list slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian daily < in the United Slates:*
Issued every day except Sunday* and Legal Holidays. S0,000 Readers g
TELEFON: 287« CORTLAlfDT.
Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y, under the Act of CongTces of March 3, 18^.
TELEFON: 4687 CORTLANDT
NO. «5. — STEV 66
NHW YORK, TUESDAY, MARCH 19, 1918. — TOREK, 19. MARCA, 1918.
VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI.
Italija in Jugoslovanski Odbor
nnn
ITA1.ua hoče baje opustiti svoje imperia
USTIČKE TEŽNJE TER PRIZNATI PRAVICE PO SAME2NIM SLOVANSKIM NARODOM V AVSTRI JI. — ONA SE ZAVZEMA ZA USTVARJENJE FEDE RACIJE, KI BI BILA MOGOČEN JEZ PROTI PAN GERMANIZMU. — DELOVANJE NAČELNIKA JU GOSLOVAN8KEGA ODBORA, Dr. ANTE TRUMBI ČA — DEJANSKA RAZDELITEV OZEMLJA NAJ SI VR6I PO KONČANI VOJNI. — V KRATKEM SE BC VR6IL V RIMU POMEMBEN SESTANEK.
-OOO——
PiAe: John p. Bass.
-uoo—
Trn* tran«>atb4i ttted »irh (V f*>st ma»u>r fit NV» Y.«rk. N Y March 19. li>18 a« roqnlrt*) by the Art at October «, 1917.
Rim, l*. marca. — IK>£«*iki največje važnosti so st razvili v Kjtdiijem <Hmi v političnem življenju Italijo.
Mo^m-iio Ribanje, kuj« ^a cilj je opustitev vseh impe rutliHitetiik vojnih eiljev ♦ strani Italije i«*r priznanje na-r<*inih p m vir vwm zatiranim narodom, nara^'n z vsakim <1n«*m.
Ne-iWa pn Kobaridu j«* dovt-dla do prebujenja javne
Vesfj.
• iihanj«* je bilo na delu izven vladne administraeije t^i j« j»ri«Vl«» -daj vl«*»"i t odi vlado sumo v svoj krog*.
V	ituljansk« m sfiiaru in poslanski zbornici ter liada-ljf i udi v privatnih krofih s«> imenovali velik komitej. H
ho pogajali s slovanskimi narodi v Avstroojjjrski.
(><lbor podpirajo v>«' |x»liti<'*n<4 stranke izven ofiek-lnili s« k'ia I isto v.
Predsednik izvi>evalne^a komiteja te organizacije, Simior Torre, je ravnokar podpisal v Londonu dogovor ? voditeljem Jugoslovanov Trumbieem.
V	tem dogovoru se določa principije za trajno in prijateljsko zvezo ter uravnavo teritorialnih zahtev med Italijo in» Jugoslovani.
Sigiior Torre mi ji' v nekem pogovoru povedal, da se v tem dogovoru priznava pravico narodnosti kot temelj katerekoli teritorialne prevreditve, ki naj hi se izvršila v bodočnosti. ' ■
Kekcl je, da v dogovoru Italija priznava enotnost Ju-KOHlovanov in njih pravico vstanoviti svojo lastno državo, soglasno s principi j i, ugotovljenimi v deklaraciji na Kr-fu, katero je podpisal Mr. Trumbic za »Tugoslovaue tei Nikola I'aŠie za srbsko vlado.
J'otom teh dveh dogovorov se priznava enotnost Srbije z Jugoslovani.
Dejansko razdelitev ozemlja so na pameten način preložili za eas po končani vojni, vendar pa so ugodili principu pravice manjših, to je Italjanov v slovanskih o-krajih ter Slovanov v italjanskih.
Jugoslovani priznavajo pravice Italije, da se slednja polasti avstrijskega ozemlja, kjer so Italjani v večini.
.fjihko rečem, da daje pogodba Jugoslovanom sporno ozemlje Dalmacije, kjer lwxio varovane pravice laSkc manjšine.
Ta sestanek v Londonu je bil le predhodnik večje ga sestanka v Rimu. ki se l*o vršil pričet kom naslednje
ga ineseea.
Na tem sestanku bodo zastopani odbori Čchoslova kov, Jugoslovanov, Poljakov in Humiuicev Avstroogrsk« v zvezi s komiteji Anglije, Francije, Italije in Srbije it cilj tega kongresa bo vstvaljenje lige vseh zatiranih na iNMln«»sn Avstroogrske, da delujejo skupno za neodvis nost in končno federacijo teh slovanskih držav.
Najti je celo znamenja, da to gibanje podpirajo za vozniško vlade.
Da bo imel dogovor med Italjani in Slovani gled« vzhodne Jadranske obali važne posledice, je razvidno i: dejstva, da je dobila italjanska zunanja politika naenkrat brezprimeren protineraški značaj in sicer. vsleV namena, da se v stvari federacijo slovanskih držav, ki na. bi nadomestila avstroogrsko monarhijo.
\* zvezi z Italijo bi bila ta federacija mogočen je; proti i»angermanstvu. Propagando sovraštva proti Ju goslovanom, katera se je širila v Italiji, so vodili pred vsem germanofili.
Z mednarodnega stališča pa omogočuje ta dogovoi prvič resnično rešitev avstroogrskega problema, kajt prosta Češka in proste jugoslovanske države ki bi stopi le v krog demokracij, bi izločile stalno nevarnost velik« monarhične države srednjeveškega ustroja ter vazalk* Nemčije kot je danes Avstroogrska.
Dasiravno se morda misli, da ima to gibanje očivid no le malo neposrednih ujtanj za uspeh, vendar lahko re čem, da je to gibanje prvi materialni znak triumfa glav nih izjav predsednika Wilsona glede javne vesti narod; zavezniških držav.
Vsled tega je največje važnosti, da Združene državi pazno zasledujejo to gibanje.
Važno je slednje nadalje ,ker kaže tendenco izloee nja imperializma iz vlad zavezniških dežel. Ta imperia lizem je bil namreč glavni vzrok pomanjkanja enotnost | med zaveznik.
Nadaljepa navdušuje narode in iih p i! z vecjin upanjem vtoMRdo zmago demokratičnih pi cipijev.
Proti Moskvi.
-ooo-
I Boj s podmorskim čolnom.
OOO-
! VELIK PODMORSKI ČOLN JE NAPADEL AMERI-5KO TOVORNO LADJO. — NEMŠKI PODMORSKI I ČOLN SE JE NAGLO POTOPIL VSLED OGNJA. — POSADKA MISLI, DA SE JE PODMORSKI ČOLN ] POTOPIL. — LADJA JE BILA NA POTU TRIKRAT
NAPADENA. -ooo-
True transition tiled with the post master at NVw York. N. Y on March 1!>, 1018 as required by the Act of October 6. lt>17.
Atlantsko pristanišče, 18. marca. — Velikanski podmorski čoln. o katerem se je poročalo, da se gradi v Nemčiji. operira v Atlantiku, kakor pripoveduje Karol Eck-mami iz Philadelphije, prvi častnik neke ameriške tovorne ladje, ki je danes prišla v tukajšnje pristanišče.
Posadka poroča, da se v evropskih vodah nahaja vse polno podmorskih čolnov. Streljali so na podmorske čolne ob dveh drugih prilikah: v enem slučaju so komaj ušli torpedi. Ladja je priplula vsa preluknjena od šrapnelov.
Š. \V. Mastiano, ki pripada posadki, je bil ranjen na no^i in so ga poslali v neko mornariško bolnišnico.
—	Podmorski čoln, ki nas je 1. marca napadel, je bil dvakrat tako velik kot kateri drugi, ki sem ga do zdaj videl. — je rekel Eckmami. — Ima približno 2,000 ton. kar pomeni, da lahko križari po morju tri mesece. Njegovi topovi imajo večjo strelno razdaljo kot naši mornariški topovi. Nikogar nismo mogli videti na podmorskem čolnu, 'in je streljal; to pa zato, ker je bil daleč od nas.
Tovorna ladja ima H?94"> ton. Odplula je pred tremi tedni iz nekega angleškega pristanišča in je bila zaradi večje varnosti pobarvana tako, kot valovi in oblaki.
Ko smo bili dva dni na vodi, je podmorski čoln izstreli toi7»edo, ki je šel mimo prednjega konca naše ladje. Ce-a vrsta strelov iz našega topa je prisilila podmorski čoln, la se je naglo potopil. Pozneje smo izvedeli, da je ravno ;sti podmorski čoln naslednjo noč na istem mestu potopil leko bolniško ladjo.
Ob pol šestih zvečer 3. marca je prvi častnik poročal i "hoji" ravno napoti ladje. Ko je bila ladja 24» milj za-padno od Queenstowna kjer je zelo mnogo *boj\ so tre-ii častnik in 37 mož posadke hiteli na krov. Z daljnogle-lom je bilo mogoče opaziti "bojo", ki pa je bil veliki pod-norski čoln, ki je čakal na ladjo.
Na razdaljo 8,000 jardov je pričel podmorski čoln — •treljati; naša ladja pa je plula eik-cak, da ubeži torpedu, '^adja je odgovarjala na strele, toda padli so prekratko. Podmorski čoln je oddal 70 strelov, pa nobeden ni zadel. Nato se je odločil, da pride bližje.
Amrešiki topničarji, med katerimi so se razletavali -rapneli, so oddali 90 strelov. K^ je podmorski čoln polagoma prišel tako daleč, da so ga dosegli naši streli, je pa-ilo zadnjih 29 strelov prav blizu njega.
Podmorski čoln je na vsak naš strel oddal dva strela. Navzlic prizadevanju častnikov in moštva ni bilo mogoče 1 lit reje streljati. Šrapnel, ki se je razletel 15 jardov od poveljniškega mostu, je ranil Mastiana.
Naenkrat je en strel z ameriške ladje zadel podmorski čoln na sredo. Podmorski čoln je takoj vstavil strel-j a -nje in je izginil s prvim koncem naprej.
—	Nisem prav gotov, — je rekel' Eckmann, — ako <mo ga uničili, kajti težko je to določiti na tako razdaljo. Mogoče se je samo skril pod vodo, ker je bilo zanj na površju prenevarno; toda zdi se mi, da je bil zadet
1st o noe so opazili tik ob vodi tri signalne luči blizu 'adje, ki je vozila brez luči. To so bila znamenja cele flo-
• ile odrnorskih čolnov, ki so poskušali zopet najti ladjo.___
lastnik ni mogel dognati pomena teh luči, kajti mogoče je tudi, da so bila ta znamenja prijateljskih ladij.
Od 4. marca naprej ni bilo opaziti nobenega podmorskega čolna več. Tega dne pa se je pokazal blizu ladje periskop. Ladja je zopet vozila eik-zag, posadka pa je streljala. Podmorski čoln se je takoj potopil.
Tovorno ladjo je podmorski eoln dvakrat zadel, toda ni bila hudo poškodovana.
NEMCI PRODIRAJO PROTI MOSKVI. — HARKOV SE MORA IZPRAZNITI. — RUSI SO POGNALI NEM
CE IZ BRIANSKIJA__VROČI BOJI V SIBIRIJI —
V BOLJŠE VIŠKIH VRSTAH SE NAHAJAJO NEM S KI VOJNI UJETNIKI. — MIR POMENI IZGUBO ZEMLJE IN SVOBODE. — PRIČAKUJEJO POMOČ ZDRUŽENIH DRŽAV PROTI JAPONCEM IN NEM
CEM. ----ooo-
Trtv* tran.>Utl<« flied with the posl ma.-irr at Nem York. V Y. onMaroii 10.
191K as required by the Art of October 1017.
Ltoauon, Anglija, l*. ruaiva. — NVinške iVt<» v> ziwedla Jlahmač j in Kfmotnp v provin«-iji tVrnigoj j kak in .TnO mil j jupnzapadno od 'il^Tf, toia biLi prisiljeni u-uuikriti iz lir man kit v provin-
■	jeijl Or«4!, rnilj jii£u?apa«iiw> «>.1 jM'>"iXve proti glavnemu oporiaru
Avstrijsko	Š»- pomi
kaj»> proti Vorošbi in Harkovn. k" I triadno m»-.vto provinci^ jiui^ria in okoil 400 milj ju/no ix' ,Moskv»\ Izdano jo bilo povelj«1. , se Izprazni Harkov.
Harbin, Sibirija. 18. mana. — 'Izpuščeni ntnnški vojni ujetniici jo 7. boljšt-viki v Sibiriji J v k ž* i o ] >« 11 j I proti t%nam generala lSemeno\a. ki poveljuje protibolj-,ševj'ški arma^ii. Ranjeni vojaki Še-| meno ve .irmaile p r i po vovl n j e j o. tla so v bitki 1. marca strelpaii na nje blvM: nemški vojjii ujetniki, ki so i prid olj eni boljševiški armadi. Ce ni se, da se je okrvli 200 Nemcev vdeležilo ^fga boja.
Nek ranjen vojak zatrjuje, da so se vojaki generala Semenova v bajonet nem spopadli borili z obo roženimi Nemci.
Tokio, Japonska, 18. marca. — rRMw pravi poročilo iz Korejskega glavnega mesta, se pričakuje da pridejo danes v Seoul amer;šk poslanik za Rusijo David R. Fran cis, japonski poslanik vlskont Uči
■	da in diplomatični zastopniki An j glije in Franeije.
i Posebno poroeilo iz Irkucka pra-, vi, da delavska in vojaška zveza poskuša razglasiti neodvisno sibir sko republiko. Seja. ki je bila \ ta namen sklicana, je bila na po velje zaključena; kdor se je temi (povelju upiral, je bil aretiran, med temi tudi predsednik. I Was! ington, D. C., IS. marca Ko je državni departmeia prejel zadnje poročilo poslanika Praneisa . pred kakimi desetimi dnevi, je bi nastanjen v Valosrdi in je skoro gotovo imel namen tam ostati za nedoločen čas. Domneva se, da morj vladati v glavnem mestu Ko reje nesporazum glede poročila da ga danes pričakujejo v Seoulu J Državni department je danes prejel poro&lo iz Pekinga od po Panika Keindia. ki je ^ipfjs.la1 poročilo o >p<'pa-.lu m<sl krajevn«
-	japonsko posadko in boljševiki \ j Blag»»veH'-enku v Sibiriji -neverno
od llarbina. 1'biiih j.- bilo samo f Japon»-*»v. raeMo	kot je bil^
prvotno naznanjeno in 12 ranjenih.
: j Poslanik F raneis jo danes spo • ročil. da so boljševiki izprrmenil" I ime svoje stranke v komunistično
■	stranko. Prejšnji zunanji minister Leon Troeki osi an o zn sedaj načel-
!nik komisarjev naro<ine revoluei-
-	jonarne komune. To je znamenj«'
-	da št* ni popolnoma prelomil z Le-.liiinom. ker j*1 n^sugniral kot zama-
|nji mininter.
KoznI Summers poroda iz Mo-, skev, da je kongres sovjetov po-[ tntil mir s centralnimi državami.
-	j Sporočil > tudi. da so vsi člani > ameriškega Rdečega križa, ki so
bili prej v Rumurtski, zdaj na var-jnem in izven nemške črte. Neka-Jteri med njhni «o na poti iz Od«*-" ,>«« v Moaicvo. Rumiuiska kraljica je odlikovala Vsie zdravnike in bolnike strežnice Rdečega kriŽJL. , * Peti:ograd, Rusije. 18. marca Boljsieviaka voditeljica Marija ftr:-ridonova je v pozivu na kmete iz jai-ila. da pomeni odobren je nem-lakega miru izgubo zemlje in svo--1 bode.
Moskva, Rusija, IS. marca. — j Razpravljajoč o poslanici predsednika Wilsona na kongres sovjetov j piše vladno glasilo Iz vest ja, da bo-1 do Združene države pomagale Ru-iaijl m Ji Sodo orrobodile roke, da
\š» bo,1o mogii ubraniti nemških in japonskih imperjaiisiov. I^Lsi pra\i daSje, ,ia je boHj;i Združenih, držav za ruski trg mnogo i^anji nevarna kot pa Nemčije in -lapoii ske.
San Francisco, t al.. 18. iiiar.^a. Kakor pravi neko poročilo iz To-i kio tukajšnjemu japonskemu časo pi^ju je bilo i-zdano povelja za mo bilizacijo ene divizije.
Druga kabelska poro»-iia pravijo, da se je vlada že pričela pogajati s parobrod uJoii družbami, da ji izroče -svoje iadje. Vsr jo kfiž^. Ja se Japonska pripravlja, da bo poslala oboroženo silo čez mor j«, vj Sibirijo.
i
Vojna poročila.
Trne translation f.led with tbe pi^st i nastt-r at New York. N. Y. on Mareh 10. '»IS as required by the Act ot October 6, 1917.
Pariz, Francija, IS. marca. —] Severno d C -h e a in-d es-Da mes je i artilerija na obeh straneh kazala | veliko aktivnost.
Na levem brecu Mozele so fran-'
i » i eoske čet« v mrakn vprtzorile velik napad v okolici Cheppv gozda n so bile uspešne. Pod zaščito francoske artilerije, ki je nadvla-iala nemško, so naše čete vdrle v nasprotne zakope na fronti 200 metrov in 300 metrov globoko. Potem ko so porušili sovražne obrambe, so se francoski oddelki vrnili v svoje postojarke z 80 ujetniki, ki so pripadali trem različnim polkom in 7 strojnimi puška-.ni. Naše izgube so bile majhne.
16. marca je bil en nemški aerobian uničen, štirje pa so bili poškodovani. Naši letalci so vrgli na sovražnikovo fronto na razne vojaške naprave ' 7000 kilogramov bomb.
V soboto so naši letalci uničili dva nemška aeroplana. Pet drugih nemških letal je padlo za nemško ijrto. Informacije, ki so zdaj na razpolago, kažejo, da so bili 13. hi 15. marca uničeni štirje nemški aeroplani, poleg že prej -poročanih.
London, Anglija, IS. marca. — Angleške čete so sinoči vprizorile uspešen napad južno od Aeheville In so zajele več ujetnikov, same >a imele le majhnei zgui>e. V oatrolnih spopadih severov/hodno od Zormebecke je sovražnik ime! velike izgube.
Sovražna artilerija je bila zelo aktivna jnžno od ceste Rapaun»*-Cambrai in v bližini Len<>a; zelo hud osrenj je bil nam^rjen na naš-[ prednje vrvte Warneton in Z'"vnn« I beeke.
PRETRGANA POSTNA ZVEZA.
_
■ Ker je švedska vlada naznanila, da je poštna zveza z RtLsijo, iz-| vara« Finsko, prekinjena,-zato je jP«*!ni departnitnt nazna-nH, da ni jv-č mog»K*e U!j:m poXte v Ru-mtmsko, severno Perzijo in Rnsi-'jo. raznn Finske.
Ako pride pošta za Rumunsko. 'severno Pei iijo in Rusijo izvzemaj Finsko, in je posebno na zaiep-Jki označeno z "Via t3ie Pacific", :>e i m taka posta poslala na i>aci-fiško obal. da se odpošlje dalje po Pa^ifi.šk« m oceanu.
Carica vdova brez sredstev.
London, Anglija, K marca. — ; Kakor pravi Reuterjevo poročilo iz Petrograda, je carica vdova Marija Feodorovna prosila so v jet komisarjev za pomoč. Pravi, da je brer sredstev, ker je bilo zaplenjeno vse premoŽenje rarjeve dm-
i i Aretirani špijoni. :
j Včeraj je tajna policija v N>tv |Yf»rku spravila na varno šest o-j i'seb, ki so bile vodilne sile v veli-' kančki zarot i, katere <o vprizorile i nemške spletke \ tej deželi. Zvez-j ni uradniki >o s t.-m odkrili eelc.j verigo špijona/e, ki seže celo na J za j do bivšega nemškega poslanika? Johanna grofa Bernsrtorffa.
Odkrilo se je tudi, da Rf- jc na meravaio odtujiti Japonsko in /.<\r\} /ene države. ob«-nem pa izvesti vstaj.» v angleški Indiji, kjer
<ivleiovali tudi boljševiki.	i
Kolikor je znano, so osumi jem špijoni delovali v najmanj dveb IV-enih skupinah. Voditeljica .-n. skupina, katere dolžnost je bila ^i.^b.T; informacije gb-de ameriškega vojaškega pripravljanja, je bila Turkinja Mrne. Despin Davido-. vič S t on', lo<'-enr. žena nekega fran-((-.►^kefTH «"-a-srnika Ln znana po ev ropskih. tr'aviiih. mestih i>«xl večjim i številom drugih imen. Od početka 'vojne je delovala v Parizu, L on lo nu, Madridu. Lizboni in v New Vorkit. Ž njo >o bili aretirani mla«ll baron <le Beville, s,iu lojal ' nega Francoza, ki živi v New Yor ku, Mrs. C harlotte Nix, ki je bila v službi Bernstorffa in en mož, k: pravi, da se piš<* grof Robetr de Clairmont. Vse bodo denortirali Francijo, razun Mrs. Nix, katero ; bodo poslali v Italijo, od kouer j prišla. Pri njih so našli mnogo li j stin s tajno pi^vo ter mnrwyo dru ire^ra važne ga marerjala.
I Amerikanct v ognju.
—
i V bojih se najbolj odlikuje amen ska artilerija. — Postojanka za izpuščanje plinov razdejana.
True translation filed with the post
master at New York, X. Y. on March 10. master at New York. N. Y. on March V
6, 1917.
Z ameriško armado v Franciji
17. marca. — Ameriška artilerijr. je uspešno obstreljevala sovražni Ške čete in nove sovražniške pošto janke pri Lahayville, St. Baus-sant, vas Montsee, Richecourt > Quart de Reserve, ob Železnišk' progi Tannes-Nonsard. j Obstreljevala je tudi večjo sku pino č^t. severozapadno od Bune res.
j Nadalje razstrelila neko ba'teri jo metalcev min, ki je bila razpo stavljena v dvojni črti ob za ko pih.
| Tudi sovražnik je obstreljeval razne točke naših pozicij, i Razen bomb velike eksplozivna 'moči, je metal tudi bombe, napolnjene s smipenimi plini. Nekateri Amerikatici, ki so «e nahajali \ ;obvtreljeva!nem ozemlju, so izja vili, da je bil cilj Nemcev izolirat: z modnim ognjem eno izmed p^zi-cij. —
! (^raeje je bilo dane>s :zvanre<lnr i<;isto, vreme pa kakor poleti. Za -.ovražnikimi črtami je bilo mogo če videti veliko število železniških voz in manjše skupine nemških , vojakov.
Park rat so se pojavih v zraku aeroplani. Pri neki priliki se je naenkrat dvignilo v zrak par sovrr.ž-[niških strojev.
Aeroplani, ki nahajajo v oza "1 ju črte ter ščitijo ameriške opazovalce, so se hoteli zaplesti v boj s sovražniskhni zrakoplovi, kar se jini pa ni posrtWulo. Ameriški proti zračni topovi so razkropili par sovražniških strojev, ostalim so pa I branili, da bi se boj približali zemlji.
!--
I
Švica zahteva odškodnine.
Bern, fcviea, 18. mrfrea. — Švicarska vlada je poslala nemški vladi noto, s katero zahteva plačilo za škodo, ker je bil tmiČen pamik "Sardmero*', ki je vozil' žito. V noti se tuii zahteva skrbna preiskava od strani nemških ob'a^i.
Španski parnik Sardinero j* bil pod earterjem švicarske vlade io je bil torpedi ran 26. februarja. Peljal je 3000 ton pienace iz Ždim-žc&k držav.
Roji na Finskem.
True translation filed with the i met master nt N«-w York, N. Y. on Marvh 11», j lfllb as required by the A<*t of f»et«>t*!r j 6. 1&17.
Stockholm, Svedija. 1^. marva.; General Mannerhcim ki poveljuje' finskim vladnim četam, vodi uspe-j šno ofenzivo proti ujtornikom v rdeči gardL Zavzel je vas Ileinola; in vjel 3000 mož i\Jeee garde.
Demobilizacije avstrijske črne vojske.
Trne translation filed with the pn«t
aaater at New York. N. Y. <>n March 1ft. 19U. as required by the Act of October «, 1017.
Aawterdaaa, Niaoz^-msko, 18 marca. — Neko dunajsko poročilo na berlinski list44 Vossische Zei-1 tnng" pravi, da se bo takoj pri-: čela demobilizacija treh najstarej j
sltf lecnilfov črne-voj&5e, STse bo-
' *
_ ^ •_______ __ . ._sa ,
ri z avstrijsko armado in ki ob- 1 »toia iz mož, ki so bili rojeni 1S(>7, in 1S69. Demrybilizacija bo končana v maju, oktobru, oziroma v deeornbru.
Boji v Italiji
Trne- translation filed with the po«t master at New York, N. Y. on March 1J>. IM18, as required by the Act of October 1»17.
London, Anglija, 13. marca. — Veko oficijelno poročilo, ki je bilo ian^s izdano v Rimu, pravi, da so »ške patrole pri svojem napadu blizu Jadranskega morja vplenile mnogo vojnega materjala od sovražnika. Drugi oddelki pa so porušili avstrijsko-nemške utrdbe v lo .ini Jtrdikarije. Laika mornari-;a je v dolini Pijave pregnala sovražne oddelke. Mornariški zfako-plov je včeraj bombardiral sovražno letališče. Laiki letalci so spra vili nia tla pet sovražnih letal.

GLAS NARODA
H Narre^i slovenski dnevnik JI
STp Vdjst za vse leto . .. $3.50 ||| p 2m pol leta......$2.00 lij
liu-pii



GLAS NARODA, 19. MARCA *1S
- april bo veliki praznit vseli poštenih, pravice in resnice žejnih, in v bodočnosti bo 6. april dan praznovanja svobode in osvobojenja.
Kot takega ga bo civilizirani svet že letos slavil, višek vsega slavja pa mora biti v Ameriki. I
Ker so besede preveč poceni, ga hočemo slaviti z dejanji ter z žrtvami, ki so pravzaprav dobičkonosne žrtve.
Prvo vojno posojilo je izborilo uspelo. Uspelo je m-tli drugo.
Tretje vojno posojilo naj pa prekaša obe dosedanji.
Pokažimo kaj znamo, kaj moremo in kolik o smo pripravljeni žrtvovati za resnično svobodo in resnično prostost !
—k.
-ooo-
preveč namazal svoj jezik, toda meni je dotičai gbqgXkT VvrlpušT H. ker sera pečlacakega pokoljenja.
S počenim srcem naainojam ee-njeniia peMarjoni. <la smo v teku 14 dnij izgubili dva tovariša u naAe sredi1. V /rok je najbrže ta J ker ^ta so zbala kritiziranja o J. strani dišečih rož.
Vam itdani peelar M. J.
Norwich. Pa.
i
Ko sem zadnjič poročni i/, te naio naselbine, je na na^ pi itiskala ve zima, zdaj p« imamo lopo vreme. Sne? je že >koraj ves i/.gi-nrl in človek je prav vesel, tki stopi na suho. ktadar pride v- hiš«-.J Veseli me. de se fai-r.ieriea v. Itkthfield ^pririiis. X. J., tako pohvali s pečin rji. Zdaj vidite. <la so jpečlarji zelo postrcžljivi in vljudni. l>}<vfte. samo jtečkirji morejo kaj takega napraviti ter ne pre-' kosi jih niti newyorska knharica.l Zadnjič si-m ji pozahil posinti je pozdrave, toda danes ne bom In jo na t*-m motu kar najiskre-j ne.i>e pozdravljam.	j
Preti kratkim sem dišal neko žensko, ki je rekla, da peči ar j a ne bi vzel-. tla bi ž njim prena-. šalo .rokonski jarem. tla bi ho-i te! vedno v kuhroji uganjati «vo-j je sitnosti. Ženam re-s ni zameriti, kajti nek peeiar mi je rekel pivd i nekaj dnevi, dn bo tudi petem, ko bo že oženj en, še vedno dalje kn-bal. /.ono pa bo posadil n.;? stol. tla 2-it bo »gledala. kako -i** lxo mo/L«"ek vrtfl okoki peči. Videl sem tudi ženo, ki je vzela peči«rja, kateri je v kuhinji vedno hotel ženi kazati. kako mora kuliarti. tako <Li je
>	»ilo ženi le preveč in je •mo/.a lepo potisnila skozi vrata. Možu-ek jo bil jezen. Obrnil se je nazaj in ji pokazal fige, toda žena se je samo zasmejaia in rekla: "Lažje gle-j dam. da mi kai.eš lige, kot tpa da' mi v kuhinji sitnosti prodajaš.I
Vendar pa, dekleta, nikar se ne; boju- peel a rja, kajti i njim ne bo! tako hudo izhajati, kakor mislite. Katera bo dobila peelarja, bo z vsem zadovoljna.
Mnojro bi še iniel pisati. pa me ravno neko dekle kliče k telefonu.
Pozdravljam vse peči a rje in pečlariee št rum Amerike ter farmeries v R|« htield Springs, X. J.
Peči ar.
Ralphton, Pa.
Ker ž*- davno nisem vkiel dopi-J sa iz naše naselbine, zato se želim'' jai^ zopet malo oglasiti.	I-
1 Delavske razmere* so precej sla-!' be, kakor tudi povsod. V -mesecu 1
-	februarju smo delali samti polo- 5 1 vieo, ker nam je vedno železniških 1 ' voz primanjkovalo.
Dne 2(i. februarja nam je prišlo i ' poročilo, da je rojak Blaž dež u-j " ?nrl v kompanijski baraki, kjer se i
*	je sa:n pečlal. Dobili smo poročilo
' <"k! Zimmerman Co. šerifa in de- ]
*	putija, ako ga hočemo spiti viti k 1 . večnemu počitku. Tako se je za-j
*	vzel rojak Anton June za nabira-
' nje svote in auo ga drugi dan]' l 21. februarja spravili k večnemu 1 počitku na pokopališč« sv. Jožefa |
>	v Kaiplitonu. Spadal ni k nob*
-	"emu društvu. Rojaki, vzemimo si
-	zgled, kako žalostno je. ee človek ) nima nobenega društva, Xikdo te
-	še ne pogleda, ako ležiš na mrtva-
Nadaljevanje na 3. strani.)
1 Iščem svojega prijatelja JAKOBA RUND1ČA, ki je bil i>red kratkim v Round, Mont. Javi ~ maj se v kratkem, ker ve. zakaj. s| Valentine German, Lehigh, Mont.	10-20-3)
1
i ----:-
r
Dopisi
-ooo
pa bi vsaj delavce, ko pride z dela, našel gorko sobo. da si V.gr« - k je premrzle ude. fe tega laiiko k ueaiK-te. pod kakim čarterjem ži- 7 Vim jaz. poleg tetra pa še par dru- j irih. ki z menoj vred uživajo pren- j ke sadove poC-larske z.lege. Pove- n čini smo še samci. Torej, eeaijeni pečlarji široni Amerike, iiko ste z 7 nami v isTem položaju, ukrenimo j nekaj, da se otnesemo Te«tra peč!ar- c, skega jarma. Zdaj. ko nam je t >neg odlezel, imamo pnav lepo pri- j liko. Zdaj pa imamo še u/ugo za-preko, nahajamo se namreč v isti-,) rideset danskem	in ne sme- J
mo prelomiti božje postave, ki ve- 1 leva: "Nt- obhajaj ženitve o pre- £ povedanem času." Ker smo že ča- \ kali do sedaj, bojno pa še par dni. 1 Drugi vzrok, da smo sama. je pa \ veliko blato našt-ga mesta. Kakor t ves promet, je tudi človek oviran! na svoji poti. in vsled velikega j blata sta se pripetili dve nezgodi. 1 Dne 30. t. m. je med 8. in 9. uro 1 dopoldne šla žena nekega rojaka 2 k shižbi božji, pa -usoda ji je pre- < kinila pot njenih dobrih namenov. 1 Zapazila je v največje blato in porabiti je morala vse svoje moči, 1 da se je rešila iz neprijetnega ]X>- 1 ložaja.	1
Drugo nezgodo smo videli 12. 1 t. m. popoldne. Xekemu vozniku je padla ž d, izmučena od te- i žavne poti, na tla v blato. Xe vem ! kako bi so bal eel prizor končal, ako ne bi bil prišel mimo fant, ka- j teremu so sredstva za oneanoglega 1 konja znana še i/, vojaške dobe. Poslužil se jih je in bila so ucpeš-na. Konja so gnali domen-, na govo mesto pa vpreg i i drugega.
Ko nam pomladansko soinee ne- ? koliko osuši pota, potem pa. tovariši, na tlelo za rožicami. S;uno previdnosti in premisleka je tiuio-!go treba, llarsikdo se da zabijati rdečemu licu, pa dobi tako žensko, ki ne ve, koliko in kake •hrane potrebuje delavec. Xekate-| re mislijo, da za vroče poletne dneve zadostuje za 2'> eentov iee ereamsi, potem pa v gledališče za premikajoče slike, nazadnje pa še v park. Dandanes nas naše rožice ne čislajo tako, kot zaslužimo. Boje se, da so nam gospodinjske razmere predobro znane in se boje strogega, nadzorovanja. Ker se pa I ravno nahajamo v časih ko je j treba vpoštevati varčnost, se po 1 mojem mnenju ni treiba bati peč-ilarjev. Ženske pa so pogosto ne-! s-posobne za gospodinjstvo. Zato !jo mora pogosto mož nadomesto-vati. V takih slučajih pečlar izborilo reši svojo nalogo. Ako delavec poleg svojega dela opravlja še kako drugo delo, potem zasluži pohvalo, nikakor pa ne kritike. Xadejam se, da nas naše krasot iee ne bodo več obsojale ter o nas slabo govorile in pisale.
Upam tudi, ako kateri izmed nas pečlar je v potrka na srce kaki rožici, da! se m !x> odmrlo ler ' ustreglo njegovi želji, ne da bi : bilo Še treba skleeati konference ■ in razpravljati ter glasovati o predlogih in prošnjili.
Xaj tudi omenim, da iuiamo svojo društveno dvorano za obdr-1 žavanje društvenih in drugih ve-r st4ic; poleg tega pa imamo tudi . večerno šolo za angleški jezik. , Dobi se tudi jecmenovec in raz-1 ni likerji, da si ciovek lahko na-1 maže jezik in želodec. Da si kdo
-	pa le preveč ne namaže svojega
-	jezika ter ne krši pravil, za to
-	imamo posebnega opafsovalea, ki
-	takega grešnika odpravi iz pro-i štora, ki ga lastujejo delmearji.
na tak način, da mu «e nog id -t re-ba rabiti. Ako pa še to nie ne pomaga. imamo pa mirovnega sodnika, ki navadno kaznuje le greš-) nikov žep.
>| Xekaj takega se je dogodilo i enemu izmed naših slovenskih „ fantor\-, kateremu je sodnik pose-^ gei tako globoko v žep, da je po i končani razpravi znašala skupna r »voU $21^5.
J Tudi mene bi ibila skoro zadela enaka kazen, ker sem si tudi malo
Jugoslovanska
[g —

Katol. Jednota
■El
New York, N. Y.
Najstarejšemu društvu v New Vorku drv.šfvu sv. Frančiška št. ♦6 KSK.T. se imam izaiivaliti. da jt- moje imv znano po celi Ameriki. Skoda, da se sedaj naši aiue-riški IL-r. i nt- morejo pošiljati v Uaro domovino. To 'bi zasiul še po stnrcm kraju! Kdo se je zmenil za redovnika v prejšnjih časih! Saj sem bil na Kranjskem kot duhovnik nad 10 let, v Afriki 12 let, v Aziji '2 leti — in kdo se je brigal za moje ime"* V Ameriki, kjer win šele tretje leto, pa žc vsakdo ber^ moje ime v časnikih in sem znan kot z: aro bij en ee L11 neolika-nec. Ta epiteten oniaiLs. ki je zame najpriaaernejše ime. s*»in preje! v ljubi Ameriki.
Ko jsem bil v Aziji, so mi z Dunaja obljubili poslati neko poseV-no odlikovanje. Bilo jo samo obljubljeno, pa je še f^daj niseun prejel. Vzrok, mi^LTi, je bil ta, ker je tedaj že naMala vojna in so vsled nje pozabili mi poslati obljubljeno odlikovanje, £di so pa. kar je bolj vrjetno. na Dtoiaju Še o pravem času spoznali to, kar so tudi zdaj v Ameriki, namreč*, da sem zarobljeuee in neolikane^'.
Da je to živa resnica, kateri ne more nihče ki naj manj e jitz opo rekati, to je neovrgljivo dokazal in pribil "Stari član" v "(J. N." Kako je prišel častitljivi stari član do tega dokaza ? Povem ta- k ko j. Prvo leto mojega bivanja v al Ameriki n:e je tedanji tajnik dru- U štva sv. Frančiška velikokrat na- k g*»varjal, naj pristopim v društvo, P Rekel je: '*Vi ^e naš iupnik in n bodite tudi član našega društva, g Jaz vas bom predlagal/' Dobro, sem rekel, to bi bilo čisno prav. k Pa ne vem, -'-akaj sem stvar odi o- ri žil za eno leto. Ko >1110 dokončali p slovensko cerkev v New Yorku. g za katero je tudi društvo sv. lj Frančiška velikodušno prispevalo h ■vtotak. me je zopet g. tajnik o-j h pomnil, da naj pristopim in do- r stavil je: "Smo že odločili, da se d bo jubilej našega društva, obhajal e z vso slovesnostjo v naši novi eer- p k vi in po jubileju se bo naše dru-j v štvo preselilo v novo cerkveno n dvorano." Zdaj sem bil pa takoj V za to. .Rekel sem mu: 44Moje krst- r no ime je Frančišek *Seraf., prec^ej s let sem že v redu sv Frančiška in I r kar je najvažnejše, sem tudi žop- t nik, in sieer prv i slovenski župnik i n v Velikem New Yorku. torej jell; an ravno, da .sem tudi obenem žup-! s nik droštva sv. Frančiška in kjer1 j >»0 ovee ter kozli, tam mora biti j \ mdi pastir." Tako je bilo sklenje- Y 110 iu tudi storjeno. I>redlagan 1 >em bil i>o vseh pravilih, toda ne š sprejel, pa ne vem, katero pravilo i -<o v]>orabili proti mojemu spreje- ! mu. Opeko v an o «em bil prošen, naj r pristopim in slodnjie sem se uda! s ter ponižno prosil za sprejem, pa do*edaj sem ae (temo 63. kawlidat 1 društva sv. Frančiška. In potem 1 naj še kdo reče. da "stari elan" i ne pove resnice, ko pravi, da jaz 1 nisem hodil po pravilni poti ter i \ praša. zakaj se je hotel 63. kan- j didat po '•o\inkih" priklatiti v društvo.	•*
Zdaj veste, dragi bralei. da ®e i ni meoi storila kaka kriviea, ker j še doaedaj nisem član društva sv. 1 FraiKtiška, in si<-er iz vzroka, češ, <ia nisem hodil po pravilni poti in i da sera jaz delati krivico društvu 1 sv. Frančiška in ne ono meoi; za- ] to sem v resmiei zarobljeni in ne- , olikami C3. kandidat miapendova- i nega društva sv. Frančiška in pr- 1 xi slovenski velikomestni žtfpnik j v New Yorku.
Rev. Beirigen Snoj.
Yukon, Pa.
Najprej moram pimiti nekoliko^ o preteklosti. Zksa je bila jako, huda. Večkrat še stari «ieg ni 1 skopnei, ko je zapet novi zapadel. Mrzli vetrovi «0 mam -večkrat na-pravili rdeče nosove, ko soo sli na in z dela. Temu se mka-Ikor ne moramo ogniti in naj bo, j ' toieaon Uto.__
Ustanovljena leta 189S - tckorporiraua lela 1900. Glavni urad v ELY, MINN.;
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL R0YANSEK, Bx 251, Con^manah, P*. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave.. Lor«inr Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, IGnn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih irortnin: LOUIS C0STE1J.0 Sallda, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. GRAHEK. 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, ill. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa
FOROTNINI:
GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamon-J Wanh. LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNTK, S. R. Box 24, Export. Pa.
FRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., \V. Duiath, Minn MATT. POGORELO, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago. III.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17. Denver. Colo.
V«i dopisi, tikajoči »e nra«inih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj ee pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode odralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA"«
"GLAS NARODA"!
T	f prwlii DftUy.)	w
OWMd mm* p^iUMMd by ta*
ILOVIVIO PUBLISHING COMPANY s
U Mrporatu*-)
rKAWi misaa m**mL	uonis BINIDII. Trmmim.
rtM* of Bala— «1 tMm w|wfrt— awl iililnMi« «C ttora «ifflr—a|
ta Oortlaadt Strm«. Boroogft of jtaaAattan. New York CUy. N. I.	^
■a mIo loto r«Ua Hat m I mtrtim Z* ceio leto sa meeto New Tort IS.00
tm	__________VajO Za pol leta n meoto Now lork. L00
■a do! lota __________- 1.» Za fotrt leta m mtmto Now I or* LB0
r«	tria	LOO Za laooemMto m oato loto«,..^ UP ^
ULA8 NAEQOA" tshaja Wt daa 1xrmemSl aedolj in pramUcor.	f
lab Niioor
(-Votoo of the People") fanil trery daj except Sundays and HalMiyt BotowTtptioa yerty $3.50.
Ooptal bra l u iljiloi ta oeetmood oe no prloMujejo. Denar naj m blm*oroU pottjatl po — Money Order, rrt mnmtmrn kraja naroCnltor praateo. da m mmm tndi pr«Jk|A llialHi _na—oel <a bttreje —Jdemo paakrmtka.	;
fjmpkmm ta paCUJetraa naredite ta aaalov;
"tlai niiodi-
Si <v»rt ta not Bt.,	Wow Toe* Ctty. J
T»>Tf?o!^a?Tcortlandt.	_____" !
_'
Trumbic in Torre.l
:
-000-
Trti." translation f11«i irlth tbe poet master at NVw York. N. \ March 10. ! , 10H as -»"^urn-d by tbe Aa* uf fV-tober 6. 1917.
\y Rimu prihajajo jioro^ila. <hi je Italija storila to. Laj j juiiavadi stori vsak. ki iii rofsar in zločinec, naniree, da jt jii-t-i chala Lit*|H'neti pooiiemu, kar ni njeno in bi tu- i «li no hilo njeno, akoravno bi si ur a j no doTjila.
Italija, ki si je pivd vstopom v vojno, lastila vse slo- ■ v< ozemlje zapadno od Logatca in Postojne, celo I t ro, ♦! ilinatinske <»toke in dobršen pas dalmatinske obali, izjavlja, da nima do teh krajev nikakih aspiracij, ker so' ejsto slovenski, oziroma hrvaški in tla morajo tudi v bodoče taki ostati.
Italij » šo dovedle do te^a v pni vrsti dve stvari: Izpremenitev njene ofenzive v defeozivo ter odločna z.ilttrva pn dsednika Wilsona in drugih zavezniških diplomatov. namreč, da ima vsak narod pravieo odločevati sam o -v«»ji usodi ter )>o svoji najboljši volji in močeh skrinji za i svojo bodočnost.
Italija so nadalje strinja s Ki-fsko deklaracijo, katero >i a ) m »dpisala v imenu srbske vlade Nikola Pasie in v imenu Jugoslovanskega odbora, dr. Ante Trumbič.
To deklaracija določa, naj se združijo vsi Slovenci, Hr-vati m Srbi v državo, kateri l>o vladal eden izmed Kara-gjorgjer i rov.
Italija prav dobm poena moč ju*;«»slovaškega elementa v Avstriji.
Italija dobro ve. da delajo Slovani, posebno pa Ju- | -oslovani, Avstriji velike preglavice, <la so njiliovi po-•nlanei vedno na svojem mestu kot živa-opozicija proti vsem ukrc|M)iu dunajske vlade, ki so Nemcem v prid in Slovanom v škodo.
Italjanov smo se bali Slovenci in sicer od ouejra časa. ko so se vna šali v vojno, pa do današnjega dne.
Pivd njihovo močjo sicer nismo trepetali, pač pa — pr« t ugledom, ki jja ima vsaka država, katera je član entente.
Tod.i izpregovoril j«* predsednik Wilson, izpregovo-rili so dru^t zavezniški diplomati.
\ svojili govorih so podkrepili največje načelo člo-
večanst va:
— Vsakemu svoje!
Italija se je uklonila ter zahteva sedaj zase edinole t.», kar ji jjre po vseh postavah in dovoljuje svojemu so-s«nlu to, do česar je upravičen.
< lam Jugoslovanskega Odbora bodo triumfiraii, češ, r a m«» pregovorili velikega sovražnika Hrvatov in Slo-Vfitr. v; sledite nam torej j>o<i zaščito slavne dinastije!
Mi pa vemo. tla Italijanov ni i>regovoril Odbor, ampak «la e je v njih samih porodilo prepričanje o nepravičnosti dosedanjih zahtev.
In v tem oziru naj jim bo izrečeno največje prizna-
»V1	. . « •
<Kls* daj zanapiH»j Jugoslovanom ni vee treba bati
Italjanov.
Njih velik sovražnik je edinole — Avstrija K« r se tudi Avstrija že močno maja v svojih temeljih, se borno krmilo iznebili tudi njene nadvlade.
Potem lHitno takorekoč prosti in v onem trenutku bo odvisno »ni nas, kakšno bodo<'ivist si bomo izbrali.
Xansii, živeči sto in stoletja pod raznimi monarhi, bodo najbrže poskušali sami in brez monarhov odločevati o svoji usodi.	—h*
--OOO-----
•
v
Tretje vojno posojilo.
line ti. aprila bo razpisal zvezni zakladničar McAdoo tr«tjc j Posojilo svobode.
Dan 6. aprila bo za vse čase eden najpomembnejših v zgodovini Združenih držav in v zgodovini celega človeštva.
Toga dne so namreč Združene države stopile v vojno in nicer na strani onih, kateri se zavzemajo za prostost malih narodov, ki so zagovorniki pravice ler nasprotniki
kriviee in zatiranja
Z vstopom Združenih držav v vojno je prenehalo dotedanje ravnotežje ▼ Evropi.
Ka tehtnici Be je dvignil oni, ki je bil spoznan slabšim, manjvrednim in smrti zapisanim.
Šestega aprila letošnjega leta bo obletnica vstopa *7 iinitfi^nrti tirftav v roko	.
Z.-rmmJ£H-,. « ■ .
Rod bi izvedel za naslov svojep.t brata -TOŽKFA RKPOVŽ. Pre i cniim leloiu se je nahajal aekj-v Moni ani. 1'rosim cenj«iK' rojake, ee kdo ve za nj^crov naslov, naj mi pa blagovoli naznaniti, ali naj mi saiu javi. -— Jolm Repovž. Uox 2G4. Franklin. Kansas.	(19-21—
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v državi Illinois naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš z as t on ik
Mr. Janko Pleško,
ki je pooblaščen sprejemati naročnino za ^'Glae Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že. večkrat prepotoval države, v katerih so naši rojaki naseljeni in , je povsod dobro poznan. Upati je, . da mu bodo Rojaki v vseh ozirih pomagali, posebno že, k^r ima po-■ k varjen o levo roko.
V A B I L O	1
na
VELIKO PLESNO VESELICO,
katero priredi društvo "Ilonairski Slovenci št. 79 SDPZ. v soboto dne 6. aprila 1918.
v lion Air. l^i. Začetek točno ob 7. uri zvečer.
Vstopnina 25f.
Dame so vstopnine proste.
T«vm ]iott>m .Ijudno rjiibiltio vse
rojaka in rojakinje iz .Tobiistowna 1 1 . . .. i in okoliee. da nas blagovolijo po- 1
[setiti v obilnem številu na zgoraj| ;»mienjeni dan. Prosuao tutli v>a cenjena bmiska društva v i-.-j o-, kolici. da naj ne prirejajo svojih! veselic na ta dan. ker imamo pre-j j vej reven društveni dom in treba' mu popravka.
Tgrala nam bo izvrši na £odbu j tamburašev " Triglav" pod vodstvom sr. II. Vidricha. Za dober ' pvigrizek in vsakovrstno zabavo bo skrbel v to izvoljeni odbor. I
i dobrodošli Vam kliče j (19-20—3)	Odbor.
Kje se nahaja ANDREJ ČAN-| DEK? Pred dvema letoma je bil v Clevelandu. Ohio. Doma je iz Janeievega Brda št. 44. Star je» okoli 30 let. Zanj bi rad izvede!) Franc tandek iz Janezovega Brda št. 16. Nahajam se v ita-Ijanskem ujetništvu. Pro»im ^a. da se mi takoj oglasi. Moj rui-slov je: Franc Candek. prijsrio-niero di guerra. 2 Tleparto, H 6*2, Fonte di Am ore, Sulmana, Italia. Prosim tudi druge znance in prijatelje, da mi pišejo, i_
Posebno naznanilo.
Btktor CovCrtflk. BaSraCJI IpMlalts«. f« rrlaaMl ■ Mka| v CUTtUif tm —i i itn i stroj« m adr»TlJen]e botolh mot lo ft«n. Tuk*J bo n»dal>Tai U« nm«B adraTUcnJa. kakor sa j« cpormbUal ▼ najboljftlh klflkmk ▼ Srrost. Pota« m negM nI« m ntrnu In preMC« mko bolno oMbo ■ ZHkakl krmUlM, •ko M pati potaa prt ajaa riniti. Vhtoo K kdo ln kako V«a fm aOrmvU. aH kako tfolco IU to botad: viidiu k tem« v«HkaM ipmum ta »okcJIt u. ka« wan mm Voa rtofl«.	|
Ajiimate	pJit^
alt Imata katarf	iniiMBri S I	Mko. a« vpra*a«a m
—lotlao aa laavl- W^^J A H J	mvmt voiikog« ipoal-
—a. >II * neurju. H	CT^^H	natanko"«*«^
g^yj^ H f^^^ft^^yft^^l	larkl. fta nlktfo al
arUof Nofttoto kri. 0	H	I	^^nlm'intMa
kaMJ. slaba oijuia.	^ ^
za $1000.00 x-žark0v se rabi za preiskavo in zdravljenje
AKO STE BOLNL
VMflk taka) ta paatlt« m natanko mliba 90 Um eportaHatai »oUa mm riMI aa VaAo pravo boloaop In ako moroto osdravotL MJafw aqth In tfobor &mm f pwWlBt fini pretekavo la n««nlk metod, katarlh m poolutuio v imitm taja. MJnifl taTIBiil otrojt. kataro >• nabral a vak Color svota, trortjo aajpopot-o«J« la	arad ▼ torn meoto. TakaJ moreta najti mno«o Cndodelni* «tr<4oo,
H teoeleju oval nam—, ko tw drofo nI we pomacala Jo umbo, kaka Ja Tata mmk ako a#aentk naMa. da Ja oadrartjtva. 00 bodot- »npritat. kakor hitro Taa prteno adrarttt. da ato na potu boljtanla la stalnega adrarja. Idraralk aa metr
aa pri afaaa ta petojta ma arojo bolcaan prtratno la aaiumu1""""	tn^m,ftu
. ^pOCKM^XOWDMCK, Specialist
..... . . • «• " 1r'■'■»s* - r--	-- r-"*; t	' "
COBraiev_s»*gi>„*_swti«e,.w*e#4<
Edwin B. BaUtt,
ameritki brigado i general.
-V: V ; *	Z'.. ,'
GLAS NARODA, 19. MARCA >13
■I
Cehi in Slovaki
L
Tudi Čehi so nastali iz zahodne slovanske veje, in to ne saino pravi Cehi, ampak tudi Slovaki, ki se lahko po pravici in iz raznih stališč združijo ž njimi v en narod, da-w jih je usoda znatno oddelila in jih bo gotovo še bolj.
Obe veji sta izžli iz skupnega pracentra, ki se je poleg poljskega in polabskega nahajal nekje na severu Su-detskih gor in ki monia segal tudi v Moravsko; odtod so prišli predniki Cehov in Slovakov v svojo historično zemljo. Prišli so torej iz severa, morda skupaj v enem toku, morda v raznih dobah.
Zgodovina ne ve o tem ničesar in samo arheologija si upa s pridržkom, da so tako zvani žarni grobovi luži^ke-ga tipa — slovanski, oziroma češki, izreči mnenje, da jo ^ bilo Češko in Moravsko že pred polovico I. tisočletja pred Kristom — naseljeno.
Zibelka Cehov in Slovakov je bila torej severneje, to* da z ozirora na arheologične sklepe lahko rečemo, da so bili na Češkem in Moravskem do neke mere avtohtoni. Isto velja o ogrski veji.
Ponavlja se sicer in v novejšem času zopet krepko trdi dr. S. Czamhel, da Slovaki niso prišli skupno s (iehi, — da so prišli oddeljeni od drugrni od jugovzhoda — vse to v smislu teorije, po kateri se Slovaki ne štejejo po svojem postanku k slovanski zahodni skupini, ampak k južni, toda ta teorija nima zadostne opore, niti historične, niti fi-lologične.
Jezikovna podobnost kaže neovržno, tla so Celii in Slovaki spadali veno skupino s Poljaki, LuiiSkimi Srbi
in Polabani in da ho se skupno ž njimi razširjali.
• •
t Vhoslovaki x► prekoračili Sudete in Karpate in so se naselili najprej na severu Češke. Moravske in ogrskega Slovaškega — niže so prebivala galska in ilirskotraška plemena, pozneje tudi nemški Markoinani iii Kvadi — in <«ltod so se razširili po odhodu tujcev nolo po vsem ozem-l.MU kjer dan^s prebivajo, amjttk tudi naprej proti jugu.
To velja o Cehih na Češkem in Moravskem in o Slovakih na Ogrskem, katerih veliki in številni otoki v stoli-eah ostrihouiski, peštanski, na jugu tjekovski in novo-gradski, i nšc druge stare vesti ]>ri<"aj'>. da je prvotna na-> , selitev s« gala veliko l»olj proti jugu, kjer so se mešalo ž njimi naselbine jugoslovanskega postanka — Slovenci in Bolgari.
Na vzhodu s» ne more določiti staiu meja in omejitve v Vagoni, (ii-oiutin, T< plo in Torvso niso nič drugega ko hipoteze. Vemo le, da ni šla tu tako daleč kakor danes (skoro do Tis**1, zakaj velik del vzhodnih Slovakov so — ]{iisi, potdovaeeni v zgodovinski dobi.
Na -evoru so hitro zasegli črez gore do Trenčanske-ua, Oravo m Spisa poljske planiuce. Na severu je šla meja polog Sudetskih gor (samo Sloknovsko in Friedlaudsko je bilo srbsko tako zv. /upa Zagozd); v Sleziji je bilo češko Opavsko.
Na zahodu so segali Čehi v VII. stoletju, ko se začenja njih zgodovina, pismeno dokazana, s svojimi oToki črez Sumavo tudi v Havarsko in na jugu do Donav«*. — mestoma celo črez njo. 4 Kako daleč j«- naseljenost v staro Panonijo in ali so prebivali tam Čehi ali pa predniki Slovakov, no moremo trditi z za gotovostjo. Po vsem so segali vsaj do Blatnega jezera, kur spriČuje zg«»dovina knezov Pribine, Ko-eelja in Kvatopliika.
• •
Kakur drugi slovanski narodi tudi Cehi izprva niso bili enotni.
V začetku zgodovine vemo malo o notranjih razmerah na Ogrskem m Moravskem. Verjetno pa je, da so bili glavni rodovi, ki tu danes nastopajo: pravi Čehi. Ha na ki, Lahi in Slovaki, Valahi. že v tem času stalno naseljeni; pof*ehno kar m* tiče slovaško d i fere ne ijaoije, jo to zelo verjetno. Samo tega ne vemo, kje naj iščemo staro češko-alovasko mejo, ali na dolnjem in srednjem toku Morave, kakor je hotel Šafarik, ali dalje proti vzhodu.
Ve<* vemo o Čeftkem. kjer se nam v X.—XI. stol. v ozemlju izven obmejnega gozda kaže «*ela vrsta rodov, med katerimi poznamo v severnem delu ozemlja od izvirov Oharke proti vzhodu — Sedličane, Lueano, I.emuze. JK čane, Litomeree, Pšovane, Hatvate (češke i), v sredi ozemlja < eho, p<ileg njUi Zličane in na jugu Btidjovi-škem — Dudlebe.
Nad te rodove so se brzo po številu in moči dvignili Cehi, jih — {»odpirani od svoje ugodno lege obvladali in se združili ž njimi v celoto, na katero je prešlo tudi njih ime. Že v IX.—X. stoletju se rabi ime Čeh (Bohemi sv prej) v širnem pomenu b»vede za vse zgoraj imenovane rodove.
• •
Tako združeni nanlo, ki-je prebival v sredi Evruj»e nenavadno natančno oddaljen od sevenM^ga in južnega morja, mi »rajih tokih velikih, važnih rek in ki je bil izvrstni* obvarovan s prirodnimi nasipi, se je začel razvijati zelo vrtwlo in nadepolno.
In da ni bik> — njegovih lastnih knezov, ki ho hitro zadali njegovemu razvoju in bodočnosti vsled dobička-/eljnosti velik udarec, zgodovina češkega naroda bi bila drugačna in češki narod bi imel v slovanskem svetu d rti gaČno staliAče kot danes.
Ta udarec je bila — nemška kolonizacija Češke in Moravske.
i Na jugu so prodirali Nemci ob Donavi proti vzhodu **mi in so stiakali fte&ko-slova&ke naselbine. To je bilo
narodnosti no bilo

nikdar mnogo škodilo, ker je nemški val na Litavi trčil ob — madjarski jez.
Več je škodila Čehom kolonizacija, ki so jo vabili .'♦eški knezi sami iz roku Premyslovega, Premvsl Otakar 1. (1197—12:50), Vaclav I. (1230—1253) in najbolj Premvsl Otakar II. (1253—1278) in njega nasledniki, po njihovem vzgledu pa plemstvo z duhovščino, posebno pa samostani.
To je storilo, da je češki živelj v notranjosti meje •'eške dežele kmalu obdan bil s pasom nemških naselbin, ki so se neprenehoma krepile in množile, in mest, najprej pod Rudnimi gorami in šumavo in ob dolnji Labi, j>otem pa tudi na Liberškem. Trutiiovskem. Kladskemj in pod Jaseniki
K temu je pristopila tudi vrsta nemških naselbin v notranjosti češke dežele. Od XIII. stoletja naprej je bilo prebivalstvo Češke in Moravske narodnostno — raz-deljeno.
Teritorijalno ni bil nemški pas v začetku širok in
kompakten, ker se jo tvoril v goščavah obmejnih gozdov.
• • *
Niti ogrsko Slovaško ni bilo obvarovano pred nemško prodirajočo silo.
V	severni, morda slovaški del Panonijo je začela gor-manizacija prodirati že v IX. stoletju, kakor je razvidno iz nemških imen iz leta 850 v t4Conversio Bagoarornm et CamiiTanonuir*, in na severu Ogrske so poklicali že v XI. stoletju deželni upravitelji ki so vladali namesto mladoletnega Geze IT. (1141—1161), veliko množico Nemcev v Spiško župo, da bi jim bili tam opora proti stikom zvo-lenjske župe s poljsko državo.
Po vzgledu fe prve kolonizacije so se začeli Nemci -. litL in sicer od XIII. stoletja od zahoda v stolice preš-pursko in nitransko, od juga v tjekovsko in hontjansko (prej ni tu nikakega sledu Nemcev), in ta selitev se je o-jačila }>osebno po tatarskem navalu 1. 1241, ko je bila dežela opustošena in ko so kralji potrebovali novih premožnih naseljencev (posebno za Belo IV.>.
Tako se je zgodilo, da po besedah Križkovili na kon-i \\ XV. in v prvi 7x»lovici XVI. stol. ni hilo na Slovaškem skoro nobene občine, v kateri bi ne prebivalo vsaj nekaj nemških rodbin.
Središče in opora nemškega življa poleg spiskih mest je postala zveza banjskili mest, na čelu Kremnica (v virih se omenja najprej Krupina leta 1238, Banjska Bistrica leta 1255 in Nemško Pravno leta 1267). To je trajalo do konca XVI. in začetka XVTI. stoletja, ko sta dva narodnostna zakona, ki sta bila v zbornici sprejet (leta 1563 in 3605), odstranila svoboščine nemških mest in nemščino privedla do padca. Od tega Časa se začenja slovačc-n jo in madjarjenje severnoogrskih Nemcev (poslovačili >o se na pr. Pukanec, Nova Banja, Bela, Ljubietova, znat
no tudi Stjaniea in Banjska Bistrica).
*
Totla razun popisanega nastanka obmejnega nemškega ozemlja na Češkem in na Moravskem vidimo, kako začenja nemški živelj od XIII. stoletja tudi drugače vplivati na notranjo češko deželo, kako zatira domače uredbe in slovanski jezik; nemščina je dobila skoro veljavo uradnega govora, nemški meščani nemških mest so imeli prednosti, privilegije, svoboščine napram češkemu l.iudstvu, na dvoru, pri plemstvu in v mestih je gospodovala po Petru Žitavskem nemščina tako, da se je Dalimil že začel bati pogina češkega naroda.
V	začetku XIV. stoletja je prišlo to tako daleč, da je pri kronanju kralja Jana leta 1311 večina zbranega ljudstva pela nemško in samo manjšina češko!
Za Karla IV. in njegovega sina Vaclava pa je nastal preobrat v prospeh češkega življa, kateremu sta se pridružila tudi plemstvo in duhovščina, ki sta se znova začela brii^ati za domači jezik.
Ta preobrat so namah dokončali v XV. stoletju h lisički boji, ki so se v znamenju vere zmagovito bojevali tudi za češko narodnost in proti Nemcem. Nemci v mestih so bili oslabljeni ali popolnoma izgnani, češki jezik je povsod zavladal in izmed mest so se počeši 1 a na pr. — Žatee, Litomeriee, Ustje nad Labo, Kraljičin Dvor, J.v corner. Kraljičin Gradec, Nemški Brod, Časlav, Knbia <oira, Pelhrimov. Sušice, Budjevice, Kapliee (Srebro in Plzenj sta bila češka že na koncu XXV. stoletja
V	tem času tudi dobi na Češkem, Moravskem in na slezkem eeščina pravice uradnega jezika. Za izključno uradni jezik je bila proglašena češčina na Opavskem že leta 1431. na Tešinskem leta 1434, na Moravskem leta 1 1*0. na Češkem leta 1496.
Sploh se je v teku XV. stoletja Češko in Moravsko hitro počešilo, zakaj utrdila se je narodna zavest v če--k ili deželah in oslabelo je nemštvo v notranjosti in v obmejnem pasu — toda vkljub vsemu temu ni imela ta velika in slavna doba češke povzdige trajnega učinka.
Pred vsem je bil že istočasno v XV. in XVI. stoletju del češkega ozemlja znova ponemčen vsled genuanizato-ričnega vpliva protesta nt izma in nove dinastije. Potem s > prišle nove vojne in preganjanje, vsled česar so opustela t^ela sela, dočiin so se Nemci zaceli množiti po silnetn navalu novih kolonistov iz Mišne, Voigtlanda, iz Frankov-^kega in Palacije.
Tako se je zgodilo, da se je ravno v dobi, ko je vladal uradni češki jezit v deželi, kjer je cvetla češka govorica in literatura, izgubilo vkljub temu največ češkega ozemlja!
(Nadaljevanje na. 5. strani,)

trova /dr .»vila wrlwiiejo /dr je v dru/in.iti.
SPOMLADANSKI 1ZPAHKI
so ofe-čajno v zve^ z boieč:ro:. pekočimi :r. srbe&rru oočjcki na koži. ki uplivajc zrno nepnjet!io na. bolnila. Včasih se teh izp&hkov kar prtnažati l« more. Kur pri Um ielite je. da bi vam kmaia odkefiio. Vzemite v takih siuiajih kako uspeino mazilo. M: vs.ua že iz skuSnje. da je
S
everas
Skin Ointment
(Severov^ Mc.zilo za k .irn bc->ezT>.r *zvrstr.o zdravilo pri tzkia izpahk.h na kcil. ker vam hiadi ituio m man> srbenj«. Izvrstno mazilo zsner liSaje. kraste, jarje. ipahite, luskine in razna an:ge bolečina na koži. Cena ©Cc. Na prodaj r iseh Itkarnah.
F SEVERA CO. CEDAR RAPIDS. IOWA
nar kmalu lie bi mogel dobiti, kar Naj za danes zadostuje, pa pri-bi želel.	hodnii't kaj več. H ko!»on svojega
l.ast "Glas Naroda." prebiram dop'sa pošiljam i^krwie possdra%e vsak dan. ker v njem človek dobi vsem citaivgein in čicateljicam.
se največ razvedrila, zatoraj ga toplo 'pripmročani eenjeniin rojakom, da nuj nikar ne bo nikdo brez tako dobrega lista, kakor je "Glas Naroda". Ker me najboij dopisi veselijo, zato mi gotovo ne bo nikdo zameril, rko bom omenil tukaj na lem prostoru, da sem i.aletei ita dop*> v št. 60 iz lirew-st> "T Ofaio. A* tem dopisu jo tiaj>a^-no poročilo.	J. C. Ilrovat
Dopisi.
'Naročnik.
Collinwood Cleveland, 0.
Čeravno nas je dosii Slovencev m Slovenk, se vidi prav malo dopisov iz na^* nji-cll uic. Jaz st>m se pa namenila odgovorili nabira fanton, oziroma pečlarjeic.
Rju'bertonHkeniu počlarju M svetovala, da bi prišel v Collm-
pise. da imajo dve tovarni z« f00*' 'la nm ho tr**>» * nosori komotive. To pa nikakor ni res- lonet V lual1. mu dftUi uiea. ilogoče se je d-tiirui zrn«>iil, ali pa po pravici nooe pls.ni, ker tam so meni razmere že i»d prej znane. Naj tukaj omenim, da v H register ju je samo cua tovarna za lokomotive in ra\mo lista družba ima zraven tudi Round houses, k a?* bi se pa nikakor ne smelo pi--r:i. da sia dve tor\a_iii. Dotieni
v li
par žlic. Kako j«- vendar to. da vi pečlarji vedno lonee li/ete* To je pa si]x-t nekaj nKHler*negji. posebno s+slaj v vojnem V.su!
Strinjam se s eoUinwtvod-vko May, kar piše. Nikar lie vzeti larja. raje p*>'ak.iti vojaka, ker pe^lar vse ve in vse vidi. R: jšo vzemi boaiderja, fja )>oš Jo sama
tudi om^ai. da so imeli v prvd- ^»ka. kakor boš znala. ker. če g mi si nem facn imit.ivmio- ni^ boš mT»ila. bo vtvlno uV»ga:. Pečaa
(Nadaljevanje z 2. strani.;
skem odru. Doma je bil iz Cirk-nega na Primorskem. V Ameriki je bil že nad 13 lei. Bolehal je že nad 2 meseca na pljučnici. V sta-rem kraju zapušC-a soprogo in tri otroke. Star je bil 40 let. Bodi mu lahka tuja žemljica, njegovi soprogi ter otrokom pa naše soža-lje. Zahvaljujem se vsem darovalcem. ki ste kaj darovali, posebna zahvala pa Anuem .fivn^i, ki se je zavzel eele zadeve.
S »brat*-, ki m pozdravom
Martin Korose^ir-tz.
Cleveland, Ohio.
č\ :avno nas je tukaj veliko rojakov. pa vseeno se vidi le redkokdaj dopis v "Glasu Naroda": zatorej bi jaz prosil za primeren prostor v Vasem li-tu.
Kakor p<«v-od. are v delom št* preeej do!»ro. zaslužek pa jti e.^lvi->eu <»«1 dela • pa kaj nam pomaga, ako zaslužimo .V toliko, ko lia»n ta kruia draginj« a** žep«:- izprazni, zraven pa človek ^ za do-
S:«
pustnem času iemt«>vanje; piše, nos ueua. oo voinio uho^a!. Pečlar
da je nevesta doma iz Ribnice, pa ^^ samo po svojih loncih br-
kar pa ne odgovarja resniei. ker ^kat'. Kako je to. da sedaj pe-^lar-
nevesta ip rojena v Združenih dr- ^	napredujejo, ko je toliko
i a v ah. in sicer v ua^-m meswi <^klet ? Menda je to. da Avfiti Km■
llevc-landu. Zato sem jaz nr.risal ka nobena mara, ker ima v.sn-
M ka svojegr. v Surie Samovi 'iraa-
tli. Toliko v o<lgovor.
„ 3	)I koneu svojega dopisa i»zelra-
na., šo v prihodnje kaj omeni ta- vim	lu kuharice.
mošnje razmere.	roUinwood^'anka.
par vrstic v pojasruio, kroven dopisniku toplo pri7M>ro«'-am.
pa da
Zelo koristne stvari,
med njimi boste našli več takih, ki
jih nujne potrebujete.
V zalogi imam, {wskrbujem ter raz-po^iljam Airom Združenih držav zelo koristna naravna sredstva in pripomočke. kakor: hladno je&**eDoro kavo, araika, brlnjevo olje, encijau, grfiko seno, hvoW, lipov cvet, Lapub. tavženrože, vinska ruta, ter druce enake stvari ki so obširno opisan.* v knjisi "Domači zdravnik" in se vporahljajo zelo vspeSno po celem svet«.
Potem imam tudi raznovrstne dišave, ki se priiK>rofajo v knjigah "Dobra kuharica" in "Slovenska kuharica", in se potrebujejo za pripravo okusnih jedil, na primor majaron. Sntraj, muškatov <?vet, paprika (prai5ek). lorharjeva per»*sca, žajbelj, žefran L t, d.
Pc^treč-i vam zamorem tudi z raznimi semeni, kakor: tn>jne za salato, peterSilj. fižol, peso, korenje, zeleno, i. t. d. Pišite ih> <vnik.
MATH. PEZDIR
P. O. Box 1611	New York, N. Y.
Iz zakladniškega urada.
WS.S.
WAR SAVINGS STAMPS
ISSUED BY THE
UNITED STATES GOVERNMENT
! lift AN 1 IN POSOJAJ SV0JB PRIHRANKE
STRICU 8 AMU.
On jih potreba je sedaj I i Vi jih boste potrebovali po vojni
KUPUJTE VOJNO VARČEVALNE ZNAMKE OBVEZNICE VLADE ZDRUŽE . NIH DRŽAV.
Nosijo štiri odstotne obresti« plačljive na četrt leta.
Lahko pričnete
S PETINDVAJSETIMI CENTI,
Če kupite varčevalno znamko Združenih drŽav. Vaš poštar, vaš bankir, vaš časopis In številno dragih prodajalaih a-gen tur vam bo povedalo vse glede teh snamk. Oglejte si jih l
TO JE VAŠA DOLŽNOST.
TO BO OHRANILO ŽIVLJENJE.
:TO BO IZVOJEVALO VOJNO
I
Vojno-*arCewalne znamke in Slovenci.
Zelo ugodna in redka prilika se nam nadi ravno-sedaj a nakupovanjem vojno-varčevalmh znamk prihranjeni denar nadvse varno in z dobrimi obrestmi naložiti, zaeno pa tudi pokazati vladi in podanikom Združenih držav, da smo vredni zaupanja, ker nas vsled napovedi vojne Avstroogrski ne smatrajo za sovražnike. S tem smo obvarovani ogromne škode ter rešeni iz zadrege, katera bi bila prinesla nedržav-Ijanoin mnogo skrbi, neprilik in razočaranj.
Za nas Slovence bo najpripravnejše, da kupujemo zuamke, katere bo mogoče dobiti skozi meeee januar po $4.12, vsak prihodnji mesec do konea decembral918, bodo stale po en cent več; iste bomo prilepovali ca takozvani vojno-varčevalni certifikat, ki je načrtan in ima prostora za 20 takih znamk. Po preteku pet let, to je dno 1. januarja 1923, bo izplačala zakladnica v Washingtona, ali pa katerakoli poŠta v Združenih državah znesek $5.00 za vsako, na certifikatu prilepljeno znamko, ali pa za ves poleplje ni certifikat z 20 znamkami znesek $100.00.
Pri dvajset znamkah, katere stanejo tekom meseca januarja 1918 $82.40, bomo pridobili $17.60, ali pri eni znamki 88 centov. V slučaju, da bi bil kdo kdaj pozneje, ko bode kupil znamke v denarnih potrebah, ali pa bi jih hotel zamenjati v gotovi denar, ga bo zanje dobil lahko nazaj vsak Čas, na odpoved. po preteku desetih dni * približno obresti, najsibode na katerikoli posti v Združenih državah.
Omenjene znamke prodajajo vse pošte in banke iirom Združenih držav. Priporočati bi pa bilo, da se jih Slovenci kolikor mogoče nabavijo pri nafi tvrdki, da potom lahko pokažemo ■ skupnim zneskom, kaj smo vsi skupaj storili za deželo, katera nas je sprejela v svoje naročje, nam dala kruha in zaalnžka, kakor bi ga ne bili našli nikjer na svetu.
Ako se bodo rojaki odzvali našemu kiicn v polni meri, v korist samim sebi, in slovenskemu narodu za ugl^d, bomo imeli obilo dela in skrbi brez zaslužka, toda z veseljem smo pripravljeni za velevažno stvar storiti vse, kar je v nasi moči.
Na celem svetu se dandanes ne more denarja bolj varno in obrestonosno naložiti, kakor v vojno-varčevalnih znamkah Združenih držav. Vsak jih zamore dobiti v vrednosti en tisoč dolarjev, in ne več. Sezite po njih brez odloka, vsak po svoji moči.
Kadar nam pošljete denar, priložite 16 centov v znamkah za pofttnino registriranega pisma, v katerem vam bomo poslali znamke.
Pripravljeni smo tudi vojno-varčevalne znamke hraniti pri nas, in v takem slučaju se nam naj poSlje poleg denarja za znamke le 3 cente za poStnino pisma, v katerem bomo podali potrdilo.
Vsako naročilo naj bode podpisano e lastnoročnim podpisom istega, ki bode kupil znamke.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
H
TVRDKA FRANK SAKSER
OOBTLAJTDT STRUT,	HEW YORK, V. T.

i Veliki rop v zakladnici j
5	DETEKTIVSKA POVEST.	§|
l>-to pred praznovanjem Btolei-ii«*e v J*hilad<ilphiji se jc izmil ienzacijon&len iop v *.ak1adni<i 'dr*.iž-Tiib držav v Washrngtonju. ^ekeg* jutra so naši L da jc na krivncsten način izginilo 47.00«' tolarjev. Denar je o!>stajal iz ban-ovce v Združ-nin držav -po $s.VW» >n oblaki niso mopl^ na noben lačin j>ojasniti te drzne in prese-etljive tatvine. T«vk<*-e prei>ka-/e so postajale vedno v»*čje vsled lej«?va, <kt so bili ukradeni bau-cov/-" "-"ari. Co bi bili ti banko vri ovi. bi bile njih številke zapo-edne in lahka stvar bi bila iden-ifieirati jih ter jih zaslediti. Kot »on a vadi v takih slučajih, so sta-il; vsakega v depart m en.ru poti ■adzorstvo. išlučaj so poverili "ajiii du/.bi Združenih držav in islužbenci te organiazeijc so šli ? navdušenjem na de!?.
iSkoro vsa kepa, ki bi količkaj nogel biti v zvezi z vprizorjeiiiiu z«kpoiu, so zasledovali in tekom par tednov se je nahajala vlada v* posesti osebne zigodovine in navad teh uslužbencev. Ce je imel <dn teh iifilužbeneev navado prisostvovati dirkam, so to dejstvo .-a^lagali kot neikgodno Ln sumljivo zanj. Če je preveč ljnbil veselja dobro i>bložene mize ter obiskoval drage prostore, je bil to madež na njegovem rekordu, če je rad pil. je istotako padel nanj »um. Dejanski so stavili na opazovalno listino tudi zmerne pivce, iasiravno je dolgoletna izkušnja dokazala, da «o !rai na j več:ji zločinci na svetu osebe, ki so se vzdržale pijače v katerikoli obliki in ki *o bile zelo zmernih navad.
Preiskava se je vnela tako ie dosti dni. pn-dno so prišli detektivi do preprič;ia*ja. da je bila tatvina delo "od znotraj", to je, da jo je izvršil nek uslužbenec v department!!. Dognali so namreč, da jo nek uradnik, po imenu Benjamin 1 Ialloek. izdajal voe denarja kot pa je mogel vsprre© svoje plače. 1JH je koinpetenten uslužbenec ter so ga dotedaj smatrali za zanesljivo in zaupanja -vredno oaebo. Našli so tudi. da je neprimerno iniimcu z nekim sfthmesr-jem na Pennsylvania Ave. Od onega trenutka naprej so tako sa-lunerja kot Hallocka stalno zasledoval i ter v kratkem čas<u so mož je Tajne slnžbe vedeli o njem in njegovi trgovini skoro ramo toliko kot pa on sam. Njegov prostor je bil shajališče števtbnfc športnikov v narodnem glavnem mestu in eden najbolj pogostil obiskovalcev je bil nek stavni značaj, ki je b^ znan v skopo vsei ■športnih središčih. Tekom nek« noči in dočrm so bili detektivi na [Straži, so imeli ti trije, namreč Halloek, taluner in oni športnik , dolgo konferenco t privatni sob saluncrj«. To tzborovanje je pre pričalo uslužbence Tajne službe
> Ti
SUM
Italijani in Jugoslovani. '
-ooo-
Tmt 'ratkalfttlae filed witl» the peat H»«r.-r »t > Y. rk N Y on March lf>, IMS a« required by t be Art of October 6. 1917.
i*oba tajno diplomacije. ki je sama sebi pripisovala pravico, rta ravna z narodi kakor z mrtvim tržnim blagom, j«* minila in prvič v zgodovini civilizacije prihaja medna-Todttm politika v jasno M široke javnosti. Prihodnja mirovna konferenca ne bo ve? dunajski ali berlinski kongres, kjer <u> s«. morali interesi narodov umakniti ambicijam dinastij in bledim teorijam okostenelih državnih ckvili-: bristov.
« *e j »a naj bodo narodi pripravljeni na veliko nalogo, ki jih <*aka oh koncu sedanje tragedije, se mora neizogibno /c sedaj odkrito razpravljati o vprašanjih, ki se tičejo up« »rov ali nesporazumov, in bi lahko postala nevarna, če s«- nt* pripravijo tla za pravično rešitev.
M«*d temi j«* tudi vprašanje razmerja med Italijo in •Jugoslovani. Oba naroda imata doslej neizpolnjene nacionalne aspirarije, ki se morejo uresničiti le z izprememl>o sedanjega političnega zemljevida južne Evrope in oba moreta doseči svoji» cilji« le na račun Avstro-Ogrske. Ker se pa oba naroda na mnogih točkah geografično dotikata, tako da živita v mnogih krajih pomešana, se ni čuditi, da reklamira eden in drugi del razne kraje zase, vsled česar postajajo nasprotja neizogibna.
I)a s<* doseže trajen mir, je nujno potrebna odstranitev vsakega takega antagonizma; čim bližje bodo po končani vojni vse druge razmere idealu, tem teže bo vsak pod-jarmljeni narod prenašal krivico in tem strastneje bo vlagal vse moči, da se je otrese. Dosedanje izkušnje pa govore dovolj glasno, kako nevaren je tak položaj svetovnemu mirti. Kar se tiče vojne sploh, je alternativa za bodočnost nedvomno ta: Ali vobče ne bo vojne, ali pa bo svetovna, takoj ko izbruhne.
PojKilnoma očitno j«*, da se gospodarski, kulturni in soeiulni interesi čimdalje bolj internaeionalizirajo. Dosledno se pa to godi tudi s političnimi interesi. Vpričo tega so minili časi, ko so se narodi na enem kraju zemeljske oble lahko tepli in vzajemno uničevali, docim se njih antipodi, včasi pa tudi že njih sosedi niso niti zmenili za tak prepir.
Že balkanska vojna se je le z največjim trudom lokali/i rala in še po sklepu bukareškega miru je bila največja nevarnost, da vzplamti vseovropski požar, ko je jela Av-J strija "n vaze vat i" bolgarski apel. V mnogih ozirih je sedanja vojna res le posledica tistega miru; vojna, ki je bila takrat na obzorju, ni bila preklicana, ampak odložena in sedaj jo imamo.
Prav ta vojna pa kaže, da ni več misliti na lokalizira-njc oboroženih konfliktov. V njej vidimo države, ki niso imele -ame od sebe nobenih vojnih namenov, pa jih je sila razmer pognala na krvavo plesišče. V bodočnosti se bodo g»s]K»darski in politični interesi še bolj spajali in verižili; kak«»r povzr»w~i kamen, vržen v vodo. vse siržc in širše kroge valov, tako zadene vsak konflikt ob daljne in daljne interese.
Navidezne malenkosti dobivajo v teh razmerah lahko velik poincn in zato je v interesu bodočega miru treba skrbeti, da se odstranijo kolikor mogoče vsi jjovodi konfliktov, ne le med velikimi državami. ami>ak tudi med malimi narodu
kazumese, »la se s tega stališča ne morejo uresničiti vso a spirati je. Toda to se ne more zgoditi sploh na noben način, ker je preveč teženj, ki se križajo in si nasprotujejo. Nobena preureditev se ne more izvršiti tako, da bi bili vsi takoj z njo zadovoljni. Ako ne doseže kajzer svojih imperialističnih vojnih ciljev, ne bo ]x l hozana nobenemu novemu redu. To seveda ne more biti merodajuo, kajti narodi ne morejo igrati vloge očeta in sina, ki sta gnala osla na semenj in nista na noben način mogla ustreči ljudem. Podlaga, na kateri je upati, da bo mir trajen, more biti le pravičnost in demokracija. Dinastija hrepeni po veliki moči; narodi v svobodi se kmalu sprijaznijo s svobodo drugih i mrodov.
Za nas je tudi v našem razmerju do Italije pravičnost vodilnih motiv. Vse, kar je resnično italijanskega, privoščimo Italiji; nobene pedi prave italijanske zemlje ne zahtevamo zase; prav tako pa tudi ne moremo odnehati od )M>stulata, da se združijo v skupni federaciji vsi deli, ki so faktično jugoslovanski.
I Vi tem je jasno, da bo v mnogih detaljnih vprašanjih neizogiben prijateljski kompromis. Geografična črta. ki bi nas čisto delila Jugoslovane od Italijanov, se ne more potegniti. Take razmere so tudi v drugih krajih. Ako na primer dol h* Italijani južno Tirolsko, takozvani Trentin, ki jim brez vsakega dvoma pripada, dobe s tem tudi nekaj Nem<*ov, katerih naselbine so pomešane med italijanskimi.
V jugoslovanskih deželah, poglavitno v Istri in Dalmaciji, ostane nekaj italijanskega prebivalstva. Nasprotno pa ostanejo rezijski Slovenci na Beneškem in za nas je gotovo, da bodo tudi nadalje politično ločeni od nas, ker leži med našim in njihovim ozemljem Furlanija, do katere priznavamo vso pravico I talij L
To utemeljuje potrebo sporazuma o pravicah narod-nili manjšin. Doslej je bilo o teh pravicah malo teoretičnega razpravljanja, a še manj praktičnega priznanja. Ali zatiranje nacionalnih manjšin, tudi zelo majhnih, ni le brutalno in toliko naglašani kulturi naše dol>e nasprotno, tem-vetf postane tudi lahko politično nevarno. Ne glede na to je nesmiselno, ker ne daje številnejšemu narodu nobene korist L.
Pri sklepanju miru se bo pokazalo, da bo imelo prav mnogo držav nacionalne manjšine, in ee je nacionalno načelo kaj vredno, bo moral vsak narod priznati svojim manjšinam gotove pravice, ako bo hotel, da bodo njegovi v drugi deželi bivajoči člani uživali enake pravice.
Taka vzajemnost bo potrebna tudi med Italijani in Jugoslovani; to je edina pot, da se prebredejo težave, ki isvirsjo iz naravnega, položaja in da se ustvari iskreno pri-jateljstvo med narodi. Ako je v ameriških Zedinjenih dr-
Važno za vsakega.	1
KADAR telite iavediti a naslov svojih sorodnikov, KADAR želite dobiti delavce ali pomoč ▼ gospodinj prijateljev ali znancev,	ctvu itd.
KADAR telite prodati posestvo, farmo, lote, hiio, po KADAR telite dobiti delo za sebe ali svojega prija blitvo, trgovino itd.	telja ali znanca,
KADAR telite objaviti krst, tenitvs, ialostinko itd. KADAR telite objaviti društvena naznanila,
RABITE VSELEJ "GLAS NARODA" I
"GLAS NARODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsak) mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Canadi itd.
"GLA8 NARODA" je BajprOJobtJSMjfti in najbolj razširjeni slovenski list na sveti. "GLAS NARODA" Je rasposlan naletov štirih te pol miljona (4,500.000) iztisih in je torej najboljše sredstvo m oglaševanje. GENE SO SLKDSOK:
Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja atane $L00 I Enkratno iskanje dela stane--------------$OSt
Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota	Enkratna objava tenitne ponudbe, žalostinke
itd. stane....................... ......*L00 ali kaj enakega stane---------------$1.00
Enkratno iskanje delavosv stana___________$1.00 I Enkratno društveno naznanilo stane-----K 50
Slovenskim trgoioeiu naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oslasih. Naročilom je poslali fHkJ tudi dsoag«
.»»v™«, "GLAS NARODA"
82 CORTLANDT STREET,	NEW YORK, N. Y.
Rojaki, vpottevajte nate getfo, da ne sprejmemo Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo aH pa
oglasov, ako'Jih spoznamo a dvomljive in S tem va-	da se prepričajo 6e je oglaa v naeem listu
i	iiMMUk* nr . /T. .. .	in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj
rajamo nate ninoin prsi rafluan Slaparji, ntsnh g^ ^ posebno velike važnosti je za vsakega pri ns^
fs vsepovsod dovolj.	ro&lili po pošti.
da s*, bili interesi te tr«»j]i-o med-seln.jjii. I»ai* <hi: pozneje >«> sledili nek- nm	c» lciTert-:n
je veiMo, <la je v zvezi z onim* Ijenci. na dirkališče. Tam so oj^a-zili, kako je stavil na nekt*»;t konja ter »laJ ajrentu bankovce za ^jTIO.	'
Opazovalen »m? je zdel to tako preprir-evnlc-ii dokaz kot Sv. Pismo. a na nesrečo ni -bil to one vrste dokaz, polom katereea bi lahko ».bdoliil HalliK-ku tatvine t i."-n i h r4T.<XX». K« »t že om^njeuo, je obstaja! ukradeni denar iz že ral>lj«-nili bankovcev in ravno ra-ditejra je bilo nenn^^e slediti tatvini s poanoejo klju«*-a /.»pore<l-liih <tevilk. Detektivi so bili m^v-ralit'-no prepričani, da je Halloek
krivee. a (ežkoea je bila v tem,' kako dokazati njegrvvo krivdo krivdo.	j
Končno se je sklenilo kotifroa-tifati ga z dokazom v roki, v upanju, <k se s tem do\edc do priznanja, ki bi torej dovedlo ki bi torej dovedlo do rešitve te skrivnosti. Osumljen t v je dobro poznal način dela Tajne službe Združenih držav. Vedel je, da je eno sko-ro neizpremenljivih pravil tega depart menta ne izvršiti aretacije, dokler nima v rokah zadostnih d<v aMzov, "potom katerih je mogoje obsoditi krivea ter mu dokazati ljegov zločin. To pravilo je, ki /■zbuja pri navadnem itmh pred solnijskim postopanjem pred sodiščem Združenih držav. On ve zelo dobro, da se konca najmanj osemdeset odstotkov slučajev, o katerih se razpravlja pri teh sodiščih, 7 obsodbo obdoize-nega. Človek, ki ve vse to, bo sko-ro gotovo priznal vse, kadar se » stavi lice v lice z zastopnicam Tajne službe.	j
Vsled te»a so sklenili aretirati Halloeka ter ga obdolžiti tega zločina. Detektiv, kateremu .so poverili to nalogo, je bil eden izmed najbolj prebrisani v celem department n. Ta detektiv ie torej se! v stanovanje IlaOloeka v času,
j^ vedel, da ga dobi črnega
—	Well. — jc rekel detektiv z neko prostodušno familijarnostjo in brez vsakega itvoda, — ples sc je pričel. <'e hoči^te -v-bi dobro, iam boHte vse povedali.
llaJlo<*k je za trenutek iz^rnbil svoj mir. Poznal je detektiva, ki je prišel k njemu in na>brž je tudi spoznal, da je vse izgubljeno. K3jnb temu pia je za trenutek o-mahofval.	i
—	Kaj mislite? — je vprašal s prisiljenim izrazom začudenja in žaljene nedolžnosti.
—	Prav dobro veste, kaj mislim. Tajnost denarja, katerega
ivigresa, se fc iskrilo. Izgubili sve SA-ojo službo v zakladni-^kem uradu in sedaj se nahajate pred dolgo kaznijo v ječi. iti vemo vse ^lede vaših odnodajev do r-stalih dveh oseb in vaša bodoč-,nost je odvisna od naeina. Ida k o hočete s-vlelovati z nami.
1'Činek je bH nataneuo tak, kot st» ga hoteli doseči. TTa!3ook ni \ prizori! nobenega nadaljnega poskusa. da bi tajil tetvino. Obljubil je celo. da bo šel nr sodišče in povedal vse, kar ve glede pogre-; šanega denarja Detekthi so biK vsi očarani od tega uspeha. Uspešni pa so bili preko svojih priča- | koVajij. Vsem se je zdelo, da l>o
j žavah. kjer se zbirajo pripadniki skoraj vseh narodnosti sveta — pred kratkim jih je bilo le na nekem ehicaškem j banketu 38 zastopanih — mogoče, da si ustanavljajo svoje sole, da proje svojo umetnost, cla vzdržavajo svoje cerkve, da dobivajo na sodiščih in drugod tolmače svojega jezika, m- da bi bila vsled tega nacionalna enota Zedinjenih držav kaj ogrožena, ne bo niti za Italijo niti za Jugoslovane ne-j sreča, ako lx» tukaj nekaj italijanskih, tam nekaj sloven-jskih ako bo v Ljubljani in Zagrebu priznan doktorat italijanskega, v Benetkah in Firenzi pa doktorat jugoslo-(vans ki *ga vseučilišča.
Zahteve Italije po vzhodnem obrežju Jadranskeg? morja, kjer je prebivalstvo v ogromni večini slovensko hrvatsko-srhsko, so izvirale iz nazorov stare državniške sole, ki je vedno špekulirala z 'ravnotežjem držav". Ka kor je pretlsednik Wilson v svojem zadnjem govoru nd glasal. jc to načelo za vse čase diskreditirano in mora ; vsakim imperializmom pasti v grob. Potreba take politike mine popolnoma, če je tudi malim narodom mednarodne garantirana svoboda in neodvisnost. Tedaj ni treba stre-miti po nenaravni veličini, ampak vsak se lahko zadovolj s tem, kar je res njegovo. To pomeni uveljavijenja narodnega načela.
Ob poštenem priznanju tega načela bo sporazum med Jugoslovani in Italijani prav lahak. Tem ložji bo, ker jc med obema marsikaj, kar jih mora zbliževati iti družiti Že soseščina, vsled katere je bil promet med obema vedno živahen, vpliva na to. Mnogo sorodnega je v temperamentu obojih. Tudi kulturnih stikov je bilo med njima mnogo več, nego se navadno misli. Vsi pogoji so dani za prijateljsko sosedstvo in v mnogih rečeh za vzajemne podpiranje. Treba je le, da se uresniči temeljni pogoj, tc ie: Vsakemu svoje.
x.vftop.v ifl AiAifcoy y^
obsodba po vsem tem le stvar for-1 mainosti.	j
Najboljše izgotovljeoi načrti pa se včasih vendar izjalovijo. Zarota je ena najbolj težavnih stvari na srretn, ee prid" do istinitega dokiteasrja take zarote. Tako sa-luner kot športnik sta bila odločna in na skrajnosti pripravljena borilea. Zagotovila sta si najboljše odvetnike, ki jih je mogoče najeti y.a dober denar, in sodraijskn obravutava, ki se jc vršila, je bila ena najbolj pomombn?h. kar se jih je kdaj vršilo v Wa=?hingtomu. Porota ni mogla priti do ftporazu-ma in na ta način sta ušla k ni ne le saluner in športnik, temveč tudi ITfilioek.
SeJe pozneje je prišlo na dan. da je .bilo $14,500 naloženih v neki banki v Alex an dri ji, Va.. na ime dotičnega salunerja.
Zanimivosti.
Prvi stroj za izdelovanje t poštnih znanil; jc bila iznajdba nekega .James liogarduia. ki je bil rojen v Catskill, X. Y.
Ko j« objavila angleška vlada, da želi stroj za tiskanje poštnih znamk, lota 1839, je bil Bogardus eden izmed 2600 tekmecev za razpisano nagrado, katero so prisodili -njemu. Še pred tetn je iznmil neke nove vrste uro, stroj za tkanje bombaža, ek^eentricen mlin, stroj za graviranje .slik na kaaala ur ter stroj za tiskanje bankovcev. Leta 1S47 je zgradil v New Yorku za svojo lastno uporabo poslopje iz železa, ki je balo prvo te vrste v Ameriki. Dovršil je še celo vrsto drugih uspešnih iznajdb ter bil na delu glede drugih, ko je leta 1874 trmrl.
Tiskalni strog za postne -znamke tega iznajddtelja so prvič rabili leta 1840, ko so uvedli v Angliji penny poštno pristojbino. Znamke z lepljivim hrbtom so pričeli rabiti v Združenih državah M a 1847.
Ustnica uredništva.
F. P., Eckhart Mine, Md. —
Ako -nismo objaviti Vašega dopisa in ga tudi v listnici uredništva nismo omenili, poleni je to znamenje, cla ga nismo prejeli, kar pa v sedanjem času ne bi bilo prav nič čudnega.
F. M., Girard, Kansas. — Za
zadnjič se pritožujete, da nismo
poročali tega, kar ste Vi napisali. Danes smo trikrat pregledali Vaš dopis, pa se nismo mogli prepričati, kaj hočete. Da pta zopet ne bi poročali, < e><ar Vi niste pisali, siuo rajše vrgli dopis v koš.
M. D., Butte, Mont. — Evropska Rusija meri :">.."» 10,<.Xk) kvadratnih kilometrov, azijska pa 17.046,520; skuhaj 22.546.520 kvadratnih kilometrov.
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznajijamo sorodnikom, prijateljem "m znancem žalostno vest, da je dne "». marca po mučni bolezni umrl naš nepozabni soprog, oziroma brat in strii-JOE EPPICH, podomače Krčmar. v 52. letu svoje «tar» -ti. Pokopali smo ga v nedeljo 1'». marca, in sicer ob tako veliki vdeleibi i»aši'.i: in str Jtskih ljudi, da je nam žalujočim bilo res milo, zato smo pa dolžni, da se vsem skupaj in jx»wt-mezno najlsknmeje z; hvalimo.
Zahvaljujemo h«' torej v prvi vrsti društvu sv. Jožefa štev. 21 JSlvJ., katerega član jc bil pokojnik imdnjih 17 let. kakor tudi drugim društvom, katera so se vdedc-žila jMigrcba. in sicer društvu Jakol»a št. NHZ. in še mladini sokolom ravno istega društva, društvu sv. T?oka št. ll:{ KSK.J., društvu sv. Martina ^r. 1 ZSZ., dn-štvu s\-. Ro/npjji! Ven«'? št. 7 Z«<Z.. društvu sv. Alojzija št. 10 Z&Z. in društvu ( olumbine št. 218 SiNPJ.. nadalje vsem tistim, ki so darovali krasne venec ter vsem, kateri so jih nosili na zadnji poti pokojnika. Lepa hvala vsem prijateljem in znancem, ki so prešli od daleč k pogrebu ter mu tako izkazali še zadnjo čast na zadnji poti. Prisrčna hvala vsi m. ki so obiskali pokojnika na mrtvaškem odru. kakor tudi onim. ki >•«» hodili n:;s tolažiti ter na in iKunagali prenašati težko izguho. Iskrena hvala bodi vam vsen, vdeU-^encem J sreba.
i Ti naš nepozabni v miru polivaj in lahka naj ti bo tuja zeiulji-»•a: saj križ nam -v.-ti govori, da . žoiiei se vidimo v,-raju večnem ! nad zvezdami.
Žalujoč; ostali: K ati rina Eppich, sr.p . g; John, njen sin; Katarina Feketz, njegova ■'^'stia ter njen s<»prog John. Peketz in sin John ter h'Vri Katy in Mary Peketz t»-r l»rato\i sini pokojnika Jakob in Martin Azbec. j Denver, f'olo., 12 marea 101s.
n ju	[ H
Darovana.	§
M	I M
I £OODO VTN8K A POTWT IX DOBE SLOVAK. APOSTOLOV ! 3
8V. CHULA Ilf METODA.
1 . , •	<2
Itiki aapiaal Alojzij Douil.	is
"	i ft
in re* rsomie u* n	m!m1# 'z is li<**» 'a-l'
tata*«* uiwdim. < W«k mora iiu4<ij < ,>eti»4ie«>-."	jI
Tudi « nerrainiki. To ye rank m
"•j <> orniom -	" I
l'i •<>»>! ui t i'lL**tislisv >- o*tal'i a ti. V K.avi mu )t *ui*eki. redaj vladar njefvv naeri ui Baafcan In h jtotrptan v prah ? "I Vdaj tdavawkJ* vendar d«>bi	v*ft-|i
ui m- ,H>tem redmi v «t|<
v#tlk
\a Mor*y«keai jf \ojiu ikh(
m/prt *v«.ja krila m rapte*.el v JJ
vojni -utn vas ni*»»ta, va.«»i. in J
do\«». Sveo»pr»Wi ni t»ii
... . ._
>fov«Mj \ ar<-n, nkoraviKt so v ifnt-
li i n j mu <rt>t«»>jLt so (*• nesve- •
vtobe tu k«kor tK^MiiMi^a {mi '
dauiku *» if* pokKeaft j»red K&r) •
umna. ki ica j*' vrjrHt v je*V». kakor**
j »red ti*-«ta\niru «'«w»ai
M«n-a\ «ki narod je a-daj velal 1
kakor <*n noi.
\a Bo rot am je rwijalo oixjfje i1
nhuabutotvo j« l>»io veaelo m v t
konjarni •»> Mkwraij najlef»»e fc<v t,
nje. Vujaki vo »e veselili boje, V:',
taboru je drufcW-no življenje. ka J1
k or »pa m* k at i drva v tfuo « 111. vodi j*
ti kiwi je okoli pr*adu in prodajati!
«i ■ir« it v Vsak trenutek ]»rii;* «e ' kaj itnri'va. S«<i»j prižemo uj«<Jii '
ka. ki »o jta. uj«li na fmizwlow ! n ju, potem izapal t jo nato po-P 1 Aivajo v gozdu. utniji«! o4 dolffe [1 težavne hoje, drafk- *** bije krrav . :uair*»nosen boj. . .
Stari Nikolaj j^e v*s ridanr vn|j«\
.Minlil ie, <la mi noj^e «»tri>-u»kjo! Ali je Kilo to Življenje T No, veml»r je prM dun rešit \e. Naj-b«d,i*i lip<n le«, rta tnku *e mi je ^ p<>^t« no i/suail in mts* mi je zsrrja-\«l. Š it je pokrila ple-uioba in j kopje je v*.- <*rvivo.
Stari »lutra presrWxiuje Vujaiko | obleko in jo iualo prepraAi, r.» ka- | jn» pa vtakne najbolj živo pisano jH rje. Potem nabrusi na kanovi >taro H&ltljo, da «e je l<*skc*taia ^ kor !*rebr»>. Vse je ie spravil \ red in le Me it iu kt»j»je mora se o»*iiti* ^'i. SitiMi iu težavuo delo.
N"ik«»laj riše na V-it n«ki l^>jau prizor.
Pr«st starcem •■bstoji mlnj^. alu-| iahnik. liil je ie pripravljen za' boj. Xa ple<vih ima tul, ob pasu ■ mu v Ui širok turf, v levici pa »irži velikanaki soit. l*«j»ia\*il se je pred Nikolaja tako, *la ta ni videl, kaj na njecovein ši"*itu ourlsanc^a. "Hoj, dečko, take podobe pa ie ni*o vof v na\ adi.**
Starec ste poredno nasuieja. O-koll tu* ae mu uartsle zvite poteze in z oC-tui j»onie/ikuj»-jo. Tak o-l»ra/ je d^-lal vedno, predno je po-\e-la! kako £alu. Že davno ni nobene junil. naj danes eno ker je tako vewl da ae mu obota v kratkem ianamh*o vojaško 4h'-ljonje.
*'Kako podobo si pa narisal na! ^ IMt ti, Ludovik T"*
iftapec ie bil komaj odraistel mladenič, ki mu je {H>ganjid prvi muh pod nosom.
• 'TffMii tovariš; tako liitro ne povom.'
•' Lahkr uganka »neja se Mara«. "Kaj ai f>ač naalikal drun«v ira. ki«kor b-aenega kotiji'a na ka tfm m *e se n«sla\*no tr.ijfal, aLi pa materin obraz, da bi 1i ne bilo tako težko pn ureu-"
Nikolaj •*«* «meje, da mu lij^j0 solze iz oei. Takega dovupa
ni pogodil. Sluiauiki, ki ne daleč bruaijo orr>^jer se hrolKv ta jo is potnega grlw
Samo Ludo\-ik jslorji kakor poparjen. Sel je res prvu- v s-ojno; 4oda ni ne"bal. -ni mu 4»ilo teano pri i arm. Vsaj domneval m je tako in v udfli je oatil mo."-t da pn-ma|ra
deaet itovrainlkov.
In sedaj «e no^ujejo L: njaga. Toda brž pakoie Nikolaju, da ima nekaj v flavi. Veliki okrogli «it zasuje okoli flave kakor žogo in vsi zagledajo rde* križ.	I
^^^TrojVaki avetaga kri
/a. bojajnao me /a avojega škofa! Mer <<ia !**
*	»firnejo se in glej. ltožidur «rtojij »■is-d* !«hwabniMCva. Nikolaj plane takoj na noge iu hiti k svojemu' IjuHjenen. Saj ga je takorekoč od^ojil. izrattal, ko .ie bH Iktii-. dar š»- na jrradu. l*Ua sia prijatelja. uuiogo dogodkov niu je pove--tirtl, kau-rib ni zau?>iil niti svojemu gospodarja. 7. P.oižidarom je-bil m/delil tudi sree.
1V> li pozdravljen, drapi tova-j ri«»' Kakor -^-nea na solncu si se i/sfi»bii t»'it<»Jl iu »claj lie zop<t vri. a> kakor s»-nca. No, pojdi ine-i ! /e /pu» te pozdravijtuno, k< r »•i vtrok novega življenja iki Mo-j ravskeiu. l*ruga«s' bili bi kakor
giiila »uda. Ti pa nam prinašaš
<™-">-" |
Nikolaj /.c stal pri IWxcittaru' in mu f»>da)al /uljavo desnk-o. ] *'\'«>j.nki svf<ega križa. smo. bo-' jtijomo at- za svojega škofa!"
Ha, bili se bomo, da pr.-š»ne Nem-i 'aj^-ji strah, kakor lakraT, ko je vladal Kar>»l. Saj veš, kako j je bilo. kolik'»krait sem že pravil
0	tem, a -amo tebi, liožidar. Sam. sem bil, sovražnikov pa desol, pa'
"«e odnesel zdravo koM. Samota brazgoti-*ia na čdu mi je ONtal.-ij in nekaj malega na prsih. Toda vse se je zacelilo in \ &ako rano, ki \ so mi jo zadali, so jo morali plača* i s A O>ini ži\ijčnj<rui. To je bil U »i! CJlej, ravnokar gn rišem trn svoj š."-it!"
Ntkv»i{»j pokale svojo še nedoJe-1 Jano rlsarijo. S<4>c je po»stavil k*»t »flavuejra jumika prav v ospredje.!
V»•!!». da si jKrgurafn vojak. I toda v.oje sr-ir]tobarvajiao tako, kakor j** jiroril ta nilad^mi^."'
"Kakor Ijudovik, kakor ta go-lobradec '"
"Da. križ lw«di naše geslo, peni križem «e bomo bojevali, z a. križem |H>jdemo do brtke. Križ b»H(e, naš«' varstvo, tola&ba, bodi-ilo, ka-| kor nekdaj K« taxtaiitiTK» vi \-oj-ski.'" (Leta -i 12. je rimski eeaar Konstantin premagal nasprotnika Makscicija pri milvijskeni m«»stiL Plavijo, da se je Konstantinu prikazal tisti večer »pred bitko velik ki iž z napisom; **V tem znamenju b«>i zmagal " Konstantin je dal napraviti na vse orožje saojih v»> jakov križ in je saviažnika premagal.)
*	Itojirjmo se tedaj s križem, iiu-ša zmaaa bo gotova.*' .
Hipoma so bili na vseh š'itih križi od vrha do tal dn po vsi ši-|rini.
| "Tako je lepo - vsa Moravska; je na nogah, po v*eh gradovih se ^lišj žvenketanje orožja, jrlas bojnih trr»:ab d«ni po deželi in razlega »f od ust do ust: Borimo se za svojo svobodo, za svojega škofa!"
| "Naš vojskovodja je duhovnik Slavomir. pošten, previden iu" hraln-r m« »ž. 1'speh nam je za^o-J tovijen Z lastnimi rokami prido-J bitmi škofu prostost, z lastno mOk5-jo ga pripeljemo seru na Vele-CTad, da ae n:tseli pri nas l»ožji Wae««lov. pokoj in mir. Naš knez Svetopolk ai je tam izp<pilkopal rla. Oni. katerim je toliko zaupal, !na katerih m o-"1 j^ -naislasjjal svoj prestol, so ga zaprli kakor Metodi?	nam l»odi milostim*! Se-daj je vrsta na na*, da si sami hranimo prntfto«t in Siavomir nos popelje na bojno poije.*'
' V boj. v hoj!'* kriei nestrpni Nikolaj.
Me^i žvenketajo. konji re«jpota-jo v stajah, kakor bi že čutili gorko kri. <»koti lioKxJara pa se
zbira vse Muzabn-štvo glava pri glavi.
Božidar pripoveduje, kje je hodil. koga v-ie je pridobft za 4>oj, koliko konj pripravlja ta ali oni gra^ak. koliko vojakov in koliko vosrov ae ho zbralo.
Shičahnišivo ?>leše veselja. Armada bo znamenita in zmaga je že j kar naproj zagotoaijma.
1	j	eno mesto ne ostane ne-
obcrežemo, nki ene vaai oi, ki bi ne poslala vojakov, kolikor jih premore, in na graido\-ih se pri-i pravlja \T«e služabnStvo. Tudi iz : tujine se priglašajo ter vsak hra-i b«r in pošten bojevnik je dobro-jdošel. Nikoli ai še e Moravsiregs - adrla tako silna vojska. Vse so
tvdušile moje besede in vm hrene po boju. Naše geslo je: Krii ■MiHMli'fili iii" rili Kiiaar "MmiiiMii
ir Metod!*'	1
"Kri in Mccod!,? zavpije vse!
moštvo, da up grad trese.
"Hočemo se bojevali za križ; ki; njega oenanjevalea Metoda. zn:
• Lovaiisko neodviwnost. za svobo-l
do .-ivoje kneževine »"'
Na liorotinu je danc-& tako ve-' "'Ijo. kakor takm. ko proma^j Ves.?is s boginja pomladi, živi j e-, j n ja i v boju svojo nasprotnico Mo ! r^no (boginjo zime, smrti).
Moravcj verovali v pravega: i 11-	.i vendar &o poadravijaJi!
j o/iuwje\ alko jqtomladi, pakopn-' i vali pusto zimo s?.mo tla so tem j i pojrarj.sk im praznik<»m dail kr-j š..*r„i>k«j obliko ki namesto k Ves-i ni in Morami so mol'^i fa kraljiei; jnebe^ — Morij., kraljici majaikr..1
j.*ini»5rn!ki nrd grehom
1	I
VII.
"Ibc-Zit det lica. torrj 1^-rtru
,oce te je Z2;x>dil?" i . . . . j Grujščakinja objame deklico z
oesiL»eo. kolikor more presičao.
"No. ne jokaj, boš p:i z
T i k o sta si kot sekiri ter prav
l<iobro *>e bodeta razuuuH."
liekkea se nagne \ njeno naro-j t
je ui zapiaka. Globoko poveča k«v*
dit:st o g-lavico ter si pokriva. o<?i j
msiima rokama.
Ne plakaj, Cveta.ua, saj mi boš« j rodna s«*<tra. zvesta prijrjteljiea | '
|?n neločljiva tovarištea."	!>
Gr^jseakova hči Lizika pristopi < k plakajoči Cvelatii ter ji položi t tlc-sT-ico na rame.	<.
I "Vem, kje imam iskati ljubezni H
:n prijateljstva."' ( ln zopet sklone C vr tana glavo JJ na prsi grajšeakinje.	j»
J "Potolaži se. dragi-, ostaneš pri 1
an. boš pri dobrih Ijaideh."' j Lizika bi se bila n&jrajše na- ' smehnila svoji novi družici, toda 1 •"■pomni se bolesti, ki stiska njeno i srce.
I "Fltogi oče!"'
"Priporočaj ga Gos|>odu Hogu'^ Morda razsvetli tudi njegovo du-jl i jo 'JU'ck sjKrznarga."
"AH je zapuš.*>en ln sata na sta- ! m leta. Starec —*'
' To se ne da izpren^eniti, vssj} ^ za sedaj ne. Odgnal te je. zapodil ^ te je od sebe."*
*' Nehvaležno hčer."	i ■
"Zaradi Ik^ga zapasti otrok sta-- , riše, stariši otroke.*' ( C vet an a povedi glavo. Sponmiia'-'se je rojstne hiške, domačega ognjišča, let. ki jih je tam preži- ; vela. dni sveže mladosii. Vse je minilo, kakor bi veter odnesol.-.j1 <"vetaaa se je spomnila tudi očeta.!' Km ko jo j- ljubil; \re bi bil storil: zanjo, pa fra je zapustila samega' sedaj, ko ra\iio najbolj potrebuje J r'oke, ki bi mu hladila trpljenje v? starutiLi.	«'
j "Pojdi, C-vet a na. pokažem ti* j vse. kar iiruirn, kar so rui darovali * nariši. j>ojdi pogledat moje na- 3 I ramnice. z^-pestnkre, obleke, moj lok iz ebeno\nne1 križ iz čistega
i zlata, krasne rože___Ti se jočesj
ICvetana!"'	j5
i farovnikova hči si mane oči, da bi u_sta\"ita solze, ter pogleda na ' l^iziko z jasnim nelKumodrim oče-j som. Kako bi jo mogla še dalje ža-, ' lost iti, ko se vendar tako ljubez-'! :iivo obnaša nasproti njej. Graj-1 Jščakova h>'-i nasproti njej — revni
(vet an i, ki si išče dela. <ia bi se
i .. .. ♦ i j»rezivila.
■j Cvotana ob jame svojo novo j ; družico ter jo poljubi na četo. Od| sedaj naprej sta si bili neločljivi,' prijatWjici. rodni sestri. LjuioLi i sta druga drugo, kakor s^a fce Iju-: bila nekdaj Devid in Jonatan. 1 Grajšeakinja ae veselo smehlja. , Srce ji pravi, da je obvarovala i Ovetano in fr^oji hčeri pre^krhe4a| - najveraejšo too-arisieo.
"In -»slaj mi odkažite delo, ni-i kukor nočem jesti kruha milosti, ^ dokler imam zdravi roki." Ulrajščakinja in hči se nasmeh-i neta.
"Služabnic imamo dovolj. Te -'najamemo za pAs<eilo in ne vpra-i šujemo za njih ljubezen, pač pa 5 zahtevamo od njih zvestobo in po-i kf*rši!-ino. Tebe «mo sprejeli v rodbino in tvoje delo je, da kratko-časi« naŠ<> hčer, da hodiš ž njo po i, vrtu in da »e razveseljuješ. Tudi i delo boš dobila. I/izika wze z sla-i-j tom svileno Obleko — dar za. 31e-I toda, ko se vrne na Moravsko. Naučila te bo tega dola in potem e ji boš pomagala. Tako se ljidbita. j otroka, kakor sestri enega očeta, ene matere/' ii< Sestri si padeta v naročje. Le h zika se veseli, da t>e bo več sama. i- da je nafia Ijrihačo tovariši« r o. z Cvet ana se pa rsdaje ljubezni, ki i- jo izkazujejo nji, revnemu, zapu k ščenemu dekletu, a' GrsjAčakšnja ae je rad ovala do
0	brega dela, ki ga je storila, ko je sprejela siroto v trSo. DObro delo
1	blaži sree. Kaj hihila počela sm
v gozdih-.' Kam Hi se bila zatekla?! Grajščakinja se je sj>oaini!.'i bese-, di slovanskih ven>učiteljev: "Kar .•ste Ftorili enenm mojih služabnikov, to ste meni storil':."*
Obe sestri hitita na vrt. Iazika razkazuje i'vetini grud in vse nje gove i>r»s*:'bnosti odpre vse svoje umare in ji .pomerja svoje dragocenost i. .^e nekaj bi rada zaupala -svoji novi tovarššiei. a si ni upaLa takoj prvi dan. Morda pride drugič lepša priložnost, pripravnejši trenutek.
Deklici sta se kuro druga struge privadili. < Cvetan i so zopet cvetela lica. a Lizika je biLa izbo ni.-l tolažiteljica. Tako je znala govoriti ter laskati se prijateljici, da se ji Ov« taius rikakor ni mogla upirati. V gozd je ni pustila niti korak daleč, ks.iti cesto se je takrat zgodilo, da je «»r*e pogan svojega krš-enega otroka kaznoval s smrtjo, če j^a jo liohil v gozdu. Navadno <ta sedeli na terasi ter gledali v daljavo. Rodovitna polja si« se razprostirala p<»d njima. f.n poljem so se ipa širili velikanski gozdovi. To je 1 »iL č ; .i>en pogled Potem >ta |»a tekli na vrt. skakljali kot srnici pod starimi hrasti, včasih cta se pa tudi nekoliko pozaba\::li s starim Nikolajem.
Tost a j,:! je na dvorišču pri vratih ali pa s.-dei na klopici pod košato lipo. Navadno j«- bil zam:-šljn in si ni pri pasova! meča. ki je rjave! za tramom v služabniški Dekliei <ta pa letali kakor veter okroe njega.
»Stari vojak vzdigne glavo. V mislih je bil v krvavem boju in zdelo s*- mu je, da je završala puščica.
"A ve sta, nagajivki!T'
Nikolaj se jo jnoral zjsmejati s\ oji zmoti.
"No. pr-sedita k nMmi, staremu vojšeakn."
"Toda ruoraš nama pripovedovati."
"Seveda bom, in se kako! Se nikdar nisem bil take volje, kakor |danes. Ali še nista nič slišali o onem grdinu, ki odvrača verne I kristjane od križa in jih vodi v gaje, kjer darujejo bogovom? Ali nič ne vesta o njean?"
"Niti besedice ne veva, dragi Nikotaj."
"Vedno je bDa vojna moje največje veselje in žvenketanje orožja najlepša godba. Le smejita se. le čudita se! A tega zlobneža, te-ga iv»gana ne grem preganjat, rajše zapustim grad. Sieer sem bil sam še pred nedavnim časom po-ean in sem tnolil maiike, dokler me Metod ni privede! na pravo pot. a ta upornik je naš prejšnji duhovnik."
Cvetana poskoči kakor preganjana srna.
"Kaj praviš — duhovnik!"
(Dalje prihodnjič).
Turki so zavzeli Baku.
Trne translation filed with the Dost
master at New York. N. T. on March 10, IMS. aa required by the Act of October
Petrogyad, Rusija, 15. marca. — Torki poročajo, da «o zavzeli ves okraj Baku v Kavkazu. Poroča sc tudi, da nemške in ukrajinske čete operirajo v juani Basiji. posebno ' v giasri {mti Qm in Mohilsva. ► Močan sovražni oddelek je zavze i Čemigov.
V nedeljo.
Danes jc pa nedelja, ljudje v cerkve gredo, iz lesenih jagod venee s seboj v rokah neso.
Jaz sem pii venec poiskal, o j venec posušen, ki s trakom je rdečim tak krasno prepleten,
ter hodim zdaj po gozdu,
kjer tieiee po jo, na venec posušeni pa solze mi teko.
Fantovska pesem.
Kaj se pač pesem fantovska tako iidostno oglaša, ki piš večerne sape jo prot meni sem prinaša:
"Si dala veneek mi zelen, z rde." i m trakom ga povila, pa veneek ni zelen ostal, in ti si mene pozabila."
Jaz bom pa tja k tovaršem šel za belo javorjevo mizo in ž njimi pil in ž njimi pel za belo javorjevo mizo.
Svarjenje.
Oj, nikar, nikar ne hodi čez zelene travnike! Oj, nikar deklet ne vodi čez zelene travnike.
Veuee pisan bodo plele na zelenih travnikih, tvoje srce bodo vjele na zelenih tarvniklb.
Sam zase potem boš hodil po zelenih travnikih, s sabo pa gorje boš vodil po zelenih travnikih.
Nekfty^sedaj.
Glej, kakor iz trave zelene, vijole glavice mole, tako se iz časov nekdanjih obrazi mi v srcu rode.
Po noči na vas smo hodili, In pili smo vince zlaito; prepevali sladke smo pesmi, piskali na drobno pero.
Iz grobov zdaj trava poganja, v katerih tovariši spe, in beli sneg, beli sneg, padel, zapadel je moje sree!
POZOR ROJAKI!
!■■«, kakor tudi fBm aa molks brka ^BKt^X _ m brado. Od t»
stojo s Stih le-HB ^ krami w>
1 10HK «tl ta dolgi IssS« 1	kakor tsdi do-
|£kim krami brki in brada Is aa IN**" •odpadali in oairsiL Benatln, kosti-bol ali trganje v rokah, ao?aa ta v kzISn, » osmih teeb papolzkama nirtrs vim, rane opekline, balet ture, krsitr ;ln frlnte, potne noje, korja nta—, oseh line ▼ par dnevih popoinonut odatraataa. Kdor bi moje adravilo bres mimIii 1 rabU mu JsmOm m KM. Pluta tafco) ' po cenik, ki gs takoj soOjtm maM.
Krami Šepni ^i^TTii aa Ms > leta ISIS, poBjlts 4 eente m pull^si
JAKOB WAHOlfl,
CMC Basas Am, OksMl OMa
'SI -J.:-'.-. -T" >	;;
MBS. HILDA MILHAUSER RICHARDS,
načelnica ženske d'tviziie U. S. Emplovment Servic
cehi in Slovaki.
(Nadaljevanje s strani).
Potem je prišla bitka na Beli gori leta 1620 in velike spremembe v naslednjih letih, in te ^o na eni strani dalt češko ljudstvo popolnoma v roke dinastiji, ki je vladala nemško in absolutistično, ki jc že leta 3G27 uvedla nove deželne na red be, ki je privedla nemščino do nenavadne veljave, na drugi strani ga vrgla v vrsto neizmernih bed, bojev in nadlog, ki so i število i njega življensko silo in zaupanje v samega sebe oslabili do najnižje mere in ga pustila v rokah vedno množeč ih se tu jeer.
Trume rodbin, ki so verno v srcu hranile stare, narodne tradicije, so se izselile, mnoge so izumrle in mnoge se odnarodile. Ogromna češka posestva so bila zaplenjena in so prišla v roke tujcev. Seveda je tudi mnogo boljših rodbin nemških protestantov moralo ravno tako iz dežele.
Tako se ^e zgodilo, da se je uemštvo v XVI. in XVII. stoletju znova in hitro okrepilo in se pas nemškega <:-zemlja mestoma razširil in utrdil. Posebno Čehi so v tej dobi imiogo izgubili na severu: na Žlutiškem in Žate-Akem (dasi se je v samih Žiuticah in Žatcu ohranil če<ki jezik do konca XV11. stoletja), dalje Postoloprte, Tepli-ee, Ustje, Bilino, Lovosiee (Litomeriee so padle šele v pol. XV1LL. stoletja), izgubili po "Dn^o. Šteti, Mimonj. Vartemberk.
Xa severovzhodu so izgubili okraje za Roketnico, Vrhlabjem in Hostinim, na zahodu glavno okraj pri Iln-stounu, Primdi, Ronšperku, Horšovem Tvnn. Straži, "Ho-ru, Plani, Bezdružieah, Tepli in Toužimn.
Nemško ozemlje, kakor je popisuje v svojem potopisu iz leta 1699 A. Frozvn, se že bliža sedanjemu stanju in ravno to velja po delih Slavikovih o Moravskem na koncu XVII. stoletja. Tu na Moravskem se je bolj spremenilo samo na severu v poslednjih 250 letih. Ponemči-la so se na pr. mesta Vsov, Unčov in Silperk.
• • s
Kazim tega je tudi pii samih Cehih materinski jezik in ž njim tudi narodna zavest tako hitro ginila, ker so jih stiskah uradi in jih je zapustilo plemstvo, inteligenca in meščanstvo, da so od polovice XVIII. stoletja ostali rodoljubi obupali nad njegovo usodo in bodočnostjo.
Leta 1790 je izrazil Pelcl stran, da se bo črez ">0 let komaj posrečilo najti Čeha, leta 1810 je napisal Dobrov-skj Kopitarju znane besede:
—* Causa gentis nostrae, nisi deus adiuvet, plane de-sperata est. —
In še leta 1827 je Jungmann v slabem času žalostno vzdilmil:
— Dočakali smo, da bc>mo priče in pomočniki poslednjega pogina materinščine!...
Toda vkljub temu se je trudilo nekaj mož — budi-teljev naroda — rešiti, kar se je še dalo, in zgodovina češkega slovstva od polovice XVIII. stoletja liani prekrasno opisuje in kaže, kaj je premogla mala peščica 1 julij. neznatnih, toda navdušenih, vnetih za veliko idejo.
Vzpodbujeni od novega gibanja omikane zahodne Evrope in oživljeni z jožefinizmom so znali oživiti domače znanstveno raziskavanje, znali so prebuditi narod, — najprej tam, kjer bil jezik ohranjen, v prostem ljudstvu, potem v izobraženstvn, zopet so mu zbudili zavest veli-kepreteklosti, sedanjega življenja na zavest velikih ciljev bodočnosti, in češki narod, o katerega življenju se je pred sto leti dvomilo, o katerem je zatrjeval dunajski via di vsled novih reform upravitelj češkega šolstva — Kin-demiann von Schulstein, da ga črez 50 let že nič več ne bo, — stoji danes in tvori trden nasip, ob katerega brez uspeha bijejo valovi nemškega prodiranja proti Slovanom.
Žal, da so politične usode pretrgale vez in združitev še onih 2 milijonov, ki prebivata na severnem Ogrskem.
Kadar je kako druStvo namenjeno kupiti bander o, zastavo, regalje, godbene in&tramente, kape iUL, ali pa kadar potrebujete are, verižice, priveske, grrtane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi naa za cene vprašate. 1/pradauJe vas stane le 3c. ps al bodete prihranili dolarje.
Omike *eC vrst poBUjamo brezplačno. Pišite ponj.
IVAH PAJK & CO., 426 Chestnnt Street._ Conemaugh. Pa.
bojap, maaočajtg se ha "glas najtoda", vaj.
vwbji novate suvali ▼ zde. dsžavah.
.. .'-•: . ^- i * . r ■ i--.- -	■ .	- .
MOŠKI.
Ako trpite oa slabih živcih, oslai*-
losti. i z*rubljetij 11 živalmosri ln ener
Sije. i*>l»*Wnih ln l«llčnih holoznlh. splofini »labosti, poteDju pcmoOi alt
kaj drugem. Potem na^ najnovejša
Iznajdba JtTITO TABLETE, narcje-De Iz najboljših. Čistih zdravilnih blik
ki rastejo te vseh kraj iti sveta, dala '
ram bodo hitro in gotovo pomot Po- j ftljite 1 dolar za cuo ail 5 dolarjev z*
Sest Ska<tA)J. Ako ielite lavarcrnna
porem lošljife 10 ccntor več. Naslov.
JI TITO LABORATORY, Soolh BIU Brsnrta 5. fittKboixh, Ta
Opomba. Badl vam p-Sijemo na za-hievo vzorec in narotlllno knjižico.
ROJAKI NAROČA JT F. SE N% T,JAS NARODA", NAJVLfJl 8W. VENSKI DNEVNIK V *DR. DRZ
Pozor, rojaki v ujetništvu! Rada a hi i/vedHa zn avoja dva brata JANEZA in VALENTINA Rl'-K_\I! ter njih sinovi i istimi imeni. Doma so iz Dolenje Ž'-n-nr, po*ta Poljano- nad škofju l*oko na Oorcnj.skcm. Prosim ' «nj«--ne rojake v raziiih. njetoi fitvih. -e kd > kaj ve za. kater«-Ka i/med n.iih, da mi naznani, kar j;* bom primemo nagradila • e pa kdo cita te vr-s'J» e. naj se oplazi, ker vem. da jini je treba pomoei. Naslov : Mrs. Mary Potochnik, R. P. D. 2. Bosweil. Pa.. I". S. America. (16-19—3)
luiLfteij Ambrožih Lz l>an pri Kib-nici na Kranjskem išre JANEZA AMBROŽI^* b. Ribnico: Josip Rercs h Sokolovea na Hrvatskem isee MARKA STR A NK A iz Sokolovea; Jurko .M;i ksimjak LMARKA MAKS i M JAK A i7. <nje'!ia. --lo N\>vo SeSiee. t »a lie tj a. Srčne pozdrave iz italjan.skeira vojnega ujetništva pošiljamo vsem Stoven<-*u!» Karol Godni • in Krane M m mor iz Medvcjcka ter Jjmaoij Ant-brozie iz Dan. Prosimo vv- prijatelje in znane«', da nam kaj pilijo. Naslov vsakega izmed t;ori navedenih: Ime, prigionie-ro di jrueiTa, Batigrunio, P. Gro-seto. 1 tal ia.	H f? -20—3}
Rad bi izvedel za svojega brata JOHNA SLAK. Pred tremi leti sva bila skupaj v Canadi, sedaj pa ne vera za njegov naslov. Ce kdo rojakov ve, ga prosim, da mi ga naznani, ako pa sam vita, na j se mi oglas: na naslov: Martin Slak. Box 20ti, Slovan, Pa.
(16-19—3)
Rad bi izvedel za svojega brata HENRIKA JANEZ. Doma je iz Zateč it. 2 pri Kočevju ter nahaja že 18 let v Združenih^ državah. Nadalje bi pa tudi rad izvedel za naslov rojaka FRANKA F ATI." R, ki nahaja n«.^ kje v West Virginij'. prosim, am kdo ve. da mi naznani, ali nase pa sama oglasita. — Ludvik Janez, J3ox 404, Norwich, Pa.
(18-20—TJ)
Kcem svojega brati JOŽEFA HUJIAB, podf«na^e Vajmarjev. doma iz Vodic št. 5, občina M' kine pri Kamniku. Pred vojno sf je nahajal v Ely, Minn. J.v. se nahajam v italj&iwkerm ujetništvu. &tfo ga prosim, da sv mi ;,im prej <«g!asi: ee pa sani ne bere. pr »sim een.H-ne rojake, »la ga opozore na ta oglas. Naslov : Fran«- Humar. pri ifion lepo d. truerra, 2. Ilepart.», Font, d "Amoro. Sulmrfryi. Italia.
(18-20—3
Iščem svojega strica MATIJO šl VEC. Pro«m cenjene rojak«-, /-e kdo ve za njegov naslov, da m. mi naznani, ali naj se pa wim oglasi. — Joseph Sivee. 6120 Gla«*s Ave., Cleveland, Ohio.
(16-19—3;.
v katedrali. — Včeraj se je vršila poroka. — To je tudi vzrok, zakaj se nahajam tukaj. — Z dobrosrčno teto Prkschard se da iiveti, posebno, odkar ni vee Alice pri nji. Kljub temu bi pa bil Lanehaster ie vedno zeine zelo pusto gnezdo, ee bi ne imela dovolj vzroka, zakaj >em tukaj. Gotovo bi že danes odpotovala, ee bi ne bilo Arturja C iianeellorja. To je najbolj zanimiv možki, kar jih poznam. Dru*: so morda drugačaejra mnenja, jaz pa nisem. In Jopade se uii p<_-.«_ .">-no vc»ed tejra, ker se je lotil ve!*k#- naloge, teyavne naJope. naturee iz s! e liti morilca Franka Trinkaiia.
Ponavadi me ljudje s takimi nalogami ne zanimajo posebno. T«» u v ifm sluvaju je stvar dni^ačiia. -iaz sem vsled tega vs^t ia—-iisš-r re. Ali se mu bo posreeiol? Jaz ne vrjamem. tLi bi »e mu. — Moji titiosa bo, preprečiti mu izvršiti to p^jetjo. In ta svoj cilj moram na vsak način doseči, tudi ee bi se morali spustiti še v tako ne-rariost. tudi Oe bi ga morala vzeti z a moža.
'/u. lnj^ra bi ne storila rada, ker s.- mi njegov družabnik Phi-ta- Dawson bolj dopade in tudi v«-m. la me ima rad. On je sicer /e j precej >^iar, mislim, da ze nekako na i petdeset, torej skoraj ravno -I:ko kot go»pod Benedikt, toda na sebi ima nekaj pos.bnega in i prikupljivega. — On je vedno j. p uaož kljub njegovi siie/.uooeii i«radi in sivim lasem
Fiitek je, ko vidi človek . ba družabnika skupaj. — Na prvi p'*ekd -ia kot brata, eeravno je Da u son »tarejsi od ("haneellorja. In zaupata si drug drugemu kot samemu sebi. Meni ugaja zvesto prijateljstvo med dvema možkima.
Odkad sem tukaj, sem Dav^ona že večkrat videla. Teta Prit--'tI mi priyveduje, da se tudi on zelo 7aT11m'1 zame.
t haneel!or ima pa toliko dela, <la ga že več tednov nisem vide-Prej v bi ba.e večkrat tukaj. Aliea mi je nekoč zaupljivo po-• edala. du ga zato ni več narn. ker se bo ona poročila z gospodom Benediktom. — Moj Bog, ka*o « ta ženska domisljuj*1! — Jaz j>rav vem zetiaj ga ni. On je čez slavo zaposljen z John Mowbraye-procesom. — To je prftri vzrok. — No. pa saj mi je sam povedal. da je res tako.
Včeraj zvečer sem ga prvič videla. To se pravi ne prvič. Preči t -ar. i m «era bila slučajno sestala žnjim. Ali se spominja t-:-ga src-
! 'anja? Kako sem mogla biti iak* zeio neumna? — Ni-i osel bi w nravi! take neumnosti. — Toda včeraj <va sc- prvi«1* oficieino
d -U .—
i Po porr.ki Jt- bila zbrana pri poj -dini vsa duhov-Šema. Navoze .h t ud. deka:i l^>navan s- svojo	/eno in lepo nčerjo Kitty. —
iTijazno, živo dekletce! — K->g ve. zakaj s»- Chancellor ne poro<^ ■ in.v»* - Kittj je moja dobra prijateljica, edina ženska, ki mi ugajfl tem me<tu. Nekateri ljudje pravij««. fia je Chancellor le|». Po nt o jem okusu ni. to«ta kljub temu me izv an redno zanima.
Ko >\a si biia predstavljena, sem baia. da hi n»f- ne >pozii.u | Ko me je potrledal, se je bilo nek«j čudne«a zasvetilo v nj-^goviii o 1 ceh, kar je pa mahoma zopet ngamdo. — -laz sem bila nehote vztm I pet »a.
Pa tudi tekom večera nie je bd večkrat čudno pogledal. Prepričana sem, da nisem bila še nikdar tako lepa kot včera, I zvečer. Ni treba omenjati, da sera se kolikor mogoče skrbno ^jle I kla. kajti vedela sem. s kom se tx>m s<-stala.
J	(Dalje prihodnjič;,
i j
;| MOŠKE BOLEZNI f STSf
t	^	Dr. Koler najstarejši »loven-	J
f ^P^'^SS^	«ki Bdrmynik, žpecijalist ▼ Pitta-	j
bnrghn, ki ima 28-letno tkni-	i
11	\	ajo v zdravljenju vseh mofldh	]
Hydrocele ali kilo tdravtm j 4	,;	v SO urah in brei operacije. '
t	^miŽM&ls^^ k Bolesni mehurja radi tete-	i
Z	HfiBfif^^v Ji rih nastanejo bolesni v kriin in	.
I	\ ^ ostale bolesni te vnte	\
Z	^^^ ^^J edravim s gotovostjo.	]
I As ---^^^^ REVMATIZEM, TRGANJE,	!
X	# \ j, CASTRUPLJEKJE KRVI, BO-	\
*	LEČINE. OTEKLINE, ŠKRO-	]
of	TLE IN DRUOE KOŽNE BO-	\
X	: \ . LEZNI, ki nastanejo radi ne-	j
v •	v »i \ \ liste krvi, ozdravim v kratkem	*
if	' teen, de ni potrebno ležati. Jas	j
? 1 Slovenski sdravnlk.	606 ** 904 kr™ ^ \
X	lesni,	i
K | Uradnae ure: Vsak dan od 9. ure sjutraj do 8. vre j
j J sveder; v petkih od 0. sjntraj do 5. popoldne; ob nedeljeli od j
E' f 9. zjutraj do 2. popoldne.
Dr. KOLER, 638 PEN?I. AVE., j
- I	PITTSBURGH, PA.	!
SLOV. DELAVSKA" @ PODPORNA ZVEZA
Uwa*t1)M«^M la tvcutt« ^Sjfc^F lekorporinit 22-tprili IMS.	.	»dr?ari H«»f'
Sedež: Johnstown, Pa.
GLAVNI mDMEI:
^radnMrlk: IXAS PROSTOR. Norwood D'd. CTerrtsnd. O PmloreO^ednl*;	ZORKO It F. P Z. Ik« liS, WfH Newton, Pm.
'iiarbi ujstk: lil.A t. NOVAK. «CV* Mail. Su Jnlui^uwn. Pa.
1 l*o«L tajalk: THANK WVLDVfU' »i'l M^in St . John«;to<rc. Pa. 2. ihhb. tajnik: AM-RIJ VIDKU H. 2U Mala Str«««, Coaemausfc. Pa-Blasajalk: JOKU* J> IX fiUC Sc. Cla*r Arc, C«r!ta4 Oblo. roaa btaralalk: ANTON HOCXVAR. K. F. D. *J Ik« 77. Brfdjppport Oblo	|
NADZORNI ODBOR:
Pfrt^Mk aadaor o»1hr«<n: JOSIP prnitm. Bo* K, Wltlocfc, Pa.
1 aa'*	mkoi.aj POVftC. 1 Orab Su Svmrf UilU N. 8. Pltt»-
Lorsti, Pa.	.
3 »»• ij!,.ri k : TTAN flUOfiCIJ, H lSTru Su. Oreland. OM«
POROTNI ODBOR:
PrmteMlnfk	o'.tora: Al AKTIV ORKRtiN, Bok 7% Cut Miaeral,
Raaa
I r"*»>«atS: rRA^C TTIlOPf iC. R. F. I>. 3, B^r 14«. Fort Rmlth. Ark.
t (*ir.4ii1l: JOSIP €94 .f.OB,	Sa 14t& St, S;*1iHSflrf«l. lil.	«
HHOVM a)HiVMR:
Dr 7<OffH* T. (lOAHEK, F <hiuj Sl^ PiusMirfa, Pa lAm%mk Mi: C^l Main Sc.. -WwMa**. Pa.
I R VDNO GlJUUIiO:
•OLAJ« NARODA". 82 rortluo.lt Ftr^-*, .N>w Yrrt CWJ.
On>na 4ro£rra. odroma njih uradaikl. no uljoda« proVal poBUjatl t*.«	rum uok( na £lavu»-j:o tajnika ln nikogar drns^ga. Denar
aaj «r	r*Um>	p4>Aculta, ripr"«il&- a'J Baa^nih šmarnih
aakazi.l'-. nikakor pa n« (mjCum j-rlTatttti tVkov. Nakaznica naj m j aa«. ovij«Jo: Blaf Novak. Co*wm«nct> Deposit Bank, Conamaairtu Pa. ln tak«> utlarljrar p<Ai.jaJo s mev/nla poročilom na naslov rt tajnika.
V iuflaju, da ofiadjo draStvrrl tajniki pri («ruOIIh g it v uoja tal- 1 ntka kaka pomaaJklJlvoMt naj to nasu iona naznanilo nradn p'^^r^tr« rajotka. da aa r prU^jdaJ« pomrl
Žrtev sodnije*
krikinaxhi roman.
priredil j. t.
14	(Xedalj^vanK .
K v	p . ■	na	i •
Na v'avi j. ltifla -»iv k 1» ik. f»r> Hf ol>ra/u pajč.rUn. ter jv bila ii\ita \ .lolu *iv
A rak .. Po«?ikksjte, to >i bom pa zapisal. — To	mo- '
ram-> na v-.ik r.a.-in dobiti. - Ali vam kaj zdi. kdo bi bila*
Se. 1 K I V BE >	!!
A!* • \ ,txn je zdt-ls njt'UJi r^.leka prav z^lo jK>«w bna?	H
. »• j*- st^taj a»poainuR. v ini 7*li j>o»t*bna. — Polj je bila	jM -iobna un funni kot pa na\a-1tii obleki
V« avno uniforma ni hiia. Znt,nn stvar jc pa» ds za-civ /i-^m, - ji možki izneveri, ua n*-k pon»*b*Ti uavin o^daoiti. /#»n*«k' h ► uamrtv mdi aazuitaj p^ka/ari svojo mvq«( Hol»t;t. — , Ali >hU velik.:	.	I1
Približno p<-t evvljfv ta palerv.
p. t tVvljev ixx km palcev — m jr /apissl Janr.i^n -- Ali Kte 1
jo videli natau no v obraz;	[I
Da «n-T■» nat»oo:i<(. — Mfi»v jo ja^ao ouvvctijeval vso oko
Uro.
«— Al* bi jo x«4>€t p.fctnali, bi jo videli?
Tr-a pa ne	p«>trdin. — Srci'anj«- j«* hilo	nenadno
in Ji/ "'m bil z« »tšlj**n. — Spomiujmn n*- na, da bila v njeniii o brazuih potezah izrabo* strašna grr^a. Ak'» bi tgror*4 bi bilo, bi bil ujea .»braz ae-kaj čudovito
• - A i: vt- iv K-Iaj pomislili, -na jc bila ta ierwka moria blama Dj, t "daj in.siit »y in u>di »-da.j mislim, — Čimbolj pre m.>:jujcu: t» mbolj «»m trden v prepričanju, -»la je pobeiria .z Kjulre-' i d id\ wia za dabo'imne.	. j
N.., ircu pa ni tako lahko d -pnati — je ^<dvrni! .lannioa in /apr. -.voj ^api^tte. -- Zi^j m- b^ia pa zop^t odpravil v Avonbndfre.'
Ali u*. hoc«:« pusiiti tuicaj ta dva mav^eva odtisa! — jej vpraAal t iiatv . Hor. — Jax bi ju rad pokazal cos.podit*«i Mawbrav.
—	V*»mrte, .V h'»Aete. —■ Jaz ju n*1 bom ve o p«^rebovrj].
—	Hvala \am — je odvrnil Chancellor. — Vi ne ve^te, kako to-ls>l>o •» e a svojim oikritjem rlUi v obupan^, mvc.
—	Dobro, dobrt». — La> mkar pr^ve*'- hvalt^ in hvuic/.rwwit i. — Po-jte foapodi^ni. naj nt obupa. — .!«*■ .fanniou je namreč ]>reprj-
tu, da nje^fovo delo ne bo brett;<p<"si.o k^t ni hilo v- nobeno, ka-t »refa se j« lotH.
EN.USTO piKiLAVJE. (IZ ANETINEGA DNEVNIKA >
—	D«ne> zjutraj sem kupila pri Ciallu nov d««-vniK. Bavno tak je, kakorinegn sem hotela imeti. Zapreti «*c ia vezan je v rde.V Usnje. Papir j« trnak in mehak kakor svila.
Na prvo »tran »pto taicoj zapiaala sv »je ime z velikimi okroglimi črkami, ki* ai»* jih je u«"'ila pi-w«ti madams iVhiromel v starem Ueidefbcnru.
Tako, tukaj je. Na de«*et korakov daleč se la-bko bere: — Aneta, P ara b«ter.
S ret1 a, da so me vedno imenovali Šallv.
Vedno, razen enkrat.
Kolikokrat »em si ie želela, da bi ne iiila nikdar šln v Ilealrl-b»Mfft oziroma, da bi tam vedno ostala. Sret-oejša bi morda ne j><>-sUkLa, toda, kda ve. rwik način bi bila ncdolina, ker sedaj ni-sem vež.
Krasen je Heidelberp! Kako seui Ijubda to bi^o, eeprav jt1. bila inadama St-himmt-l zelo jH\1anTiia in ni mala p.e«»«nati tako rensko kot sem bila jaz.
Ali bi bila sre»-n. jša v lleidelberpu ? — Meni _>c zdi, da ne. — Kavsezsdnj. je bilo taiu zelo dolgočasno žhijeuje is, sb-dnjič —-m bila celo resela, tla sem c»dpotorala.
Zdaj setn tnkaj osem tednov. — Prej »em bila veekrat prilegla, da bi sa nič na svetu ne živela s leto Tritehard v tem starem mesto.
Večkrat me je sieer vabila, toda jaz sem vedeo zavrnila ponud-, bo. — V prvi vrsti nisem hotela prhi zastrantega, ker nisva se. Stro AHco Scobell Lester posebni prijateljiei. — Nikdar se ninva razumeli.— Meni se zdi. da je preveč pokrita in za vratna. — No. zdaj j« k sre<i vstran. Ko je izgubila v$o svojo lepoto, ko je cisto odeve-tela, se ji je v šestintridesetem letu vseeno posrečilo vjeii iaoia.
Pravili so mi, da je dolgo časa po&kuasia vjeti gospoda C kan. cellorja v svoje mreie. Slednjič tu. je poročila z vdovcev, ki ima rfueat otrok. Njen soprog je pastor, gospod Benedikt t«r je zspoaljeo-
i	Sls	-• " iL. ■	u, ...	«•
CENIK KNJIG
I	-	i i
katere ima v zalogi	i 1
j SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
| 82 Cortlandt St,	N«w York, N. Y*
POUČNE KNJIGE:
A tmov nem.^ko-ansL tolmae vexan JO i iiitri pa<'unar (D^ni^ko-ausl. >
vezan	- j
Poljedelstvo •	—-50 j
Sadjereja t pogovora	f—.28 j
Sehlmpffov nemKko-clov. slovar	tl.2t j
ZABAVNE IN RAZNE DBCGI j KNJIlfE:
Hlpnotiaem	*	J8B
Doli s orožjem	—J6U
l>vc žaloisri: "Oarlljcva ieollev"
ln Trije ženini	—.25
Mesija 2 rvezka	*-JB0
Pod Boboao SL VeCernloa	—JO
Postrežba bolnikom	f—JO
Socijalna demokracija	f-JO
Trt na ofi ln trtoreja	*~JBO
Umna živinoreja	—JO
Veliki glovecsko-anslefikl tolmafl f£j00 •Trojka	—JtO
Vojna na Balks an IS ma 1—tM Zgodovina e. kr. peSrWka St IT	(
s it^ini^	kJI
Poleg tii as'rcrenih knjig tiasmo si idva zvezka.
pseitai im^a^^fli eH esttrik BieMtri^
Življenje na arstrljskem dvoru	™
| all Brnrt cnrarjevica Rndolfa	,TS	M
RAZGLEDNICE:	S
jNewyorSe, božične, velikonočne	1
ln novoletne komad po	. -UM	S
dac-at	f—J®	J
| Album mesta New York a km>	i
. nimi atikami	t~J2*	fl
zxaajsnm:	1
Avsrro-ItaTljanaka vojna mapa	9
Avatro-og.-skL veliki vesan	—JO	•
Odi sret mali	<—.10	2
Celi svet velik!	t-j2&	J
Evrope vezan	■—flj
Vojna stenska mapa	fgftft	I
Vojni atJaa	t—J23	i
Zemljevidi: Ala, ArU^ Colo.,	fl
Ca L itd. jo	f—Ji	m
Združenih drŽav mall	—J9	fl
Združenih držav vri&l	i—Ji	J
3
Združenih drla? stsnke saape,	j
na drngt strani pa eaU svat	fUi	1
pa le nekaj niMvntoOt Istfeov po se	J
i	fl
tad bi izvedel za naslov svojega* brata. FRANKA CELIN, .podo-maee Tomaiev iz Kuteizevega pii Ilirski Bistrici na Notranj->Kein. Poročati mu imam nekaj varih^. zato prosim, da se •>-ii'.: p;' ee kdo Ve za nj—ir-:.\
naslov. <bi mi .uaznani. John fVUn. " 422. S&tainanea N \
Raj fx Izvedel za analov svojega oeeta K if ANK A MAVC. Donui iz «-ornjega Iga pri Ljubljani. V Ameriki se nahaja le ka-kih 1 > let Pros-Lni cenjene ro-j . .»-. ■-♦* kdo ve njegov nivslov. da mi naznani, ali naj so mi p.i sum javi. — Herman MaveJ K. F. A 35. r>oX It1,:. Rftibor ton. f,hio.	«19-23—3 ■,
-:-,j
Bad i»i icvedel za naslov JOŽEFA KOOEVAR, kljneavničar, do l ma iz St. Jerneja, Dolenjsko.] Imam poročila od mojega brata Janeza za njegove sr. bratci / ranča iz italjsnskegn u>6tni-; <seva. Pr»->lm ga, dn *»e nii '»TiaHi.j r» satn ne bere. prosim, c^nj.j r-.jak •. da ga opozore na ta j oijla-i. — Joseph R:«iaus. B«>x ill. U- pje. Ill
f
Kje je moj brat JOŽEF KAPEL:
I^iii-i .'z Ka!a pri ^t. Petra | -.t Kr^m Pred enim 1«t'»m )<■' *• i vcI tu v Clevelandu. Ohio, na i !'.mdly Road in je delal v Kf.r:;i. Kje je seAij. mi ni zna-j iio. Prosim cenjene rojake, ee k rl o / [i ti j egov na.«! c, v. «»
naj»:ii!'-i. ali naj s«- pa sani as:. Frank Kaf»el. F lrt«'. St., « leveland. . 1 —3)
NS1
IMAMO V ZALOGI
še nekaj tmperKranib pristmti
BERGAMO brusilnih kamnov
40c. komad
s poštnino vred.
FRANK SAKSEF, 82 Cortlandt Street, J New York, N. Y.
^--A
li; * l>: izvedel >:■. navov ^vnjei
vrrj.au ljie,- MARIJ K <iAPdtir.j Pled p*'tinii i^ti . je nahajala!
- .-'vbr pri .Mis. Friedman v J N" *-' Vcrlr a lit -v tem je šla v j staro d^rr.orin«-,. D»ma je iz Vr-! :n^ke vr^l pr* ^r.ireju gradcu. Pred vojno je zce>-T odpotovala Zdru/'-ne r!r^a\e in kje m-nahaja, mi nI znano. Zato j-r-sin«. ee kdo ve ?a nje nasiov, j da ga mi riaznan , aH nrrj se pa . Tarna oclasi. — !»av.l Žorko. lV .x j	Ojrleshy, HI.	10 '20_A
Rad bi izvedel. kj»- nahajajo j ;:ioji prijatelji: FRANK 1*1/-GHLJ, FRANK GOLE. JOŽEF i RF.POVŠ ifi JOHN SOMRAK:
v-i omenjen, so doina iz v.\si Veliki Kal. p. Min.a na Do-I leiijskem. Ako kateri L/m »-d vas
Ieit.': la	naj mi piše r>:» na-
slov: >far*fiii <"'an/e1. livr >73. j Fr«:»ntenae, Kansns. i ,19 JI—'V
1 - - 1 -
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE.
j kateri imajo t rokah naša potrdila sa denarne pošilja t ve, z itevilks ' mi, kakor ao označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej komogoče svoj natančen naalov radi važne zadeve. Pisma katera am-jim poslali, so se nam povrnila.
Trrdke Frank Bikeer.
Hadrnik Prank	Orgnri« Blal	gamide Frani
No. 32963»	No. 260573	No< 33^
Bartol J.	Oubert Giuseppe	... T .
1 vr n<i(v?<y»	Sincic John
No. S3073JI	No 323085
^	iJ-^uoo	No. 330762
Bear Dan.	Kastelie John	c .. , w .
I No. 260638	No 44™	Spamcek Kosi
B^ yBrT M-	W0-44708	No. 328894
Kovač Frank	Qf . ....
j No. 330062	M	Starcevič Johana
Bobic Vajo	^^	No. 331070
No. 260583	Merkun Anton	Tehlcr Anna
Božičkovič Djnro	No. 331355	N0. 328896
No. 260583	IGkolich John	Turk Charles
B™n0^7<i	No. 323252	No. 330351
No. 260643	_	- , .
... „ .	Oswald Joe	Turk Ivan
Dolar Valentin	__ ^^^
1 No. 330086	No- 260621	No 260647
I Klender Vineenc	Pinter	Tnrk Jernej
No 20T.241	No. 83084«	Vo S29741
Cena vojno-varčevalnih znamk za mesec i	marc in april.
ICABC:
Bna tasake M il. poia certilBcai t dvajsetimi ..»—o,—«	tttH
APRIL:
Ena znanka $4.15, pola certifikat z ihajsctlmi znamkami	$83.00 J
Tiak Jih Isfefee kepi kaHfcor bo draga, nikakor pa »e kaksr šrtmf
Cttsjts pettfts v Um Iste ecies Tsjao-vartevelos mamke ia SfeveneT Palec i warja U ge mm paMjde za vojno-varčevalne mamke, priloilt« trn li ecatar m pattafea rrcbtrinacss pl—. v kalema Vata jih imhm »mm
TVBDKA FRANK 8AKSEB, «2 Cortlandt Strart.	V«v York, H. T.
r->>>iin
i	Veliki vojni atlas	i
S	▼ojskojoah se evropskih držav in pa ko-	S
I	kngsldh posestev vseh retail	|
I	Obeega 11 raznih zemlj evidov.	S
I	CENA SAMO 25 CENTOV.	1
I	STENSKO KAPO nSLB EVROPE $3.00.	S
I	VELIKO 8TEN8KO KAPO, NA ENI STRANI ZE-	9
P	DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUOI PA CEU 8 VET,	W
P	CENA $3.00.	V
fi	• ZEKLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL-	§
i	KACUS X KEJO AVSTRO-OORSKE Z ITALIJO. —	9
p	CENA JE tf CENTOV.	9
1	Neročfla In denar pofljtte ne:	S
[	Slovenk PubHshing Company	|
■	81 Oorttondl Street New York, If. T*	S
Dr. t OBEH Z,
f s n t«^ v
iritete^iifS^T1' pse Wh a« i. «apsMes «e % pspsL
Wraei^IL'eedleeMe. |
V s >	• »