l 2 liha j« v«a* «1» dalj ia praanikov. loaued daily eicapt Sondajn and Holiiaja. VETA J! glasilo slovenske: narodne: podporne jednote LETO—YEAR XU. 1 "" ^ 1'n-dnUkl in upravnUkt pro •turi: ve:«: i, U*«4ita a*. Offir« of publicatioa: 2SJ17 Ho. lAKnitate o v«. Telrpltun«: l.awmUlo 4M5. CM* liiU j« »4 00 *»«*'•« M Mmd clu. wtUr iuu*r, «». m«. M u. ^ « CMcm.. IU*—M. th« A«i ot Cs.,«.« J CHICAGO, ILL., torek, 8. aprila (April 8) 1919. ,mUM dbtriauud u.l r.U of provUU f- ta ««ctio, 1103, Act • O.I. 9, 1017. •u»Sor,..J Ju.. 14. 1»U. ALI POSTANE REKA SVOBODNO PRISTANISCE? VVilson suče kopje za svojih 14 točk. . i Poročilo iz Pariza se glasi, da sta Dana g in Roka proglašena sa svobodni luki. GEOROE OBETA MIR 0 VELIKI NOČI. Pariz, 7. apr. — Predsednik Wilson je odredil, da odpluje p&mik "George Washin^ton" iz Amerika nroti Brestu, To znaci, da bo mirovna konferenca kmalu usoesno ali neuspešno končana . Pariz, 7. anr. — Panl Dutasta, generalni tajnik mirovne konference, je danes odiel v Versaill-es, da prinravi vso potrebno za prihod nemških delegatov. Pariz, 7. apr. Predsednik VVilson, ki je trpel na hudeiu prehladu, je danes mnogo boljši ,toda seje se še ni udeležil. Včeraj je delal v spalnici, čital korešpon-co in poročila. . Velika četvorica je danes nads-Ijevaln razpravo o mejah med Jugoslavijo in Italijo. \Vilsona jc »stopal llouse. Včeraj se je ponovila vest, da Reke ne dobi Italija niti Jugoslavija, temveč da poslane svobodna, mednarodna lu-kfl; ravno to se je zgodilo z nemškim pristaniščem Danzigom. ki Ka zahtevajo Poljaki. To jc kompromis, ki ga je predložila Am«'- ŽIVILA IZ AMERIKE SAMO ZA BOGATINE! l)unaj. — I/. Karlovih Varov poročajo, d« je prišla v \Veipert v nemškem delu Češke prva pošilja-tev ameriške slanine, katero jt poslala češka vlada z namenom, ua se razdeli med ljudi. Slanino je pa pridržal župan v Weipertu«in jo prodajal po 57 kron kilogram Ker siromašni sloji niso mogli toliko plačati, so bogatini hitro pokupili vso slanino. Predsednik poljske vlade Pude mvski je prišel včeraj v Pariz. Menda ho okušal vplivati ua uii-tovne diplomate, da Poljska dobi Danzig. FILIPINSKA KOMISIJA V WASHINGTONU. KONVENCIJA DELAVSKE STRANKE Sprigfield, IU.—Duman MeDo-nad, predsednik "Državne dela v Kke federacije", naznanja, da se vrši konvencija delavske stranka dne 10., 11. in 12. aprila v Spring fieldu. Konvencija bo položila temeljni kamen močnemu delavskemu političnemu gibanju v Ameriki. McDonald pravi, da bo koh veneija največje delavsko zboru vanje v zgodovini Amerike. obširne debate glede reform v armadi. V kongresnih krogih delajo pri. prav« za praistroj oboroženih sil. f DELAVSKA ZMAOA V TOPEKI Topeka, Kana. — Mesto Tope-ka ima koiuisijousko forum vla-de. Pri /adujih volitvah so hili i/, toljeni trije kandidatje delavske jtfrauke in tlelavski kandidat i A župana je v volilni bitki propadel le za šest in trideset glasov, Yaeh glasov je bilo oddanih tle-*t tisoč. Združene meščanske stranke sa sc poslužile raznih u-tau/auih sredstev, da niso bile te-l)ene ua celi črti. RAZNI NAČRTI. Washington, D. O. — Vojni tajnik Baker je dejal filipinski komisiji. ki je prišla radi samostojnosti Filipincev v VVashington, da izreka predsednikove misli, če pravi, da je prišel čas, ko je treba Filipineem dovoliti popolno samostojnost. „ Mr. Baker je dejal, da komisija lahko doma .sporoči, tla ameriško ljudstvo preveč I juhi svobodo, da bi jo odrekalo drugemu ljudstvu. Preči!al jc komisiji pismo, ki ga je pust il predsednik \Vilson, ko je odpotoval v Kvropo. Franci« Iturtou Harriaon, go-vemer na Filipinskem otočju, je rekel, da so ga njegove skušnje ua otočju prepričale, da so odprav ri^^VV^*,r*?4"*"' VeJ-vsJ-orireza^moHtoJn^t.iii Finski "Journal , ki se bav z ^ ^^ ^^ prcd par ilalijansko-ciugOHlovanskim sporom. svet ti je, do jc najbolje. da Wilson kot razsodnik odloči o vsej stvari. Jpo raz um med ententn in vs Phtrovs zmsgs Amrrrtfn. kt onemogoči nadaljne ali se razbije konferenca. l-M-H r^+Tft sveta je dane« lak" T"\" "" bogov." . rfl/oh(,ijo. v kateri pro l.l">d rjeorge je dejal v*eraj je eaHi. Angleški delavec rt vuluoiouira korak /.a korakom in ne dela nemogočih skokov kot nski boljševiki. Industrija v Angliji bo kmalu socialiairaua." Brzojavka se glasi, da Je Bela Kun umorjen; bavarska vla* da se jt preselila v drugo mesto. GENERALNA STAVKA V BERLINU demonstracije francoskih socialistov. "Živel sovet, doli i vojno I" je odmevali po pariikih ulieah. DOLI Z MIROVNO FERENCOI'' konfe Psris.7. apr. — Pari* je včeraj videl največje demonstracije v zadnjih štirih letih. Na tisoče iu tisoče delavcev je korukalo pu vseli vočjilt ulicah iu sktwri arlsto-kratičui del mesta \ protestu proti oprostitvi Hsoitls Villuina, ku teri je umoril Jeunu Juarvss, uaj-znntnenilejšega fruucoskegu soei-ulists preti mulo tuauj kot petimi Pariz, 7. apr. — Is 2eneve poročajo, da je bila vOeraj prokla-miriuia aovjotskjs republika na Dunaju. - Washington, 7. apr — DrSav ni department je dane« prejel vest indirektno s Dunuja, da je v N omak i Avstriji izbruhnila ko. munlstičnu revolucija. Pari«, 7. apr. — V krogih mi rovne konference ne verjamejo, da je brzojavka r Dunaja o kon trarsvoluoiji v Budapelti resnična. Budapežta, 6, apr. — Komisar mirovne konlerenoe geu, Smuts je v soboto predložil ogrski sov jetaki vladi promirovne pogoje. Smuts je obljubil, da priporott mirovni konfsrsnoi, da se odpra-vi blokada Ogrske in da ogrska vlada poilje saslopnike v Paril. London, 7, npr. Z Dunaja če a l'miz je prišla danes Ae ae* v eti. Demonstracije sla priredili po|pJfng vM; iU Jf, v ,$||H , ( cuerahia delavska Kvrza in. so , t w„,W(Ml, Kov- Ijetalc. vladaj«' o.ržena ln liels Deiumutrscije so bile mirne i* iKun, koinisitr zunanjih zadev, j« \/cniši ua Ulici llenri Martin, uiuorjeii, Iz Kodanja javljajo, ds kjer je skupina anarhistov ru/J je dejal ogrski grof S/.echcny, ki je prišel luuikiij, du kuiitrarevu. luciju na Ogrskem še ni splošuii; vila črno zastavo nakar so puli cisti naskočili skupino iu pet u narhistov je bilo ranjenih, tudalkuielje sc Še niso pridružili, aretiran ni bil nihče, fim se jc ,)rugJ| VMfl u KuUauja se ua pričel obhod, je zsgrmela v »no-,^ t||J J(, „(l||l Kl||| goeni vrsti pesem • I nt ernaeions* | Htopnlkc v Prago, kjer se bodo la in ko so se .lolge vrst«i poml-jpog^ii /. generalom Mmutaont, laveziiiškim zastojinikom, /uradi mej med ttgrsko m Humuusko ter (Vhoslovskiju. - Dalje puro-tajn i* Kodanja, du je ugrsku sovjeUks v bulo napovedala VoJ« no HrliiJ', vsled česar je srbsku vlada proglasila vnjuu stanje pu kale skozi rczideučui dlstrikt pu riškili aristokratov, jc hilo čutili, kakor di silne množice Itorlikajo po / d i na mitom nabitem t la-ku iu du majhen dogodek lahko povzroči eksplozijo. "Živel uovjet! Doli z vojno I Doli * mirovno konferenco!" so Ij državi, odmevali klici i/, lisočglave množice. Ko so vrste demonstrantov dospele do Jiišc, kjer stanuje vdova umorjenega Juuresa. so m< vrste Kodanj, 7, npr. — Iz Hcrliui poročajo, du jc nemška vlada po. jučulu čete v VVeluiurju Vsled erožuje spurtskovcev, du hodo r,i/ltili iiuruduu -kupščitm. Muc ustavile, sindalistični ptadsiici ao|#|,artskovce\ narašča in v Mer.i stopili v hišo iu poklonili Ju are. sovi soprugi in hčori šopke rož. Vdovs ui mugla govoriti vsled gi-ujeiiostl iu solze so ji zalile oči. . Mogo< ue vrste so nadaljevale nu je puuiku. Delavci v lierliuu •u v soboto iiii inrlullvo inudvis. nili socialistov iu spartakovccv odglgsovali z I0,'HN| glasovi proli }, da stopijo danes v general- obhod do Plače Muci, kjer se ua "o atavkia Večinski socialisti so haja Jusresuv spomenik in tuinllflaaovull proti, toda bili so po-st» se Meuioiistracijo zaključile riižeui. M čutne oblasti mt pričak«»vale u Umdott, 7 apr---- lire/žično gredov iu pripravljene *o bile po* | poročilo iz Iterlinu, ki opisuje po llcljske rezerve in v ječi Kante mi j^j v Vemčlji, se glasi, du je I Ž« v soboto izpraznili celic, j-Uv|<|| v |»M«lisi Nemčiji Že aplo. Ida jih napolnijo z demonstranti, Hlevilo štrujkurjev v i»kr«»>. j iiko pride do nemirov. i j„ |t(ihr jc uarastlo na 250 000 Med demonstracijami je malo- Zlužna situacija ua Wfstfal«kem kdo omenil moril« u Vlllaina, psč|je zelo resns Pouličlis žele/ni i ps je bilo slišsti i/ delavskih vrst srdite klice, obsojsjoče vojno, in lervcncljo v Kti-iji, imperialistič. ue težnje mirovne konference iu ' kapitalistični sistem sploh OseTT- V KsseilU je preioduila Vozili, ker so štrajkarji /ahievali brezplačno vožnjo, V Htuitgarlu je zdsj mir, l«»du buižoszus profistsvka W ——- AuislerdMS, 7. apr I/, jterli-rs poi m'-a jo, da s«* je nova bavarska \lada pM-seliht i t Monako* s v Ihimherg Večje š'»v»lo rev«du«io J' 'skta }* tP "amesto praznih govoric. ' Končno je (Ifsjrge pri 'Is ima četvoriea velike teža 2 pri določsnju od-iWil«.n porvs 'kodiiin, i mu zasr.lsnju dne a. uiajs večine v zl>om»ci, nekemu voditelju la bo predsednik k i/redne. Lotiiri tro obrnil. Oddal je takoj »trel imnmI so i/ginile po.| težo prategu ua policaja in kr«»gla je zadela |pomena deoionsfraeij. Skupina samokresov pas iti odletela Orif-j demonstrantov je po končane,o fllh je ustrelil in videl, da se jr j obhodu hotela korakati proti ho zarno re« opoteket, V tem tre no- telil ffrllon in drmonatrfcrvtl pn«l na r nega vojaštva je poklicano v Vsa znamenja govore da Ih» raz-ltku ata pritekla dva druga /a- predsednikom WH«onom. »oda hamberg du ščui novo vlado i»rava «Winia in d«»«.tikrat Wnrna'morea, ki sta bila najbrž na sira- delavski voditelji so stvsr pre Sesti iz Mnnakov« napoveduje pi nemogoče je pa povedati, kakšna,^, in pričela «ta streljati ua poli I preHM. civilno vojno l'n danliiib Moff predloga bo sprejeta, ker le se4a t''sjs, ki je rsdet v hrbet psdel na Ko<-iaii-twa«o gladlo 'llum«ui ooinn prejšnje vlade, katero so nje razprave v ln»tih po« rdijo, d« j tla t ]te' je v tr|»ki obsodbi Vilialnov« iomuni-ti odstavili Zadnji petek. gloda stVS armadne predl«»ge ni edin gs pr«i' esa i/jsvilo, da je vlada- organizira bliržos/ijo juči rs/red /. oprimtltlvijo Jiisrr-jproH sovjetski vladi iilio- VREME <'hicago in okolici: V torek oblačno in hladno. Južni In južno /apatini vetrovi ae spremene v za padne. *n|dOvei|š fflorttr« nimtnne brrva4} Nurrodteeg. H«»»k* kjer je dobi! ,(|elavo ns Ih») "Mi aprejoo Prvi zamorec se je vlekel kakšnih dve sto čevljev in /gniiffl mr^er ns »fa Potb'«ja odve»lli do lekarn« prvo pomoč, Prepeljali mi ga v »boj Iroltiišuieo iu zilravnlki Molijo, du. - oMlravl, dsslrovno > težko r« Jaj^slavija aa ljudstvo! Podpi njen. ' raju gibanje J. ». E. ZI iu kmete i VSi r J ihmo i Vi apr. a tukajšnjem oliettem /tioru ha je zaključila ' Mumanite", J vsrake aoeislde'iiiokrsličue stran-—•- ke m se xasiopniki i/rekli i 4]! glaMivi prati N proti Mivjctiki ' republiki. 1 PROSVEtA GLASIJO SLOVENSKE NA*OPNE POPTOKNE J EP HOTE LASTNIKA SL0V1CNSKB NARODNE POPfOBNE JKPNOTS l«r>« pgl—ov po dogovora. Rokopisi — — mi***. _ . Naročnina: Zedinjen« d rta v. |2 00 m pol leta in $1.00 w tri »aa«c«; Chicago «• 10 U pol MrlM m fl-u« » »n ^■»»•»''i , $1.40 u tri DirMe«, i« m inotemmiv $7 00. NuUf u n«, br faM Hik i "PROSVETA" MS7 S«. CM—f. THE ENLIGHTENMEfrr Orgmm tk* IU—k Mati—aI S—ffc_ kr tl>« SI^Mk K«tU—I B«—ftt S—ity. DOPISI. Advartfaring rataa on agr SabarripUoa: lini ud States Useept Chfcaffo) and Canada $4 f/hlrafo $5l0, and fortiga eoontrtas $7.00 p«r gaar. jaarj D4Mf pr. (HUrck 1S-19) poUg l«*- -i. d« • t«. djMVMB potekla mtrUmim*. T—m*tto i* m Mtuvi Ua. * •__ (•••o, dj M »I AVSTRALSKO MESO NA AMERIŠKEM TRGU. Indiaaapotta, Ind. — Pred iti lina j* lini i dnevi je v naši naael-biui zbolel rojak Josip Klemene /ji znano špansko infloenco. K<* to Izvedel tukajšnji dušni pastir — ali bolje rečeno razgrajajoč — je takoj obiskal bolnika in ga na d lego val, Ma ae naj spravi z Bogom itd. Proti temu no M imet nič iu bi ne bilo vmino omenja ti v javnosti, Če bi se Cirileek obnašal, kakor se spodobi. Ali ts dušni pastir je nahrulil bolnika s sledečimi zelo olikanimi beseda ini: "Daj se spovedat, ker boš kmalu crkniH" Tako sc tolažijo bolniki po najnovejli krščanski morali! Strašijo se s smrtjo in reče se jim, bodo crknili, ne pa umrli!— Ko je tretjič obiskal bolnika svojimi grožnjami, je rekel trem ženskam, ki so bile navzoče,, naj rečejo, da je zdravnik izjavil* da I bo Joe "šur umrl", samo zato. Ida se bo dal spovedat. Zdravnik ______ je naložil bolniku, da ne sme og / voriti, ker mu je to škodilo, toda Časi ko so izvažali meno iz Združenih držav in je olikani pastir, ga je kljub temu bilo me«; navzlic temu izvozu po nizki ceni na tr*u »o £ nami. Danes seveda Se izvažajo meso iz Združenih držav, | ,1/akaj t(*ia meso ni več na domačem trgu po ceni. V desetih letih itak vcm ZH VHe tvoje grehc se je cena mesu potrojiia in mesarji govore, da se meso se za tvoje življenje". Ta je dobra podraži. Ce vprašamo mesarje, zakaj se meso draži, na- ' ' .............."" vedejo takoj deset ali pa še več "tehtnih" razlogov. Transportni troški mj visoki, živinorejci zahtevajo visoke cene, krma stane precej denarja, delavci zahtevajo visoke mezde itd. govore mesarji, ki niso nikdar v zadregi, če je treba zagovarjati visoke mesne cene. Zdaj je pa prišlo na newyorški trg 40 železniških voz jagnjetine iz Nove Zelandije, ki je bila prodana po tako nizki ceni, da sc nehote pojavljajo razna vprašanja, ki gor vore, da so drugi vzroki povzročili visoke mesne cene, kot jih navajajo mesarji. .Jagnjetino so v pristanu Nove Zelandije naložili na ladje, ki so opremljene z ledenicami. Te ladje so napravile dolgo pot prek Tihega oceana do Vancouverja, B. C. V Vancouverju so meso naložili .v železniške vozove in ga prepeljali prek ameriškega korttinenta v New York. Meso je napravilo približno 10,000 milj pota, preden je bilo postavljeno na newyorški trg. Na newyor&kcm trgu je pa bilo meso prodano po pet do šest centov cenejšo funt kot domače meso. Kako je mogoče, da jc Mlo meso prepeljano na tako veliko daljavo in je še cenejše kot domača jagnjetina? Avntralija nima mesarskega trusta, dasiravno je ameriški mesarski trust že parkrat poskusil, da ustanovi tudi svoje postojanke v Australiji, kot jih je zgradil v Južni Ameriki. Ce bi bilo avstralsko meso pod kontrolo mesarskega trusta, bi ga ne prodajali v Nevv Yorku ceneje kot domaČo meso. Južna Amerika je bogata na živini in tudi bližje New Yorku, kot Nova Zelandija, kljub temu pa nc prihaja južnoameriško meso na trg Severne Amerike po nižji ceni, kot jo ima domače meso. Ta resnica govori, da je mesarski trust prav v tesni zvezi z visokimi mesnimi cenami, čeprav petorica mesarjev, ki kontrolira mesarsko obrt, trdi odločno narobe. Mesarski trust se je razvil do gospodarske moči, da je postal ljudskim interesom nevaren. To potrdi jagnjetina, ki je prišla iz Avstralije na newyorškJ trg in je bila tam prodana po nižji ceni kot domače meso. Ce pa trust postane ljudskim interesom škodljiv, potem je to znamenje, tla je prišel čas za podržavljen je trusta. To je nauk, ki ga daje prihod avstralskega mera na newyorški trg. Ali ga razume ljudstvo? kino drugo? Jaz se ne Kad bi zamenjal svojo suknjo za Jrvgo, ki bi pomenila več prospt ritete. Ako ie naletim na kaj takega "Ave Miri", bom v prihod njem dopisu še tiolj rogovilfl. Ako nočejo prispevati v nase fonde, naj molče, saj jih nihče nič ne vpraša. Res nekatere buril e Se tako trde, da jih ne pre bije "bakaa" niti 42«-eutimeter-skega kalibra, ali mi kljub temu kličemo: Zdrami se trpin, da bo k one«* tvojih bolečin! —* Baron iz j tort ona. "Zakaj se bojiš spovedati, sa. za vse tvoje grehe in jenjc (Za njegove grehe ve, pa ga Se nadleguje na boLniiki postelji da mu jih naj uašteje. Sodba pametnih rojakov je, da taki dušni pastirji ne iščejo duš da bi jih poslali v nebeško kra Ijestvo, temveč da iz njih kaj iz tisnejo za svoje moŠnjičke. Ako je kje kakšen grešnik po krščan skih pravilih, tedaj je naš Ciril ček prvi med prvimi, kajti poleg drugih velikih grehov ima tud lega, da jc prelomil pravilo lju bežni do bližnjega. Na mest a da bi izkazal ljubezen bljižnjgmu mu pa gro/.i, da bo crknil in ge fako zaničuje, samega sebe pa napihuje. Lahko bi mu povedal še več, kar mu gre po vsej pravi ei, toda dovolj jc za dane*. Naj bržc se bo oglasil kdo izmed nje govih pobožnih pristašev in tga zagovarjal in tedaj mu povem š( več, Če bo kdo zagovarjal dušne ga pastirja, naj se podpise s pol nim imenom, kakor se ga jaz. — Naročnik (ieo. Tuli. PAMETEN ODLOK JUSTICNEGA TAJNIKA. .lusticni tajnik Palmer je naznanil, da vlada ne mara, da Iti v mirnem času privatne osebe ali organizacije vohti-narile, kaj delajo državljani. Dejal je, da tako vohunstvo povzroča le nepokoj v občini. Vsak pameten človek se strinja s tem odlokom justič-nctfa tajnika in ga pozdravlja, kajti za detektivsko delo niso privatne oselie, ki niso nikomur odgovorni za svoje delo in dostikrat ovadijo kakšno osebo isgolj sovraštva. Take ovadbe ne povzročajo vladnim organom druzega kot sitnosti, ker morajo voditi nepotrebne preiskave. Posledica take preiskale je, da se potem ovadena oseba hnduje nad vladnimi organi, Ki so uvedli preiskavolbii ™ demokracijo in svobodo proti njemu, dasiravno no po|Mtlnoma ne.dolv.ni, ovaduh se ljudstva v stsrl domovini; vemo pa sme je, ker je svojemnu nasprotniku napravil sitnosti V"" mi jc prišla v roke tudi "Avi Miea". Poglejte, kaj piše: "Zi može. Slovenski možje, v resnih časih živimo. Velikanska doba s« odigrava pred našimi očmi. Vsi peklenske moči razdiralnega de In so se združile, da porušijo vse kar je človeški rod z, velikanski mi žrtvami iu z neizmernim trudom sezidal lil za kar se ge irudi: tisočletja. Vse je zanič, kar jc bi lo do sedaj na svetu, vae sc mor r podreti. Poglejte, možje, v kaki močno vojsko so se sovražniki re da združili! Poglejte, ksko vso roti je red med njimi! Par vodi teljev jc med njimi, toda poglej le, kako jih vse na migljaj ubo ga! Možje, poglejte samo eno stvar: zbirajo miljouc, pa nič tu povedo, zakaj se bo ta denar po rabil, samo pravijo: Ne sinemo povedati, da sovražnik ne izve naših načrtov; vi ssino dajte in dajnli so in veliko so dali. Tsta navijajo organizacije v skrivne namene. Toda to niso zidarji, to mi razdirale), to mo rušilei. Ka toliški molje! Ni sramotno učiti nc od svojega nasprotnika. M o der človek sc uči povsod itd. Res, je, da se mora "modri u rcduik Ave Mlee še učiti, če S«1 tega ne ve, zakaj nc nabira ini Ijondolarski fond. Mi ne hodimo k nasprotnikom v šolo, pa vseeno vemo, da se bo ta denar pora- in nepotrebna pota. Dol >c se tudi ljudje, ki si domišljajo, da so rojeni) j tel ji niso kot uredniki "Ave Mi ••e",«Zadnje pali je*a, ker oni ne ..i i . iit t . t I, i , . I morejo napraviti take kampanje Sherlock Mol mest. lakim ljudem se zdi vsaka stvar sum- ko' min mi ljiva. ki jo ne tspovedajo njih omejeni možgani. O ve Sublet, Wyo. — Kakor čitamo po raznih časopisih, je razvidno da so delavske razmere po drugod še slabše, kakor pa tukaj na 8ub-letu. V rovu it. 6 delajo po 3—4 dni na teden, v rovu it. 5. pa do zdaj nismo imeli več kakor en dan počitka. Todi pred boleznjo smo imeli poprej mir, ko je poprej po dru gih krajih najbolj razsajala influ-enea. Zdaj pa, ko drugod poje njuje, pa je tukaj nastopila, tako da ni skoro hiše, da ne bi bil kedo bolan, v nekateri hiai pa kar vwe leži. Toda smrtnih slučajev pa do zdaj še ni bilo več, kakor eden Omenim naj še, da sc jc kampa nja za miljonski sklad zaključilo preeej dobro in lahko se reče, da je Sublet med prvimi. Obnesla b: sc pa lahko bolje, čo bi bili vsi rojaki tako navdušeni za svobodo ia prostost našega naroda v star domovini, kakor so člani tukajšne org. S. H. Z. Zato, pa lepa hvala vsem, kateri so prispevali v ta sklad. Vsa hvala, gre tudi rojakoma, ker sta prevzela težko nalo go in šla pobirat prispevke za m {jonski sklad S. 11. Z. So pa tukaj tudi takšni neza vedneži, ki bi rajše videli, da bi spadali še pod avstrijsko ali ita lijansko avtokracijo, kakor v ju goslovansko republiko. Zato pa tisti nas nazivljejo, da smo boljše-viki. Slučajmo sem prišel v dotiko z dvema nasimo nasprotnikoma, ki sta tako duševno bolna, da ne vesta, kaj je monarhija in kaj je republika, še manj pa kaj je boljševizem. Napadla sta me kakor kakega hudodelca. Eden pač ni vedel v svoji zmedenosti druzega reči kakor, da sera jaz prvi boljše-vik. Jaz sem jim pravil o namenu in ciljih S. R. Z. in o Jugoslaviji, tedaj se jc pa drugi tako raz-togotil, da je kar pihal od jeze, zagrabil jc moj znak prispevka v miljonski sklad in ga vrgel na tla. Povedal sem mu par besed in mi-,slil oditi, on pa jc hitro znak pobral in ga pritrdil na mesto, kjer jc bil poprej. Trdila sta še nadalje, dr. s tem mil jonskim skladom polnimo žepe Kristanu in Terbovcu in da je Jugoslavija B. Ker sem videl; da sc*s takimi tepci ne da nič opraviti, sem jih posvaril, naj preveč ne govorijo. Sicer jim sc enkrat svetujem, naj sc kaj takega več 110 zgodi, če nič. nc pri-vpeva za S. H. Z., naj nas tudi pu-sti pri mini, ker lahko sc poslu-žimo druge taktike. Vse besede ho takim Isib v steno. Ker sc ne maram prepirati in ne maram sovraštva. rajsc vsakemu povem, če ni za potrebno stvar, naj oe tako neumno ne izrazi, naj inc nc napada, ker nisem nobenemu nič zalega storil s tem, ker sem pobiral podpise za peticijo za AVilsona in če delujem za S. R. Z. za svobodo naroda in jugoslovansko republiko. Kdor se ne strinja s programom S. R. Z., ga tudi ne silimo za nobeno stvar, ker tak je nasprotnik domovino. Tisti naj ue poslušajo Haino to, kur jim laže in piše pater Hkaza, ker on dela največjo '(rago in sovraštvo med narodom. Pu ajo naj dobre In napredni knjige in časopisje, potem bmlo spo-r.nali, ds niso nn pravi poti. Prečil ajo naj dopis, kako hc je izrazil slovenski duhoven v Prosveti z dne IU. marea. Taki bi morali biti vai duhovni in narod bi bil bolj združen. Združimo se vsi v en tabor. podpirajmo H. R. Z. z vscini sredstvi, nastopimo vsi kakor eden' proti vsem imper i js listom in sneksistom. del ujmo r.a delavske interese, svobode in prostost ns-roda v starem kraju in sigurni|1,1 v°l smo, da Itomo dosegli svoj cilj. Frank Itcmše. Petrograd, 3. apr. — (Iz poročila Vraz. 11 unta). Položaj med delavci v Petrogradu je zelo deli-katen vsled naraščajočega problema brezposelnosti. Pomanjkanje surovin in kuriva, obrabljeni stroji in drugi nedostatki ao krivi, da večje število tovarn počiva in da se množi število brezposelnih delaveev. Mestna vlada je Že večkrat povišala mezde iu podporo za brezposelne, ali vse to ne pomaga nič, ker ao pa življenake potrebščine tako drage, da mora« človek plačati desetkrat več sanje, kot pa v normalnih časih. Moč sovjetske vlade sloni na mestnih delavcih, ki tvorijo jedro in gonilno revolucionarno si 10 v rdeči armadi. S temi delavci sovjetska vlada stoji in pade. A ko se spuntajo, tedaj je rdeča armada brez koristi. Ruska revolu cija je vedno pomenila vlado ljudstva. Delavci vedo, kako se izvede revolucija in voditelji na čelu vlade tudi vedo to; vlada ve dalje, da mora pasti ,če zastavka-jo induatrijaliii delavci in potegnejo za seboj druge, ki so manj zavedni in bolj nezadovoljni. Da mestni delavci šc niso stori 11 tega, da bi se namreč dvignili proti Leninu, je vzrok ta, ker so zavedni revolucionarji in ,odločno delujejo na to, da se ustanov nov socialui red, pa naj bodo njihove žrtve se tako velike. Nikdar več nc bodo revolucionarni delavci dovolili, da bi sc vrnile sta re razmere. -Lahko se—zgodi, da ovržejo Lenina in ostale vodite Ije, ako sprevidijo, da so zadnj zakrivili preveč napak, ali name sto teh bodo delavci postavili no vo revolucionarno vlado. Spre menili bodo le osebe, toda ne na čel. Delavci hočejo kruha in kom forta, ampak oni hočejo, da jim to prinese njihova revolucija in nihče drugi. Sovjetski voditelji čutijo ži davno, da zahtevajo od delavcev preveč žrtčv in zdaj poskušajo popraviti .Toda popraviti se m more brez gotovih kompromisov s tistimi sloji, ki so jim po takti ki nasprotni, če ne tudi po nače lu. Kompromisi prihajajo; kom promtsi s prutaši ( menjšovikov socialnih revolucionarjev in tud h pristaši buržoazije. Samo er zgled. Ko so boljševiki prevzel železnice, so euostavno odstavili vse prejšnje upravitelje in nasia vili na njihova mesta svoje lju di, ki so siccr bili dobri revolu cionurji, toda o upravi in vodstvi žclcznic niso imeli pojma eno stavno zato, ker niso imeli nobe ne .skušnje. Vsled tega so zavozili in gospodarstvo železnic je bil< grozno slabo. Zdaj jc sovjetski vlada zopet uposlila stare upra vitelje, katerim se morajo poko riti železniški odbori. Kavno ta ko sc je zgodilo z mnogimi tovor nami. Delavski odbori jih nisi mogli upravljati ^ uspehom, k< ni bilo med njimi izkušenih ljudi da bi razumeli stvar. Delavski od bori v tovarnah še obstoje in ni njihovo ime gre uprava, 'toda večini slučajev upravljajo tovar ne stari poslovodje ali novi talen ti brez ozira, kaj so po svojcu političnem prepričanju. Vsa pt-votna organizacija industrije sc počasi toda sigurno reorganizir. in vodstva v tovarnah sc končen trirajo bolj in bolj v rokah talen tov, ne pa več v rokah odborov navadnih delavcev. Tovarne, železnice in druge nn prave seveda so šc zmiraj lastni na države in tudi ostanejo. To jo stvar, ki pri boljše vi k ih nc pozna kompromisa, kajti potem bi se vrnili nuzaj v kapitalistični sistem. Tovarne ostanejo delavšp-va lastnina, ali delavce se mora pokoriti tistemu, ki zna več. Absolutnega go«iMMlarja iu absolutne svobode ui več! S tem so boljševiki uaprsviti kompromis. Kompromis je bil storjen tudi v armadi. Sprva je bilo vodstvo rdeče armsde v rokah vojašl$li svetov in vojaških odborov pri vsaki enoti. To pa ui bilo vod bil je kaos, zmešnjava lu anarhijg. Vojak sc ni pokoril od-j boru in nižji odbor je zsvrgel po vi Tsstuikov več ne volijo, p pO ao imenovani od višjih p«> •tev iu prednost imajo tisti, ,Nj kaj znajo. Kavno tako je v oddelkih vi«, de same. 8tari eksperti prihaja)«, nazaj in Lenin jih dobro plačuje Prihajajo z«tor ker potrebujejo zaslužka in eksisteAceJn pa zato ker je zdaj v Rusiji — doba konj. proiuisov. in prišK bodo še veejj kompromisi. Akp se hoče Ituai i.» gospodarsko postaviti na nogt rešiti pereče notranje probleme brezposelnosti in poštene prehrane, bo morala iskati surovin na nozemskih trgih. Rusija bo dol i. a surovine, ali to bo pomenilo uove kompromise, kajti trgovin« •» kapitalističnimi državami se ik> more voditi drugače, kakor po kapitalističnih načelih. Enega kompromisa pa ne bosta ruski delavec in ruski mnžik nikdar storila: Tovarn in zemlje ne bosta dala iz rok. Tn sovjetska vlada ne bo dovolila splošnih volitev toiiko časa, dokler ne premelje sedanje ljudske mase v skozinskoz Noeialistič iu) misleče ljudstvo. Buržoazija ostane lire/, pravic toliko časa, dokler ne izgine v morju vladajočega proleta-rijata. POLITIČNI NASPROTNIKI ŽE OBČUTIJO ŽUPANSKO SEKIRO. Chicago, 111. — "Gorje premaganim" »e uresničuje tudi v poli-tičnem boju. Theodor Vfiiid, tržni mojster na občinskem trg;u v So. Chicagu, jc prvi občutil sekiro Thompsonove uprave. Odpovedana mu je bila služba in na njegovo mesto pride neki Mihael llerbst. - Wind je kandidiral za občinskega svetovalca kot kandidat delavske stranke. Priporočal je vo-Ulcem, naj ne glasujejo za kandidate republikanske in demokratične stranke, ker ne zastopaj« ljudskih koristi. Ta agitacija je pa v očeh gospode, ki vodi zdaj krmilo mestne občine, velik greh, ki zasluži takojšnjo kazen, (iospoda pač meni, da morajo mestni uslužbenci tako glasovati in agitirati za tiNte kandidate, ki so nji všeč. in kljub takemu postopanju pravijo, da lahko vsakdo svobodno izrazi svoje misli. Preden je bil Thompson prvikrat izvoljen, je obljubil društvom za lokalno vlado, da nc bo zaprl salonov ob nedeljah, olienrm je pa tudi gospodem prohibicijo-uistom dal besedo, da jih zapre. Držal jc besedo zadnjih in zaprl salune. Če bi bili volilci politično zreli, pa naj že pripadajo k katerikoli stranki, bi ne dali niti enega glašu Človeku, ki jc dvema strujama hkratu napravil obljube, ker tako ravnanje sc snialra tudi v politiki za negenflemansko. Volilcev ta dvojna -županova vlo-a naj tudi potrpežljivo nosijo konzekvence svojega brezmiselne-Ka dejanja in naj nikar ne godrnjajo. Te besede gredo seveda msr le tistim volllcem, ki so glasovali zr.nj ali mu na kakšen drug način pomagali do zmage. ^ r- NAŠLO IN KOKOŠJA JAJCA SE ZOPET DRAŽE Chicago, IU. — Velika nor se bliža in cena za kokošja jajea maslo je zopet pričelo plezati navzgor, dasiravno kokoši zdaj uijbolj nesejo, krave pa dajejo »bilo mleka. Maslo prodajajo v h govinni na debelo po do funt, ali po najvišji ceni. ki i" iina maslo po zimi. Sto funtov nleka na debelo stane ^'J.HO, ali 38c manj kot v decembru. Božiča sem je eenn sirovemu ms-.du padla že na 42e, zdaj ^ P* dosegla eenn, ki Jo jc maslo imeli) v decembru. Leverjev zakon proti profitsr-stv« je še vedno v veljavi, t«*'" prof It a rji se malo brigajo zni Izpostave, Če se jim obeta dobiček. Farmarji dobe sedaj v» t"^' svežih kokošnjih jajc 32 d<» na drobno pa prodajajo t m at košjihl jaje v Chicagu p«> 55. "I*™ Profit je višji, kot ga je dovolila živilska uprava. Ko je živilska uprava prenehala poslovati, so trgovci takoj ** EKSPLOZIJA V DUPONTOVT SMODTflSNICI ključili. da ni profit več pod kon velja višjega odbora. Trockij jellrolo. Ali gospodje trgovci so p* | bil primorsu koncem koma re- zabili, da je še v veljavi Lcvrr-lorganlrirati armado, odpravili j jev zakdVi proti profltarsivu « •slbore ali saj omejiti njihovo o-Ida veleporota lahko vsakega Paterson. V. Y. — V Dnponto ;Ma*t in nastavil je atare častnike govea obloži, kateremu se doki kornost in danes je rdeča aemn državni pravdnlk Fredertek I*'*; la močna mllitarističua oega-is, kinson. ki zastopa tožlie prrttt /arija, kakor v vsaki drugi drla- profitarjem p soavitz NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. IZ UBADA TISKOVNEGA ODSEKA SKZ ITALIJANI V IDRIJI. (Ia prijateljevega pisma.) Idrija, 17. decembra. Ker imam ravno priložnost, da >pravim pismo v svet, Ti napišem par vrotie, Če hočeš informirati javnost o zadnjih dogodkih pri nas. Narodni praznik amo praznovali lukaj v soboto s tem, da je počivalo vse delo in da se je pela slovetma maša. Lahi 80 bili že teden dui prej poučeni o naših namenih. Nekateri so nameravali tudi izprevod deklet v narodnih nošah. Ker sta vsuko zbiranje in obhod po cesti prepovedana, naše žene in dekleta niso hotela sodelovati, četudi bi se bile nekatere rade pokazale. Lahi .so imeli poostrene straže in sploh vse pripravljeno, da v kali uduše vsako prepovedano gibanje. Zaradi našega vplivanja je ostalo samo pri tem, da ni nihčfe delal in da so bile zaprte trgovine in gostilniee. Opoldne je pa izSlo od generala povelje, da morajo pod osebno odgovornostjo gereuta Štravsa~i>iti popoldan trgovine odprte. To se je seveda tudi zgodilo. Mir se ni kalil. Nafta družba je bila popoldan "pri Fari", kjer smo se prav dobro zabavali. , Aprovizijonirani bomo menda iz Trsta. Včeraj se je gerent odpeljal tja, da prevzame živili. V Ijo-gatcu imajo že baje vsega dovolj, na Idrijo ho bili pa v Trstu pozabili, kakor mi je povedal neki častnik. Za največjo silo deli vojaštvo nekaj kruha in riža, jaz še nisem ničesar dobil. Gotovo Ti je znano, da je Kajetan Premerstein imenovati aa začasnega vodjo sodišča v Logatcu. V petek je prišel v Logatec in šel takoj naprej domov pogledat. V soboto pod večer je bil z nami "pri Fari", kar pridrvi tja laški avto iz Logatca. Izstopi častnik in izjavi, da mora Kajetan Premerit eina nemudoma privesti stdtni-ku karabinijerjev (nafti feldžar-darmi) v Logatec. Kaj se je Ž njim zgodilo in zakaj vse to, nam je fie danes uganka. (Gospod wpdnik Premerstein se je moral vrniti v Ljubljano, ker mu Lahi niso dovolili, da bi nastopil službo v IiO-gatcu. Sedaj je na svojem prejšnjem mestu v Ljubljani. Opomba uredn.) Proti Žirem so vsa pota in ceste zastražerie in ponajveč prepre-žene z gosto žično mrežo, ("'isto nas hočejo odrezati od sveta, pa ne pomislijo, da se ideje ne dajo omrežit i. Včeraj je neka komisija, (spremljal jo je katehet Osvald) nretledovala realko, na katero se bo baje kmalu pričel pouk, le ne ve se fie, po kakšnem učnem mCčr-tu. Tudi ljudska šola bo menda o-tvorjena t,e dni; otroci bodo menda eelo dobivali brezplačen zajtrk. Čisto prav, da nam dajo jesti, če so nam vzeli možnost, da se sami preskrbimo,. toda t jedjo nas ne bodo dobili za mater Italijo! Vwi želimo, da bi ta mora padla'ml nas. Najhuje pri nas je, da moremo tolažbo i* čartrrikov le tako redko črpati. Pa tudi to preide! boljii korak naprej v vprašanju enotne drŽave in jaz se z veseljem pridružujem temu koraku, ker sem podobnima sklepa že dolgo ieiel. — Z Ženeve je dr. Korošec odiel v Pariz, kjer je bil presrčno sprejet v naj višjih krogih. Posvetoval se je z ministrskim predsednikom Clemenceaujeiu in zunanjem mi-idatroni Phdionom. Obiskal je za stopnike časopisja in voditelje raznih političnih strank. Povsod je zastojial odločno jugnslovan ske interese proti italijanskemu imj>erializmn ter dobil povaod vtis da jfOje vsi iskrene aimpati je za mulo pravično stvar. Londonski dogovor res veže Atogle že in Francoze, rie veže pa Ame rike. Treba je naglašati napram temu londonskemu dogovoru, da' tudi Italija s svoje strani ni iz polnila vseh onih dolžnosti, ki jih je v tem dogovoru prevzela, do zato tudi ni izključeno, da bosta Anglija in Franciji zahtevali re vizijo tega pakta. — V Parizu je stopil v stik dr. fcoro&c tudi z ameriškim zastopnikom, in osebnim prijateljem VVilsona, polkovnikom Housejem. Tudi napram temu je zagovarjal našo narodno stvar ter odnesel jako ugoden vtis. Potoni njega je zaprosil a meriško vlado, naj pošlje v Jugo slavijo hrane za kakih pet milijonov prebivalcev, obleke in obutve pa za kakih sedem milijonov prebivalcev, kar mu je bilo tudi obljubljeno. V Parizu je obiskal tudi angleškega in italijanskega poslanika ter jima razložil jugoslovansko stališče. Povsod je po izkušal vzbuditi zanimanje za na šo stvar, pojasnjeval je naše razmerje do bratske Srbije ter porabil priliko, da je na nekem shodu radikalnih soeijalistov v Parizu, ki 'tvorijo največjo strankd v francoskem parlamentu, informiral javnost o jugoslovanskih aspiracijah. Dosegel je, da je stranka sprejela resolucijo,; da spremlja s simpatijami naša narodna stremljenja in da obsoja italijanski imperijalizem. — Na poziv osrednjega odbora Narodnega veča je 20. novembra zapustil Pariz, kjer sta ostala še Trumbič in PaSič. — Osrednji odbor Narodnega veča je vzel predsednikovo poročilo na znanje in je na predlog dr. BudisavljeviČa soglasno sklenil, da se beleži v zapisniku dr. Korošcu priznanje za njegov trud. IZJAVI DR KOtOftOA V ZA ORBBU. Zagreb, 4. decembra. — Včerajšnji seji Narodnega Veča je izvajal dr. Korošec sledeče: V Ženevi, kakor v Parizu so se vršile za nas Jugoslovane zelo važne konference. O poteku teh po-gajajnj »em poiiljal redno brzojavke, od katerih pa niti ena rti dospela na kraj, kamor je bila namenjena. S tem se je zelo otežko-čalo delo in položaj je postal neznosen. ko so se začeli vsled mednarodnega položaji in nnjne po-Irebe v Ženevi razgovori z mini* »trškim predsednikom Pašičem in predsedni kom Jugoslovanskega odbora dr. Trumbičem o ujedinjc njil jugoslovanske države in u atanovitvi skupne vlade. V»i naši prijatelji v inozemstvu, med njimi najvišje evroprjske osebnosti. s katerimi »em »topil v »tik, so mi priporočale, naj čimprej iz vrtimo naše ajedinienje s Srbijo, kar smo potem poskrbeli z zna nim ženevskim paktont. ki »e je izvrtttl ▼ »porazoma a Pa»*čem kot a načelnikom afH*ke vte* z nrpozieij/mutoimi »t ran kam! ter člani jugmlovaiTtkefa odbore ({lavni, por is i vn i peroltat tega dogovora je točka o »eatgvt »kn pne-vlade. HkJep oarednjega odbora Narodnega veča z dne '14 — V uvaševanje onim, ki m jih tiče. Sprejeli »ny> iz občin-stva. V času svetovne vojne trpeli smo glede prehrane v zaled-j^veokrat občutneje, kakor bra-nitelji v zakopih ter smo morali mirno gledati, kako si rszni vojni dobičkarji, veriŽnlki, oderuhi in ljudski krvosesi polnijo mošnjičke. čakali siuo potrpež-IjivH 110 konec vojne v prepričljivo nu konec vojne v prepričanju. da cene Živil takoj izdatno padejo. Kakor ptf sedaj občuti; mo. se te razmere niso prsv nič zboljšale temveč deloma poslabšale. Sicer nam dopovedujejo, da so temu predvsem krive slabe železniške zveze in da se bodo ra z mere kmalu zboljšale. Jaz sem pa prepričan, da se daje te neznosne razmere takoj odpraviti. Predvsem morajo razni prekupčevalci. špekulanti in oderuhi z dosedantjo brezsrčno* jo proti svojim sodržavljanom prenehnr ti in dati po primernih cenah svoje ogromne zaloge na razpo lago. Njih računi so povsem nevzdržni, kajti tudi če hi res nasta le še slabše razmere oni ne bodo prišli na svoj račun, ker je več kot gotovo, da bo vsak fudf naj kini duhom pojde Italija na mi rovno konferenco, je odgovoril Orlando. "S povsem itaiijau-skim duhom." Vsa zbornica je ploskala. "Tribuna" je razlagala na to "italijanski duh" izva-joč, da je to duh one Italije, ki je šla v boj radi naroda. V tej vojni je bil zmagan, kakor je rekel minister Orlando. duh osvajanja, duh sile in^ imperijalizma amagal pa je duh pravičnosti, svobode in pravice. Mi Italijani moremo reči, da je zmagal tudi tfadicijonalni italijanski duh. •> ui, ki je temelj naše moralne in politične ustave, duh znosnosti in socijalnega in internaeijonal-uega sklada, temelječega na lastnih pravicah, ki izhaja iz pravičnega soglašanja z interesi dru gib. Italija, verna svojim tradicija in, se pripravlja, da stopi na mirovno konferenco z duhom pravičnosti za vse, za katere je šla v boj iu zato z duhom pravičnosti tudi za samo sebe. Ona noče da bi bila kaka njena pravica po-gažena. Ona ustvarja svoje pra vo zajeduo s prizadevanjem pravic drugih. Zato je minister Orlando, kazoč na drugo obal Jadrana, rekel, da je Italije, če tudi ni razpoložena, da bi"se odrekla in bi grešila proti kriteriju narodne pravice, vendar priprav Ijena, da prizna one eventualne ne po oneui nečem, kar je Izvan nas in kar je nad nami. Pred par dnevi so izrazili misel, da bo Italija velikodušno vpoštevala one slučaje, v katerih mora priti v razpravo pra vira obeh strani, pa hoče predložiti take pravične prostovoljne rešitve, ki absolutno varjujoč italijansko prebivalstvo in njega nacionalno pravo, ne bodo stvorile 'težkih zaprek pravičnim interesom drugih, s katerimi hoče ona živeti v prijateljstvu. — Iz tega bi se dalo skjepati, da sta ministrski pred. sednik Orlando kakor tudi "Tribuna" prepričana, da je pot, po-kateri hočejo voditi Italijo nad-jonalna šovinisti, vrlo uesigurna in da jim utegne prinesli razočaranje, zato priporočata politiko kompromisa. — Angleži in nai apor 1 Itali-aa i.List "Morningpost" je pri-občil z oziram na prihod italijanskega ministra zunanjih del barona Sonnina v London članek 'Jugoslavija in Italijs". Iz tega članka posnemamo to-le: "Znano je, da smo bili pred vojno In med ojno prijatelji Italije in itali-janskega naroda. To dejstvo nam daje pravico, da lahko govorimo docela odkrito. Nas vznemirjajo vesli, ki se tičejo italijsnsko-ju-goslovanskrga spora: zato prosimo svoje prijatelje v Italiji, naj uvažujejo to naio vznemirjenost. redlagamo torej: najboljše garancije in najboljše varstvo svn-Ih interesov najde Italijs v oču-anju najožje edinosti med zavezniki. Y.a Italijo in za vsakega izmed zavezniških narodov je najbolj zdrava politika kooperacija, iie pa samotni sprehodi, ki jih de-posameznik na svojo roko." mednarodna delavska solidarnost. I pa iii, da se povoljno rešijo vsa obstoječa vprašanja z enten-to. Toda če bodo zavezniki posnemali generala iiofmauna v 4ire»t Litovsku, ki je oprt na iu4tf dikti ral svoj mir, tedaj se bo dvignilo t se naše prebivalstvo v obrambo svojih pravic, kakor ae je dvigui-lo ameriško p<$hivalat\o v Wash-iogtonovih časih. Sleherni delavec na Ogrskem uživa danes naj večjo svobodo. Posameznik ne bo več iakoriital »oaametnikov Vsa notranja trgovina bo vpodrftavlje na, dočim suio izven Ogrske za svobodno trgovino t konipezane-na podlaga za izmenjavo blaga. — Mizcrija v Rusiji je veliko pretirana. Polkovnik Kohin«, ki je bil v Kusiji z ameriškim Hdc-člm krilem, lahko potrtii. Kmalu pošljemo naše poslanika v vae tuje drŽave." . Skfftski Narodna svetejši človek nerad trpel še da Ije pomanjkanje, dočim imajo ti prekupčevalci polne zaloge. Ta način postopanja bi le omogičl boljševizem, ifctm resno opozitr jam merodajne oblasti, da ne štedijo v tem pogledu t najhujši mi odredbami. Tekom vojrte »1 j* človek, čeprav za draif denar vendarle preskrliel nekaj mit1 (večkrat pokvsrjene op »tavea.1) dane« jo ni dobiti nhi za drag denar. F>rolje se je f!obiralo re dno in je stalo največ 7 v rtkg Danes dobi* drožje le če plačaš dka 35 do 50 vin. In še več! Kam naj tako postopanje vodi* Kdo ima tu nečedne.^^B^H roke vine*.. Ali hi preskrbeti redno dd*»sfvn drof v«tj kakor tekom vojrKČf Preprečilo bi «e na ta način 0»tdW§ irsesev snje ljudstva. - Mftja poj* »a a***** koofereneo 1 pisarn Italija« skico duhom ' Na neko. vpraia Zavezniki i spraznijo Odeao. .. Pariz, 7. apr. — "Matin" poroča, da je boljše viški pritisk na zavezniške čete v Odesi na obnli Črnega morja tako velik, da bodi zavezniki izpraznili dotični okoliš in se umaknili v Besa rabijo za obrambo Rumuiiake. Prekop, ki veže evropsko Rusijo s Krimom, so zavezniki utrdili, da ne pridejo boljševiki v Sebastopol. London, 7. apr. —- Trudno poročilo se glasi, da angleške iu a meriike čete, ki so odšle v severno Rusijo zadnji teden, iriso namenjene za ofenzivo, temveč da pomagajo zadržati sovražnika, dokler se zavezniške čete ne umaknejo v Murniansk iu Arhan-gelsk. Izpraznitev obeli front v severni Rusiji se prične prvi teden v maju. Iz Murmanska poročajo, da so lamnšnji ruski delavci skušali zadnji mesec praznovati d velet • uieo ruske revolucije, toda gene. ral Mn.vnard je preprečil demonstracije iu ukazal zapreti dvajset voditeljev, pri katerih so tutšli o rož je. V llurniansku je okrog (».-000 delavcev, ki so pred prihodom zaveznikov delali na ondot-ni železnici iu med njimi prevladuje močan revolucionarni duh, tako da morajo biti zavezniki vč-dno na straži. Odporna Jrdnota. »7 r Src GLAVNI BTANi NIT-M tO. LAWNDALE AVE., CHICAGO. ILLIMOV« GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1919-1922. Isvrievalni odbor. UraAVNI ODSEK. eaajMKDNiKi va««« c*ajiwr. aasr.se a*. UvnI>U A v*, 0»>w, UL TAJNIK BOLNIŠKEGA ODDELKA« Ptul S.r,.,, IMT II S* U»»4alr IV. BLAOAJNIKi Ammm A InW«n, K« I, C le«. IU. UMAVITOLI GLASILA i PU* G*Mm, SM7-S* S*. U«»4»k A v*., CMmf, roaoTNi ODSEK. Uuerini a« H*r >L. S»ra»«IW4 ui Um ST«. IuVcIm, Oklft. asa. SMitstM. rnmh lirih, moo PrMMT a V«.. Clivtlui 04 u. bolniški odsek. oaacaNJ* oaaožJE. r.«i a«ra«r. »r«i»**»tk. sasv-aa s*. h. ctu*««,« vzhodno oaaoliii ri.t«n.s, um m, a>ia««»ai*. Amtm IU*U«fc. Um TA WU* Stf«, Vik . • M iataono uaaotlBi Aaiaa iulsr, Um 104, orau, km, m |»a—m<. Lh KvUr, Um S4S, UIIMr«. MSa. m m«m. Nadzorni odbor. Man MnSI, aia A»fcnii*. «i« rw« si »»•I K Gklr Ar*. ClmlMi OkS, I40IS ll«i« A«*. C.lll»w—A OMft Ev J« Ut. Mt». Tiskovni odbor. CMjhv. »ilfilll >i Usti Prtnra. inuIITVUII mho^ eaJLDSKDNlK« frmk AM, SIS4 U. CravtoN A.^ CU^«* UL Jik® TNilJi Slmlb Jasa« Omm. M*rr VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. f, J. Km, SSOS 8«. CUlr Ava, Ctor^teA Otta. ODOOVOKNI UREDNIK "PROSVETE"! Jato Z«v«rta*. POZOai — Vn immtmi mM)«tir« Si »IrMi ki m (!««>• «L laiit k nam aetok. aaj aa »aUllaJa aa aaalavi J«Ea v«NwW, BMT-M S«. Uva^aU Aaa^ caiMf% UL Vm mAm tiailli m»'m aal m eaUJ«|a PmU krarK lalalh« MalU^aa i«Mb t «1. mr*aw Vm arltaSSa jnlmHi * «L toarlav^Mai lAai w Ml »a«IKIa M. Ih f lltar ■••!•» |. Vsi artalrl as aL »araM MM M aaj aaAl)*|« a* mmI^i JaRs A^fcr.NL Um W Cnubia), Pa. Vm adtoAU »ra« is litra fUMU m aaj »a«IJa)a »riluasIRa lSh»m iftm VSim CaaJkarJa. Vsi a»W la Ara«« sHd, ■■■■■all». mImI, Mnfaa. la srMA m, Im S « mM mIImb )ihia aal m paiBJs aa asslart turna", RSSV-aa S*. | inAli Ara« CSl«.aa. ul Bavarska burioaaija groai a civilno vojnp. London, 7. apr. ■— Iz lierlina je jirfšla vest, da sta demokratič. na strsnka in kmečka liga na Bavarskem izdali apel na buržoazi-jo, zmernejše delavce In kmete, da »e naj uprejo fiovi sovjetski vladi. o Pošll|atev denarja se spre|ema za Hrvatskof Slavonijo, Dalmacijo, Istro, Primorje in Kranjsko s popolnim jamstvom 4 Razno. Krajši delavnik v Italiji. Milan. — Na tukajšnji konferenci med zastopniki italijanske delavske federacije iu večjih delodajalcev je bilo zaključeno zadnji teden, da se delovne ure znižajo od 72 na 4H tedensko, ako pa delodajalec zahteva več ur dela, mora plačati za prvi dve uri 110% večjo mezdo, za nadaljue tri ure 40% iu za vvuiko nadaljno uro nadčasa 100% večjo plačo. Pogodba stopi v veljavo 10. maja za mehanike, 10. julija pa za vse delavce v kovinski industriji. Za vsa nadal|ša po|asn!!a pišite na John Nemec State Bank 1957 Secoid Ave., New York, N. Y. Ogrska vlada vaM ameriške Na genija se je prva priglasila sa dlare domov. | ^ ligo narodov. Hudapešts --Ogrska sovjetska |1(|rU __ j,. prva nev- vlada je pozvala ogrske di lavce | f (>|||n|| (Mnvlt M jt, 0fi,.ijHno izjavila, da pristopi k ligi narodov.il 0««bam ki niso neprijatalji ali Kavtunikl nepiijalolju rl lalika pilljili tadaj drnar r Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo in Boano 100 kron $8.75 — 1000 kron $80.00 PoSljita naročilo a tolnhii mmlovom in avoto na EMIL KISS, BankcrandSteamsbip Agent lis SKCOND AVF., NEW VOH K, N. V. (Hanka Jr vatmiovljeiia I. I SUH) Ameriki, da se naj vrnejo do mov, kjer bodo uživali sadove ao-eialne revolucije. Bela Kun, ki je izdal vabilo, pravi, da bodo delavci, izseljeni na tuje, našli doma. socialističuo domovino. itela Klin je rekel dalje, do O grška želi mir s svetom in ae bo bojevala zanj. "NsŠa zunanja po-lltika je politika miru", je dejali Kun. "To je moja odkritosrčna beseda A*1I ml »1A0 odpravili im perializem, kateremu se nikdar več ne i&lonime. Naša notranja] politika bazira ua zunanji polili-1 ki liS »e opira na mednarodno Predsednik NViUnn je v sredo prejel pismo španskeira poslanika I v Parizu, ki se irtasi, da je $pa- MASNO IZBRANO BLAOO. Tavžentroie, Upor cvet, kameli ulja pripravljena postati članica ^ Upuh, hvo*č ali prosilca, sladki lige in pro«d, da se vpoštevajo | jZVrstni krvni daj, to j« se njeni predlogi za gotove »pre-U^, rajnih Izvretnlh domaČih irtembe v ustavi lige, ki jih J** | ^jravll in poiičljiva knjiga "Btall predložila ud boru za ti^o, domači zdravnik vse skupaj ra- — — ... varovano polom pošte /a $2.40, po Za zaptiMino Hababuriaaov aa ^Hj,, 10 centov več. Tekom dol-tepejo. Kim(l m taki pripomočki več Dunsj. /a »lopni k i novih dr | U r« t zelo potrebujejo; naročite jih Žav v mejah nekdanje Afslrije so|aedaj. da jih boste imeli pri rokah vložili protest pri vladi Nenrtke druga domača zdravila, kajti " "" - "" .;.......... . v Av »t rijc v led zaključka nemiko jmam v zalogi, piliU po rnost delavskih raaredoir N« ^^ ^^ da | irtJ^ oenlk. pran, drugirn narmlom «ojW | rijmU r#p„bl|ka za, | ^ n.jbolj prijateljsko cvstvo pre ^ ^ ^^^ vsem pa napram Ameriki, ki ^ f ||||b||rfcll|(^i Srna države zaje pokazala najbolj ntpristran^" bfeva>» ds m- poaestva prodajo ika v našem boju. „„ j-vnl dražbi iu skupiček raz Ogrskim delavcem, ki žive v ^ ^ ^^ ^ W| i »neriki. pošiljam potom I nitc I ^ vlll,lo Hab-buržsnot | RADA BI IZVEDELA /a družino Igimr Paherja Živečo /c več let v Ituiic, Moutana. <'e-ujene rojake prosim če kdo ve za njih natančen naslov naj ml ga naznani, /a kai bom /,«lo haalež ua, Ako bodo pa sami čital! ta o> l/lan prosim naj mi prijavijo na moj naslov Pavlina Bergar (ro jena Ave , Volk n. ar ieai/o, •.'Hipi lil. I Ko, Karlov April 7 H tl> NAPREDEK lidai MATH PEZDIR. P 0 Bo* 772, Oity Hali BU ( Vew Tork, W. T. Pfe*«a sledečo poslanico: "llaz-Oierč. ki »o vas prisilile, da ste m- ^noraii iaaelltl. aa «Mipr»vi,. i «e ne mo^pvn.itj d<»a»ov k* našli »NMte ««• ialial i«W /fooiovino |rt ima dom n detav«*. gs stara ogrska n1 imela " Napram nemškemu prolrtari latu, ki na* ja 0«'il teorije, kate NA PRODAJ JE Prodam hišo s sedmimi »obami fludapešis. - Sovjetsks vlada Un kleti rrprlnir house), iz "Prešteta" pile sa blagoetaa> ljudstva Ako aa strinjal a ujaol-ml idejami, podpiraj trgovki oglašajo v Proavatl. — V aalogi imam vsa sa vsakdanje potrebiH* ne po zmarnl eenl. ANTON ZORNIK. Harminla. Pa. novembra pa pomen ja it daljii »a nje v poslanski zborni« i je ukazala zapleniti vsa p.e**tva Kababuržamiv «na Ogr.klh tleh lil upravljal jih bo odbor treh mož Ukrajinske 6ete bol J lav tki ffcenlriflv, O s lici ja. vrstno dobra pitna voda in poleg tava ao štiri »'avtilš/a flote L / » sa jene M 100 vinskih trt, le 5 mi nut hod« do crkvr Iii š«ile, v blLj ae ae adružila ( fini eo štirje prrmogoravl in | vama V z rok r zakaj pro.l.i»aio 1'ridite oarbuo aH, NA PRODAJ JE 10IIAI A'M "A 'I apr. re zdaj izvajamo v pr»k»i imaioo11 krajinske /ete v I krajini a« -e najgorkejše »impatlje. Z Rusijo .družile .ukrajinskim nas ne reie nič druzega, kakor četam i« jI* »»rotili 19 top«* |>overii kupcu p« mi pišite ra vra nadaljša po aovj#4akim|ja»wila u* Anton flvarlak, P O Ho* 2V*, Hlovau, Pa. • v »c iii i >11 tlim pollišl ceni Ako l a po»»I f'e pri laslnil- , rtiicj 'ool Ifoom) K i/ami in dru^ »da m po nizki i v«»ctl kopiti o|fl» M I la milu ril Ameriške vesti POROtTVO JE DOVOLJENO ČLANOM I. W. W. Med njimi je tudi W. D. Hay-"wood tajnik organizacije. Chica^o, 111. — Zvemo okrožno prizivno sodisčf je dovolilo 117. r lanom L W NV. poroitrol l/|>n areni bodo i/ ječe v Fort Leaven-tvorthu, kakor hitro poloŽe-poro-vo. Voditelji 1. W. W. pričoo takoj z agitacijo, da najdejo osebe, ki bodo podpisale poroštvo, kujti treba , je /a +1,000 "00 posestva, dn bo krito poroštvo. Po obstoječih določbah izpuste Človeka iz zaporo, če je posestvo štirikrat toliko vredno, kot se zuhteva zanj poroštva. ^lani I. W. so bili obiojctii i,8 sodttču sodnika K. M. Landi-«>a -d enegu leta do dvajset let ječe. Prizivno sodišče je lakole določilo poroštvo: Haywood Wm. D.—1J0 let, $13,000. Ht. John, Vincent—10 let, $10,000. Chaplia, Kalph K.—10 let, $10,000. etark, Mlauley -10 let. $10,000. |>«>n.#-, K. K,—10 let, »10,000. K4warda, Porreat-SO let, »10,000. V*nning Hajr—S let, $r»,000. Kletrher, Ban—10 let, »10/100. Oiorge, Harrlaos—H let, »1,000. Oordon, John J.—10 let, »10,000. JaokkiM, V roti.—10 let, »10,000. Jaeubao«. Cbarle*—10 SlOlSio Johannaen, Ragm-r lo , , . I.ankki, Oeorge—L"J0 let, $10,000. l.oMM-ff, Vladimir—SO tet, $10,000. I.aw, .lark—10 let, »10,000. Mar Dona I, J. A.~l» let, $I0/HMI. Uiller, Frauaia—10 let. »10,000. Neff, Walter T—S« let, »10,000 Andrevtoehiae (leo.—10 let, $10,000, Aahlegih, Charlea—10 let, $10,000. Arllln, Juha—3 let, $S/000. N člana, Kred 1 letu, »1,00(1. Pancner Joha—10 let, »10,000. I'a renti, l.ouia—5 let, »3,000, l'erry, Orover—10 let, »3,000. 1'raahaer, Albert—10 let, $10,000. 1'iahn, Charlea—3 let, »3,000. Kolhfiahar, Charlea—SO let, »3,00'). Mpeml, Oenrga—I leto, »1/100, Mlenberg, Migfrled—10 let, $3,000. Ta n ner, Wil)iam—3 let, $5,000. Thompaon, Jame* I'.—10 let, »10,001. \Vcalerlund, Frak—3 let, $5,000. Wetier, Ptaree C.—3 lei, $3,ooo. Nigra, Pirtro—IN meacev, $1,000, MeUbirt, Charlea—1 leto, $1,000. Sodišče je obvestilo advokate \ andevcer.pl, Clarence Darro\vn in Otto Christiansona, dn posva re svoje klijente, če izvrše kakšen akt, rudi kateregu so bili poslani v ječo, da bo poroštvo črtano in da se morajo vrniti v ječo. Advo-katje so obljubili, da bodo priporočili, da se vsaki aretiru, ki po novi dejanje. Državni pravdnik Charles F. Cllne je ugovarjal, da se jim dovoli poroštvo, češ, da priznanje poroštva podkuri člane L W. \V. k sabotaži in drugim nepostuv-nim činom. Sodišče je proti vgo-ru državnega pravduiku dovolilo porošt vo. AMERIČANI SE PRIPRAV- LJAJO ZA POLET CEZ AT-LANTISKI OCEAN Washington, D. C. ~~ Na Kocka aay Bsac.hu, L. L delajo preizkušnje, da dožeucjo .koliko motorjev bo potreba letalu pri po sahvulim .Mr .lohu Žuliču zu nje «ovo naklonjenost pri nakupu t«, kmetije. Vse« rojak.»m, Ui Kot za želodec Sli pred jedno krog liea. — Navadno ae vvaine (to ena kro giics takoj ali pa umlv \to jedi. Ker ae aladkoruo uarejaiae ae jih prav lah- ko zavžije brez vaakih poaebnih kitno ali im I« vam (MMiagajo o(H«'ati vaa ie lodec. Prebavua orgaae v teleau, jetrn in čreva, ae jzboljfcaj« ako at« ae mogo f« preveč na jedli, za alabo prebavo uM vae enake neredaoati, ki vam po vzročujo zaoetaloat, ia kfaaaje hrane v žel od c n. Za tllčenje črav, migreno, bolua je tra, krouirao zuprtnieo, glavobol itd vzemite po eno ali dve tableti predno greate v |#»atelj zvečer, ali pa tudi ve.* toliko kolikor je potreba za xdravo iz ^liečnje črev enkrat in ne več kot dva krat drugi dan Kadar a« vživajo vaa ki ali vauki drugi večer, ena mma kro glieu vam bf>de gotovo zadostovala, ne kteri rabijo vef ia zopet drugim rado atuje aamo |Milovica ene. Kukor ae jih prične vživati bolnik aMin lahko sp< zna koliko mu jih potrebno, aieer /.ap< milite al, da eno aamo zdraov izč^f-.« nje vuiih črev naravuo očifičeno vaaj enkrat, jn zelo potrebno. Kuvuo aedaj je pravi čaa za vži vanje teh kroglic ko razMajs toliko razuih b<»lezni, ker r.cli prijazno delujejo a tem, da vam oČiat drugi dus lepo vaia čreva. Za purgirsnjs je navadno za v*ak<> odraiičeno oaebo potrebno, da ae dobro Iz čiati vaeh v/digovnni in neredn v h lo«leu vzemite vaaj 2 do 3 kroglice. Za nekatera kjer je potrebno za do bm očiatiti ae tudi priporoča od i! do 'J kroglice. > , Za otroke, tem paj bi ae dajalo p< atnroati v različnih količinah, otrok od Ji do S let Vt kroglice — otrok od 9 do 3 let »tur pa 2e lahko vzume po euo ce lo kroglico. Zsprtulca ali' zaatitlo blato, to je navadno ena zelo neprijetna zapreka, Sc posebno ča je kronična .povzroča celo vrato raznih bolezni in jo ima veliko Itevilo ljudi. Da ai pomagate vzemite l.azearin predno vležete v postelj kol za vafie odvajalno aredatvo in aiccr v količini le toliko, da pomaga do narav nega očiičenja vaiih črev drugi dan. po vlivanju nekaj dni to kroglice, po tem prenehujte uli vaceno drugo jutro morate poakuaiti, da če je le mogoč« vaša čreva suma obaebi narede avoj.-naravno delo čiščenja, Iu to če ae vnm tudi no r.di ravno potreba vaceno stori te to. Ako ae vam je to poarečilo dobro tedaj poskuaite to napruvlti vsnk ditn .»b ravno istem čaau, drugače se vam gotovo povrne vaša zaprt ni ru. Berimo. da vaša Čreva nočejo naravno aamn ob aebi tegu izvriiti potem ko sto prene bali vživati to zdravilo zu dvs ali tri dni, tedaj mornte ponovno vživati te kroglice za nekaj dni in zopet poakufin tl atvar vreditl saino naravnim potom kakor je že prej omenjeno in to delajt" toliko časa, da aa vam povrne v (travi tir. V veliko slučajih je potrebno, da ar aamo na aebi določi količina in čio. vživanja tega zdravila in aieer ae mora to vrediti po svoji potrebi, vsak nt»i sam če lu mogoče spozna, koliko je njemu potreba za pravilno vporabo pri vživHttju tegn zdravila. Najboljše je, če imate znbojček T.n* csrhia vedno doma pri rokah. Je akoro • iio najboljše zdravil* za čllčenjn domaČa zdravniška omarica ni popolnu ako nimate tega zdravila v nji. I.nzearin prodaja Mimo: I.A.VCAKIN PRODUCTS «'0.. Dept. t 8, Pttte burgh, l»a. 1'ena ene škntlje en dolar: celo zdravljenje, šeat Akatclj pet do lnrjey. Knzpošiljaino po jKiiti ko ]»r«*j-memo. gotovi denar, t>oAtn6 nakaznico, ali znamke. — Otlklanjajte nadomesti-ls.~ # upu i lanue \ državi \ew Vork, ds ae poveča hitrost ladje. Ilnn pa pii|mroeam, du ne obrnejo do sen ae je končno utrudil, *pn Mr dohu Žulies. Jakob Mravlm »lil je vrvico in utonil. P o Hox .'107. Imperial, Pa ' ~~~~~————— na im Korejci m izvolili predsednika in PpniAni rnioli I ,r# začasno Vlado v^viljCUl rUJUKI pozor: •'» *« . eaulitnt JAMCENO ZDRAVILO. Sv. Bernarda zdravilni čaj je i»o-vrnil zdravje mnogim Hudem katerim niti naj bol i Ai zdravniki niao mogli pomagali. To je pravo naravno zdravilo. Sv. Bernarda zdravilni čaj ne vae bujr nobenih anovi, ki bi vam za-mogle Akodovati, temveč le prava či-ata zdravilna zeliAča in koreninice, katere so nabrane v raznih delih sveta. Ta čaj ima zelo prijazen duh in je zelo. okuaen ter je dober za vaacega. Vsakdo Kn ljubi in bolniki krn imenujejo čudovito zdravilo. se ne počutite dobro, ate bolni, imate kakrAne koliaibodi ne-i cd noat i v Želodcu, letrlk, ak istih ali črevlh, potem vtivajtr Sv. Bernarda Cenjenim roiaki.m m.n.„L Ničesar ni boljAega. Poakuaite I« mi roJ»som nasnanbno w Nobene razlike ne dela ksko dol. us mi kupujemo va« Libertj Bon s- ate ke bolni m koliko raznih dru- 1 tur jih plačujemo ? gotovem ir » -srju po dnevnem d,/en x Mnndžuriji (njih vrednosti). Rojaki, katerim Napravite eno poskuAnjo na nase a vlade ie I junglii Ka je nemogoče priti osebno r nsi UB,n* »tro*ke. Pošlljlte nam $!.!B in' urad nst miiliaU .»»U imviin vam b^lrmo poalali en zavoj teirn Pijejo svoje 1IONDK caja Vlivajte ta čaj za teden dni in v priporočenem pismu (registri- *ko ne-bodete pm utili boljše, po- Nau Fcsucineo. — Tukajšnji Mnlitelji Korejoke Narodne Z\e /e SO pr» jcli brzojavko iz Šniign ji. zadnjo miIm. o, .la m« je ot usni de ter jih pla«'ujsino v gotovem ^meH sie ie p«^'kuaUir"Sv' Ber- /Pata pr«.\ izorn ii« korejska \ la denarju no dnevnam rt'P7i' u «rda čsj vam pomaga ali ps vaa ne dn s si prrdscdni Innel ima osem « lainu .ki re\ ohnioiiurji l>al|e >'• pnrura da s. „ s ranemker ns drug način mi ni vrnite savoj ostalega >a«a Mandžuriji organiziral "l.ata sum Oilmtvoei.l . -1..A.I.. i » IS mi VuI" bo<,em,, *rnlb vaš denar. i......, . , 110 v alučaju izgube M. ne zahtavamo vaAega denarja ako I J mri. KI ateje »nr m,.z It., p.^tni ali drugi pošiljatvi. - v"m n«» sellščai čaj ne pomaga. To »aljon dolu«, npiTinljeii zotozj.in Pošljite ns nsnlov > al «apomnit«t Torej vsled te(ra vi bi1 IM strelivom j,- t«. ,|Mi i»r,.|v(,r, Mr - * - > «rw« „ . morali poakuaiti. VI g« potrehu. I ... . .. w John 129 Bske p.. *i.ua .ena aa S ain.n , '"l' ........... ,,mh| >•« vveU Bldg Ptttsburgh. Pa «• ir».00 Naiočit« «0 dane«. . Naslovile na: NAROČNIKOM V POJASWILO ST. BERNARD GARDENS, Za Oglaae so odgovorni le ogla A-16, NEW ORLEANS, LA. M»valct sami Mi ne iprejmemo do njih noben« odfovoraoeM. Vsak! kdor ksj kuni ii oglasov in ee mu POTREBUJEMO dve dekleti nI vsee naj aoai sebi prlplte. Vs« zmožni angleškega jezika zs »luž-i odgovornost in poslediee najN«, pri msli družini. Nor«»i- noat vsak »*m UpravnUtvo UiU umberland St.t (»itlsburgh Pa - Mi Korejo BANKA OROPANA ZA $2r. 000 Seldon Wl» Kopa rji „i s., x'.»mili v farmarako banso odoeali po i/javi blagnjniK,. Iti narvja za ijMsui zadolzin -v.. b<»de o t«do\aph ni dulia ne s u I I .a too% Pravi Taroki Tobak t *'* * A " 4 ■ ''Vi' f* » * Tu y « • • * * » ? 1 \ \[IKAR ne primerlafte navad-nih cigaret s Helmaricami. Eno teh potem se pravi 'kadim.' Helmarice so prlfazne - izvrstni pristni turški tobak. Ne dajte se od nikogar varati. Ena sama helmarica |e vredna , eno polno pest drugih cigaret. l.rdelovsteljf najfinejše vrste tur. ih cigaret