih bavil. A kako mu je to pri sedajnih naredbah mogoče? Zarad tega bi bilo po mojem mnenji veliko pametneje, ako bi se one ure, ki so odmerjene za trigonometrijo, analitično geometrijo, logaritme i. t. d., pripustile kmetijstvu. Gospoda moja, ako se naš kmet ne nauči umniše gospodariti, priti mora v kratkem na beraško palico. Posebno pa velja to o vinorejstvu. Slabe letine, strašanski davek, in ponarejanje vina ona smertna mora, ki je začela v novejšem času našega gornika tlačiti, *to so faktorji, s kojimi treba računati, in proti katerim vsa trigonometrija, in kaj vem še vse kaj — nič ne izda.
Kakor se iz prejšnjega razvidi, irnč učit. kandidatje še precejšno nalogo in radi tega nikakor ne zasluži učit. izobraževališče, da bi se imenovalo „refugium peccatorum". Kedor hoče učit. kandidat postali, mora najmanje spodnjo gimnazijo ali realko doveršiti, ter se sprejemnemu izpitu podvreči. Kedor tega ne prestane, ali kedor nej še spodnje gimnazije ali realke doveršil, sprejmi! ga le kot slušatelja, in kot tak se mora podvreči konoc leta skušnji, pri kateroj pokaže, da je njegovo znanje uže tako, kakoršno se v četertej šoli zahteva, če ne, mora pa oditi. V štirih letih se pa potom za svoj poklic uže dovolj izobrazi. Zatorej nej prav, da dopisnik „Sočeu kandidate nekako zavida, ako imajo 100—150 gld. štipendije od vlade. Vprašam Vas, ali nejmajo tudi juristi in filozofi svojih štipendij, če uže od vlade ne, pa od družili dobrotnikov. Ker kandidatje nejmajo tacih blažili dobrotnikov, zato jim je pa vlada na pomoč prišla, spoznavši baš toliko potrebo ljudskih učiteljev, kolikoršno filozofov in juristov. Ljudski
*) To je pač istina.
Uredn.
učitelj postavlja omiki podlago; brez podlage vsako poslopje razpada. Sicer pa ima dopisnik jako slab pojem o učiteljstvu, ker misli, da bi moral baš naredni učitelj zadovoljen biti, s 400—500 gld, plilčo in moral, čakati boljših časov zaradi slabih letin in proobloženosti kmetov. Brez druzega se pa ž njim ujemam ka pravi: „Kodor ne more učit. izpita narediti, ta nej zmožen, takemu se dado berea: Prijatelj, hodi z bogom11. A če smem spominjati, bilo bi prav, ako smo vsakemu enako pravični. Sicer sem pa prepričan , da taki pretirani dopisi, bodi si od ene, ali druge strani, več skodujč, nego hasno. Tako se še onim dijakom, ki imo do učiteljstva kaj ljubezni, veselje jemlje do posvečevanja temu stanu.
Šolske novice in drobtine.
(^Učiteljsko društvo za slovenski Stajor.“) K dosedanjim poročilom o našem društvu imamo še sledeče dostavljati: V osnovalni odbor je bilo povabljenih okoli ‘25 učiteljev po raznih okrajih slovenskega Štajerja. Večina teh je vabilo sprejela. Posebna navdušenost za novo društvo razodevajo učitelji okoli Save in po savinjski dolini. Z veseljem so pa novo društvo tudi pozdravljali učitelji iz šmarskega, ptujskega, ormužkega okraja, iz mariborsko okolico i. t. d. Pri soji 21. maja so bili pričujoči razen ljutomerskih osn. odbornikov tudi 5 zunanji; zaradi oddaljenosti od Ljutomera so jih več nej moglo udeleževati. Došlo so pač pismene izjavo o dnevnem rodu in serčni pozdravi od 14 učiteljev. Pri tej seji so je sprejela pogodba z „Narodno tiskarno11 v Mariboru, po kateri bode vsaka številka (1 pola, 450 iztis.) „Slovenskega učitelja11 veljala ‘24 gld. Uredništvo, koleki, ekspedicija so še posebej računi. Društvo se bode najpervo trudilo, da bodo redno izdajalo svoj organ, katerega ureduje poseben odsek društvenega odbora, da bode ta organ kljubu mnogim zaprekam zadostoval opravičenim terjatvam sedanjega slovenskega učiteljstva. Ker je glasilo „Učitoljskoga društva za slovenski Staj er1, zavoljo tega bode o štajerskih razmerah največ govoril; pa tudi drugih slovenskih dežel no bodo zanemarjal. Tu naj še enkrat pravimo, da družabniki našega društva, in sicer pravi (štajerski učitelji) in podporni4 plačujo za društvo in list do konca t. I. samo po 2 gld. 50 kr. „Slo-venski učitelj" sam pa volja 2 gld. za letos.
(21. nemška učiteljska skupščina) je bila letos v Vratislavi ‘27., 28 in 29. maja. Štajerski deželni odbor jo podelil moj drugim 100 gl. popotuino k temu zboru tudi ljutomerskemu nadučitelju, ki je potoval z g. ltobič-em iz Ptuja, kojirau sta zložila okrajni šolski svet in občina 75 gld. v isti namen. V kratkem naj tu omenjamo poglavitnih momemtov tega zborovanja. Udeleževalo se je kacih 3000 učiteljev, največ, zna se, iz nemškega cesarstva. Nekaj učiteljev je bilo tudi z Avstrijskega in Ogerskoga. Oglasilo se je bilo baje še več učiteljev, a so jim noj hotelo vstopnic več pošiljati, boječ so, da bi se jih zbrala prevelika množica, katero bi bilo težko obsegati. To jo tudi omenjal predsednik lokalnega odbora, ko jo učitelje pozdravljal. 2(5. maja, dan p,od zborovanjem, je bil velik koncert v Schiessvverderskcm vertu, kjer jo tudi ogromna dvorana, v kojoj se je zborovalo. 0 5. popoldne so v tej dvorani deklice, belo oblečono, prav lopo telovadilo (mične rodne in lahke proste vajo). Vse polno ljudi) je gledalo; tudi so vse vaje prav okusno izpeljevalo; le učitelj je preokorno v svojem govoru žensko telovadstvo priporočeval. Ob 7. zvočer jo bilo predzborovanjo. Začetni Sturmov govor se mi nej preveč dopadal; grajal je v njem lansko skupščino v Hamburgu in užo naprej diktiral, v kacem smislu se mora govoriti. Sploh so nej z učitelji kaj dobro govorilo,
marveč nekako ostro se jim zapovedovalo. Za predsednika je bil nasvetovan (prav za prav uže izbran) šolski svetovalec Hoffamnn iz Hamburga, za njegovega 1. namostnika Sturm iz Vratislavo. Na dnevni red 1. zborovanja (‘27. m.) jo bilo postavljeno: 1) Kateri so potrebni pogoji za daljno srečno razvijanje nemškega narodnega šolstva, 2) poročilo o neki (!) prošnji na deržavni zbor zaradi deržavnih šolskih postav. (0 debatah in sklepih pri glavnem zborovanji hočemo še prihodnjič govoriti). 28. m. nej bilo glavnega zborovanja, marveč le razni govori v sekcijah. Še le 29.'jo bilo 2. glavno zborovanje. S skupščino je bilo v zvezi mnogo svečanostij in zabav, n. pr. koncert v uže omenjenem vertu, koncert v Elisabetni cerkvi, opera v mestnem teatru, igra (Minna von Barnhelm) v Lobeteatru itd. V saboto, 30. maja je bil izlet po železnici v lepo mesto Freiburg. Dotična železnica je učitelje brezplačno peljala. Tudi sicer jo bil učiteljem vstop povsod brezplačen ali pa po znižani ceni. Razstava učnih sredstev je Dila dosta zanimiva, in jo ponujala tudi marsikaj novega. Več ali manjc dobro so bili zastopani vsi predmetjo narodne in srednjo šolo. (Morebiti o priliki kaj obširnišo govorimo o tem), kakor tudi o šolstvu v Vratislavi.
(Za okrajna šolska nadzornika) sta imenovana g. Kuster, učitelj v Kranji za kranjski okraj in g Habjanič, ravnatelj dekliške šole v Mariboru, za mariborsko mosto.
(Izobraževalni točaj) za kranjske učitelje bode letos v Ljubljani od 24. avg. do 19. sept.
(Kmetijski tečaj) za štajerske in kranjske učitelje bode lotos baje v Gradei.
(Za Moravsko) jo poterjena postava, po kateri se morajo plačevati od zapuščin gotovi odstotki v šolsko blagajnico. Tudi za Terst, je taka postava.
(0 začasno nameščenih) učiteljskih službah je določil štajerski deželni šolski svet, da so morajo konec vsakega leta razpisati, in le takrat zopet začasno oddajati, ako nej prosilca, ki bi sc mogel definitivno imenovati.
(Za Primorsko) veljajo olajševalne določbo (§§. 31. i 32.) v postavi od 5. aprila 1872. o izpraševanji učiteljev še do novembra 1875.
(V Ljubljani) so imeli mestni učitelji 27 maja okrajno učiteljsko konferenoijo. Mej drugim je bil tudi pogovor o nemških knjigah za ljubljanske narodne šolo. Se ve, za slovensko Ljubljano in slovensko m 1 a d i n o , katora je ondi v veliki večini, je skerb za nemške knjig e najvažnejša! — Vsaj rekd ljubljanski učitelji, da so „dobri Slovenci". (! ?!)
(Celili 4G tednov) ima po §. 8. šolskega in učnega roda od 20. avg. in po novem opozorovanji štajerskega deželnega šolskega sveta šolsko leto trajati, torej na kmetih do 15. sept,, v mestih, kjer so srednje šole, do 15. avgusta, Terda določba!
(Zastran stališča okrajnih šolskih nadzornikov) v prihodnjo je deželni šolski svet na Štajerskem izdelal nove določbe. V kakošnem smislu pa? nam nej znano. Sicer ima v teh zadevah naučno ministerstvo odločilno besedo.
(„Izglodni učni načerti") se imajo na Štajerskem po mestih s 1. oktobrom, oziroma novembrom 1874, po deželnih učilnicah pa o veliki noči 1. 1876.vpeljati, ako se šola takrak začenja.
(Slobodnemu preseljevanju) kranjskih učiteljev v druge dežele so postavljene meje. Deželni šolski svet jo namreč določil, da se smejo učitelji le konec šolskega leta iz službe izpuščati, ako so svoj dekret novega nameščeiya do konec julija pri svojem okrajnem šolskem svetu vložili.
(Pripravljevalna razreda) za prejem učencev v učiteljsko iz-obraževališče se bosta b:\je lotos uže odperla pri moških učiteljiščih v Gradci in Mariboru. V ta tečnj se sprejmo dečki, ki so dobro dovršili narodno ali meščansko šolo in so po 14. let stari.
(Na Koroškem) bodo tudi letos 1 deželna učiteljska skpupščina.
(V Ljubljani; bode mesto — kakor se čuje — užo prihodnje šolsko leto nekoliko razredov nove 5razredno dekliško šole odperlo. Cas je; vsaj v nunskom samostanu jo tako vse prenatlačeno Novo poslopje za deško šolo bodo tudi kmalo dogotovljeno.
(Šola za orglarje) snuje v Ljubljani odbor duhovnikov, kateremu je načelnik dr. Jarec. G. Močnik bodo moral nazadnje vendar le upanje izgubiti, da bo mežnarstvo ali vsaj orglarstvo na vekoma vezalo učiteljstvo s cerkvijo.
(„Narodna šola — doržavna naprava11.) To nesrečno idejo so zdaj opustili cehi njeni roditelji v Znojmu, ki so bili ž njo dosti nepotrebnega hrupa v učiteljskih krogih po Avstriji napravili.
(0 učnih n ač e rtih) za narodno in meščansko se je poseben odbor na Dunaji posvetoval. Natančneje se jo izrazil samo o meščanskih šolah. Določbe o načertn za narodno šole je pripustil šolskim oblastnijam in učiteljem posameznih dežol.
(Na A vstrijskem), t. j. v Cislajtaniji je po najnovejših izkazih 14,769 narodnih šol s 25,269 učiteljev in 3.099,266 otrok. Izobražovališč za učitelje in učiteljice je bilo 59 s 3285 pitonicev in pitomk.
(l)morl) je g. Juri Arko, učitelj v Trebnem (na Kranjskem) star še le 34 let. Bil je prav dober slovenski učitelj. Škoda zanj! Nemila smert jo tudi pobrala Gustava Grossmanna, učitelja v Starimtergu pri Ložu. Bil je naroden mož, ki se je, služeč več let v Istri (v Ospu in Ricma-njih) jako potegoval za ravnopravnost našega naroda in bil priden dopisnik slovenskih novin. Tudi v šoli je bil na svojem mestu. Lahka mu zemljica!
(Osem mesecev) so že brez plačila učitelji v Kamniškem in še enem okraju na Kranjskem. To jo strašno!
(Vabilo.) Učitoljsko društvo za okraje Kozjo, Sevnica in Brežice bode imelo 2. julija t. 1. v Brežicah svojo skupščino, h katerej se č. udje uljudno vabijo.
(Vabilo.) Okrajno učiteljstvo šmarijsko ima 2. julija v Šraariji svoje mesečno zborovanje, h kateremu se uljudno vabi.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Učiteljska služba v Fravhajmu (okraj Maribor) s 550 gl. Učiteljska služba pri sv. Koku (okraj Rogatec) s 550 gld. in stan. Do konca janija na kraj. š. svet.
Na Kranjskem; Učiteljske službe: Radeče (okraj Radolica 400 gld.; sv. Peter pri Ljubljani (600 gld.), sv. Vid pri Ljubljani (600 gld.), sv. Juri pri Smarji (500 gld), sv. Kocijan (450 gld.), sv Jakob na Savi (400 gld.), Ig (600 gld.), Brezovica (500 gld.), Horjul (500 gld.), Sostro (500 gld.). Pri , vseh teh službah je prosto stanovanje. (Ti kraji so v ljubljanski okolici). Prošnja na krajne šolske svete pri priliki do 5—10. julija.
Pričujoča Številka nSlov. učitelja“ se je poslala tudi p. n. naročnikom lanskega „£/?.“ — 3. Številka pa se bode poslala samo onim, ki se bodo kot novi naročniki oglasili.
Popravek. Na stmai 6 (t. Stev. „Uč.“) v versti 12. od spodaj čitaj mesto raznega „važnega“. Na isti stremi v 10. versti od spodaj mesto „pervakov“ junakov, in na strani 14. v 26. versti od spodaj namesto Bela VI. „Bela IV"
Prošnja. 1. in 2. Številko lanskega „Učitelja" bi rad imel g. Lapajne v Ljutomeru. Kdor mu more z njima postreči, temu bode on prav hvaležen,
Lastništvo „Učiteljsko društvo za slov. Štajer“.
Za uredništvo odgovoren D. Lorene. — Tisek „Narodne tiskarne11 v Mariboru.