„DOM IN SVETi« 1892, štev. 6.
287
Jabolčllik, a = neka jed: dado se kuhati olupljeni jabolčni krhlji; ko zavre, »pristavi* se moka, t. j. odlije se nekoliko kropa, in na vrh se da nekaj moke ; potem se še malo pokuha, potlej zmečka, daje nekaka »medli« podobna jed (malo manj gosta, nego je »mesta«-}; »hru-ševec, vca« : če dado kuhat namesto jabolk hruške, »češpovec«: če češplje (pri nas jim pravijo »češpe«), a »zvižgo-vec«: če  »češpovci«  (= neka vrsta
Razne
Naše slike. Josip Juraj Strossmaver (str. 241). Slavni djakovski škof, hrvaški domoljub in mecenat je našim čitateljem vsaj po imenu dobro znan. Morebiti objavimo o drugi priliki obširen življenjepis, za sedaj omenjamo le ob kratkem glavne podatke iz njegovega življenja. Rodil se je 1. 1815. v Oseku, tukaj hodil v gimnazijo, stopil v djakovsko semenišče, v Budapešti postal doktor bogoslovja in modro-slovja, deloval v dunajskem Avguštineju in bil imenovan 1. 1850. škof djakovski. Hrvaški domovini je storil za prosveto toliko, da so skoro vse novejše ustanove (akademije, vseučilišče) njegovo delo. Strossmaver je tudi v tujini veljaven mož, na katerega se ozirajo največji sedanji državniki. — Miečislav kardinal Le-dochovvski (str. 265). Tu podajemo čitateljem sliko Slovana, ki je v cerkveni časti sedaj prvi za svetim očetom, Poljaka, kardinala Ledochow-skega, prefekta Propagande. Propaganda se imenuje oni oddelek v najvišji cerkveni vladi, ki se peča z razširjanjem svete vere in vodi katoliške misijone. V Propagandi so kardinali in prelati in imajo za misijonske dežele skoro popolno in vso cerkveno oblast. Iz tega razvidimo, da je sedanji poljski kardinal res nekak mali papež, in veseliti nas mora, da je sveti oče na tako odlično mesto postavil moža, ki ni Lah po rodu, ampak Slovan, s čimer je počastil h krati slovanske narode. — Sedanji predstojnik Propagande se je porodil dne 29. oktobra 1. 1822. v Sedomirskem, v vasi Gorki pod Klimontovim. V 18. letu je oblekel v varšavskem semenišču duhovsko suknjo, dve leti potem šel v Rim, kjer ga je papež Gregor XVI. sprejel v duhovsko diplomatično akademijo (Accademia dei nobili ecclesiastici). L. 1845. je bil nastavljen za ka-pelana v lateranski baziliki. Tukaj se je bavil med drugim tudi s poučevanjem revnih in zanemarjenih otrok. Papež Pij IX. ga je imenoval za svojega domačega prelata in poslal 1. 1851. kot avditorja nuncijature v Lizbono. Tu si je pridobil toliko zaupanje svojih prednikov, da ga je poslala rimska stolica v republiko Santa Fe
čespelj, katerih meso se prav pečke drži); a »čežana, e« = zmečkani kuhani jabolčni krhlji brez močne primesi.
Zvrhan, a, o: posoda je zvrhana — »zvrhano polna«, če je tako polna, da stoji vsebina više nego nje stranice, še malo vrh nje.
Prekopa, e = »vodotoč«, po katerem je voda napeljana, n. pr. na kak malin.
Mesarica, e = sekira, s katero pobijajo živino.                                    (Dalje.)
stvari.
de Bogota, kjer so bili začeli stiskati katoliško cerkev. Dasi je bil mladi Ledochowski v smrtni nevarnosti, vendar je vstrajal tam pet let. Po-vrnivši se v Rim, bil je 1. 1861. povzdignjen v škofovsko čast, z naslovom nadškofa tebanskega, in poslan kot nuncij v Belgijo. L. 1866. pa je bil imenovan za nadškofa gnezenskega in po-znanjskega na pruskem Poljskem. Ko so oholi Prosi po zmagah nad Francozi s silo postopali proti katoliškim duhovnikom, moral je Ledo-chovvski celo v ječo. A sveti oče ga je imenoval za kardinala 1. 1875. in odtlej biva v Rimu. Kot kardinal je opravljal važne službe, dokler ga ni po smrti kardinala Simeoni-ja postavil letos sveti oče za predstojnika Propagande. Naši čitatelji pozdravljajo pač z veseljem ljubeznivega 701et-nega starčka na tako odličnem mestu in mu žele, naj bi se njegovo misijonsko delovanje razširilo daleč na vse strani sveta. — Železniki (str. 272). Kakor Konjice in Železnike, tako bo-demo opisali še razne druge slovenske kraje. Vljudno prosimo, naj nam pošljejo prijatelji tega domoljubnega dela slike slovenskih krajev itd. in nam preskrbe natančne pa mične opise. — Trebnica (str. 279). Ta sličica je posneta po sliki v neki knjigi; zaradi tega nima lepše oblike, kakor bi jo lahko sicer imela. — Sv. Janez Nepomučan (str. 285). Naša slika nam kaže soho sv. Janeza Nepomučana, katero je oskrbel za olepšavo loškega mesta vneti loški mestni župnik, g. Iv. Tomažič. Postavili in blagoslovili so soho v nedeljo, dne 15. p. m. prav slovesno. Zvršil jo je po modelu znanega spretnega po-dobarja I. Grošlja iz Selc na Gorenjskem domači izdelovalec cerkvenega orodja, g. Leopold Tratnik, iz pobrakrenega cinka jako natančno in lepo. Visočina sohe je 1'60 m, s podstavkom pa nad 3 m. Slovesnost blagoslovljenja se je vršila obJepem vremenu prav sijajno; pobožnega ljudstva iz Loke in okolice se je kar trlo, tudi iz Ljubljane in druzih krajev je dospelo nekaj občinstva. — Z veseljem pozdravljamo in čitateljem kažemo delo obeh domačih mojstrov. Prosimo prijatelje, naj nam vselej poročajo o takih delih.