CHICAGO, ILL., PONDEUEK 1«. OKTOBRA (OCTOBER) 19!« ^ Neb., 15-okt. — Vlak Burlington, ki je bil na-m, farme rji, je danes njuno močjo trčil v tovorne »kih 12 imilj od tukaj. Po-,:dewt oseb je-bite nn metrih in grozno razmesarjenih enajst pa bolj ali manj , jn poškodovanih. Tet deti 80 stali na zadnji plot-lovorne kabuze, se je rešilo di so jsiskakali na tla, ko jkdali prihajajoči vlak. p<.H je nastala radi tega, ker i di tiru potrebnih luči in ii ugnali so bili zaueuiarje- mmViK'i so izključno far- ii Nfliraske. iajalec ni hotel UETI V DELO bivša KROJAŠKEGA POMOČNIKA. iii je samokres, streljal in fuolinom zapalil hišo. voprbutju postaja-jo " milostni." Ta obravnava, kakor tudi druge pred njfc* odkrijejo smešno far-ao, da je v tej deželi amatrati obtoženca nedolžnim, dokler ni ohmv jen. Obtoievalni oblasti je na raz-polago vae Čaa., ki z njegovo pomočjo in lafljivimi pripovedkami zoatrupujo javno mnenje in ga šuuva proti obtožencu. O bobni b-nem obtožencu ao pripovedovali pripovedke, od katerih obtoževaJ-na oblaat ni predložila polovice aodiiču, ki ao bile navadne izmišljotine, preračunjene, da vplivajo na bodoče porotnike. Razširili ao icjave, da je eden ali dni gi obtožencev pripravljen priznati. Ra. rame ae, da če je treba nekaj pri-znati, ao ae morala Izvršiti tudi hudodelstva. i Obravnava proti Billingsu ni bila dognana v aodnijski dvorani, ampak v časopisju. Spoznanje Hil-lmgsa krivim je bilo prlprsvlje. no od obtožerslne oblasti tsko do fcro, da si je obtoževalna oblast lahko dovolila priznati porot-kom, da ji primanjkuje dokazov, mejtem ko je pomožni državni pravdnik zahtevni, da od njega dobi izpoved, ki jo lahko proti drugim obtožencem izrabi kot dokaz. To ni nič drugega kot i/silje-vanje. M težko obsodim se hoče dohiti sredatvo proti obtožencem, a katerimi se hoče od obtoženca izsiliti priznanje za ceno, da se mu odpusti kazen. H tem apelom ns porotnike je ofctoževalna oblast Iz- rekla obsodbo nsd selmj. (Dalj* aa S. •«*••«. S. k*l««a> Berlin, 10. okt. — Rusi ao aopai ponovili ofenaivo sapadno od telite, toda liJalovlU it m nI mM napadi v Karpatih smo raokipi. rail gorski vrh I motreč, katerega too Ufnbill Bl. laptombra. avtobanditje ma d«lu. Sobota ja bila bogat dam aa roparja, Id sa voiljo v avto* mobilu. RtJMDNUAi Rumunci eo pričeli « prot iofenzlvo in avstro-nem-Ako prodiranje je ustavljeno na meji. Vsekakor so prišli Ruai na pomoč. Itukarešt poroča uradno, da so Rumunci raokupiral! dva vasi iu gorski vrb v obmejnih gorah Hedmngrnšks. Avstro-Nemci so ae ua nekaterih krajih umaknili v neredu s edino na sni točki s« Rumunci še umičejo. Berlin pri' znava v svojem sobotnem poroči* lu, ds so Rumuuei v ofenzivi bil-ru Vulkanskega prelates In ds so pridobil! tla ua gorskem, grebenu v tistem okolišu. Ns južni fronti ob Donavi se vrle ostri »p-tilerijski boji, V Dobrudži so Rumuuei odbili rispsd ns levem kri- (lORlftKOr Rim poroča, ds n s-preditjejo Kslijsul ns vseli tol-ksb osem milj dolge fronte us Krasu: čete generala Cadome napadajo drugo nvMro-ogrsko o-hrambo Črli. Ilfelbovlle avsMj' ske pozicije južno ml Vipsv%k* doline so |nnI neprestanim <*> gujem italijanskih topov. Italija-ui so osvojili zapadno sleme gore Peč ki k C in rila j se trudijo, da do-(m« vso goro v svojo pesi, Italijani so prodrli v l^okvleo in Hudi-log, kjer so naleteli us hud odpor j Avstrije! SO izpreoienlli ka-muile hiše v inlnjave a strojnimi liušksmi in strašim bilka rasas js jmi ccslab. Zadnje poročilo ia Ri. niš se glssi, ds so Italijani ras-legli Ul svoje pozicije do eeafe med Zsgrsdom in Preda/dno. Ns drugi strsiii javlja I Mina j. ds Je l»rv«tna sila italijanske ofenzive (Dslje na 2 str., 1. kol.) Obteago in okolica: V |M»ndeljek jasno in hlsdno, v t»rek dež in mrzlo. f t M Illinois Deloma oblačno iu de2 v južnem del« v |»ondeljek in to-rek. Wisconsin V torek nestanovitno in d«ž v iztočnem ddii Missouri Nestanovitno in dež v torek. t Okla: V torek deloma ohlsčno ln gorko TAvparatora zadnjih 24 ur v Ckteagit Najvišja «0. najnižjs M stopnje v uuV Malt on, , ka nikdar uprtih Jmtfil eeLiaOfpe dni. predne| sn»H rešil,i trpljenj*» 'r. Pngreb * jt vršil r terek PR< CI.ASILO Jesnlll nMki kssšl- mnogi ksder Jegulje jt porodna živelka, ki « na da zlepe ujeti. Lpvi jo kakor hočeš, uide ti lamed prstov, kadar misliš, da jo ima« čvrsto v • v I 8(ara reč je, da so tudi ljudje podobni jeguljama, jih lovit in kliče* ne obračun. Pol aejo in muaeje ee »»e vae ifečiof, samo de jim ui treba ns ravnost ti oči v oči odgovarjati >19 dejal v a, ki jim neljuba Karakteristično jeguljsuje je slasti doma pri ameriških advokatih, in aieer ue semo v i/trše van ju avojih trikov, ki so jim «ls fiovodnies v njihovem bu-»inessu. t cm vee Mi »***» ]tm) nesse, kadar naatopajo v javnem življenju na primer v pol Republikanski kandidat Hugjiee. pn poki vokat in biv^l sodnik, je krftšoče pooeebljenoet t* kih jeguljerjev. Kot kandidat ima nami** svoje sitnosti. Ker ie rasglsle svoje vr-liue» In jhmnlinnstl aa /»•dinjeuih držav, mora hoče*, noče*, obenem tudi poslušoti nos-proinike, ko mn naštevajo grobo tepublikanske stranko In — kar jp nsjnc prijetnejše - tudi niego- ve MM* grobo- ta kot kandidat «0 najvišjo politično ahiftbo v 2e-dlnjenih drševoh seveda ne emo »»resretl očitkom kajti tO M so rekle. ds prisnsvs oMlaae grehe; trga pe kandidat naravno ne ame storiti, če kole biti kendldot. ki upa na smsgo. • Največji medei na polltlšnl duši kandidata Uugbeaa je nedvom-iiu slučaj klobučartke organise-eije v Dan bury, alučaj, kateri še t.vori veliko poglavje v agodovini delevakega gibanja v Ameriki in obrnem poeebno poglavjieel ■I kake zeničljuto bi jih po-/avihal nos in jim obrnil te bi bU njegov odgovor! > Ig moMa bl jih £ telil saradi razialjenja njffSVe sodniške *e ai. Ampak — ids jjt same kandidat. tn med s?aOjaai bodi, med novadfeiaai ljudmi In brrrrr! p med dels vee more stopiti Kajti on koče tfti president Zedinjenih drier, free*** * ne imenoje en sam človek v sporazumi* s seas torn do aBgrti. temveč ga volijo nevedni gmeriški leml jani — in med temi je največ delaveev. On. bivŠŠ vrhovni sod- ima tudi some eden glas; drogi prijatelj, ki je merdf John fc Rockefeller, ni todi vreden nič več kot en som glea. lnetnvk klo-bučsrske tovorne v Denary, mu ne mort dati toliko {riasov. kolikor mu je on. Hughes, prisodil do lsrjev v tisti škandalozni razsod-bi, temveč ssmo en glas! . . . Ns drugi strsni je pred njim veliks množice ljudi. Mords jib je par tisoč in te je por tiaeč glesov. In kde ve, kdo je med temi per tiso čit Mogoče se tisti klobučarji t ln če nlae revno klobučarji, ao pe drugi delavei. ki čet i je s klobučarji. Pa pride vprašanje is por tiso* frf, par stotiaoč grl, is par miijonov grl: "Hej* keke je a tinto danbnrško afero! f|dfroverll" lli naj molči t Si mogoče! In Hughes odgovarja. Teda odgovor je tešok: Pomislite ne človeka, ki je ubil drugege čleveko iu gs pokopel v, svoji' kleti. Pa pride nepričakovana preiskave pe vei'letlh, ki odkrije koatnjok v k |f t i. Prokleti koatnjok! AH se ne av jo krivoe k» pojaennjo no vee načine, keko jr prišel kostn jok v Mett — Hughes ni več sodnik, toda sdvokst je še. Kot sdvokat ie pososl vas trike in je imel he-Wk*r jegulje. Ko jO llugbee ns-snoiail svojo kandidature, je kotel noetofeltt s doetojonatvom sodnika Ali kmalu jo uvtfel. do mors ofceem dostojonstvo na kljnke in ŠO poslu i it i advekotoktoa j#**Ue-ja. Jn kaj o4gof|jpc > Tjughee prati: MDanburški elu-Asj js prlšpl .v obliki priziva pred »vezno vrhovno sodišče, čegar člon sem bil tudi jas. Mi nismo e' Jj* SgggSEftE? .lodils aorets i uu Hove delnice roki PHdejo veeeli kl upajo, J prav dobro kupčij,, j seni. Dve družbi si«| sta itplalali s .„, . $6,000,000 na del, V septembru j<. delavske mezde t» n «uatu pa $3,MM2». j tembfu je bilo izplačano e»,n le I3.g88.l2y I Nove delnice I Trumbull Hteel ( Rubber Co. V mestu in okoli .,lflJ nove delavnice, ki l,odo i ne v teku enega leta. ■ novih tovarn bo 3000 atavbinakih ddavfl Trgovci imajo torej sc vesele dobre kupčiiej drn/.be i/javljaj,,, d« ' ' žene z naročili. Kaj pa delavci? •'odeti ». iu Stavka iz aimpatij« Bedford, Ind . 15. „kin2 Strojevodje, kurjači j„ VHj delavei v kamnolomih ho d da SSStsvkajo i/ s„r,„H( družbe nočejo pri/.,,, t i organizacije strojevodij! lomili Rloomingtona. Canton, O., 15. okt. ver A Weekks. bankirska v New York u. je k..p. I« tovarno United Steel J $16,000.000." Tvrdka hoč! še $4,000,000 za popravila, jeklafna opremi jen« z nejšimi htroji. zgodovini — ameriške justice. Slučsj danburških klobučarjev je bil ie tollkokrst opisan hi podčrtan a lie belimi črtami, da je gotovo snan tudi našim čiteteljem, zato gs ni trehs ponavljati. Tono- . ker je liro-tožence poroti. In po nošo« bilo sodišče bres no- Odgovor je. seveda telo opolael lu jfgnlj^st, ali ohoM| je, tudi grozno neroden. Hughes mul resnico. Ako vrhovno sodišče res- •♦odi, risna, ds ie nižji sodnik delal strogo po ceko-Ksj je po ns redilo nižje so-m slu« n "U-03", kAtera je potop! oskj parnik "Kspagni", ki kapitan toga par&na. potopila 6 parnikov ob se sdaj nahaja v obrežju tO. kraju, kjer je šminiš- -TEonl ali dlšče v dsnburškem slučaju? Tolmačilo je protltrustul sekon, ds je delsvyks unija tudi truat in vsled tega podrejene temu za ko-nu. Sam zakon pa tega nikjer ne pravi. Kongres, ki je *prej<4 pro-vlti in pdvderjati je pa treba.-daj t Hrust ni sekoii.je imel v misljh je bil sedanji ksndldet Hughes in čfno ns belem, ds velja te ro-tedej .vrhovni aednik, ki je a dru- kon le za trnste, ne pa aa delavnimi vrhovnimi sodniki vred v akf orgauikaeije. Napaka nišjega, t . t ., Wash in gt on u potrdil razmfllm nl-ismli^a Je torej bila ofdua in to 7!'.,? žjega sodišča, da morajo organi-'napako jf potrdilo tudi ,*flhovnn| imet- mh|IšČe. to mrsni klobučarji a svojim fr vse atvar ugodnosti, ki jih vživajo. pri naši jednoti. Zevornje ae v poljubno, kri; i mamo. 4 razrede in tri rssrede ko podpnhi. Rojaki, kiate S. N. P. J. in razrešeni, pa vzemite Mpite £ druao nedoHn Cesarju,v aedmi eeetl, v ___ a Bldg. Delavske rasm^re so tboljšale in delo-os lah kompanije le niso poai ^ jik jo Stala vadnja stavka, sate nam še vedno jemljejo tf tf* nju. wmk iude bft si stroške, ktetf"»o jim, titti'V skebl povzročili. './ Ko aem se vrnil tu sem iz Leadville, vidi se ml vae drugsče, kot pred mojim, odhodom. Nerod se probuja in hiti v organizacijo, kor vidi da v združenju je tnoč. Tudi po krajih, kjer prej niao hoteli nič slišati o 'organizaciji, prosijo zdoj za organizatorje, tako, de /e zd#j že v vsaki kempi linijsko postaja. Sešel sem SC tu z M. Livodt predsednikom 15. dlatrlktu iu ta ml je |K>vednl,' du jih je samo v ke#^£rfafeiivo»d en večer tri ^V.."'Organizacij«. P.slo-bliojf tUdI j^. druirih heniprtb. ko pojde |ako niflirej, bo v pnr It* ' SabvtM«.'' Tem potom ae iakreno za h vel ju- S a Vsem znancem in prijate-n, ki ao heju tolažili ob ialoat-ld url isgube najhlnega edinega ljubljenega sinčka Tončka, ktere-tegu smo dne 10. oktobre ob deveti uri dopoldne spremili k večne- ttc^xmebno pa se zahvaliva dečkovemu kumu in njegovi soprogi sa njnno pomoč in Ukesoifo so čutje. ■ v ; An|on Kaplan, oče, < Mary Kaplan, feati. Venons.Ill. okt. 11. — 1916. ■> • » ANGLIJA BO PUSTIU NA RliKE jem plačati vsled svoj«*ga bojkota sua kot lieli dsn. predbselvano škodo. lioghfs kot audpik ni Hughes gotovo ni takrat ude- zakonu, lemve* je a drugi lil, da b«. kdaj kandidiral ss pred- it sedulkaj NI mislil, ds se enkmt zagovarjati v jav radi tinte Vyiuosne raaaodbe. Mor »a k se kš da je bil cele tolik« aeumen. da « danburik. afrri. Hughes Mf» je mislil, ds bodo delavei kmalu dpik jf uaurptr|l previse kougre nosaIdli kakor je p«zaldl on me- ta lo id{j Se r.vija kot jegulje, ko goče ie drugi dan. ko |e bils *e- stoji roafoljee pre«l aftieHškim liečatena iumhU ilanhuršklh klobu- delevstvoai. čar jev. Ali vrag je, če človek kandidt* ra! — llughe« je Idi varen pre«l delavei. dokler je imel vbuko alu-ž bo na sodnem trenu v Washing-tonu, katera mu je bila zapisana dp smrti. Ali čim se mu jO zahotelo predsedništvs. je moral stopiti it Nvojegn visokega Irons doli med lisa utioge remljane, in kekor hilro je as aH pred sebe j prve mnoMeo delaveev. mu je priletelo nu uhv nepričakovano vprašanje t "llej, kandidat Hughes, kako esecih vse organizirano. SlUsI sem praviti, ia je jiekie HJ^ uri Trinidadu, pred kratkim sle« t^lo v »rak imr sjtperMemlfntov. ae ne ve. vi^clpa nisem, torej n^' vem, koliko je ua eeji govorici UuV ^ ' -g™ Posdr^v a-hcui čitsjeljfu) iu fl-tateljicaui dnevnika ProsVeta t * POPIgl. j f,Devid *i*riftif.i j - Tukaj smo vatanovill novo dni-Štvti "Hrebrna fti |0 pri- dni III i S. M. P. J. VrtukUum sa lavo!jeni sledeči: Joa Oeeer. Išos 3lf tralsenburg. C^Olo. je a tisto rasaodbo proti dsnbu^em - Pbročeval »t. Louia, Dl., 15. okt Triletnega Alfonzo uašll obglavljenega uaiB smetišču. Dečka so 4. oktobra. - A. J. .Magarian, njegovi razpisal $2,000 nagrade mn vrhe otroka. Oče bU otrok uimorjen iz undfri ker je dobil več grozilnih pin la K«« »tnaO Kampanja še ni pri kraja, dni pred časom, ki je ,l«l«č a ne more poslati obsodbe, izide v časnikih i pomožnega državnega tajni smislu katere je Billings i« da" je pripravljen primati v« stiti mu hočejo dosti eana, d stopi pred oči dolžnost, ki j< napram ljudstvu. V torek de jo Bilfngsn nu sodišče. U goVih ust ne pride prizuauj« pok trdi ponovno, dn j« ned Stvar je taka, du eelo mahu je z obsodbo, ker se je d lo, da So dokazi na ro/polaj odloži proglašen je obaodhet bote, da labko zagovornik pravijo potrebni material. I je .da je bila ml državnega dništva trditev, da hočfMthto priznati, navadim la/.. | Mila je llaž, ki naj le ne 'H či obaodbc nad Milling^ n. več da ttnji v ljudstvu zajiaO lu strupa proti ostalim obf eem. ki še le pridejo pred mm Nihče ne more-dvomiti, da obtožcvalna oblast zavedala, njeni dokazi šibki. Obravnava je dokazala. ( obtoženec pepolnoina hrets napram niašiui. s kjterj r ti gs/obtoževal na V" i* treba skozi iniciativ«, d* 1 VOJNA SE TRI LKTA1 \11iHteixjani, 15. ok|.';| J( HIMWV zniki so obvestili nizozemsko iVkf preiskovalne uidsnti M do, da vsnk kbruk napruin |# Mf>dniji in ssgoedpissna ed .slgoivl uradnika, C(lrznih.,re'Uiev f slbluje, ne radi tegs vee, fctOvK' ».. art JOi nega pol dolarja. Uarlaud je bil takrat t njim Ita je pebftgnif. S*l je k Maxwellovi na dotn. dn je posvari, naj uniči iu £rije orodje ca ponarejapje denarjfi Mary Matt weft j* bilu prvič po-ročena t xumoreem Milton Wrlgh-t»»n. ki je bil lpta 1«07 oba«jen na pat do deaet let ječe v drla vi O-bio radi ponarejniijo denarja Odalaiil je 4vnj *en Iti Maxell., va pravi, da je nrtff. £ verne o-biaati so mnenja, da>fie livi, le ne vedo, kje ae nahaja. Drttgi soprog Maxwellott je bU zamorec Jack Williams, alias Morris Engle, ki je sedet redi po na re {nitja denarja ln je bil vbit Iv rievelandu leta 15110. Z Maxwellom ae je Marv poro. čila v Pittabttrgha leta 1911. Maxwellova je presedela 90 dni v ohljski ječi, ko je bila aretira-tm a svojim drugim soprogom radi razvafca nja ponarejenega de-narja. .. Oblasti jti smatrajo xa nevarno , hudodelko. Tudi t uku j tir ju jo avtomobili ifo. MilV tneiu dne.vu ao bili im-vaieni trije de ki Dva dečka sta bila nn potu v. šoto. Tovorni av* tomobU Aeme-Evnns druibf jc vrgel leietnegn Mamice Vaucetu r biciklja na vogalu Pine m Michignu ulice. Vnnve je dobil poškodba nn trebuhu in drugod. Sandford Farrnbee se je zaletel 7. avtomobilom v llletnega Evans Mainan in v 12lctnegu Clarence Millerja. Nesreča se jc zgodila ua North Pennsylvania ulici. & Nobles villa,' Ind., IB. oktobra.' Prt' pOItlganju vogelnega kamna vesjejnnake eerkve, ae je zrušil o der. .\Vo4ru, Iti, je \\m /Muljem, ae je zbrnln radOvčdnn huio-žien, da vidi boljše ceremonije, Naenkrat je nngVmelo in oder ne je zrušit kakor oa, slivovim, visky, smotka Itd. Youngstown, 0. ARCHITECT 111 N. U liili tt, Ckletfo, kl jt Izdelal načrt zn gl. urad S. N. P. J. aa prluotoCa 8lo-4 vonetm u Izdelovanji atavblnaklh načrtov. Tbl. rrnnklln AMI m, NA DOMU AUHTIN JIW0JI NORTH SIDE STATE BANK noč*. wro> IMA KAPITALA IN REZERVE 1100,000.00 SLOVENCI, MfTM »OJAfl *0*QJM. Naročile se na dnevni "PROSVETA Najboljši slovenski daevnlk f Zd. drla rak. Uet prinaša 4**vnt debre, poda«#ve ftlanke, aevtee li *mm krti* *» Aaaerike, eplob eeUffa aveU, aanladve reamm kl aabavne Mve. Naretelaa staae m eeW leu H M, pal lito $U# aa Ed driave. U aarotoike iavea Sd. drlar, tefae«* Ukaade, ataae UPEAfiniTVO valje tpravaUlve A \\\\N\\N\\\N VWWVVW •MMNMI« t......M............................. JO?.B AMBRO. PREKUPČEVALEC M..................Ml.............* MOJA M1IITM*' Tm—I mlifUi »w)H» * |*H41- KMUIJ. No k »ki »to čevljrv visoki skali pole« r*ke sloji ar dandanes souiosten očetov fioiičiškanov Upa eerkev. posvojena *v. Lenartu. je zidana v gotskem slogu in svesapa s aaiaootsnom. V osad-ju eerkve iu samostana se razprostira krasen vrt, zasajen po večini s v i trnku trto. Ul tu so nudi seta Icu lep razgled Globoko v strugi toče reka mirno in tiho, kakor di bi ae bala moliti kraj. kateri bi moral biti poevečen aamo molitvi. Dnom obrežje reke je pa zaraščeno s hrastovi« gozdom, ix kfterega glada bel gradič. Vse pa obdaja vedno nekak nedeljski mir. Bito je ,v začetku ftestnsjstega stoletja, ko je vršila naša povest. Hamostan a svojo strmo pečino ol> reki je tvoril dal »črtnega obzidja, ki je oklepal mesto v polnkrogn. Dragi pOlnkrag obriti fr mo pa tvorile naravne pečine ob roki, Brod je vozil po reki in prevažal, ljudi, živino ln drage tovore, ki so bili namenjeni v mesto sli dalje. Kakor je mesto spremenilo jr tekn času svojo ob-liko, tako je ostal samostan enak do dandanes. Rs zlika je le ta, da takrat je bilo v rokah samostana iivljenje marsikaterega Človeka. V šestnajstem stoletju je dosegla aerkven« orgrtnl-zscija svoj višek. Politična oblast js blip v rokah cerkve, kralji eesarji in plemetvo je pa bilo od, visno od nje. Težko js nosH marsikateri pleme-uitaš to odvisnost in radostno js posdrsvil Lutro-vo reformacijsko vero, ko js fačela dobfvati ti« na Slovenskem. Slovensko plepstvo ss js prvo oprijelo novr vere, sa Um js prišlo meščanstvo ia nato pod pritiskom gradov Is kmečki sloji. Plemstvo js sprejelo Lutrove vero. ker je bilo sito rimsko-katoliškega goepodstve ki ker se um je obetalo premoženje cerkva in samostanov. In kjer je bil gospod, tsm je morsl biti tndi pdoložnik. to ji' kmet. iu silili s« jih. da so hodili poslušst prrdl-kante v grajska kapelo. Meščani so tedaj imeli avoje svolmdščlnr in so bili še najbolj svobodni. Cerkev jr bila gospod nsd njimi, vendsr jim rerkev ni mogla tsko hitu. do *ivegM kskor kmetom. In o tek sr lshko re-čr, ds so sprcjemsli novo vero šc najbolj ii prepričanj«. I/ i ur« I vsrh narndo« je trpel naš ipbivensM največ. Vsakih pir let so bili turški rfsvali. ki so mu požgali domov ja In mu odpeljali večkrsj svojce v Mižuost, mt sam je ps moral brsnili sebe in grad in braniti s svojim hrbtom druge nemške pokrajine, ki so sc mirno razvijalo v poljedelstvu In nbvtiiiji. (Je on sam, ubogi slnvemtk.i kmet. je moral stati lis braniku, in ako mi^ jr U>di cesar poslal kakih tisof vojakov ns poot«č,-da branijo K njimi vred Vzhodno msrko, bili sa mu ti vojaki ie v nadlego, ker so bili svojat najmonjr vrste. Poleg tegs jc mural kmet hienjetl vero Du-hovščlns iu samostani, namesto, df bi inn bili v verski isgled, so bili ftc ,v pohujšanje. V vsi ti blodnji je iskal iabods iu sr začel .»prijemati ve rs, kat ro ao preganjali lutcranci in saniostsnl — vere pr< krščevslesv. / njo le hotel doseči to v teoriji, kar h mu jc ponesrečilo v kmečkih uporih v praksi* • e o Ns reki, ns majhni planoti pod samostanom, je atnla koča Tomala. BU je le par lat vdovee ln Jc sf.mvnl v koči aam s sedemnajstletno hčerko M .t »Jan ico 4u s par let starejšim altiom AlMotn. Sin jc znsl brsti in pisati, kar jc bila za tisti čaa .velika redkost. Stori gvardjan amnostana i Imenom Polikarp, je naučil fanta, ko je bU As mlad, branja in pisanja, hoteč ga vzgojiti zn redovni stan. Ali Tome* ni hotel o tem nič ilUUti. Stari gvardjsn jc umrl .ln na njegovo mesto js prtycl mladi peter lepega ehraza in kndili, Črnih oči s imenom Apirldijon. Aleš js pomagal očstu na dnini v. samostanu ln drugod in Toinal seje le dogovoril s nskim cehovskim mojstrom, da vzams sina v učenja, tfudi novi gvardjan js hotel pridobiti Tomaža, da bi dni sina v samostan, ali slednji se je naamejal iii dcjsl uljudno — kskor vselej — da ns. Za smehom sc je ps skrivala vsa skrivnost kakor bl hold reči "Ve dam ga vam, ker poznam vaše šiv ■IJenje." Na dvorišču, kjer sta pomivala sods, js vprašal Tomsž Aleša. "Ali bi hotel iti *a frenčllkans v samostan f" "Jsr - med tr ljudi*" Nikoli! je dejal ml- Initio siu in prevalil sod. Ua je iztekla voda iz njega Tmnal je bil vesel »inovr odločnosti in *s-dov.djen amehljaj mu je plaval na obt-azu. "Jaz šc rti legli nc bi hntel biti v aumoatauu," je dejal slad in |m»I(mx«| u« hlapca, ki je napajal konja pri k<»ntn na dvorišču. "Vem sa njegov« načrte in prekrižam mu Jih," je mlgovoril Aleš in auull a nogo pomiti sis I, da ae je prevalil iu i stavil šele pri aiiiu. ' , "Tiho!" siknil je TomSŠ. tM samostana ae je bližal debeli esmuetauski kuhar Mstevi "Knlaj greste pe novega t" jr zahroprl a dr. brlim glasom proti TomaJtt. , , . s "V par dneh menda," odgovori alednji, ko jr ošrmsl svoj premočeni predpasnik. " Pripovedujejo, da jr leto« jako dobra kapljica ua Stirskem," jr pripomnil kuhar, cmokuil z jesikoot in ndrarsl ft» dvorišče. "Prišrl kodo čas, ku Imdeie marčnega pili." s*godrnja! jr Aleš za njim Marčno vin« se je haeuuvalo » arednjotn veku, dolenjsko vino ovičrk Ali a drugo Iteoedo vluo h Marke. HnmoaUni so imrli *v«je vinograde v Vipavi ki na Atajerak »Ul Na samostanskem kodni k u •» je o*laetl avo-k! je klloal redovnike k obedu. Toma* In •m sla prenehala a delom, in ae odpravilo aoHMifttanskcga dv*ro »»roti evoji koči. Ko sta pri ila po kamnitih »topoirak na oberftjr reke. K vprašal očr i na akrimo: "Ali asords veš ru kakšne njegove noerto?" "Ne," js odgovoril sin odločne in girdal pi> reki. "Ali ne bi mogli odtod kam drugam, v dru go mgoto?" "Kaj si neumenzastokal je stari "Meščan htm io torej pro»t, aH nuj grem mari kot tločan ija kmete"' "NI potreba, toda lakko gremo v drugo mesto; trije smo in bi ee Ic preživeli." "Kaj neki ima sin zoper samoatou?" ss jc vprašal oče sina skrbno; "Ali morda veš Aleš je ostal v veš), se obrnil proti ognjišču in jo vprašal; "Je H bil on zopet tukaj?" Sestra ae je sramežljivo sklonila nad ogenj in iz njenih oči ata padli dve debsU solzi "Ne jokaj!" jo js tolažil brat. in jo pogta-dU po laseh. "Saj greva kmalu od tnkaj. la ako oče noče iti, tedaj greva sama. Poprej mu pa še poplačam, ker js tebe razialU." Ker sta v detinskik letih iagnbila mater, sta se Alsl in Marjanea toliko bolj ljubila. "Ns stori mu nič žalega!" ga js prosila kako- Ako pride še enkrat, povem očetu in tedaj Držal se bom krog kile vedno." Po t^k besedah je odpri vrata v izbo in pri sede! očetu nasproti ca mizo. Molče sta zajemala nekaj čaaa. (Bsi js pgr-krat skrbno potfledal sina, Wto pa Hpftjsvorilt "f'er. par dni gremo po vino, grsš tndi ti a nnmi ako bo giardijšm zahteval!" , "Ne!" i odgovoril trdo. "Ptrrijto pa, 4* tega ni treba zahtevati od nuns!" "Ne smemo ss jim umerjati. Ale*, ksr le imajo moč v rokah. Kaj jim morsl. ako to vrtajo v ječ« io eežgejo pod obtožbo, da al eopernikt Ali se Is spominjal kolesa na trsiu av. Katarina! Starega Damijana si poznal: delal js rad. pridan js bil, ali snlcrst je nekaj rekel in je šel pod kolo Pamet, sinko, pamet!" Nsltel mu je Sc eeld vrsto žrtev, katere je sam poznal sli ps slišal o njih od očeta. Al ci ga je poslušal iu I z pre videl, da ima očr pfcolnoma prav. » . V vrtni lopi, v senri vinakr trtri je sede! gvardjsn Sptridijon in gledal tis kočo v vznožju ob roki." Mladega moram sprsviti s pota. ker , čitoljics Zora sumi nekaj, f'util sem, kako me je jezno pogle- — *" dal. Poleni mi je pa odprta pot . . ." Tuko je mrmral ftpiridijoti in si mencal roki. izmeta)! samostanski življenja Tomaža Križa ja. Povest. Spisal Jsalp so IZ Dva dni sa tem Idapci vodo iz velikih 'Čolnov, najožili pravic sode,privezali v ozadju majhen čplnič, kateremu so rekli "InpinV." in odrinili pn rčki navzdol. To-maž je tudi šel z njimi, Aleš se je pa čudil, ds gvardjsn ni zahteval njega/ Dva dni in dvs noči jn plaval veliki samo-stauski čoln do izliva v Savo. Tam so vedno stali veliki sp|svi,.t»f1oleni z vinom in drugo stvarjo. Nekateri ho bili namenjeni naprej po Savi, drugi pa navzgor. Na ohretju je stala gostilna iu lam ss je pilo navadim noč in dan. Najemali so živino in ljudi, ds so vlekli splpvc po 4svi nay fgtt, ali'pa so barantali in prekladali blago h splava na splav ali ,v čolne. Cest ni bilo dobrih in trgovski promet je bil iskljpČno po rekah. Ko se je bližal samostanski čoln ustju rske, ss je le čulo petje čolnarjev is gostilns Peli so ponavadi Čolnarsko pesem, katera se js ohranila do današnjega dne: ' \ fui • f > f, »i • i Čolnar pa ima to moč, da ga pije celo noč. Za postelj mu pride vse pran, pa naj bo klop ali stou. v ^ »• i t~x' Čoln je plaval proti 'najbllšnjemu /splavu. Hlapec, stoječ na rilcu čolna, js ssklieal moiht na splavu, ki js bil nastavljen menda sa stcfcžo; "Na katerem spla^'u je vino sa samostan s?. Lenarta?" Mož na splavu je počaal odprl oči, pogledal zaapano proti čolnu, krog usten piu k rnigrnl nagsjit m*h:\°'l *Cr ~ ' ' W "Ne vstw.!jfti mojem splavu ga nI." Nato jc fopst tkpH ' i ; /' "«ildtč!-> ia^lal hUM.ki mati ds ss ga hoče vleči ia nos. "Povsj če ne, ti 'poženem kroglo v glavo"1 Pri teh b*ss4ah js pobrsl iz čol-ns težko puško kremenko. Tedaj je pe oni skodli kskor msček sa sod in v trenotku nameril dvocevno pištolo v his pes. "Streljaj sedsj, streljaj, ti kopuuček samo-stauski! Ako se približaš mojemu splavi, ti pože-t.rui obe kroirli v glavo." Hlsper je dvignil pufiko. imla priskočili sn drugi in umu*, iztrgali iz rok. "Ne vidiš li, koliko jih jet" so ga svarili m pokarali proti gostilni. Oodrnjaje ar jr vdal in še zs pretil s iie-djo proti opemu. £ (Nadaljevanje). f" Največji ženski ideal mu je lenska isobrslsnost, a sam saksja I navadni mlinarici!'' ; r.<* "Bog ve, še jo rca," je omenila Ivanka skoro aamn sane . . - Ko sto sedela Križaj in Strel ti-atega dne pri vsčorji. se je držal Strel ves čas nekoliko na smafc-Vse, kar ja govoril, se mu je zde to smešno, dasi ae jc videlo Krila, ju vaakdanje, banalno. "Kaj imal nocoj, sa boga. da ae no nehal smejati? Kar nervos nega me delal." je opomnil Križaj. "Prijatelj, ne zameri, je odgovoril Strel. "Toda videl sem <14-nes nekaj, kar me je spravilo v dobro voljo. "In kaj bi tp bilo?" "(Hej. popoldne po ioli sem lel nekoliko na izprekod. Ko pvidsfc čez most tja do prvih njiv. začuden obstojim. Po njivi, kjer je ra-*el .krompir, je kodil kmet s ko-«sm v roW tor — "Kaj dslals. bčs?^,gaivpralam. — "Žito sejem." — "*ito med krompir? Saj m bo krompir zadušil!" r- "JOč ns ds.Hto srasls vile kot krompir." - "Pa ga bo prej sadušil kot bo srsatlo " Kl mi odgovoril nilesar vsč. se-jal je dalje m se ni zmenil aamm Kaj asm battel, pustU sem gt m odšel ••• "Kaj hočeš s tem?" je vpralal Križaj ssteglo. "Ne sej žito. kjer raste krom pir!" «ATi si zloben. Strel! Nsksj si lz,v»del, ps govoriš v psrabolsk. Včasi si bil bolj jasen. "£ danes nočem biti. Toda u-nti je povedala 651 HpBp^l Križaj je raznmel.. »i ".loj, Strel, včasi;si bil bolj duhovit. To primers zelo šcpal" 1« zaksj še vednO takšen pesimist? ša skrb bi bila, ds bi se potem napravili popolni načrti, kaj naj se poučuje in kako naj ae pouču- "Kdo bi pa poučeval? Naše u-1 čitcljstvo je le itak preveč upre-ženo in si mora pri tek sramotnik ''d* j doina in blaiiee inn. Križaj jc še atopil v |,iv, ' poslovil ml Marice Itiij dn ko mu ic , v a- , . , ^^"a roko mu m |»ogledala v „!„,, |,1(I(., je šc nekaj povetlati, tofia plačah iskati poatranakega zasluž- ho tiile okoli, zalo j» j,. V.J ka, da nima nikdar proste ure. lahko noč ter odšel Zastonj nc bi mogli delati, a kje Majde -h j«- sin-cmil vzeti, ds bi se plsčsli?" jc dcjsl kjer sta »e poslovila. Majde. \h ovinku, kjer sc „ "Prepričan sem, da M se vsak Polaju, je Križaj zop,-t „llMa| kJ kor ono prvo nedeljo, ko ata bil« t Strelom v mlinu. Gledal jc ^ liko v časa tja učitelj izprva rad žrtvoval bres-pUčno, sko iz drugega vzroka. vsaj spričo tega, da bi Ijudatvo vendar priilo ds sposnauja, koliko je vrojon dober učitelj tor bi potem ssmo snpo zaprlo onim, ki mo ne privoščijo koščka suhe skorje. Pa ns aamo \i tega vsro-ka, pač pa tudi ie veliko vsi is ljubssni do te svete stvsri, iz lju-bsznt do svojega naroda, bi vaak to štasfl radovoljno in z veseljem, gaj bi mu bili lepi uspshi najlepše pUkMlo. — Toda jas ns mislim, 4» nptf hI to poučevalo samo uči-tajjstvo, k temu bi se morali pri tajRRili todi drugi sloji, tudi naše uradniltvo, ki bi predavalo o svojih strokak. Tako bi ae res počasi približali dobi, ki bi nsm rodi-lnnvf#odiiega, samostojnega kme-■pilft ' "Mol kje smo še do tega! Tsda prtv Imaš, obupati ne smemo, začeti je treba! Po malem za-četi, ničesar se ss ustrašiti ! A nekaj js traba takoj ukreniti. Po ssojik mislih ne veljs, ds bi se ksr MKM naenkrat sklical kjs kak shod ter bi privlekli tja nepripravljenega kmeta. To bi imelo malo uspeha. Najprej moramo posameznike pripraviti, po Itiri, po pet jih skli- proti kostanjem, -- B,,j'*nil i luč Jr svetila aamo iz sobe. Zun|j jc bilo vse tiho iu mirno. <)d nedelje, ko je šel pr.vič v Rrii,> ni bil več pri Poiaju. A s.s|aj je hiimraa navdala niael, rla atopil vendar enkrat tja gori. p^ mislil je nekoliko, pogledal po Sti proti trgu. a v tistem hipu * je Šc obrnil ter krenil proti Pol*, jevini. ^ Ka je prišel pre 1 s1avl1 w'm NC ^»jj^jM-nedeljo nsj jih pride nekaj, iiv ko uiogrede so se dovršile te predpriprave, 'Razumem, ra/u.....u,^H potem skličiino skupen shod. ki komisija morda ali kai enskoia. mu gotovo ne bodo izostale dobre T«M,» k«J delate, k«| poalediee " 'hodite, da vas ni na izpregled?" . . . .. ,, . . ... V tistem hipu je pogledala Mi- "Res jc, kar praviš,' je potrdil ASShh Križaj. "Pametna misel. Tr>da se- ka km« daj nastotic vprašanje, kdo naj.tc ljudi pripravi, da pridejo k lak Nič M ti ne rekeih-ftko ne bi kodil šnemu pouku in kje^.hi se 'la vr-v šolo k Alajdelu. Nehvaležen iiče-^šil?" - nee sU" . j "ktr Sf tiče prostorov, so moji Siri&l.jc skomignil z rameni. itak vedno na razpolaganje," jc "Pustimo to," je dejal. "Mo- dejal Majde, "dasi m. nekoliko ml rok,'Toda boljši ao še saradi te-*a, ker so np samem m takšnih se-štankov tako hitso pe opazijo nepoklicani ljudje. Kar sc tiče p* vega, bi prevzel nekoliko jaz sam, nekoliko bi pa storila vidva s Strelom." /'"Strel? Hiu, poskusimo! Ako bi jss Žc aam poznal ljudi naokoli, Iii me-kaj takšnega nič ne skrbelo. Toda npam, da pojde Strel vfcaj s menoj, ako ne drugega." "Nekaj konkretnega ' sva ven-dar danes sklsnilo," jc dejal Majde gadovol joo. "Sedaj pa moral valjati s menoj. Marici sem naročij Že prej, da pripravi. Potem ts pa kispse potegne do mostu. — ga poboljševalcev sveta se jo t% di, žc prdlvalS. # to ja. Ja s fetu moramo računati. Is Mita se nc ds napraviti pllčsl !" — v m t . ' Križaj js bjl skoro ,vssk dan v mtytiu pri Msjdetu. Po končanih uraU ja Jcrsnli tja doli V in se je vrplil pozno zvečer. VČSsl js celo Sam prespal, ako se je samudii predolgo. Z Majdetom ata imela dolge, zaupne fci važne rasgov^-re. Našla at* ss bils dva človeka, oba idealna, oba delavna In tuv-dulena za vse lepo. Dostikrat Me je pridrniil tudi Strel, poslnšal ju pritrjeval ali pa majal s glavo. '{Očudujsm vaju," je rekel navadno, ko sts kaj sklenila, "toda hvaležnosti si ne hosts pridobila s torn." | Vlasi pa je-dsjgl: "Joj. kakšna sta še! Člov ek bi mislil, da ata pravkar prsd maturo P' i^lL^TJ^l^J^ ^ "Dvakrat ssm šla mimo, £££ SŠmTJI ds id ^di -na niti opszils me nista." nn^nastoml aklivm^kajfasn l^.l1 »"»Podlčna MarieS?" on nastopal aktivno, kadar« bodel^ ^^.KiiHl 4,A1I mi„ da sem vaa videl, tods bili so ion tl^ccrjvnlni pomenki, ds nisem uiti utegnil pogledati za vsmi." "Saj tudi ni treba," se Je talila ons. 'Ni trebs," je dcjsl tiho in skoro mehko. "A kdo bi ne gledal za vami. Maries?" Prosim, potrpi nekoliko, da pogle- ,M«ka komaj vidna senca, ki jf ti-dam ,v mlin." — V tem ko se je rfan ni bilo.^H Majds mudil v mlinu, je prišla h Križa ju Marica, ki je začels na-pravljati na mlso. ^ "Danes Sta pa bila poaebno zatopljena v svoje risgovore," je dejala. ' treba. Toda vsak takle^t poizkus so> isjaloviL Nekega; večera sta,bils sopet Majde in Križaj ss. mg pod lipe. To js torej jasno, da moramo ngjprtj pridobiti ssse našega kmSts," je govoril Majda. "Nale Šole ne morejo storiti vtegs. dssi lens v Mobo, Prišla je bila navzdol t>o stopnicah in ni videla, kdo jf prišel. / "Sein stopi in postreži tro>[VH du," jc dejal Polaj. "Jaz poglr-dam še v klet ..." Križaj je vstal ter ji stopii nasproti. "Dober večer, gospodična!" Milena jc prebledela. Nje desnica sc jc rahlo tresla, to je čutil Križaj, ko jo jc za hipce podrial v avoji. "Nič vas ni.k nam," je dejala, "in šc danes tako pozno "Časa ni, gospodična, vedno dovolj nujnega opravila," je oaj, Razmere sahtevaK da aa- I n.olknll je. Ma,detove stopi- W Pr,;;' / kakor U ■V t«'" ri w čp#m Pt*' njih. Tu bi bila najbolj- q> ao gs tisti hip zaslišale ua pr- prisCdd. Milcu.jnMnol« ' 1 __ lačna ia vaskotnlenska tuedavanja, ki sku. bi se raztezala na vhh vprašanja, VPudvuaj ar. Marica. ir«»apadaridia, politična in druga, sva/' je klical le od daleč. In ,Marira je stekla v hišo. rde ča v obraz kakor pirh. —- lu nii teh predavanjih bi morali kmeta prepričati, kako so potrebne šole, bi ga morali pri vent i do tega, da bi naa sam prisilil, naj se nekaj ukrene ss nadoljno izobra-«bo njegovih sinov in bčero. ki ao ie ispoluili 1judak