Leto XII
Ravne na Koroškem, september 1975
Izdaja odbor za informiranje in kulturno dejavnost Železarne Ravne
Ureja uredniški odbor Jože Delalut, Alojz Janežič, Marjan Kolar, Frančiška Korošec, Ivanka Prislan, Jože Sater
Odgovorni urednik: Marjan Kolar Telefon 86 031, int, 304
Tiska CGP Mariborski tisk Maribor
Glasilo je po 7. točki prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS, št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka
IZ VSEBINE:
Oblast delavcem nad pogoji in rezultati bela — 25 let samouprave — obdobje rasti in napredka — Prvi koraki v samoupravljanje — Slovensko železarstvo 12 bogate preteklosti v plodno prihodnost — Sindikalne vesti — S sej samoupravnih organov železarne — Vesti iz 2elezarne in kraja — Kultura — Šport.
25 let delavskega samoupravljanja — 25 let napredka
^*'anc Fale, direktor
Četrt stoletja samoupravljanja v Železarni Ravne
darska in družbena dogajanja kakor v Jugoslaviji.
Tudi pri nas v Jugoslaviji je bilo od osvoboditve do leta 1950 takozvano obdobje administrativnega socializma. Obstoječi delavski sveti do takrat so bili le posvetovalni organi direktorja brez uzakonjenih pravic, ki jim jih je dal Temeljni zakon o upravljanju z državnimi podjetji in višjimi gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih sprejet julija 1950.
V prvem obdobju — v obdobju administrativnega socializma je bilo zaplenjeno premoženje okupatorjem in narodnim iz-
Pred dnevi je minilo četrt stoletja od tihega dne leta 1950, ko je bil izvoljen prvi klavski svet Železarne Ravne. Že februarja 1950 je takratna sindikalna organiza-Clja začela z vsemi potrebnimi pripravami 2a ta veliki in zgodovinski dogodek.
. Dne 5. 9. 1950 so se na prvi seji zbrali ^Voljeni člani delavskega sveta Železarne ^■avne. Bilo jih je 69. Izvolili so 9-članski spravni odbor, za predsednika delavskega Sveta pa tov. Maksa Večka.
Pred 25 leti, dne 9. 9. 1950, pa je bil svečan prevzem tovarne. Izvoljeni predstavniki delavcev so na svečan način prevzeli ključe podjetja in se obvezali, da bodo potovali kot dober gospodar. Osrednji cilj J® bil postavljen »vse za razvoj tovarne in raja, vse za boljši jutrišnji dan«. Zgodovinski simbol tega velikega dogod-a je odlit v jeklo pred vhodom v železarno Ravne in nemo izpričuje spomin na te Velike dni, na dni, ko se je začelo samoupravljanje v železarni Ravne. To je bilo Jhjstvo novih družbenih odnosov, takih, ki ejansko postavljajo delavca za gospodarja nad svojim delom in humanizirajo medvojne odnose ljudi pri delu v proizvodnji. . ^deja o delavskem samoupravljanju je stara. Prvo temeljito znanstveno obra-ožitev o njej je postavil še Karl Marx. l®ne zametke v skromnih oblikah pa je Veljavila že pariška komuna leta 1871.
^ ^ Sovjetski zvezi so bili po zmagi okto-rske revolucije ustanovljeni organi delavko kontrole. Po drugih državah v Evropi le začelo sodelovanje delavcev pri naj-0rr*embnejših odločitvah, zlasti v indu-rijsko najbolj razvitih deželah. Razvojne 11 so težke in počasne, zato pa so priza-
devanja delavcev toliko bolj goreča, nepopustljiva in vztrajna.
Po drugi svetovni vojni se je vpliv delavcev pri upravljanju res precej povečal. Kljub temu pa ne moremo na svetu najti nikjer primera, da bi delavska samouprava tako odločilno vplivala na vsa gospo-
dajalcem. Tudi več nacionalizacij je utrdilo takratno obliko državne lastnine, s katero je gospodarila državna administracija v imenu države. Prav zato to obdobje imenujemo obdobje državnega socializma ali administrativnega socializma. Temeljni zakon o upravljanju z državnimi gospodarskimi podjetji in višjimi gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih pa je oznanil nastop nove velike in pomembne prelomnice v naši povojni zgodovini.
Glavna značilnost tega zakona iz leta 1950 je v geslu »tovarne delavcem, zemljo kmetom«.
Prvič v zgodovini človeštva je bila v Jugoslaviji uresničena davna želja delovnih ljudi, da bi z gospodarskimi organizacijami upravljali sami. Državna oblika lastnine se je spremenila 1950. leta v višjo stopnjo družbene lastnine, s katero opravljajo danes samoupravni organi v vseh delovnih skupnostih po vsej naši deželi. Sočasno ob tem, ko je temeljni zakon, ki obravnava gospodarjenje podjetij po samoupravnih organih uzakonil pravice delavskega razreda do samoupravljanja, pa je povzročil tudi začetek odmiranja države na področju gospodarstva. Do leta 1950 se je morala država po svojih administrativnih uslužbencih vsepovsod vtikati v gospodarstvo in o vsem odločati. To delo je bilo zaupano neposrednim proizvajalcem. Ukinjeno je bilo državno administriranje nad podjetji.
Zato govorimo o tem obdobju kot o rojstvu delavske samouprave na vseh družbenih področjih. Po letu 1950 se je samoupravljanje preneslo tudi na druga področja izven gospodarstva.
Tovariš Tito je v svojem ekspozeju julija 1950, ko se je sprejemal že omenjeni pomembni zakon o samoupravljanju, v govoru dejal, da je to ena najpomembnejših zgodovinskih odločitev zvezne skupščine in da je zakon razumljivo nadaljevanje razvoja socialistične demokracije v naši deželi na vseh področjih. Leta 1953 je ustavni zakon ustavno-pravno zajamčil samoupravne pravice neposrednih proizvajalcev. Delavsko samoupravljanje se je takrat po vsej Jugoslaviji močno razširilo in okrepilo. In tako je bilo v tistem času tudi v Železarni Ravne.
Ko danes praznujemo 25-letnico rojstva samouprave v Železarni Ravne in ponovno pozdravljamo njene pionirje, se hkrati spominjamo tudi vseh tistih, ki jih žal ni več med živimi. Počastimo njihov spomin z enominutnim molkom. Slava jim!
Prav je, da ob današnjem jubileju nekoliko podrobneje pregledamo razvojno pot delavskega samoupravljanja v Železarni Ravne in si jo določimo za naprej. Pa ne samo to, ugotoviti moramo kakšen napredek je bil v četrt stoletja dosežen v naši delovni skupnosti. Kako se je razvijala tovarna in kraj na podlagi odločitev samoupravnih organov Železarne Ravne.
Takoj lahko ugotovimo, da je Železarna Ravne v obdobju četrt stoletja napravila krepke premike na svoji razvojni poti. Hkrati pa moramo povedati, da so prav razumne odločitve samoupravnih organov pogojevale to veliko pot napredka.
Koliko je bilo takrat raznih sej in sestankov, ki se niso plačevali. Cilj in želja sta bila: vse za hitrejši napredek podjetja
in kraja. In temu velikemu cilju so od leta 1950 do danes sledili vsi samoupravni organi Železarne Ravne.
Upravičeno lahko trdimo, da je velika večina naših delavcev, ki so doslej sodelovali v vseh organih samoupravljanja, vestno in odgovorno opravljala svoje poslanstvo. Za vse njihovo dosedanje delo, ki mu je bil glavni smoter lepše, boljše in srečno življenje vseh delavcev železarne Ravne — iskrena hvala.
Ob današnjem prazniku moramo pregledati pestro razvojno pot in omeniti glavno vsebino dela organov samoupravljanja v Železarni Ravne. Kot je bilo že omenjeno je bila 1. seja prvega delavskega sveta Železarne Ravne 5. 9. 1950. Delavski svet je takrat štel 69 članov, upravni odbor pa 9 članov. Od prve seje, ki je bila 5. 9. 1950 do danes je bilo 268 sej DS Železarne Ravne. Mandatna doba članov je bila različna. Današnji delavski svet je 18. po vrsti. V vseh delavskih svetih od leta 1950 do danes je sodelovalo 1167 članov.
Upravni odbor je štel vedno po 9 članov vse do aprila 1970. Zadnji upravni odbor je bil 18. po vrsti. Vseh sej so upravni odbori imeli 783, v upravnem odboru pa je sodelovalo 162 članov.
Organizacijske oblike upravnega odbora so se večkrat menjale, zlasti po letu 1970. Od leta 1970 do konca leta 1973 smo imeli poslovni odbor, ki je štel 9 članov. Od januarja 1974 dalje imamo odbor za gospodarjenje z 12 člani. Od leta 1970 dalje imamo tudi 12-članski odbor za splošne zadeve.
V upravnem odboru, poslovnem odboru, odboru za gospodarjenje in odboru za splošne zadeve je doslej sodelovalo 222 članov.
Poleg samoupravnih organov na nivoju podjetja in zaradi nadaljnjega razvoja in poglabljanja samouprave so se spreminjale organizacijske oblike in ustanavljali samoupravni organi na nivoju sklopov in obratov.
Do leta 1957 pri delavskem svetu podjetja ni bilo pomožnih organov — komisij, temveč so obstajale le pri tedanjem upravnem odboru. Zanimivo je, da je upravni odbor kot prvo komisijo že meseca januarja 1951 imenoval stanovanjsko komisijo. Pozneje so pri tem organu bile imenovane še nekatere druge komisije, tako da so bile v mandatni dobi 1956—1957 pri upravnem odboru: komisija za osnovna sredstva, komisija za sprejem delovne sile, komisija za varstvo pri delu, komisija za osebne dohodke, disciplinsko sodišče in komisija za strokovno vzgojo kadra. V mandatni dobi leta 1957 pa je posamezne komisije že imenoval delavski svet podjetja. Imenovane so bile: komisija za kadre in delovna razmerja, komisija za varstvo pri delu, komisija za osebne dohodke, disciplinska komisija, stanovanjska komisija, komisija za racionalizacije in komisije za osnovna sredstva.
Leta 1960 sta bili iz pristojnosti delavskega sveta podjetja prenešeni v pristojnost upravnega odbora komisija za racionalizacije in komisija za prošnje in pritožbe. Do leta 1964, ko smo v železarni sprejeli prvi statut, je bila organizacijska oblika organov upravljanja naslednja:
1. Delavski svet podjetja s:
— komisijo za kadre in delovna raZ' merja,
— komisijo za varstvo pri delu,
— komisijo za osebne dohodke,
— disciplinsko komisijo,
— stanovanjsko komisijo in
— komisijo za osnovna sredstva;
2. upravni odbor s:
— komisijo za racionalizacije ter
— komisijo za prošnje in pritožbe.
S sprejetjem statuta leta 1964 smo se v železarni odločili za nadaljnjo razširitev samoupravnih organov. Na novo smo uve-dli delavske svete sklopov obratov, Prl obratih pa svete obračunskih enot. Razen delavskega sveta podjetja in upravneg3 odbora z že naštetimi komisijami smo te-daj dodatno izvolili:
— delavski svet sklopa obratov jeklarne’
— delavski svet sklopa metalurško pre' delovalnih obratov,
— delavski svet sklopa mehansko pre' delovalnih obratov,
— delavski svet sklopa vzdrževal^0 energetskih obratov in
— delavski svet TKR in uprave.
Pri delavskih svetih sklopov obratov s° bile imenovane tudi komisije:
— komisija za osebne dohodke,
— komisija za kadre,
— stanovanjska komisija ter
— komisija za HTV in požarno varnosi
Razen delavskih svetov sklopov obrato'
in komisij smo pri vseh obratih imeli s6 svete obračunskih enot, ki so ob upošt3' vanju števila zaposlenih šteli od 5 do ^ članov.
Ob volitvah samoupravnih organov ta 1966 je bilo odločeno, da se opustijo sv3' ti obračunskih enot in ostanejo samo d3' lavski sveti sklopov obratov brez komisu6 za kadre.
Od leta 1966 do 1970, ko so bile s zveznim ustavnim amandmajem ukinja6 nekatere zakonske določbe, ki so do tedkl urejale področje samouprave, je bila °T' ganizacija samouprave naslednja:
1. delavski svet podjetja s:
— komisijo za kadre in delovna raZ merja,
— komisijo za varstvo pri delu,
— komisijo za osebne dohodke,
— stanovanjsko komisijo,
— komisijo za ugotavljanje kršitev d3' lovnih dolžnosti in
— komisijo za osnovna sredstva;
2. upravni odbor s:
— komisijo za racionalizacije in
— komisijo za prošnje in pritožbe;
3. delavski sveti sklopov obratov:
— delavski svet sklopov obratov r klarne,
— delavski svet sklopa metalurško Pr® delovalnih obratov,
— delavski svet sklopa mehansko Pre 1 delovalnih obratov,
— delavski svet sklopa vzdržev^ energetskih obratov in
— delavski svet TKR in uprave.
Pri delavskih svetih sklopov obratov 3 bile imenovane komisije:
— komisija za osebne dohodke,
— stanovanjska komisija in
— komisija za varstvo pri delu.
Z uveljavitvijo XV. ustavnega araa>’ maja smo se v železarni Ravne odločili)
ukinemo dotedanji upravni odbor, namesto njega pa izvolimo poslovni odbor in °dbor za splošne zadeve. Razen tega je bilo odločeno, da poleg delavskih svetov sklopov obratov ponovno uvedemo svete obratov. Organizacijski sestav samoupravnih organov je od leta 1970 do ponovnih volitev meseca julija 1972 izgledal takole:
1. delavski svet podjetja, ki je štel 55 članov, s:
— komisijo za osebne dohodke,
■— komisijo za oceno kršitev delovnih
dolžnosti in izrekanje ukrepov,
— komisijo za narodno obrambo in ci-vilno zaščito in
■— komisijo za pritožbe;
2. poslovni odbor, ki je štel 9 članov, in
3. odbor za splošne zadeve z 9 člani.
4. delavski sveti sklopov obratov:
■— delavski svet sklopa obratov jeklarne
2 21 člani,
— delavski svet sklopa toplo predelovalnih obratov z 19 člani,
— delavski svet sklopa mehanskih obratov z 21 člani,
—- delavski svet sklopa vzdrževalno energetskih obratov z 19 člani in
— delavski svet TKR in uprave s 15 člani.
Poleg naštetih samoupravnih organov sttio pri vseh 15 obratih izvolili tudi svete °bratov, ki so ob upoštevanju števila zaposlenih šteli od 5 do 11 članov.
Meseca junija leta 1972 so bile ponovne v°litve članov samoupravnih organov na n|voju podjetja, sklopov in obratov. Orga-nizacijski sestav samoupravnih organov je d od leta 1972 do meseca novembra 1973 Naslednji:
1.	delavski svet podjetja, ki je štel 57
clanov, s:
— komisijo za oblikovanje in delitev °sebnih dohodkov,
komisijo za kadre in delovna razmerja,
komisijo za narodno obrambo in samozaščito,
komisijo za ugotavljanje kršitev de-°vnih dolžnosti in izrekanje ukrepov;
2- poslovni odbor, ki je štel 11 članov,
3.	odbor za splošne zadeve, ki je štel 9
elanov.
Razen naštetih smo v tem obdobju imeli:
' delavski svet metalurške proizvodnje, delavski svet mehanske obdelave ter ^ delavski svet vzdrževalnih obratov,
KR in uprave.
er pri obratih, upravi in skupnih službah svetov obratov z najmanj 5 do največ ^ članov.
^ nadaljnjim izvajanjem ustavnih do-P°lnil so delavci železarne Ravne na zbo-konec meseca decembra 1972 sprejeli ^Mp o organizaciji TOZD in organizacije .^Upnih služb. Na podlagi sprejete odlo-.'tve sta bili ustanovljeni TOZD metalur-I e proizvodnje in TOZD mehanske obde- Tako delamo posebno ^ve ter organizacija skupnih služb. Samo-	c,s	a	Je	a
^Pravni sporazum o združevanju v podjetje ®lezarna Ravne je bil podpisan 30. junija ^ ^3. s 1. januarjem 1974 se je kot TOZD i Železarni priključila Tovarna rezalnega '°dja Prevalje. Sporazum o spremembah Q dopolnitvah samoupravnega sporazuma . 2druževanju v podjetje Železarna Ravne bil med Železarno Ravne, dotedanjima ZD in dotedanjo Tovarno rezalnega
orodja Prevalje podpisan 15. decembra 1973. Tako imamo sedaj v železarni: TOZD metalurške proizvodnje, TOZD mehanske obdelave, TOZD Tovarno rezalnega orodja Prevalje in delovno skupnost skupnih služb.
S to organizacijo se je ponovno menjala organizacija samoupravnih organov, ki sedaj podrobneje izgleda takole:
Delavski svet OZD, ki ga sedaj sestavljajo delegati posameznih TOZD, šteje 60 članov, v njem je po 15 predstavnikov iz vsake TOZD in 15 iz delovne skupnosti skupnih služb. Razen delavskega sveta imamo za delovno organizacijo železarne Ravne:
— skupni odbor za gospodarjenje,
— skupni odbor za splošne zadeve,
— skupni odbor za kadre in medsebojna razmerja v združenem delu,
— skupni odbor za oblikovanje in delitev dohodka in OD,
— skupni odbor za oceno investicijskih projektov ter izume in racionalizacije,
— skupni odbor za splošni ljudski odpor,
— skupni odbor za informiranje in kulturno dejavnost ter
— odbor delavske kontrole.
V TOZD pa imamo:
— delavski svet TOZD metalurške proizvodnje, ki šteje 43 članov,
— delavski svet TOZD mehanske obdelave, ki šteje 29 članov,
— delavski svet TOZD Tovarne rezalnega orodja Prevalje, ki šteje 15 članov, in
— delavski svet delovne skupnosti skupnih služb, ki šteje 35 članov.
Ti organi imajo svoje kolektivne izvršilne organe:
— komisije za gospodarjenje,
— komisije za stanovanjske zadeve,
— komisije za medsebojna razmerja v združenem delu,
— komisije za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in izrekanje ukrepov,
— komisije za varstvo pri delu in
— komisije delavske kontrole.
Ker je organizacija združenega dela Železarne Ravne vključena v sestavljeno organizacijo združenega dela Slovenske železarne, imamo tudi tam svoje predstavnike samouprave. Železarno Ravne predstavlja 8 delegatov v DS SŽ, 3 člani naše delovne skupnosti pa so v upravnem svetu.
Do sedaj je v vseh samoupravnih organih:
— delavskih svetih, odborih in komisijah v Železarni Ravne sodelovalo 3729 zaposlenih. Dodatno pa še 19 tovarišev v samoupravnih organih SŽ, tako da je bilo doslej v samoupravnih organih 3748 članov naše delovne skupnosti. Razumljivo je, da so nekateri bili tudi po večkrat. Vsekakor pa to ne zmanjšuje izredno velike udeležbe delavcev pri vseh pomembnih odločanjih kadar se gre za njihove lastne interese, za interese delovne organizacije, kraja in občine ter naše družbe nasploh.
Ko obravnavamo organizacijske oblike samoupravljanja v Železarni Ravne in udeležbo naših delavcev v teh organih, moramo omeniti še samoupravni sistem v okviru krajevne skupnosti, občine in drugih interesnih skupnosti. Tudi tu je Železarna Ravne med vsemi v občini najmočnejše zastopana. Naši delegati so povsod, razum-
ljivo največ v krajevni skupnosti, v zborih občinske skupščine in v samoupravnih interesnih skupnostih na področju vzgoje in izobraževanja, zdravstvenega varstva, kulture, otroškega varstva, telesne kulture, socialnega varstva in stanovanjske skupnosti.
In kaj so v glavnem obravnavali samoupravni organi v železarni Ravne v obdobju minulega četrt stoletja:
Ob pregledu arhivskega gradiva o delu samoupravnih organov opazimo določene razlike dnevnih redov v določenem obdobju. To se nanaša na vsebino dnevnih redov in na kvaliteto razprave. Zanimivo je, da je prvi delavski svet leta 1950 na svoji 3. seji razpravljal o varčevanju v železarni Ravne. Sicer pa je iz drugih dnevnih redov v prvih letih samoupravljanja razvidno, da se je največ razpravljalo o organizaciji in izvedbi raznih tekmovanj v počastitev praznikov in obletnic. Velika pozornost pa je od vsega začetka bila posvečena izvrševanju plana proizvodnje.
V kasnejšem obdobju je delavski svet obravnaval pogosto predloge poslovne politike, zlasti do investicijske dejavnosti in izgradnje železarne. Mnogo dela je bilo tudi z interno zakonodajo.
Delavski svet Železarne Ravne je:
— vsako leto potrjeval zaključne račune in odločal o namenski razdelitvi ostanka sredstev na posamezne sklade;
— potrjeval inventuro in odobraval knjiženje ugotovljenih inventurnih razlik;
— odločal o spremembah na osnovnih sredstvih, novih naložbah, investicijski izgradnji, razširitvi tovarne in podobnem;
— vsako leto je obravnaval in sprejemal gospodarski načrt železarne, katerega sestavni deli so bili: plan proizvodnje, plan števila zaposlenih in finančni plan;
— občasno, običajno pa vsako leto, je razpravljal o problematiki varstva pri delu lu;
— obravnaval kadrovsko problematiko in s tem v zvezi sprejemal določene ukrepe;
— razpravljal o predlogu integracije slovenskih železarn ter sprejel sklep o razpisu referenduma;
— vršil imenovanja delavcev na vodilna delovna mesta;
— najmanj dvakrat letno obravnaval poročilo o poslovanju podjetja, predvsem z vidika doseganja skupne in blagovne proizvodnje ter realizacije, razpravljal pa tudi o ukrepih za doseganje boljšega poslovanja;
— obravnaval in potrjeval predloge statuta ter vse spremembe in dopolnitve;
— razpravljal o predlogih in poznejših dopolnitvah in spremembah raznih pravilnikov s področja delitve osebnih dohodkov, delovnih razmerij, izobraževanja, štipendiranja in drugih področij interne zakonodaje;
— razpravljal o izvajanju ustavnih dopolnitev in predlogov za ustanovitev več TOZD v železarni in o predlogu za priključitev Tovarne rezalnega orodja Prevalje k Železarni Ravne;
— razpravljal in verificiral potrditve samoupravnih organov TOZD o pristopu železarne k posameznim interesnim skupnostim in o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti, ki delujejo na nivoju občine Ravne;
— obravnaval in potrjeval naše sodelovanje z interno banko Slovenskih železarn in naložbe interne banke v železarno Štore;
— obravnaval in potrdil pogoje za prodajo stanovanj in stanovanjskih hiš;
— odločal o najemanju kratkoročnih in dolgoročnih kreditov za potrebe železarne;
— razpravljal in odločal o raznih obveznostih železarne do Slovenskih železarn in drugih obveznostih do družbene skupnosti.
Določene zadeve, kot so poročila o poslovanju podjetja, podatki o poteku investicijske izgradnje, o naložbah v osnovna sredstva, najemanju kreditov, delitvi sredstev, predvsem pa na področju urejanja normativne zakonodaje in dopolnitev raznih sporazumov, pravilnikov in podobno, so pogosto na sejah predmet razprave.
Seveda pa so bile na dnevnih redih sej delavskega sveta tudi druge, sicer manj pomembne zadeve, od odobritve raznih bonifikacij, izključitev iz podjetja itd.
Preveč bi se zamudili, če bi podrobneje obravnavali vso izredno pisano problematiko, s katero se je v preteklih 25 letih ba-vil delavski svet Železarne Ravne.
Zelo pestro je bilo in je še samoupravno reševanje raznih zadev na delavskih svetih sklopov obratov in v današnjih temeljnih organizacijah združenega dela. Tu se največkrat obravnava naloge v zvezi s planom in proizvodnjo. Pogosto se obravnava tudi vprašanje oskrbe z reprodukcijskimi materiali in energijo, znižanje proizvodnih stroškov, o prodaji in o izvozu.
Veliko delo so opravili tudi odbori in komisije za posamezna področja v okviru svojih pooblastil.
Pripomniti moram, vse preveč smo mislili, da same reorganizacije zboljšujejo vsebino in kvaliteto dela samoupravnih organov. Znano pa je, da zamenjava oblike ne vodi k napredku, če sočasno ni boljše vsebine in nove metode dela. In tu nas čaka v bodoče še veliko nalog.
Četrt stoletja delavskega samoupravljanja v Železarni Ravne lahko upravičeno imenujemo tudi obdobje rasti in napredka tovarne in kraja.
Preudarno in postopoma je iz leta v leto rasla in se širila na Ravnah moderna industrija plemenitih jekel. In vedno več domačega jekla se predela v dokončne proizvode.
Tako kot je pred pol stoletja šlo takratno pudlano jeklo iz guštanjskih fužin na Bližnji in Daljni vzhod ter v Ameriko, gredo naši izdelki sedaj v SZ, ZRN, ZDA itd. Znova gre ravensko jeklo po širnem svetu. V lanskem letu smo izvozili za preko 13 milijonov dolarjev.
Ne bom podrobneje navajal, kaj vse se je v času uzakonjenega delavskega samoupravljanja zgradilo na Ravnah v 25 letih. Vsakdo lahko vidi kakšna je bila gospodarska rast tovarne in kraja v omenjenem obdobju.
Proizvodnja jekla v tonah, blagovna proizvodnja v tonah, realizacija prodanega blaga in število zaposlenih je vsakih pet let od leta 1950 do 1975 izgledalo takole:
Proizvodnja jekla:
Leta 1950	12.731	ton	Index	100
Leta 1955	38.090	ton	Index	299
Leta 1960	51.521	ton	Index	405
Leta 1965	98.383	ton	Index	773
Leta 1970	153.734	ton	Index	1.208
Leta 1975
(ocena)	200.000	ton	Index	1.532
Blagovna proizvodnja:
	Ton	Index
Leto 1950	11.137	100
Leto 1955	24.705	222
Leto 1960	29.570	265
Leto 1965	56.577	508
Leto 1970	105.834	950
Leto 1975	133.940	1.203
Externa realizacija:		
	v 000 din	Index
Leto 1950	25,300.000	100
Leto 1955	70,280.000	278
Leto 1960	124,934.000	494
Leto 1965	239,057.000	945
Leto 1970	436,787.000	1.726
Leto 1975 1	.850,000.000	7.312
Število zaposlenih:		
	Število	Inde*
Leto 1950	1.543	100
Leto 1955	1.967	128
Leto 1960	2.476	160
Leto 1965	3.189	207
Leto 1970	3.580	232
Leto 1975	4.440	288
Ne moremo obstati — moramo		naprej-
Delajo se novi investicijski programi i° načrtujemo že za obdobje naslednjih 5 i3 10 let.
Predvidevamo, da bi v letu 1980 Žele' žarna Ravne dala okrog 240.000 ton jeki3 in da bi bila njena blagovna proizvodni3 166.580 ton.
Realizacija prodanega blaga bi bil3 2.940,000.000 din, medtem ko bi se števil0 zaposlenih dvignilo le za slabih 10 "/o, to je od sedanjih 4440 na 4870 v letu 1980.
Za uresničenje postavljenih ciljev n3' daljnjega razvoja od leta 1975 do 1980 b° potrebno okrog 1.900,000.000 din za inve' sticijske naložbe.
Samoupravni organi Železarne Ravne imeli vedno veliko posluha tudi za ras* družbenega standarda naših delavcev. ^ obdobju četrt stoletja se je zgradilo lO52 družbenih stanovanj in dokončalo 345 zasebnih stanovanjskih hiš. Našim delavce^1 je bilo v zadnjih petih letih od leta 1970 d° 1974 za zasebno gradnjo odobreni11
19,207.000	din kreditov.
V tem času je bilo zgrajenih več P°' membnih objektov za potrebe naših dela''' cev in njihovih družin. Zgrajen je bil dot*1 železarjev, trgovski dom, dom telesne kid' ture itd. Poleg tega pa so vsi samouprav3’ organi Železarne Ravne doslej pokazali ve' liko razumevanja pri urejanju problem0' na področju šolstva, zdravstva in kom11' nale.
Ob današnji proslavi 25-letnice delav' skega samoupravljanja v Železarni RaV3t’ lahko torej upravičeno govorimo o četr stoletja rasti in napredka podjetja in kr3 ja. Ob tem pa hkrati ugotavljamo tudi P°' membno delo in doprinos, ki so ga d3 samoupravni organi Železarne Ravne k te' mu splošnemu razvoju in napredku.
Za rast in napredek tovarne in kraja a3^ čaka še veliko nalog v bodoče: moderni23 cija in razvoj tovarne, nadaljnja grad^i stanovanj, šol in drugih objektov za potr£, be in prijetnejše počutje vseh naših delaV
cev. In to bo zahtevalo mnogo dela na področju delavskega samoupravljanja v naslednjih letih.
Zgodovina nas uči, da se ljudje združujejo zato, da bi združeni dosegli svoje cilje, bolj varno živeli in hitreje napredovali.
V našem stoletju je združevanje dela in sredstev zavzelo take razsežnosti, da jim Je težko določiti meje. Iz dneva v dan se rojevajo novi industrijski velikani. Povezovanje je nujno zaradi delitve dela in velike serijske proizvodnje. In pred 6 leti je integracijska vez povezala tudi slovensko železarstvo.
Na skrbno pripravljenem referendumu 15. septembra 1969 se je z veliko večino delovna skupnost Železarne Ravne odločila, da se združi z ostalima dvema železarnama Jesenicami in Štorami. Kasneje so se Pridružili še Plamen Kropa, Veriga Lesce, Tovil Ljubljana in Žična Celje.
Sestavljena organizacija združenega dela Slovenske železarne bo dala letos na trg Prek 400.000 t jekla. Ta velika družina šteje prek 16.500 zaposlenih. Ne bom obravnaval prednosti integracije, ki je bila že tolikokrat poudarjena in katere prednosti so tako očitne, da jih skoro že vsakdo pozna.
Dne 1. januarja 1974 se je k organizaciji združenega dela Železarni Ravne kot TOZD Priključila Tovarna rezalnega orodja na Prevaljah. V zasnovah so še nadaljnje integracijske povezave Železarne Ravne z drugimi podjetji. Toda času moramo le pustiti svoje.
V prizadevanju naše družbe, da bi zmanjšali inflacijo in se približali stabili-Zaciji, morajo samoupravni organi z delav-Cl v proizvodnji dati svoj največji prispevek.
V Železarni Ravne že od leta 1970 naprej Vsako leto sprejemamo akcijske programe Varčevanja. Akcijski program obravnava P° poglavjih namen akcije varčevanja, cilje, ki jih želi delovna skupnost doseči s Programom akcije varčevanja, ovrednotenje ciljev in konkretno, kaj mora biti izvršeno, da bodo postavljeni cilji uresničeni.
Predvsem je treba omeniti, da izkoriščanje osnovnih sredstev in produktivnosti 'tela še nista na taki višini, da ne bi mo-biti boljši in prizadevnejši. Tudi na področju organizacije dela in delovne discipline se da še marsikaj izboljšati.
Izboljšanje izplena in sočasno zmanjšanje izmečka lahko najprej in najbolj učinkovito vpliva na boljše poslovne uspehe, n končno, tovarna plemenitih jekel mo-‘a biti urejena in čista, kajti samo v takem °kolju se delavci dobro počutijo.
Samoupravni organi v Železarni Ravne s° se v minulih 25 letih pogosto ukvarjali s kadrovskimi vprašanji. Res je, da smo znatno izboljšali kvalifikacijski sestav zaposlenih, vendar ne povsod. Predvsem v j lstih obratih, ki predstavljajo srž proiz-v°dnje nismo imeli pravih uspehov. Tu jnislim zlasti na topilnico in ostale meta-nrške obrate.
Kadrovska politika vzgoje in izobraže-kšanja kadrov se bo morala bolj usmeriti k Področju proizvodnje jekla. Zagotavljati 0 morala metalurškim obratom več stro-°vnjakov v neposredni proizvodnji. Šolanj® in štipendiranje se mora usmeriti na sIvarne potrebe delovne organizacije, ne
pa po željah posameznikov. Tudi to bo ena izmed zelo važnih nalog bodočega dela organov samoupravljanja v Železarni Ravne.
In kaka bo pot na področju razvoja samoupravljanja pri nas v bodoče?
Organiziranje delavcev v sedanjih temeljnih organizacijah združenega dela še vedno ne omogoča ustvarjanje novih in resničnih možnosti, da bi obvladali in kontrolirali rezultate svojega dela. To nam pove, da proces organiziranja novih temeljnih organizacij združenega dela še ni zaključen in da obstaja v Železarni Ravne več takšnih delovnih celot, v katerih imajo delavci pravico in dolžnost organizirati se v TOZD.
Pri ugotavljanju pogojev za organiziranje novih TOZD so že postavljene zasnove, ki zagotavljajo najustreznejšo samoupravno organiziranost skladno z ustavnimi pogoji. Nova samoupravna organiziranost delavcev bo terjala in pogojevala pomembne premike v procesu smoupravnega delovanja in odločanja. Zavedati se moramo, da bo celotno samoupravno delovanje, ki je sedaj prisotno, v bodoče potekalo v drugačnih novih pogojih. Zato bo treba zastaviti in krepiti čvrsto samoupravno organizacijo, ki bo dejansko omogočala slehernemu delavcu udeležbo pri samoupravnem odločanju.
Samoupravno odločanje zahteva aktivno vlogo delavca, njegovo angažiranost v samoupravnih delovnih skupinah, na zborih delovnih ljudi; odločanje zahteva poglobljeno in aktivno delovanje delegatov v organizacijah upravljanja.
Združevanje dela in sredstev se bo moralo vršiti v vseh pogojih dela in samoupravnega urejanja odnosov, da ne bo prišlo do »zapiranja« temeljnih organizacij združenega dela v lastne pogoje in interese, ki niso skladni s skupnimi interesi. Zavedati se moramo, da samoupravno urejanje odnosov in ustvarjanje boljših pogojev dela in življenja pogojuje tako materialno podlago, ki nudi najširše možnosti proizvodnje. Tako možnost pa vidimo v združevanju dela in sredstev, medsebojnem sodelovanju, usklajevanju interesov in skupnem uresničevanju delovnih in drugih nalog.
Podlaga za združevanje dohodka temeljne organizacije združenega dela je lahko samo samoupravni dogovor, ki se bo izvajal po programu in planu kot instrument združenega dela. Na samoupravnih osnovah postavljen plan mora postati sredstvo
Anton Polanc, predsednik sveta sindikata
Letos praznujemo razen 30. obletnice narodne osvoboditve tudi 25 let samoupravljanja v naši železarni. Četrt stoletja delavski sveti vplivajo in omogočajo vrsto sprememb v našem družbenoekonomskem sistemu. Prav tako se krepi neposreden vpliv delavcev na celotno gospodarjenje v delovnih organizacijah in širši družbeni skupnosti. V zadnjem času se hitro spreminja družbenoekonomski položaj delavca, ker vnašamo nove kvalitete pri povezova-
delavcev temeljne organizacije združenega dela za določanje obveznosti v združenem delu in podlaga za uresničevanje njihovih pravic. Pri takem delovanju pa je potrebno izoblikovati in zaostriti delovno disciplino in odgovornost slehernega delavca na delovnem mestu. Ob dogovorjenih programih in planih dela in razvoja TOZD in delovne organizacije kot celote postane zavestno delo posameznika in vseh delavcev podlaga, ki zagotavlja boljšo proizvodnjo tako po količini kot po kakovosti. Ustvarjajo se boljši pogoji dela in večji dohodek. Večji dohodek ob manjših stroških pa je cilj, ki zagotavlja materialno osnovo za nadaljnji razvoj samoupravne družbe.
Za nadaljnji razvoj samoupravljanja v Železarni Ravne je potrebna učinkovitejša koordinacija in nadzor nad pripravo gradiva za samoupravno odločanje. Posebne pozornosti bo moralo biti deležno pravočasno in objektivno obveščanje vseh članov delovne skupnosti. Vsi najbolj odgovorni delavci v Železarni Ravne, na čelu z direktorjem, so posebej zadolženi, da sodelujejo in podpirajo hitrejši razvoj samoupravnih odnosov v delovni organizaciji Železarne Ravne in v sestavljeni organizaciji Slovenske železarne. Še posebej so odgovorni, da nudijo vso pomoč pri ustanavljanju novih TOZD skladno z ustavnimi določili in stališči družbenopolitičnih organizacij.
Leto 1975 je leto praznovanj. Praznovali smo 30. obletnico osvoboditve in sedaj praznujemo še četrt stoletja delavskega samoupravljanja.
Upravičeno lahko trdimo, da se je po zmagoviti ljudski revoluciji in po njeni zaslugi, ob idejnem vodstvu zveze komunistov s tov. Titom na čelu, v Jugoslaviji uveljavila naj večja zgodovinska želja delavskega razreda: tovarne delavcem — zemljo kmetom. V obdobju četrt stoletja je bil napravljen velik razvoj. Zato ob današnjem prazniku lahko ugotovimo:
Velika ledina je bila zorana. Seme, vse-jano pred 25 leti, je pognalo lepe cvetove. Današnji cvetovi naj bi dali v bodoče bogato žetev plodov!
Zato smo odkrili spomenik revoluciji v spomin in delu v čast.
Za dosedanje ustvarjalno in plodno delo v korist vseh delavcev železarne Ravne, tovarne in kraja v samoupravnih organih, vsem tovarišicam in tovarišem najlepša hvala.
nju dela in sredstev. Delavci torej sami odločamo o rezultatih in pogojih svojega dela, odločamo o porabi ustvarjenih sredstev za zadovoljevanje naših skupnih potreb. Uveljavljamo delegatski sistem na vseh ravneh našega življenja. Samoupravno odločanje bomo še nadalje utrjevali in ne bomo zadovoljni s trenutnimi uspehi, ker to nas lahko hitro zavede in ne spodbuja k dejanskemu odločanju. Za neposredno odločanje na vseh ravneh našega
Oblast delavcem nad pogoji in rezultati dela
življenja se moramo primerno organizirati v družbenopolitičnih organizacijah in delovni skupnosti.
Ustavnim pravicam se ni mogoče odpovedati. Delovnemu človeku je bolj ali manj dana le prosta izbira, da jih uveljavlja in uresniči svoje interese. Zato moramo izpolniti ustavna določila, da delavcem, tam, kjer so dani pogoji, omogočimo organiziranost v temeljne organizacije združenega dela, ki bodo najbližje neposrednosti.
Ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela je prvi pogoj za dobro samoupravljanje in poslovno uspešnost. Združevanje dela in sredstev je proces, ki ga moramo dograjevati in izpopolnjevati v smislu dejanskega odločanja delavcev. Uspešni bomo takrat, ko bomo v temeljnih samoupravnih aktih jasno opredelili pravice in obveznosti iz živega in minulega dela ter te akte tudi dosledno spoštovali in izpopolnjevali. V naši delovni skupnosti smo pred sprejetjem ustave pričeli ustanavljati temeljne organizacije združenega dela, vendar takrat nismo tako intenzivno razmišljali, kako ustavna dopolnila dosledno uveljaviti. To je bila bolj naloga nekaj sodelavcev, ki tudi niso imeli nobenih izkušenj. Rezultat takšnega dela in še nekaterih dejstev je bila posledica, da smo se organizirali v velike organizacijske tvorbe. Samoupravno smo se organizirali v dve temeljni organizaciji združenega dela in delovno skupnost skupnih služb, zatem je prišlo do integracije s tretjo temeljno organizacijo združenega dela. Storjeni so določeni vsebinski premiki, čeravno delavec še ne odloča o celotnem dohodku in o rezultatih svojega živega in minulega dela. Nova ustava je v praksi razčistila določena teoretična in praktična izhodišča. Opozorila je na nekatere resnice, med njimi tudi na to, da delavci, organizirani v velike temeljne organizacije združenega dela ne morejo v celoti neposredno odločati o pogojih in rezultatih svojega dela.
Analizirajmo delo samoupravnih teles v naši praksi! Kako uresničujemo sedanje samoupravne sporazume in druge akte? Ali se obnašamo tako, kot želi večina delavcev?, smo dosledni in vztrajni pri izvajanju že sprejetih sklepov? Ali smo zadovoljni s sedanjim načinom dela samouprave na vseh področjih v železarni in tudi izven nje? Slabo imamo razvito samoupravno dogovarjanje, sprejemamo odločitve po hitrem postopku, ni časa za posvetovanje delegatov z bazo in tako naprej. Velikokrat delegati glasujejo, ne da bi vedeli, za kaj so vzdignili roko. Tak način dela ima veliko negativnih posledic, ki se zrcalijo predvsem v pasivnem odnosu delavca do samoupravljanja. Posamezniki ugotavljajo, da ljudje niso zainteresirani za oblikovanje svoje lastne samoupravne poti, da jim je bistven le osebni dohodek, drugo pa je menda stvar posameznikov, ki že vedo, kaj delajo in mislijo za nas. Dobrega samoupravljavca pa vedno bolj potiskamo na pasiven tir zaradi preobilice materialov, ki jih poprečen delavec ne razume in zato ne čita. Delegate smo izvolili, nismo jim dali zadostnega znanja o našem sistemu, o družbenoekonomskih odnosih.
Nekateri postavljajo vprašanje, ali ne bi kazalo v celoti osvojiti delo in odločanje v
zdajšnjih temeljnih organizacijah združenega dela in se šele nato na novo organizirati in izpolniti ustavne pogoje. Prav gotovo je takšno razmišljanje zmotno, ker tako organizirani kaj več o celotnem gospodarjenju in odločanju ne bi dosegli, kot smo. To pa predvsem iz že znanih stališč in razlogov, ker so te temeljne organizacije prevelike po številu delavcev, združujejo delavce, ki imajo različne specifične pogoje dela in specifične interese. Zelo pomembna je tudi napačna uporaba ustavnih določil glede vrednotenja dela v odnosih med temeljnimi organizacijami združenega dela. Ekonomski odnosi med temeljnimi organizacijami združenega dela sedaj niso v celoti zasnovani na ustavnih načelih, ker niso urejeni na samoupravni osnovi, vemo pa, da te odnose delavci urejajo s sporazumi.
Temeljna organizacija združenega dela ne more postati »mini« delovna organizacija, čeravno so takšna hotenja tudi pri nas prisotna. Hotenja lastne zaprtosti z vključevanjem ozkih, tudi osebnih interesov, pri čemer pa so tudi samoupravne odločitve delavcev ozko usmerjene, bomo morali preoblikovati v solidarnostne tendence samoupravnega dogovarjanja. Posploševanje solidarnosti brez upoštevanja ekonomskih zakonitosti pa bi lahko tudi negativno vplivalo na proizvodne rezultate v temeljnih organizacijah združenega dela in delovni skupnosti.
Osnovni pogoji, da se delavci organizirajo v temeljne organizacije združenega dela so:
— da temeljna organizacija združenega dela predstavlja delovno celoto,
— da se uspeh skupnega dela delavcev potrdi kot vrednost na trgu ali v delovni organizaciji in da se vrednost lahko samostojno izrazi,
— da se zagotovijo pogoji samoupravljanja delovnih ljudi in da delavci morajo uresničevati svoje samoupravne pravice in dolžnosti.
Zaradi že ugotovljenih izhodišč in določenih pomanjkljivosti v naših temeljnih
GREGOR KLANČNIK,
generalni direktor slovenskih železarn
Na Ravnah stoji mejnik dveh dob življenja ter dela koroških fužin, tiste, ki je od davne fevdalne preteklosti segla do osvoboditve naše domovine ter administrativne graditve socializma, in nove, ko smo skupaj z vsemi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi tudi v naši tovarni prvi v svetu vstopili na pot samoupravnega, plodnega in humanega socialističnega razvoja.
Ta priča spominja sedanje in nove rodove na zgodovinski dan, ko so 9. septembra 1950 delavci svečano prevzeli upravljanje z jeklarno na Ravnah. Spominski mejnik smo odkrili v vrtu starega upravnega poslopja, osnutku grofovske preteklosti, kjer smo se zbrali potem, ko je že bil izvoljen in konstituiran prvi tovarniški parlament, delav-
organizacijah nismo dosegli zaželenega dela in optimalnih rezultatov. Zato je naša skupna naloga in dolžnost, da še aktivneje delamo in spodbujamo združevanje dela in sredstev. Potrebno je, da takoj izdelamo natančnejši akcijski program, kjer pa moramo jasno opredeliti glavne nosilce vsebinske razprave in do kdaj mora biti končano celotno delo pri uresničevanju ustave v naši delovni skupnosti. V kali moramo zatreti poskuse posameznikov ali skupinic, ki bi nasprotovale konceptu ustavne organiziranosti v železarni.
Delavci, ki so se samoupravno organizirali v temeljne organizacije združenega dela na ustavni podlagi, lahko v celoti razpolagajo z rezultati in pogoji dela. Delovni človek v temeljni organizaciji združenega dela odloča o vseh bistvenih vprašanjih proizvodnje, o razvojnih programih, naložbah, razširjeni reprodukciji, za kaj bo porabil dohodek, ali ga bo morda združeval za potrebe investicij v drugo temelj' no organizacijo. Nedvoumno smo delavci odgovorni za smotrno razširjeno reprodukcijo, proizvodne naprave, kakor tudi družbeno reprodukcijo. Seveda se moramo ob teh naložbah aktivno vključiti v snovanje programov temeljnih organizacij, delovne skupnosti, krajevnih skupnosti in povsod tam, kjer je naš skupni interes.
Ustvariti moramo takšne integracijske oblike, ki bodo omogočale dejansko odločanje delavcev in bodo zaživele tako, kot to predpisuje ustava. To je naša obveznost, ki jo morajo prvi uresničiti vodilni ljudje v železarni in odgovorni tovariši v družbenopolitičnih organizacijah. Vse dokler v temeljnih organizacijah združenega dela ne bomo odločali o rezultatih svojega tekočega in minulega dela, toliko časa ue bodo ustrezno delovale organizacije združenega dela in sestavljene organizacije.
Še veliko je nedokončanih stvari, velik0 dela nas čaka v jesenskem obdobju in če bomo vsi skupaj zasukali rokave, bom0 prav gotovo uspešno in dosledno uvelj0' vili v praksi ustavo ter tako kar največ doprinesli k našemu jubileju.
ski svet ter bil izvoljen upravni odbor Ze' lezarne Guštanj, kot smo takrat našo tovarno imenovali. Ingot predstavlja jekl°’ moč, žilavost in žlahtno strukturo, datuh1 pa prelomnico, ko je tudi na Koroškeih geslo »tovarne delavcem — zemljo kiue' tom« postalo stvarnost.
Spominski mejnik ponazarja proces P1’1' dobivanja jekla, ki je stoletja bil vir žlV' ljenja ravenskih fužinarjev in je po prid0' bitvi samoupravnih pravic postal tudi delavčev vir dohodka za razvoj tovarne te1 kraja.
Ze pet let pred tem so delavci po nac)°' nalizaciji tovarne pod državnim vodenje*10’ v delovni pokorščini in usmerjevanju pr° izvodnih pobud ob aktivnosti komunist®'
25 let samouprave - obdobje rasti
in napredka
lri agilnosti sindikalne organizacije dobili Prve izkušnje pri gospodarjenju in reševanju socialnih problemov, humanizacija odnosov pa se je zlasti razvila po ustanovitvi Posvetovalnega delavskega sveta, ki je deloval od februarja leta 1950. Pravi razvoj odločanja in neposrednega upravljanja delavcev se je rodil, ko je pooblaščeni Predstavnik delavcev simbolično prevzel ključe tovarne ter s tem tudi skrb za delo, zaslužek, vzpodbudo ter napredek železarne in kraja.
Veseli me, da sem bil na tem pomembnem dogodku ravenskih fužin prisoten in da sem podal poročilo direktorja, ki je Prikazalo težko daljno in bližnjo pretek-l°st, stanje v gradnji socializma in pogled v novo svetlejšo prihodnost. Zastavljene 'nvesticije v vseh obratih in na objektih Zlvljenjske ravni so bile dobra osnova za nadaljnji razvoj ravenskih fužin.
Vsi smo v tem prazničnem razpoloženju čutili, da se je pričela nova era socialističnega razvoja, nihče na zbornem mestu Pa ni slutil takega poleta in tako hitrega razvoja našega gospodarstva, kulture, šolava in zdravstva kot smo ga pozneje do-Segli. Niti dve leti ni minilo in spomenik r°jstva samouprave je moral odstopiti me-sto ustvarjalnemu delu, in prej kot smo Predvidevali, so livarji tam že v novo zgra-lenih prostorih oblikovali lepšo prihod-n°st. Spominski mejnik je 24 let stal pri javnem vhodu v tovarno, ob letošnjem Jubileju pa je bil prestavljen pred novo upravo, kjer bo dolgo spominjal na srečen 'lan ravenskih fužin.
Četrt stoletja, odkar so delavci prevzeli Upravljanje ravenskih fužin, je kratka ^°ba, pa vendar dovolj dolga, da se člo-Vek razvije v strokovnjaka, inženirja svo-1® stroke. Tudi naša samoupravna družba J® zaključila kvalifikacijsko in visoko strokovno šolanje, pridobila izkušnje, postala Polnoletna in se kvalitetno dogradila.
Gospodarski napredek, razvoj družbene er življenjske ravni, so najboljši dokaz Plodnega in uspešnega delovanja nove samoupravne ureditve. Na svečanosti prejemanja upravljanja si nihče ni predstavljal, da bodo po 25 letih Ravne na Kolškem postale tako pomembno admini-strativno, gospodarsko, kulturno in zdravstveno središče, da bo proizvodnja in prebava jekla tako skokovito rastla, da bo . elezarna Ravne postala tovarna žlahtnega J_ekla evropskih razsežnosti. To dokazuje
rast količine proizvodnje surovega jekla.
Leta 1950 je Železarna Ravne izdelala e, 31 ton surovega jekla, leta 1960 že t -321 ton, leta 1970 pa 153.754 ton in le-,°s> ob 25-letnici samoupravljanja, priča-Ujerno preko 200.000 ton jekla. V 25 letih ^Soupravljanja v ravenski železarni se je . rej letna količina izdelanega jekla pove-
I 'ala za 16-krat.
! ^°doben količinski napredek je tudi v r&tih primarne in sekundarne predelave, z voj proizvodnje pa je še znatno večji, e Upoštevamo strukturalni premik, širje-metalurške predelave in mehanske delave. Plemenitenje proizvodnega pro-l^utna je sestavni del poslovne politike 2e-tzarne Ravne, zato ni naključje, da so iz-. ki iz vstopa v samoupravljanje zame-Juui za višje vredno blago. Okrog 2500
delavcev je v železarni več kot ob rojstvu delavskega samoupravljanja. To pomeni, da se je vir dohodka prebivalstva izredno razširil. Letos bo izplačanih že preko 800 milijonov din osebnih dohodkov, povečala pa se je tudi akumulacija — osnova razširjene reprodukcije tovarne.
Doseženi četrtstoletni družbenoekonomski rezultati na Ravnah so dokaz vzajemnosti dela strokovnega vodilnega kadra, požrtvovalnega prizadevanja delavcev, pomoči družbenopolitičnih organizacij, širokega sodelovanja pri upravljanju in samoupravnega odločanja. To pa je smoter samoupravne družbe.
Kot posebno pomembno samoupravno odločitev lahko štejemo referendum za združitev železarstva. Ponosni smo lahko, da smo bili med prvimi na Slovenskem, ki so v integracijskem procesu videli svojo perspektivo, med prvimi iz horizontalne prešli na vertikalno združevanje, sedaj pa smo med prvimi pričeli oblikovati tako reprodukcijsko celovitost, v kateri bodo povezani proizvodnja, blagovni ter denarni promet, surovine predelane od polizdelkov do končnih produktov in uvoz pokrit z izvozom.
V dobrih petih letih se je ta naša integracijska tvorba utrdila in postaja važen tvorec jugoslovanskega gospodarstva. Slovenske železarne so sedaj sestavljena organizacija združenega dela z neomejeno solidarnostno odgovornostjo, samoupravna proizvodno-poslovna organizacija združenega dela z največjo industrijsko tradicijo, uspešno sedanjostjo in realno zastavljeno prihodnostjo. S proizvodnjo preko 400 tisoč ton jekla in celotnim dohodkom 4,3 milijarde v prvem polletju 1975 spada med največje OZD v SR Sloveniji, ki ji razvoj notranjih odnosov ter združevanje dela in sredstev, povečanje proizvodnje ter blagovnega prometa omogočajo oblikovanje prave dohodkovno soodvisne reprodukcijske celovitosti.
Železarna Ravne je važen člen Slovenskih železarn. Letos prispeva 25,5 °/o surovega jekla, 25 °/o celotnega dohodka, 26 %
Četrt stoletja je malo, kadar merimo čas po vekih, toda saj nam ni do tega, da bi merili čas nekemu gibanju, le rast in napredek merimo, rast preobrazbe in pač vse tisto, kar je zgradil — ustvaril del slovenskega naroda, — tisti del naroda, ki ga drugače imenujemo fužinarji — skozi dve in pol desetletji.
Jubilejnih petindvajset let samoupravljanja pomeni nešteto prizadevanj v smeri napredka, odrekanj in novih iskanj od dne do dne, ujetih v nesestavljen okvir — nobene misli, nobenega gibanja ni moč stlačiti v okvir, ki ima natančno določen obseg, nikoli pa ne, če je to gibanje samoupravljanje kot pravica in čast slehernega delavca.
Ne bi bilo prav, če bi nam misel segla samo za nekaj let nazaj ali do tistih časov, ko smo kot kolektiv dosegali najboljše uspehe, saj ni mogoče prezreti dejstva, da je vsak uspeh le rezultat vloženih naporov
realizacije, 27 °/o zaposlenih, 29 % bruto akumulacije.
Zasnova razvoja Slovenskih železarn za zadnje leto novega petletnega družbenega načrta 1980 predvideva 12,5 milijarde din realizacije in od tega 100 milijonov $ izvoza. Železarna Ravne ima v tem načrtu opredeljeno vlogo s proizvodnjo četrt milijona ton kvalitetnega in žlahtnega jekla predelanega v razširjenih in posodobljenih metalurških in mehanskih obratih. Za dosego tega cilja pa bodo potrebni veliki napori. Ob 25-letnici samoupravne poti moramo zato pogledati tudi na slabosti, ki že zdaj ovirajo večjo gospodarnost in je njihova odstranitev pogoj uspešnega razvoja v prihodnje. Tako smo storili ob ustanovitvi samouprave in tako moramo storiti tudi ob proslavljanju njenega rojstnega dne.
Dobro izkoriščanje obstoječih proizvodnih potencialov, surovin, energije in delovnega časa je naše edino realno izhodišče za učinkovito pot novega razvoja. Objektiven pogled v stvarnost pa nas na vseh oglih opozarja na neizkoriščene proizvodne zmogljivosti, prenizke izplene, velik izmet, premalo učinkovito delo in podobno. Železarna Ravne se predvsem v jeklarni, ki je vir celotne sedanje in prihodnje proizvodne dejavnosti delovne organizacije, nahaja v kadrovsko kritičnem stanju, ki zahteva resno in takojšnjo sanacijo. Premajhna pozornost in skrb za kvalificirani in strokovni kader tega osrednjega obrata vodi celo železarno v nevaren položaj. Usoda Železarne Ravne je odvisna od dela talilnice, reševati je ne morejo le v tem obratu zaposleni, temveč predvsem tisti, ki kreirajo kadrovsko politiko, samoupravni organi se od tega problema ne smejo distancirati.
Prepričan sem, da bo zdravo jedro delovne skupnosti ravenskih fužin dovolj močno za krepitev celotnega organizma in odstranitev vseh ovir na poti napredka.
Ob čestitkah za dosežene rezultate 25-letnega samoupravljanja želim vsem zaposlenim v Železarni Ravne še večje poslovne dosežke in življenjske uspehe v prihodnosti.
v delo, ki pa ima nekje tudi svoj začetek. Ta začetek pa je torej bil pred četrt stoletja in bil je težak, prvi koraki malce negotovi, vseeno pa v njih neizrekljiva moč volje za uresničitev zamisli o boljšem jutri. Prav zaradi tega smo obiskali tovariše, ki so leta 1950, ko je bil izdan zakon o upravljanju z državnimi gospodarskimi podjetji in višjimi gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih z vso odgovornostjo prevzeli pomembne funkcije. Vprašali smo jih, česa iz tistih dni se še spominjajo in tako v naslednji vsebini predstavljamo njih v svojih spominih.
Tonč Slanic se je v naši železarni zaposlil že leta 1920, kaj kmalu pa je bil odpuščen, ker so zaradi gospodarske krize množično odpuščali najprej samce potem tudi one z družino. Leta 1924 je zopet šel delat v tovarno, toda po petih letih je zaradi boljšega zaslužka odrajžal v Holandijo, kjer je ostal devet let. Gospodarska
Prvi koraki v samoupravljanje
Anton Slanic — vodil je prvo zasedanje delavskega sveta do izvolitve predsednika
kriza se je stopnjevala, odpustili so ga s tisoč drugimi delavci. Vrnil se je v domovino in po nekajmesečni brezposelnosti so ga zopet vzeli na delo v tovarni.
Ne, taka mladost ni bila lepa, za boren kos kruha je moral pošteno garati, včasih pa mu ga niti niso dali zaslužiti, tako je životaril z na stotine drugimi v tistih časih od enega jutra do drugega, iz meseca v mesec.
Prišlo je leto 1950 nepozabno zanj in tudi za nas.
Njegov obraz je togo negiben, le oči izdajajo, da so se njegove misli preselile nekam daleč nazaj in da brskajo po spominu. Počasi začne pripovedovati, njegove besede so čvrste in preproste kakor resnica.
Takrat leta 1950 je prišel Luka Leskošek in se najprej z vsemi rokoval, potem pa so bile njegove prve besede: »Pobje, zdaj ste vi kapetani v fabriki, če boste dobro gospodarili čez petnajst ali dvajset let sami ne boste več prepoznali ne železarne ne Guštanja.« Pa sem si mislil: spet nam mečejo pesek v oči, toda danes po 25 letih si skoraj ne morem verjeti, da je vse to res, vse tiste besede so se uresničile!« pripoveduje Tonč nekam zamaknjeno.
— Seveda se je proizvodnja že v prvem petletnem planu precej povečala. V teh letih smo mnogo več naredili kot prej v stari Jugoslaviji. Videti je, da se mu misli prehitevajo, ko nadaljuje: »Kajpada naš upravni odbor ni bil strokovno dobro usposobljen, mi vsi smo bili tedaj samo učenci, naša učitelja pa sta bila čas in Gregor Klančnik!«
Tonč Slanič, ki je vodil prvo sejo delavskega sveta do izvolitve predsednika, je bil osem let član upravnega odbora, njihove seje so bile podobne današnjim, mnenja so si včasih prav tako ostro nasprotovala, kakor še danes kdaj. Na neki razšir-
jeni seji se je sam oglasil s takimi besedami: »Vse smo že obrali, pa dajmo reči še katero na račun tistih upokojenih delavcev, ki se morajo ob svoji upokojitvi izseliti iz družbenega stanovanja. To vendar ni prav!« Odgovor je bil kratek: ne moremo vsega rešiti naenkrat. Res pa je, da se nedolgo po tistem upokojencem ni bilo treba izseljevati.
Pravi, da je zadovoljen s pokojnino in s tem, da ima stanovanje. Skromen in preprost je. Njegov obraz z mnogimi gubami tudi v trenutkih spokojnosti razodeva dobrega, zvestega fužinarja.
Maksa Večka smo obiskali v bolnišnici, pa je bil kljub bolezni koj pripravljen kaj povedati.
Izvolili so ga za prvega predsednika prvega delavskega sveta v takrat še gu-štanjski železarni. Sprva se je branil prevzeti to funkcijo, ko pa Gregor Klančnik ni hotel popustiti, se je vdal. Pravi, da je težko opisati občutke, ki so ga navdajali ob izvolitvi, toda dobro se je zavedal, da bo dela veliko, da bo odgovorno in naporno in da bo delati treba dobro, če želi opravičiti zaupanje volilcev. Skupaj z drugimi se je lotil oranja ledine, trdno odločen, da vodi pot samo naprej, nikoli več nazaj. Pri delu pa jim je najbolj pomagal
Maks Večko — prvi predsednik delavskega sveta
Gregor Klančnik. Zasedanje delavskega sveta so imeli vsakih šest tednov. Svojo funkcijo je opravljal poldrugo leto in pravi, da ni nikoli bilo nesklepčnosti. Kdo bi vedel, ali je bila tedaj njihova zavest ob sicer težjih pogojih za delo na višjem nivoju kot danes? Dejstvo pa vendarle ostane, da smo na današnjih sejah kdaj pa kdaj priča nesklepčnosti.
Dnevni redi so bili podobni današnjim, poudarek je bil na gospodarskem razvoju in financah.
Kmalu po izvolitvi sta šla s Klančnikom v Beograd, kjer so dobili informacije za nadaljnje delo. Sam bi moral poročati o stanju v železarni, pa ni vedel, kako bi, ko ni obvladal srbohrvatskega jezika. Razumel že, samo govorit ni šlo, se hudomušno nasmehne. Luka Leskošek pa mu je glasno rekel: »Kaj bi to, kar po koroško povej!«
Tako je z našo domačo besedo odrefe-riral svoje in vseeno so se razumeli. Po vrnitvi iz Beograda so se zagrizli v delo. Maks je na vse strani razdajal svoje moči, kar se je obrestovalo še leta kasneje, ko so delavci govorili: tak delavski svet mora biti kot je bil prvi!
Enainsedemdeset zim je vtisnilo pečat V osebnost Maksa Večka, toda njegov duh je še prožen tudi že v tej sivi starosti.
Franc Mezner se je zaposlil v železarni leta 1920 v strugami, ki je bila blizu zdajŠ' njega sindikata. Istega leta se je seznanil s Kuharjem, ki ga je spravil med skojevce. Vodil je člansko in mladinsko skojevsko celico. Leta 1924 se je udeležil ustanovnega kongresa neodvisne delavske mladine v Ljubljani. Za svojo politično aktivnost pa je drago plačal. Starojugoslovanska žandarmerija ga je zaprla, ker ga je moral nekdo izdati. Ko se je po devetih mesecih zapora vrnil, mu v tovarni niso dali dela. Okrajni načelnik mu je bil re-kel: »Imamo poštenih ljudi dovolj, ne p°' trebujemo komunistov!«
Naposled se je priključil sokolu, kar je pomenilo vstopno vizo za delo v tovarni’
V fabriki je bil tedaj boren zaslužek* saj so dobivali najslabše plače v primerjavi z drugimi jeklarnami. Vsemu navkljub Pa je bila po njegovih besedah med delavci tiste čase boljša povezava, večja enotnost* kakor je danes. Volili so zaupnike, ki so se pogajali s podjetjem za večji zaslužek & boljše delovne pogoje. Pravi, da je bh° največ zaupnikov iz vrst skojevcev, takrat je bilo namreč več strank, kot social demokrati, SLS, JRS itn.
Dobro se še spominja leta 1950 in veh' kega zborovanja delavcev na prostem za staro upravo. Pravi, da so vsi prisostvovat' predaji tistega, za kar so se ves čas borih’ Direktor Gregor Klančnik je Francu sio1' bolično izročil ključ tovarne. Med delaVcl je vladalo splošno navdušenje in zadovolj' stvo. Franc Mezner, ki so ga izvolili za predsednika upravnega odbora, je govori' zbranim o velikem trenutku, ki se je za' pisal v zgodovino slovenskega naroda, 0 obveznostih, ki so jih s tistim dnem pre' vzeli nase z radostjo.
Franc Mezner — prvi predsednik upravnf!’ odbora
Slovenske železarne so časovno prezgodaj forsirale prodajo na zunanja tržišča in zaradi tega prišle v izredno neugoden položaj, ker ne dobivajo dovoljenj za najnujnejše uvozne surovine, rezervne dele in druge materiale.
Izvoz je zato po izdaji predpisa zveznega sekretariata za zunanjo trgovino v SZ zopet dobil pravo prioriteto in bo imel prednost pred vsemi domačimi odjemalci. Preo-rientacija iz domačega na tuja tržišča se vrši s selekcijo domačih porabnikov, redno plačevanje pa je edino merilo pomembnosti kupca.
Slovenske železarne ne podpirajo pristopa k nesistematskemu in nenačrtnemu zniževanju zunanjetrgovinskega primanjkljaja, vsaka akcija pa je boljša kot naivno čakanje, da se bo problem stihijsko rešil sam od sebe. Izvoz za vsako ceno, tudi na račun pomembne domače porabe, do kvote 120 »/o lanskoletnega dosežka, je sedaj edini izhod za vse delovne organizacije, zato je razumljivo, da se ga poslužujejo tudi samoupravni organi Slovenskih železarn.
Slovenske železarne pa se tudi v tem izjemnem položaju zavedajo, da imajo pri izvozu prednost končni izdelki predelovalcev žice in predelovalnih TOZD železarn. Samoupravni organi so potrdili, da morajo tudi v tej preizkušnji ostati solidarni in s skupno akcijo in stimulativnimi ukrepi izvoz povečati tako, da bo celotna SOZD presegla predpisani limit.
Praksa iz letošnjega leta, ko kakor v preteklih letih na sprejete resolucije nihče ni ukrepal, se prihodnje leto ne bi smela ponoviti, zato bo družbeno načrtovanje razvoja moralo pokazati tudi subjekte ter
Devet-članskemu upravnemu odboru pa je spet in spet pomagal s svojim znanjem in izkušnjami Gregor Klančnik.
Misli mu poskakujejo in tako pove, da je eden svetlejših spominov tudi ta, ko so v Portorožu kupili tisto hišo (počitniški dom) in je kolektiv prevzelo splošno veselje. »Bajto smo kupili!« je menda rekel
Gregor ves navdušen. Pa je bila res lepa takrat, se nasmehne Franc.
Še je pripovedoval, ampak vse ni za zapis. Prijetno se je bilo pogovarjati z njim, se zazreti v njegove drobne, kar naprej smehljajoče oči, ki skrivajo vse nelepe trenutke njegovega življenja.
Zlatka Strgar
Slovensko železarstvo iz bogate preteklosti v plodno prihodnost
Na poti v reprodukcijsko celovitost milijon jekla, 12,5 milijard din realizacije in 100 milijonov dolarjev izvoza
Slovenske železarne so sestavljena organizacija združenega dela z neomejeno solidarno odgovornostjo, samoupravna pro-^vodno-poslovna tvorba, z največjo industrijsko tradicijo, uspešno sedanjostjo in realno zasnovano prihodnostjo. S celotnim dohodkom 4,3 milijarde din v prvem pol-tetju 1975 spada med največje proizvodne OZD v SR Sloveniji, ki ji razvoj notranjih °dnosov ter združevanje dela in sredstev, povečevanje .proizvodnje ter blagovnega Prometa omogočajo oblikovanje prave dohodkovno soodvisne reprodukcijske celo-vitosti.
Gospodarjenje v prvem polletju
Načrtovanje poslovanja in razvoja je od 'fttegracije osnovna komponenta združitve hela v Slovenskih železarnah. Gospodarski Pačrt za leto 1975 so v prvem polletju do-Segle naslednje:
surovega jekla 400.334 ton, kar je 7°/» več kot v I. polletju 1974; blagovne proizvodnje 375.467 ton, kar je 10 n/o več kot v I. polletju 1974;
~~~ eksterne realizacije 3.365 milijonov din, kar je 63% več kot v I. polletju 1974 osebnih dohodkov bruto 492 milijonov din, kar je 40% več kot v I. polletju 1974;
akumulacije bruto 483 milijonov din, kar je 48% več kot v I. polletju 1974; število zaposlenih 16.365, kar je 5 % več kot v I. polletju 1974
Iz teh osnovnih kazalcev se odražajo de-K povečevanje obsega proizvodnje, plemenitenje proizvodnega programa, ekonomič-n°st poslovanja, produktivnost dela ter delitvena razmerja. Zaradi inflacije stroškov, hitrejše rasti materialnih stroškov in zagonskih dajatev delež delovnih skupnosti ^ osebnih dohodkih, amortizaciji in ostan-u dohodka v celotnem dohodku relativno Pada, njegova rast pa vendar pomeni ugodno gibanje in realno krepitev ekonomske 'Poči SOZD SŽ. Bruto akumulacija, to je ^eštevek amortizacije in ostanka dohodka, 1^>3% od eksterne realizacije v primerja-Vl s predelovalno industrijo ni visoka, za hejavnost proizvodnje in predelave jekla Pa je vendar ugodna.
Poseben uspeh je bil dosežen v proizvodih surovega jekla in pomeni polovico v Poletnem razvojnem načrtu za leto 1975 Predvidene proizvodnje 800.000 ton. Slo-^eHske železarne so v prvem polletju dale h-300 ton več surovega jekla kot v istem °hdobju lani, kar je 95 % celotne jugoslo-
vanske rasti. Predpostavlja se, da bodo v drugem polletju dosegle najmanj tako proizvodnjo kot v prvem, to pa bo pomenilo, da bodo v dveh letih s kontinuiranim delom proizvodnjo surovega jekla povečale za 105.000 ton in bo letos za 15,7 % višja od leta 1973.
Slovenske železarne pa se v letošnjem prvem polletju ne morejo pohvaliti z opti-malnostjo svojega regionalnega usmerjanja prodaje blaga. Izvozu ni bila posvečena prava pozornost. Pri tem pa je treba ugotoviti veliko povečanje izvoza v letu 1974, ki je bil z obsegom 42 milijonov $ za 32 % višji kot leta 1973. Taka izvozna orientacija je bila predmet razprav zlasti v gospodarski zbornici z utemeljitvijo, da se reprodukcijski material ne bi smel izvažati. To je vplivalo na izvoz v letošnjem letu, ki je na dan 30. junija 1975 po evidenci Narodne banke le 10 % nad dosežkom v istem obdobju lani, to pa pomeni 10 % pod limitom, ki dovoljuje uvoz reprodukcijskega materiala.
»Pri zdravniku«
blago, ki se iz narodno gospodarskih razlogov mora prodajati na zunanja tržišča.
Nastajanje reprodukcijske celote
Pred drugimi industrijskimi dejavnostmi imajo Slovenske železarne naslednje prednosti:
— bogato preteklost
— gospodarsko trdno sedanjost
— začrtano plodno pot v prihodnost.
Osem stoletij so naši predniki na osnovi
lastnih surovin in energije skozi generacije talili železo in kovali jeklo, pridobivali izkušnje, izpopolnjevali tehnologijo, izdelovali orodje in tako oblikovali tudi sebe. Do žlahtnih orodnih jekel so prispeli in že pred sto leti bili pomembni izvozniki tega iskanega blaga v prekomorske dežele.
Dolga in bogata tradicija pa vendar ni tako pomembna kot umski, ljudski in materialni potenciali, ki so jih slovenski žele-zarji dosegli v osvobojeni domovini in samoupravno urejeni družbi.
Potem ko so se leta 1969 delovne skupnosti železarn Jesenice, Ravne in Store združile, so bili doseženi pomembni rezultati. V prvem obdobju horizontalne integracije so speljale specializacijo proizvodnje, delitev dela, vpeljale skupno načrtovanje proizvodnje, prodaje ter razvoja, optimalizi-rale financiranje reprodukcije in enotno obnašanje navzven. Vse to in lastno prizadevanje je delovne skupnosti SZ iz poslovne izgube pripeljalo v stalno rast proizvodnje, večjo ekonomičnost, zdravo ter akumulativno ustvarjalnost. V teh okoliščinah je leta 1972 nastala tudi interna banka, ki je postopoma postala pomemben instrument združenega dela v cirkulaciji denarnih sredstev, optimalnem izkoriščanju finančnih potencialov, tekočem oskrbovanju s surovinami in pri vlaganju v nove proizvodne zmogljivosti. Njena sedanja bilančna vsota preko 520 milijonov din je samo dokaz, da je zaživela in da jo delovne skupnosti ne bodo spustile iz rok.
V teh dosežkih je bilo izhodišče za pristop v vertikalno združevanje dela ter sredstev od proizvodnje surovega železa in jekla ter plastično predelanega jekla do končnih izdelkov kovinske industrije. Samoupravni sporazum o združevanju v Slovenske železarne, podpisan leta 1973, je odprl nove razsežnosti v kvalitetnejše obdobje in integracijske tvorbe.
Sedanji sestav SOZD Slovenske železarne je šele skromen začetek, osnova za oblikovanje prave dohodkovno soodvisne sestavljene organizacije združenega dela ali prave samoupravne proizvodno, komercialno in finančno sklenjene reprodukcijske celovitosti.
V relativno kratkem času je bila dosežena miselnost, da je širša rizična skupnost v sklopu SZ interes vseh združenih delovnih organizacij in TOZD. Odločitev za neomejeno solidarno odgovornost, sprejeto v prvem četrtletju letošnjega leta, je najboljši dokaz zavesti delovnih skupnosti, da je v združitvi moč in da sta solidarnost ter vzajemnost spremljevalca socialističnega gospodarstva.
Ze prvi rezultati so pokazali prednost vertikalne povezanosti v SOZD SZ. Poleg finalizacije jekla v TOZD samih železarn na Jesenicah, Ravnah in v Štorah, ki občutno povišuje vrednost izdelkov, se je po-
kazalo, da tudi pridruženi predelovalci žice — Veriga Lesce, Plamen Kropa, Tovil Ljubljana in Žična Celje — pomenijo plemenitenje jekla, saj se pri njih cena izdelkom podvoji. Dimenzionalno ti predelovalci sedaj sicer predstavljajo le 10 °/o celotnega dohodka, pomembno pa je, da prispevajo 25 n/o v izvozu blaga SZ.
Sedanja proizvodnja okrog 800.000 ton surovega jekla letno, ena četrtina celotne realizacije iz finalizirane proizvodnje DO in TOZD SZ ter neomejena solidarna odgovornost so dobra osnova za materialni in samoupravni razvoj SOZD SZ.
Slovenske železarne se zavedajo, da v okvire lastne, pa četudi razširjene SOZD zaprte ne morejo uspešno napredovati. Kot obsežni proizvajalci reprodukcijskega materiala morajo iskati povezavo tudi v širšem krogu, zato so bile pobudnik pri ustanavljanju poslovne skupnosti izdelave ter predelave jekla, ki je na področju načrtovanja končno pričela z delom.
Tudi ta poslovna skupnost, ki bo postala širši krog reprodukcijske celote, mora z načrtovanjem proizvodnje, prodaje, večje sigurnosti pri oskrbovanju, skupnem nastopanju in tveganju na zunanjih trgih pripeljati do višjih poslovnih rezultatov.
V ta sklop aktivnosti spada tudi samoupravno povezovanje z delovnimi organizacijami blagovnega prometa. Samoupravni sporazumi, sklenjeni z Metalko, Dinosom in Surovino, so začetki pri iskanju poti za tako dohodkovno soodvisnost, v kateri bo združeno delo proizvodnje imelo svojo odločilno vlogo, trgovska funkcija pa bo vzpodbujana.
Snovanje prihodnosti
Na temeljih materialnih in samoupravnih dosežkov, uspešnega združevanja dela in sredstev SZ kujejo svojo prihodnost. Svoj srednjeročni razvojni program izdelujejo tako, da bo načrtovanje porabe jekla enako zastopano kot njegova proizvodnja.
Slovenske železarne na podlagi dolgoročnega koncepta razvoja, usklajenega z ju-goslov. črno metalurgijo, načrtujejo razvoj v 1. 1976 do 1980 po naslednjih izhodiščih:
— da se na podlagi tržnih analiz proizvodnja surovega jekla poveča na milijon ton letno;
— da se na podlagi lastne proizvodnje in polizdelkov iz drugih železarn proizvodnja valjanega, kovanega, litega jekla in železa poveča na okrog milijon ton letno;
— da se z razvojem obstoječih in novih predelovalnih zmogljivosti ter s pridruževanjem dodatnih delovnih organizacij in TOZD okrog 25 °/o reprodukcijskega materiala SZ finalizira v končne izdelke ter pri tem tvori okrog polovico eksterne realizacije SOZD SZ;
Določeno število v železarni zaposlenih, ki se dnevno vozijo na delo in z dela, je pred časom naslovilo na odbor delavske kontrole vlogo, v kateri navajajo slabosti prevoza avtobusa. Ker zaradi prevelikega števila na vlogi podpisanih delavcev ni možno odgovoriti, smo odločili, da se ugotovitve, stališča in sprejeti zaključki kot
— da se predvsem z dolgoročnimi aranžmaji zagotovi stalen dotok kvalitetnih domačih in uvoznih surovin s tem, da je blagovna vezava važno načelo trgovanja.
Pri menjavi morajo imeti prednost izdelki SZ in poslovne skupnosti izdelave in predelave jekla.
— devizno samofinanciranje mora biti cilj petletnega razvoja. To pomeni, da mora SOZD z lastnim izvozom pokrivati potrebe uvoza surovin;
— države SEV in predvsem dežele v razvoju morajo biti glavno torišče trgovske aktivnosti SZ tako v smeri prodaje končnih izdelkov, storitev in drugih poslovnih dogovorov kot v smeri oskrbovanja s surovinami ter drugimi izdelki in skupnimi nastopi;
— z usklajevanjem načrtovanja zlasti na področju kovinsko predelovalne industrije je treba stalno povečevati delež SZ v vložku industrije ožje gospodarske regije;
— z blagovno menjavo, sodelovanjem z drugimi jugoslovanskimi železarnami tel' s samoupravnim povezovanjem z organizacijami blagovnega prometa je do konca petletnega obdobja treba organizirati kom' pletno oskrbovanje slovenske kovinske ter elektro industrije z jeklom in železom.
Za dosego teh zahtevnih ciljev je treba v SOZD SZ združiti nove delovne organi' zacije kovinske industrije ali kot TOZD v delovne organizaciji ali kot delovne orga' nizacije v SOZD. Pri tem bo veljalo načel°’ da bodo morale take OZD pretežno potreb' na jekla za svojo proizvodnjo oskrbovati iz programa SZ in da bodo s svojimi izdelk1 uspešni izvozniki.
Slovenske železarne bodo tem izhodiS' čem podredile vse načrte razvoja proizvod' nih zmogljivosti, politiko prodaje in veza' ve, samoupravno sporazumevanje ter dog0' varjanje. Pri združevanju sredstev bo p°' membno vlogo morala odigrati interna banka, katera bo prerasla v temeljno ban' ko združene banke in tako postala važen člen samoupravnega organizma.
Prodaja, preračunana na sedanje cene, se bo brez upoštevanja notranjega promet3 in trgovanja v SOZD SZ do leta 1980 p°v' zpela na 12,5 milijard dinarjev, izvoz P3 na 100 milijonov dolarjev. Take dimenzi' je pa že zahtevajo učinkovito organizira' nost in skrbno načrtovanje poslovanja.
Notranje obnašanje bosta urejevala dv3 glavna dokumenta — nov, na ustavo n3' ravnani samoupravni sporazum, in sredn]e' ročni načrt razvoja, ki bosta usmerjal3 združevanje dela in sredstev, vzpodbujal3 dohodkovno soodvisnost, specializacij0’ vertikalni proizvodni proces, usklajeval3 razvoj in pospeševala izvoz ter mednarod' no blagovno menjavo.
Gregor Klančnik
odgovor objavijo v Informativnem fuz1' narju. Iz dodatnih pojasnil, ki so bila P°' sredovana odboru delavske kontrole, Je razvidno:
Avtobusa iz Mislinje in Slovenj Grad°3 imata odhod po voznem redu, je pa nj'jI* prihod na Ravne nekoliko različen. Spor3' zumno z delavci, ki se vozijo na delo in
Prevozi na delo in z dela
dela, je bilo dogovorjeno, da tedensko izmenično vozi en avtobus po voznem redu, to pomeni, da ima postanek na vseh avtobusnih postajah. Ta avtobus ima prihod na Ravne ob 5.40. Za drugi avtobus pa je dogovorjeno, da izpušča postajo Dravograd in vozi direktno na relaciji Mislinja—Slovenj Gradec—Ravne. Ker je proga nekoliko krajša in izostane postanek v Dravogradu, ima ta avtobus prihod na Ravne že ob 5.25 do 5.30. Po trditvah podjetja Via-tor, kar je potrdila tudi služba, odgovorna
promet v železarni, je določena rezerva do 10 minut šoferjem avtobusov potrebna zaradi morebitnih manjših okvar. Če to ne bi bilo vračunano in upoštevano v čas vožnje, bi se v primeru okvare lahko zgodilo, da bi avtobus na Ravne pripeljal prepozno. Po mnenju Viatorja sprememba sedanjega voznega reda ni možna. Lahko pa bi to sicer odpravili, vendar samo tako, da bi bili uvedeni direktni »delavski« avtobusi. 2 uvedbo teh pa bi se stroški prevozov znatno povečali, časovno pa bi lahko pridobili največ deset minut.
Na pripombo, da imajo avtobusi na relaciji Slovenj Gradec—Mislinja z gornje Postaje odhod ob 14.25, so zatrdili, da je to že urejeno in avtobusi odhajajo kot prej ob 14.20.
Na zahtevo, da se naj spremeni odhod avtobusa, ki vozi po končani drugi izmeni izpred nove uprave na Čečovje in Javornik tako, da bi avtobus odhajal ob 14.10 in ne °b 14.05, so sporočili, da za prevoz tedaj niso na razpolago posebni avtobusi, ampak vmesno vožnjo opravljajo avtobusi, ki sicer redno vozijo na delo in z dela ostale delavce. Ker pa je odhod v druge smeri določen za 14.20, odhod avtobusa v smeri Čečovje in Javornik ni možno spreminjati. Če bi želeli ugoditi taki zahtevi, bi se moral premakniti čas odhodov avtobusov v druge smeri, kar pa ni sprejemljivo. Sicer Pa tudi razdalja od železarne do Čečovja in Javornika ni taka, da bi to lahko predstavljalo problem.
Tudi za jutranje vožnje lokalnega avtobusa Čečovje-nova uprava po posredova-nih pojasnilih pripomba ni povsem upravičena. Avtobus ima po voznem redu odhod 2 avtobusne postaje pri trgovskem domu fta Čečovju ob 5.45, kar pomeni, da je odhod z gornje postaje dve do tri minute Prej. Avtobus vozi precej redno, res pa je, ha se v primeru slabega vremena zgodi, ha nekoliko kasni. Gre, kot je bilo ugotovljeno, vedno za morebitne razlike do naj-več pet minut, kar verjetno pri tistih, ki Sa uporabljajo, ne bi smelo predstavljati Problema.
Po trditvah Viatorja imajo avtobusi zju-traj in opoldne v Dravogradu razen na železniški postaji postanek tudi v središču kraja. Ni pa še to urejeno za nočno izmeno. &odo pa, tako so zagotovili, to uvedli za yse prevoze na delo in z dela. Zahteva, da le za normalen prevoz potrebno več avtobusov, je znana in je bila že večkrat posredovana Viatorju. V opravičilo običajno davajajo, da nimajo na razpolago dovolj avtobusov in da bi zadevo lahko zadovoljivo reševali z nakupom dodatnih avtobusov. Največ težav jim po njihovem povzročajo Poletni meseci, ko morajo imeti na razpo-lago avtobuse še za razne ekskurzije, izle-te in podobno. Posebno kritično je običaj-
no meseca junija, ko so ob zaključku šolskega leta še šolski izleti.
Pojasnila je odbor sprejel na znanje. Ugotovljeno je bilo, da so nekatere zadeve že urejene ali pa jih rešujejo. Kar zadeva celotno problematiko prevozov in morebitno uvedbo direktnih avtobusov, pa je
Letošnje poletje je za sindikalne delavce praktično brez počitnic. Svet sindikata se je skupaj s svetom ZK sestal dvakrat in obravnaval prizadevanje delovne organizacije za boljše gospodarjenje in povečanje izvoza. Na skupnem sestanku 19. julija 1975 so bili sprejeti naslednji sklepi:
1. Izdelati moramo analizo vsega uvoženega materiala za posamezne TOZD in celotne delovne skupnosti in ugotoviti, kje lahko uporabljamo domači material.
2. Z vso nastalo problematiko gospodarske stabilizacije, povezano z izvozom, se morajo seznaniti delavci prek delovnih skupin do 15. avgusta, na zborih delovnih ljudi pa do konca avgusta. Zasedati morajo delavski sveti TOZD in delovne skupnosti skupnih služb.
3. Razširjen politični aktiv daje vso podporo prizadevanjem vodij prodajnih služb, da se izvoz takoj poveča. Prav tako smatramo, da je prav, da vodje prodajnih služb sami prevzemajo naročila za izvoz, brez predhodnih posvetovanj z drugimi službami, seveda, kadar je to potrebno.
4. Koordinacijski odbor mora tedensko ugotovaljati gibanje izvoza in občasno obveščati o stanju politični aktiv, izdelati program in določiti nosilce nalog.
5. Plane varčevanja v TOZD in delovni skupnosti skupnih služb, ki so že bili napravljeni in sedaj ležijo po predalih, je potrebno ponovno obravnavati na političnih aktivih in sprejeti konkretne naloge, roke
odbor sklenil, da je treba zadolžiti v železarni odgovorno strokovno službo, ki bo primerjala stroške. Ko bodo izračuni na razpolago, bomo problem predložili pristojnemu samoupravnemu organu z namenom, da se na podlagi zbranih podatkov dokončno odloči in opredeli.	-	et
in odgovornosti za slehernega posameznika v delovni skupnosti.
Izvolili smo tudi koordinacijski odbor, ki bo spremljal gospodarjenje, izvoz in načrtoval akcije. Člani odbora so: inž. Sead Karadža — predsednik, Anton Polanc — namestnik, Mirko Creslovnik, inž. Jože Geršak, inž. Milan Dobovišek, inž. Alojz Knez, inž. Ferdo Medi, Marjan Ažman in Janez Žnidar. Namestniki so: inž. Maks Večko, Franc Pudgar, Vida Kovač, Ivan Gostenčnik, inž. Jože Zunec, Peter Vogel, Alojz Ferk, Drago Pečnik in Adi Cigler.
Na 6. seji, 28. julija, smo se s predsedniki osnovnih organizacij sindikata dogovorili o načinu realizacije sprejetih sklepov na skupni seji. Prav tako so razpravljali o krvodajalski akciji, ki je bila na Ravnah in so opozorili, da je bila letos zaradi dopustov nekoliko slabša udeležba kot lani. Podana je bila kratka informacija o možnosti gradnje počitniškega doma na slovenski obali. Ob koncu je bilo ponovno poudarjeno, da ima vsaka osnovna organizacija prisotne štiri delegate na javni tribuni o družbeni prehrani.
Tribuna je bila v torek 12. avgusta ob 17. uri v kavarni Doma železarjev. Zal moramo ugotoviti, da se delovnega sestanka o prehrani na delu ni udeležil noben direktor in predstavniki samouprave, čeravno je bila večina vabljena. Kljub temu je prisostvovalo 89 delegatov in članov sveta sindikata.
V vrsto zbor
Sindikalne vesti
Namen javne tribune je bil, da smo se dokončno dogovorili o načinu, organiziranju in konkretnih nalogah sindikalnih organizacij za čim hitrejšo realizacijo že sprejete politike o družbeni prehrani (zasedanje II. konference v letu 1974).
Delegati so v svojih razpravah in vprašanjih izražali želje in hotenja okolja, ki so ga predstavljali.
Sprejeti sklepi:
1. Zaradi velike frekvence v jedilnici jo je potrebno adaptirati po že izdelanem projektu, pri čemer je potrebno upoštevati prestavitev točilne mize in uvedbo linije za hladni obrok. Nemudoma pa je treba popraviti kanalizacijo, založnik maščob in takoj napeljati toplo vodo v jedilnico.
2. Izgradnjo nove jedilnice za območje TOZD mehanske obdelave je treba čim-prej projektirati. To moramo vnesti v plan investicij za leto 1976, obenem pa pripraviti podatke za splošno in ekonomsko upravičenost organiziranja lastnega obrata družbene prehrane.
3. Oskrbovanje naših delavcev z malico preko Merxa se ni bistveno izboljšalo. Zato moramo še budneje spremljati kvaliteto in kvantiteto obrokov. Sindikalne organizacije, prav posebej izvršni odbori, bodo komisiji za družbeno prehrano pri odboru za splošne zadeve železarne Ravne nudile vso pomoč in podporo pri njenih prizadevanjih.
Letni dopusti, vročina in vrsta drugih vzrokov se v tem času združijo tako, da so letni meseci vedno najslabši. Letošnji julij prav nič ne odstopa od vsakoletnega pravila in to smo že v naprej napovedovali. Doslej so bili letošnji proizvodni rezultati vedno boljši od dosežkov v istih mesecih lanskega leta. Julija se s tem ne moremo povhvaliti, vsaj z blagovno proizvodnjo ne, saj je precej nižja kot v istem mesecu lani. Letos je bila proizvodnja za trg samo januarja malo pod 60.000 ton. Julija je za 9°/o manjša. Proizvodnja jekla je še vedno na ravni letnega načrta, vendar ne dosegamo več poprečja za realizacijo akcijskega programa 800.000 ton jekla. Zaostanek je sicer samo 0,3%, vendar je zaostanek.
Proizvodnja surovega železa se je po pričakovanjih popravila in je doseženih 105 % načrtovane količine. Popravilo visoke peči na Jesenicah se je dobro obneslo in so izvršili 105 % mesečnega načrta. V železarni Štore so zaradi okvare izgubili sicer okoli 280 ton proizvodnje surovega železa, linearni načrt so pa vseeno presegli za 3 %. Prodaja surovega železa je bila tudi 5 % nad načrtovano količino, tako da se zaostanek manjša. Mogoče je slika še boljša, če navedem, da znaša letošnja blagovna proizvodnja skoraj 4.000 ton surovega železa več, kot ga je bilo lani in to je kar lep dosežek železarne Štore, zlasti, če upoštevamo, da je njihova letošnja proizvodnja surovega železa samo 1.390 ton večja, kot je bila do konca meseca julija lani. Čeprav je julijska proizvodnja surovega železa v slovenskih železarnah precej nad načrtovano količino, je še vedno za okoli 4 % manjša kot v lanskem juliju.
Vodja kadrovsko splošnega sektorja mora takoj imenovati team strokovnih delavcev, ki bodo skrbeli in načrtovali prehrano delavcev v železarni. Ugotavljamo, da nekatere že obstoječe službe stojijo ob strani in ne vedo, ali lahko opozarjajo in tudi ukrepajo, če se pojavijo posamezne nepravilnosti.
4. Urediti je potrebno bonski sistem plačevanja toplega in hladnega obroka, pri čemer pa moramo upoštevati redne cene hladnega obroka. Analogno temu sledi, da je potrebno diferencirati vrednost toplega obroka. Stremeti moramo za tem, da bo čim več sodelavcev uživalo topli obrok, kar pa bo v veliki meri odvisno od kvalitete, okusa in količine obroka.
5. Veliko naših sodelavcev dela izmensko delo in ravno ti delavci imajo najslabše malice. Nujno je, da se takoj uredi vse potrebno, da bodo topli obroki tudi popoldne, ponoči in ob praznikih primerni.
Ustrezna služba v železarni mora napraviti podrobno analizo vseh stroškov toplega obroka, preden se bo odobrila višja cena.
Jasno je, da samo z javno tribuno še zdaleč ni rešena družbena prehrana med delovnim časom, ampak je to naš skupni dogovor o nadaljnjih akcijah in obveznost, da bomo v samoupravnih organih sprejeli sklepe, in to take, za katere smo se dogovorili.	tp
železarn v juliju
Proizvodnja jekla je pod linearnim mesečnim načrtom vendar malo boljša, kot je bila pretečeni mesec in bistveno večja, kot je bila lani. V primerjavi s preteklim mesecem je za 2 % večja in v primerjavi z lanskim julijem je bila celo za 5 % večja. Ker pa ni bil dosežen linearni načrt in ker s tako proizvodnjo ne moremo doseči predvidenih 800.000 ton jekla v letošnjem letu, z rezultati ne smemo biti zadovoljni.
Mesečni načrt so izvršili na Jesenicah 100%, na Ravnah 91% in v Štorah 103%. V jeklarni železarne Ravne so imeli julija veliko zastojev zaradi popravil, mnogo je
pripomogel k nizki proizvodnji letni čas in na njega vezana odsotnost z dela.
Blagovna proizvodnja je bila v železarnah in pri predelovalcih nizka. Mesečni načrt je bil izvršen v železarnah z 88 % in pri predelovalcih s 86 %. Nobena delovna organizacija v blagovni proizvodnji ni dosegla mesečni načrt. Najbliže mu je Tovil z 99 %, v železarni Štore so dosegli 96 %, v Žični Celje 94%, vsi drugi pa manj kot 90 % linearnega načrta.
Količinski plan izvoza sta precej presegli Veriga in Žična, vsi drugi so zaostali-Slovenske železarne so dosegle julija 66 % količinskega izvoza in vrednostno 77 %.
Izredno slab proizvodni mesec ni dal niti pri realizaciji pozitivnega rezultata, čeprav je ta sorazmerno dosti boljši, saj je realizacija pri železarnah dosežena z 98 %, pri predelovalcih 94 % in skupno 98 %.
Dobro je to, da smo v prvem polletju nabrali nekaj rezerve, ki nam sedaj zelo prav pride. Letos so dale slovenske železarne v sedmih mesecih tržišču 33.300 ton več, kot v enakem obdobju lani. Železarskih proizvodov je pri tem 30.660 ton, ostalo je delež predelovalcev. Res je pa tudi, da je znašala lani julijska blagovna proizvodnja 746 ton več kot letošnja.
Lani smo julija izvozili 2.340 ton več kot letos, vendar je hvale vredno, da je letošnji julijski izvoz po vrednosti za 0,7 % večji od lanskega, ki je bil količinsko bistveno večji.
Start v akciji za čim boljši prispevek k utrditvi gospodarstva ni bil najboljši. Takih rezultatov ne bi smeli več imeti, če hočemo realizirati z načrtom postavljene cilje akcijskih programov.
V juliju je bila izvršena vrsta popravil na pečeh in v valjarnah. Ponekod so bil* ob letnih remontih celi obrati na kolektivnem letnem dopustu. Čeprav smo že sredi meseca in ker je avgust letni mesec, bi morali posebno paziti, da se rezultati iz julija ne bi ponovili. Po izvršenih general' nih remontih in ob zagotovljenem vložku bi morali biti vsi rezultati v avgustu zopet na ravni poprečja polletja in upajmo, da bo tako.
Milan Marolt, dipl. inž.
Tako potujejo naše stiskalnice v SZ
Proizvodnja slovenskih
I
VI
Železarne Ravne
RAVNE
DELOVNO POLETJE
Običajno z začetkom poletja, ko tok naših družbenopolitičnih aktivnosti ustavi vročina in vse vabljivosti poletnih dni, začnemo s pripravami na težko pričakovani dopust, kjer se vsaj za kratek čas želimo razbremeniti obveznosti dela v delovnih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih in vseh družbenopolitičnih organizacijah. V slednjih je ta doslej ustaljena praksa letos prekinjena, kajti delo se nepretrgoma nadaljuje.
Povod za to je 4. seja IK ZKJ in IO, seja IK ZKS, ki sta sprožili splošno angažiranost vseh naprednih sil v akcijo za uresničevanje zastavljene politike gospodarske stabilizacije, s tem pa so postavili Pred gospodarske in družbenopolitične organizacije vrsto vprašanj, ki se nanašajo na odstopanja od sprejetih ciljev gospodarske politike predvsem na področju zunanje trgovine, prekomerne porabe, naraščanju cen in inflacije, katere po svojih razsežnostih resno ogrožajo uresničitev osnovnih ciljev ekonomske politike sprejete za leto 75. Jasno je torej, da je potrebno hitro in energično ukrepati.
S široko zastavljeno ekonomsko politično akcijo so bili na republiškem in občinskem nivoju pri SZDL organizirani koordinacijski odbori za usmerjanje družbenopolitičnih aktivnosti, ki zagotavljajo uspeh. V Prvi fazi njihovega delovanja pa so seznanili vse delovne ljudi s situacijo, v kateri smo ter jih s tem tudi mobilizirali ob razreševanju problemov, ki pestijo naše gospodarstvo.
Ta splošna družbena angažiranost pa poleg javnih nosilcev akcije (ZK, ZS, SZDL) 2avezuje v veliki meri tudi nas člane ZSMS, ki smo dolžni, da po svojih močeh Prispevamo h gospodarski stabilizaciji s tem, da prispevamo k zaokrenitvi vseh negativnih gospodarskih gibanj povsod, kjer delamo in živimo.
Namen vseh teh angažiranj vseh delovnih ljudi in občanov je v tem, da v sredinah kjer živimo, posebno pa še v združenem delu, rešujemo gospodarske probleme kot dobri samoupravi j alci, da s svojo aktivnostjo prispevamo vse, kar je v naših močeh za boljšo produktivnost svoje sredine ter da se obnašamo do družbenih Sredstev kot dobri gospodarji. Hkrati pa nas ta akcija, ki ne more biti enkratna Puč pa mora potekati in zaživeti s spreminjanjem materialnih razmerij v naši družbi, zavezuje, da kot proizvajalci in °bčani zahtevamo dosledno odgovornost od Vseh tistih, ki tega ne bodo pokazali pri realizaciji zadanih nalog ali pa s svojim delovanjem celo onemogočali dosledno iz-
vajanje samoupravljanja in ekonomskih ciljev ter da bomo v teh primerih tudi energično nastopali in zahtevali morebitne sankcije.
Vsi gospodarski tokovi zadevajo neposredno tudi nas mlade, zato moramo po programu, ki ga je izdelala RK ZSMS do rokov realizirati določene stabilizacijske naloge, ki smo jih sprejeli na območju občine.
Iz sestankov, ki smo jih do sedaj že imeli pri OK ZSM skupaj s predstavniki osnovnih organizacij iz TOZD in drugih, je razvidno, da mladi proizvajalci, na katerih račun pade marsikatera pikra, tega ravno ne zaslužijo, kajti pokazali so precejšnjo mero samokritičnosti, dajali predloge za ureditev slabih razmer. Precej besed je bilo izrečenih na račun vključevanja mladih v delo samoupravnih organov, kjer si mladi včasih zaradi neznanja ali tudi zaradi strahu pred morebitnimi posledicami ne upajo uveljavljati svojega mnenja, ki bi nedvomno marsikdaj pripomoglo k boljšemu reševanju problemov. Opozorili so tudi na to, da se pomembne odločitve prenašajo kot predlogi na zbore delovnih ljudi kot edina možna rešitev, ker odgovorne službe običajno ne nudijo še drugih variant. Izražali so tudi nezadovoljstvo nad delom delavskih kontrol, ki menda marsikdaj kontrolirajo zadeve, ki dejansko niso tako pomembne, medtem
ko stvari, ki so z gospodarskega vidika pomembne za OZD največkrat spregledajo, čeprav imajo možnost sprožiti kontrolo tudi na tistih področjih, ki so jim strokovno nedosegljiva. Ugotovljeno je bilo, da organi samoupravljanja oziroma delegati v teh organih v večini primerov ne delajo po delegatskih načelih in še kar naprej zastopajo svoje mnenje, ne pa mnenje delegirajoče baze.
Kritika se je nanašala tudi na nelojalne odnose med TOZD, ki medsebojno menjavajo izdelke; saj niso redki primeri, ko proda en TOZD drugemu v isti delovni organizaciji kakovostno nustrezne materiale, ki jih morajo v končni fazi obdelave vreči med izmeček.
Mladi se tudi vprašujemo, kdaj bo konec nevzdržnih medsebojnih odnosov, ki v podjetjih in TOZD nesporno vplivajo na produktivnost dela. Kdaj bomo v naših delovnih organizacijah sposobni izdelati pravilnike o nagrajevanju, ki bodo stimulirali delovne ljudi vseh stopenj izobrazbe k čimvečjim delovnim uspehom, ne pa samo k čimdaljšemu prebitemu času na delovnih mestih?
Za konec želim, da mladi še konkretneje obdelajo te in vse druge probleme, ki se pojavljajo v našem življenju in delu ter da z upravičenimi kritikami in konkretnimi predlogi pomagamo k boljšemu izgrajevanju samoupravnih socialističnih odnosov, katerih temelj morajo biti čvrsti ekonomski odnosi.
Stojan Gerdej
Lojze Krevh, Jutro
(Ne)delo osnovnih organizacij ZSMS
Tolikokrat sem se te dni vprašal, kje so vzroki za nedelavnost mladine, pa naj bo to v konferenci mladih v krajevni skupnosti ali pa mladih iz konference v šolstvu. Povsod, kjer nimamo direktnega nadzorstva nad delom mladine, se je dejavnost popolnoma ustavila ali pa životari ob dveh treh ljudeh, ki predstavljajo osnovno organizacijo samo na papirju. Vzrokov za tako res zaskrbljujoče stanje je precej, le da se v tej ali oni OO ubadajo z različnimi problemi, ki pa ob koncu vendarle izzvenijo v nek skupek, ki bi ga kazalo podrobneje proučiti in jih počasi odpravljati, če želimo, da se bo dejavnost mladine dvignila, namesto da pada, kot je slučaj te dni.
Vse prevečkrat se nam je že dogajalo in morda se še bo, da neka osnovna organizacija čudovito dela, dokler imamo tam človeka, ki s svojim delom in sposobnostjo vodenja vleče za seboj vse. Kakor hitro pa ta gonilna sila iz kakršnega koli vzroka osnovno organizacijo zapusti, nastane vrzel, ki je ni mogoče zapolniti niti z desetimi drugimi; pač zato, ker nihče med njimi ne bo imel volje ne interesa, da bi začeto delo nadaljeval, če pa ga že kdo nadaljuje, ga potem trenuten neuspeh tako prizadene, da opusti vso dejavnost. Dober primer tega, kar sem navedel, je osnovna organizacija Kotlje. Vsi, ki bolje poznajo dejavnost mladine v Kotljah, vedo, da je njihova osnovna organizacija še pred nedavnim prekašala mnogo drugih predvsem po resnosti in zavzetosti njenih članov. Z zamenjavo ljudi, kar pa je normalen po-
jav, je njihova organizacija danes popolnoma zamrla. Novo vodstvo ni bilo kos nalogam, ki so se nenadoma znašle pred njimi, ni bilo človeka, ki bi znal poprijeti na pravem koncu. Stanje pa ni zaskrbljujoče samo v Kotljah, tudi v Reki se dogaja podobno. Tam je bila dejavnost mladine vseskozi, ko so gradili dom, na zadovoljivem nivoju. Zdaj pa, ko dom stoji, opažamo, da je dejavnost močno padla in to prav v času, ko bi morala strmo porasti, saj so dani skoraj vsi pogoji za uspešno delo. Graditev doma jih je res v mnogočem tako motivirala, da so delovali samo za ta cilj, ki je zdaj že lep čas dosežen.
Rad bi opomnil mladinke in mladince osnovne organizacije Reka, da so slabo poslušali govor takratne predsednice Marije Lorenci, ki ga je imela ob otvoritvi doma, saj si drugače ne morem razlagati trenutnega stanja, ki vlada pri njihovem delu. Vem, da so vsi ponosni na dom, toda potruditi se bomo morali, da bodo opravičili zaupanje več generacij, ki jim gotovo ni vseeno, kakšnemu namenu bo dom služil.
Še bi lahko našteval osnovne organizacije, kakor so Prevalje, Črna pa Lokovica, kjer delo mladine upada. Da pa stanja ne bi gledali samo s tega zornega kota, je prav, da spoznamo tudi nekaj osnovnih organizacij, ki svoje programe realizirajo bolj uspešno. Ena teh je nedvomno leška, tu je po nekajletnem zatišju leta 1973 začel delovati aktiv, ki se je po začetnih težavah razrasel v solidno osnovno organi-
zacijo. Dejavnost mladine je toliko bolj vredna, če se zavedamo, da delajo v kraju, ki je politično skoraj mrtev. Tako si iz vseh težav pomagajo sami, prav ta osamljenost pa jim daje voljo, s katero drugim dokazujejo, da tudi sami lahko nekaj store.
Tudi koordinacijski svet ZSMS železarne Ravne si letos zelo prizadeva, da bi dejavnost mladine zaživela v največji možni meri.
Ob tem pisanju ne morem mimo stvari, ki me preganja že ves čas mimo našega odnosa do dela in nalog, ki so zapisane v programih. Ali se je že kdaj kdo med nami vprašal, zakaj imamo tako slabo razvit čut dolžnosti, predvsem do stvari, ki niso direktno vezane na naše osebno življenje, so pa toliko bolj pomembne za družbo. Takih vprašanj je še mnogo, a rezultat vseh bi bil naslednji: bolj pozorni bomo morali biti pri vzgoji kadrov in ne bo nam smelo biti žal denarja za usposabljanje mladih za delo v mladinskih organizacijah. Jasno nam mora biti, da le pravilno usposobljeni ljudje lahko koristijo in pripomorejo k boljšemu delu v ZSMS.
To nedelo, ki se sedaj zrcali iz mnogih mladinskih organizacij, bi nas moralo prepričati, kako pomembne so vse vrste oblik izobraževanja za nadaljnje delo. Če bomo to upoštevali, bomo tudi lahko dosegali uspehe, sicer bomo več ali manj životarili to pa vsekakor ni naš cilj.
Rudi Mlinar
Počastili smo praznik
Občinska konferenca ZSMS Ravne je dan pred praznikom vstaje organizirala pohod po poteh partizanske Uršlje. Namen pohoda je bil, da mladi spoznamo zgodovino lastnega kraja in okolice med NOB in na ta način tudi bolj cenimo pridobitve, ki nam jih je le-ta dala.
Pohoda so se udeležili poleg predstavnikov osnovnih organizacij ZSMS Ravne tudi vojaki iz bližnjih karavl ter predstavnik ZB tov. Karel Aberšek, ki je te iste poti prehodil velikokrat že kot partizan. Prav on ima zasluge, da smo se podrobno seznanili z bojem koroških partizanov na pobočjih Uršlje gore.
Pot nas je vodila z Raven proti Kotljam mimo Rimskega vrelca do Poštarskega doma, kjer smo tudi prenočili. Naslednji dan smo pot nadaljevali po transverzali vezistov mimo Naravskih ledin proti Lešam, vmes pa smo si ogledali seveda kraje, ki so povezani z dogodki iz NOB. Na Leše smo prispeli natančno 22. julija in sodelovali na osrednji občinski proslavi, ki sta jo organizirala krajevna organizacija ZB in osnovna organizacija ZSMS Leše in je to še en dokaz, kako uspešno je lahko sodelovanje med borci in mladino. Za nas, ki smo se udeležili pohoda, pa sem prepričan, da smo s svojim pohodom na najbolj mogoč način prispevali, da bo praznovanje še marsikateremu med nami ostalo dolgo v lepem spominu.
Take in podobne akcije nedvomno koristijo vsem mladim in jih je potrebno podpreti. Zal premnogi tega danes še ne jemljejo dovolj resno, kar je razvidno že iz udeležbe pohoda. Prepričan pa sem, da je vseh 32 udeležencev zadovoljno zapuščalo Leše. Mnogi so tudi videli prvič kraje, o katerih so prej samo slišali. Navezali pa smo še tesnejše stike z vojaki.
Graničarji —
15. avgusta praznujejo čuvarji naših meja svoj praznik. Mladi iz železarne smo obiskali svoje prijatelje na karavli Sonjak. Resnično jih lahko imenujem prijatelje, kajti številna srečanja ob praznikih so nas združila. Ustvarili smo tako sodelovanje, kakršno mora biti med JLA in vsem prebivalstvom. To nam je pokazala NOB in tega se danes vsi zavedamo.
V soboto smo se zbrali na ravenski avtobusni postaji in kljub dežju se nas je 25 odpeljalo do Poljane. Od tam smo odhiteli proti karavli, ne toliko zaradi črnih oblakov in debelih kapelj, pač pa iz želje, da čimprej srečamo svoje prijatelje. Po prisrčnih stiskih rok, in ko smo jim najlepše zaželeli, smo izvedli kratek kulturni program. Izročili smo jim tudi spominska da-
Ob koncu velja pohvaliti vse udeležence, ki so s svojim primernim obnašanjem v mnogočem prispevali k uspehu celotnega pohoda. Posebno se zahvalimo tov. Karlu Aberšku, ki nam je doživeto razlagal dogodke bojev na naših gorah. Dokler bomo imeli takšne ljudi, se nam mladim m treba bati, da bi pozabili na dogodke iz NOB.
Pohod je v celoti dosegel svoje namen in nas prepričal, da si podobnih akcij želim0 še več.	Rudi	Mlinar
naši prijatelji
rila, potem pa pričeli s športnimi tekmo' vanji. Po teh naporih nam je dobro teknil pasulj, s katerim so postregli vojaki, ob pivu pa je stekel sproščen pogovor.
Vsi smo se strinjali, da bomo naša srečanja pripravili še pogosteje, vabili jih bomo na seminarje, kresovanja, pohode itn-Ob slovesu smo si bili vsi v svesti, da so bile preživete ure prijetne pa tudi to, da so se poglobila osebna prijateljstva, da utrjuje bratstvo in enotnost naših narodov-
Bojan Kranj0
Medalja je nagrada za rešitev ali uničenje človeškega življenja.
Neznan
Prosti
Vse doslej je prevladovala vzgojna misel, da s tem, ko mladega človeka usposobimo za vključitev v družbo in proizvodnjo, dosežemo, kar smo hoteli. Hkrati se moramo sprijazniti z dejstvom, da se starejšemu rodu nikoli ni prav posrečilo, da bi mladino oblikovali v svojo zrcalno podobo. Mladina je vselej skušala svobodneje dihati, boljše preobražati svet in se ni kar lahkotno sprijaznila s protislovji, ki jih njeni predniki niso zmogli odpravljati.
Predvsem prevladuje mišljenje med starejšimi, da je najpomembnejša naloga vzgoje predvsem to, kako mladega človeka usposobimo za delo. Delo samo pa je lahko tudi proti človekovi naravi, saj zahteva napore in je lahko v veliki meri enolično, težko in moreče, če ne zajema človekove ustvarjalnosti. Delo zahteva celega Človeka, njegove telesne in duševne moči, hkrati pa človeka odbija, ko skladno z zakonitostmi skuša vztrajno ohranjati svoje moči, se izogibati naporom, zlasti v trenutkih, ko naporov ne zmore ustrezno osmisliti. Največ energije črpa človek iz samega sebe, ko z razumno in čustveno podprto opredelitvijo izlušči smiselni cilj in ga vgradi v svoje prepričanje. To pa je vir Ustvarjalne volje, ki se krepi z doživljanjem uspešnosti.
Posamezniki in različne skupnosti so se v posameznih zgodovinskih obdobjih in razmerah znašli v položaju, ko so morali delati pod zunanjimi pritiski bodisi v goli bitki za vsakdanji kruh, bodisi po volji Močnejšega, ki je imel na voljo prisilna sredstva. Delo je bilo tako človeku tuje ravnanje in ga je spreminjalo v govoreče °rodje, hkrati pa delilo ljudi na tiste, ki so smeli misliti in na tiste, ki so smeli na-Penjati le mišice. Človekov položaj do dela Je torej bil usodno odvisen od njegove družbene slojevne pripadnosti, pa naj je bil usposobljen za vihtenje meča ali krampa, za upravljalca ali proizvajalca. Od tega Pa je bilo odvisno tudi življenje človeka v prostem času, prosti čas pa so imeli posamezniki ali skupine različno na voljo.
Človekov življenjski ritem teče naravno lz aktivnosti v počivanje in narobe, s če-Mer so se morali že davno tudi upravljalci Proizvodnje sprijazniti.
Čas, izražen predvsem v gibanju, so de-hli med obveznosti in svobodnost. Človek Se v prostem času dosti laže giblje, če gibanje sproža samozavestno in z veseljem. V tem je bistvo prostega časa, ki se ne ka-2e samo v dejstvu, da ni gibanje v njem Vsiljeno naravnano od zunaj, temveč prav Uarobe, da je naravnano iz osebnostne notranjosti, ko človeka izpolnjuje in ga spodbuja k ustvarjalnosti. Razumljivo je, da tako sproščeno naravo dejavnosti lahko do-®ega človek v skupnosti, kjer deluje kot Človek enak med enakimi. Res pa je, da je Prosti čas človekova potreba, ki je ne mo-remo zadovoljiti preprosto kar s počitkom, temveč z najustreznejšo človekovo dejavnostjo. Brezdelje, popolna odsotnost de-Javnosti v budnem stanju, človeka osiromaši, navdaja s praznino in naveličanostjo, Povzroča neugodno brezciljno napetost, ^olja pomisliti, da se nemara prav ob spo-zUavanju najrazličnejših odtenkov možnih razmerij med delom, prostim časom in
čas
brezdeljem začenjajo središčna vzgojna vprašanja ob razvoju mlade osebnosti.
Izkušnje kažejo, da ima prosti čas zelo pomembno vlogo pri vraščanju mladega človeka v okolje in širši svet, posebej še tedaj, ko osebnost zahteva samostojnost in razgibano ravnotežje. Med prvimi je prav Marx opozoril, kako se v prostem času lahko odmikajo človeške kakovosti prek človeškega oblikovanja, duševnega razvoja in sproščene igre njegovih sil.
Torej prosti čas ni več namenjen predvsem počitku, je dejavni del človeškega življenja.
Pojav industrijske in potrošniške družbe je človekov delovni dan razdelil na tri obdobja: počitek, delo in prosti čas.
Prosti čas se torej vse bolj pojavlja kot pereče vprašanje razvitejše industrijske dobe, ki jo nekateri sodobni družboslovci imenujejo družbo prostega časa.
S potrošniško družbo pa se hkrati razvija tudi protislovje, prosti čas je moč tudi zlorabiti za zmanjševanje človekove ustvarjalnosti in samovzgoje. Popolnoma točno vemo, da je človekovo ustvarjalnost moč zavreti, zmanjšati ali ustaviti; manj pa vemo, kako jo lahko pospešimo. Zagotovo pa je to odvisno v veliki meri od okoliščin in medčloveških odnosov, v katerih živi mladi človek.
Prihajamo torej v prehodni razvojni čas, ko je od človeka in njegove vzgoje v največji meri odvisno, ali se bo zavedal tako nevarnosti kakor možnosti prostega časa, pri čemer pa se v zavestno samoupravno socialistično usmerjeni družbi nikakor ne
moremo izogniti odgovornosti, ki jo ima za mladi rod, da mu pomaga v zdravem razvoju.
Bistvo prostega časa je doživeta prostost, ko posameznik izpolnjuje in izoblikuje prosti čas po svojih željah. Jože Pačnik
DOPUST IN MLADI
Cas dopustov je pri kraju, zdaj se le še spominjamo, kako smo ga vsak na svojem koncu preživeli. Razmestili smo se po vsej jadranski obali, tam kjer smo pač našli prostor. Res je, da vsi v našem počitniškem domu v Portorožu ne moremo dobiti prostora za letovanje, predvsem pa ne mladi. Zato gremo vsak po svoje in seveda moramo seči globlje v žep. Še sreča, da v našem počitniškem domu lahko dobimo hrano, toda nočnino moramo iskati pri zasebnikih, ki jo znajo zaračunati. V Portorožu stane soba za eno noč 40 do 80 din. To pa je za nas mlade kar precejšnja vsota. Portorož je tudi sicer najdražje turistično središče na naši slovenski obali. Ce se zvečer odpraviš na ples, moraš imeti kar precej težko denarnico, ko pa se vračaš domov je na žalost neprijetno lahka, saj moraš v navadni restavraciji, kjer je ples, odšteti za dve cocacoli in eno pivo kar 48 dinarčkov. Za nas je Portorož vsekakor predrag.
Morali bi začeti misliti na to, da tudi mladi želimo letovati enako kot vsi drugi zaposleni. Zadnji čas je, da si železarna zgradi nov lasten dom, v katerem bi imeli prostor tudi mladi. Želimo, da bi železarna imela v najkrajšem možnem času svoj novi dom, kajti s tem bi rešili marsikak problem.	Toni Pisar
Lojze Krevh, . Njegov prijatelj
VLAK
Stojim na peronu železniške postaje in pogledujem na uro z leno premikajočimi se kazalci. Ob desetih pripelje vlak. No, sedaj pa manjka le še nekaj minut! Vsenaokrog je polno ljudi, starih, mladih deklet in fantov, vojakov. Kljub pozni uri je na peronu precej majhnih otrok, ki se utrujeno stiskajo k materam.
Hrupno postaja. Nekje na koncu na videz neskončnega perona se zasliši glasno vzklikanje, nato petje, ki je podobno rjovečemu tuljenju. Hladno mi je. Kar naprej pogledujem na veliko uro, vlak zamuja že dobrih deset minut, zato potihem preklinjam naše železnice in njihovo točnost. Povrhu pa sem še sama med tolikšno množico neznanih obrazov. Počutim se grozno. Najraje bi zajokala, če bi to pomagalo in mi priklicalo vsaj en znan obraz. Sele sedaj zagledam nedaleč stran na tleh mladega fanta čudno opravljenega. Žveči gumo, se tu in tam zlobno nasmehne ob preveč radovednem pogledu mimoidočih, ljudi ogovarja v živem beograjskem žargonu, ki pa je vse prej kot lep. Vseeno pa mu zavidam, ko vidim, kako brezskrbno jemlje življenje. Kar kmalu se okoli njega nabere skupina podobno oblečenih fantalinov. Glasno se smejejo in prerekajo. Podzavestno se nasmehnem in eden izmed njih to opazi, sune soseda in že vsi zijajo vame. Samo čakam, kdaj se me bodo lotili, tedaj se od daleč zasliši sopihanje vlaka in nato še zamolkel pisk lokomotive. Rešena sem. Poslednjič se ozrem po nabito polnem peronu, ki je le nekakšen mozaik, sestavljen iz množice ljudi. Vsi so nestrpni. Ob vsesplošnem prerivanju mi nekako le uspe vstopiti v prvi vagon. Popolnoma je zaseden in že romam s svojo težko potovalko proti drugemu, tretjemu in ne vem kolikem vagonu. Vse zaman. Kupeji so nabiti do zadnjega kotička. Mešajo se vsemogoči jeziki, psovke, povsod vprašujoči pogledi, odkima-vanja.
Vso pot do doma bom preživela na hodniku in to čisto sama, si govorim s solzami v očeh. Usedem se na potovalko in se pogreznem v neko otopelost. Vzdrami me sprevodnikov glas. Pokažem karto, trenutek dolgo me ogleduje, potem pa mi s kretnjo roke pokaže, naj mu sledim. Sledim mu nebogljeno, kakor šolarka, ki jo vodi pot do učitelja. S težavo se prebijava po prepolnih hodnikih. V gneči mi nekdo skuša iztrgati torbo iz rok. Zakričim in neznanec popusti ob spremljavi glasne psovke. Loteva se me slabost, a si dopovedujem, da moram vzdržati. Končno! Po celi večnosti prispeva do vagona na koncu kompozicije. Pokaže mi kupe. Zahvalim se mu s tihim: »Hvala, zelo ste dobri;« saj mi kaj drugega ne pride na misel.
»Slovenka ste?« spregovori. Prikimam. Nasmehne se in doda, naj vrata kupeja zaklenem, da bom le tako imela mir. Potovalko položim pod sedež, sama pa se zleknem v udobno mehkem sedežu. Nisem se še dodobra predala prijetnosti, ko se zaslišijo na hodniku koraki in glasno pogovarjanje v tujem jeziku. Sledi smeh, nato pa trkanje. Otrpnem. Naj odprem? Nekam podzavestno odklenem kupe. Vame se zagleda dvoje modrih oči, hip zatem pa še rjava kuštrava glava. »Please, is the any-
thing else free?« se zasliši. Torej sta tujca! Sedaj pa na dan s svojo skromno angleščino, naučeno iz vadnic! »Yes, its free.« Vstopila sta otovorjena s spalno vrečo in drugo kramo. Pozdravimo se z nasmehi. Sedem čisto k oknu, čeprav je kupe prazen. Radovedno se opazujemo. Čisto tiho smo. Trapasto! Zagledam se skozi okno in mislim nanju.
Ja, približno enako velika sta, le svetlolasi je znatno vitkejši. Oni drugi je atletske postave z rjavimi očmi. Oguljene svetlo modre kavbojke z zakrpanimi koleni in malomarnimi zavihki precej bodejo v oči. Na nogah ima nekaj čudno navitih usnjenih jermenov. Srečava se s pogledi. Naglo pogledam v hitečo pokrajino. Svetlolasi je tipičen severnjak. Zelo mikavni so njegovi redki brki nad zgornjo ustnico. Kasneje v pogovoru zvem, da je res pravi Anglež.
»May, I ask you a question? Where you voyage, girl?« končno spregovori eden, ne vem, kateri. Skomignem z rameni, češ, da ne razumem dobro. You not speak English? Odkimam in rečem, da zelo malo. Potem se nekako le sporazumemo in zvem, da je temnolasi Dave, oni drugi pa Peter. Študirata na isti fakulteti in ker sta tudi sicer zelo dobra prijatelja, sta se odločila za skupno potepanje po evropskih državah. Sedaj sta namenjena na naš Jadran, ki sta ga imenovala biser Evrope. Lep kompliment za naš turizem! Precej smo govorili z rokami, saj je ta jezik razumljiv vsem ljudem sveta.
Kar žal mi je, da se peljeta samo do Zagreba. Sedenje mi naenkrat postane mučno, zato zapustim kupe in malo postopam po hodniku. Nič me ni strah. Ko se vračam, srečam Deva. Peter sloni na vratih in me gleda. Čisto blizu sem mu, ko šaljivo razproste roke in me zadrži. Začudeno se zazrem v te tuje in lepe oči, da nenadoma ne morem pogleda odmakniti. Tiho sva. Dotakne se mojih las, lic. Najine ustnice se zlepijo, kot bi se poznale že sto let. Po vsem telesu se mi razliva prijeten drget. Za trenutek me izpusti in tiho zašepeta: »My dear, I love you saw much!« Oh, Peter, tudi jaz te imam rada! Nikoli nisem verjela v ljubezen na prvi pogled, sedaj sem se prepričala, da je tudi to mogoče. O, ko bi me razumel! Spet me objame.
»Bi se mularija lahko umaknila in se šla ljubezen v kupeju, saj človek še mimo ne more,« zaslišim tik poleg sebe. Priletna ženska me prebada z očmi in ko se že oddaljuje, še doda: »Sram te bodi!« Kaj ti nisi nikoli nikogar ljubila? No, če nisi, pa zdaj vidiš, kako je, sem zlobna v mislih. Peter me vpraša, kaj je hotela, a odkimam, da ni nič, vseeno pa me je spravila v slabo voljo. Odideva v kupe, ljubiva se in ljubiva do onemoglosti. Čez dolgo časa vstopi Dave in naznani, da se bližamo Zagrebu. Na hitro pospravita stvari in se poslovita. Peter me še enkrat poljubi in pohiti za prijateljem na peron. Ko se ozre, hrabro zadržujem solze. For leave. Not say good-bye! Peter se vse bolj izgublja v megli mojih solz. Morala ga bom pozabiti. Oba bova pozabila mladostno nepremišljenost, oba se bova ponovno vživela vsak v svoje okolje. Čas je tekel, prejela sem nekaj pisem od Petra, pa še ta so bila precej neosebna. »Ne ljubi me!« je bila
IZREKI
Kdor iskreno in strastno ljubi Domovi' no, Resnico in Svobodo, je svoboden in neustrašen kot bog, a preziran in lačen kot pes.	Kočič
Edino resno organizacijsko načelo Z3 funkcionarje v našem gibanju mora bit1 najstrožja konspiracija, najstrožja izbira članov, šolanje poklicnih revolucionarjev-Kakor hitro imamo te pogoje, je zagotoV' namreč: popolno tovariško zaupanje med revolucionarji.	Lenin
»Mladi fužinar« izhaja kot občasna prilog3 »Informativnega fužinarja«.
Ureja ga uredniški odbor: Rudi Mlinar, N3? da Ortan, Robert Robnik in Zlatka Strgar, ki je odgovorna tudi za vsebino.
moja ugotovitev, treba ga bo stlačiti v naj' temnejši kot spomina. Res sem že skoraj docela pozabila nanj, pa je prišel telegram — Pridem kmalu — Ljubim te — Peter-
Najprej sem bila vsa iz sebe od vznemir-jenja, potem pa se mi je zazdelo, da to vendarle ne more biti res, da se je moral kdo le neokusno pošaliti. Pozabila sem tudi na to.
Nekega večera sem se ravno odpravljala v posteljo, ko zvonec razpara somrak v moji sobi. Pohitim k vratom. Ne morem verjeti! Na pragu stoji Peter, Peter in njegove oči. Sploh ne morem spregovoriti-»Prišel sem, kot sem ti sporočil. Lahko vstopim?« reče nekam v zadregi. »Končal sem s študijem in sedaj sem tu, v Jugoslaviji. Pri tebi sem, My dear! Nisem mogel brez tebe. Mislil sem, da je bilo tisto le bežna avantura, a sem se krepko uštel-Bolj, ko sem premišljeval, bolj sem bil prepričan, da moram čimprej k tebi, da te ne zamudim. Sem prepozen?« Neizmerno srečna sem, ko mu nemo ovijem roke okoli vratu.	Mirza
Visoko nad cesto
S sej samoupravnih organov železarne
Čeprav je v mesecih juliju in avgustu največ zaposlenih na rednem letnem dopustu, je delo naših samoupravnih organov, čeprav v nekoliko okrnjeni obliki, moralo potekati normalno. Tako so v teh mesecih bile redne seje delavskega sveta podjetja in tudi odbora za gospodarjenje in odbora za splošne zadeve.
Delavski svet podjetja je na svoji zadnji seji razpravljal o predlaganem načrtu naložb v osnovna sredstva v letošnjem letu, obravnaval je nekatere spremembe na osnovnih sredstvih na področju družbenega standarda, imenoval je delavca za vodilno delovno mesto; poročali so o problematiki varstva pri delu in informacijah o nekaterih spremembah, ki so nastale pri samoupravnem sporazumevanju na področju skupnosti za nafto in Plin v SR Sloveniji.
Za načrt naložb v osnovna sredstva v letošnjem letu je bilo rečeno, da predlog posredujejo v razpravo in potrditev sorazmerno Pozno. Vzrok zakasnitev je dejstvo, da prej ni bilo možno zbrati dovolj sredstev in virov za pokritje predvidenih naložb. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev letos niso predvidene nobene nove naložbe, predvidena in zagotovljena so samo za dokončanje že načetih oziroma njihovo nadaljevanje. Za uresničitev tako zasnovanega načrta bo treba združiti vse razpoložljive vire TOZD, vključiti v sredstva znesek, ki ga bomo pridobili da račun povišanja amortizacije in dodatno Preskrbeti vsaj 20 milijonov din bančnih kreditov. V viru sredstev jih je že nekaj na račun naslednjega leta, kar nam seveda znesek že angažiranih sredstev za naslednje leto še Povečuje. Za v programu predvideni obseg naložb in del se predvideva 317 milijonov din virov in za isti znesek tudi izdatkov. Pri virih so upoštevana naša lastna sredstva, banč-di in komercialni krediti ter krediti poslovnih Partnerjev. Pri porabi pa so upoštevane ob-yoznosti iz naslova anuitet, nadomestitve, večja nadomestitve, investicije in drugi izdatki, ^o načrtu se bo predvideni obseg naložb in Sfedstev koristil za potrebe TOZD I v znesku 174 milijonov din, za TOZD II v znesku 82 dhlijonov din, za TOZD TRO 3 milijone din 'd za delovno skupnost skupnih služb v znesku 55 milijonov din. Od predvidenih potreb m uporabljali: za gradbena dela 85 milijonov 'hn, za nabavo domače opreme 37 milijonov hin in za uvozno opremo 72 milijonov din ter 2a carino in druge potrebe preostali znesek sredstev. Predlog načrta je izdelan tako, da depokritih investicij letos nimamo.
Predlagani načrt naložb so obravnavali tudi da vseh delavskih svetih TOZD in so se z djim strinjali. Potem ko so v razpravi posredovali še nekatera dodatna pojasnila, je delavski svet predloženi načrt naložb potrdil.
O problematiki varstva pri delu smo v naših sredstvih informiranja že večkrat precej dapisali. Redno mesečno pa se objavljajo tudi dodatki o pogostnosti in vzrokih nesreč. Poročilo, ki so ga posredovali delavskemu svetu, se je zato omejilo le na nekatere osnovne podatke in kazalce. Lani je bilo registrirano skupno 335 nezgod, od tega se je pripetilo 297 dezgod pri delu v železarni, 38 pa na poti na delo ali z dela. Zaradi nezgod smo lani izgubili 8121 delovnih dni. Na račun izostankov z dela iz naslova osebnih dohodkov, ki bremenijo železarno do 30 dni bolovanja, smo lani Splačali 2,880.202,21 din. Osebnih zaščitnih Sredstev smo lani porabili za 3,993.788,30 din, 2a razne higienske pijače in močnejšo prehrano pa 3,463.686,15 din. Stroški celotne preventivne varstvene dejavnosti so lani znašali 19>827.950,50 din. Na podlagi poročila in raz-Prave so bile izoblikovane nekatere naloge in dkrepi, ki jih bo potrebno na področju izpopolnitve varstva pri delu opraviti v železarni.
naloge naj bi bile predvsem naslednje:
. — urejanje varstva pri delu je vnaprej posebno uskladiti z določili novega zakona o varstvu pri delu;
— za vse na novo sprejete delavce in tudi delavce, ki se pozneje razporedijo na druga delovna mesta, je treba določiti čas uvajanja
na delo in zagotoviti, da se na delovnem mestu, na katerega so razporejeni, seznanijo z delovnimi razmerami, nevarnostjo pri delu in predpisanimi varnostnimi ukrepi;
— za delavce, ki delajo na delovnih mestih s povečano nevarnostjo za življenje in zdravje, je treba občasno izvesti periodične preizkuse znanja in ugotoviti, če so usposobljeni za varno opravljanje dela;
— za delavce, ki so zaposleni na delovnih mestih z večjo nevarnostjo poškodb in zdravstvenih okvar, je treba organizirati posebne periodične zdravstvene in psihofizične preglede, da se ugotovi, če delavci izpolnjujejo pogoje za svoje delo;
— za delavce, ki vodijo in nadzorujejo delo, je treba izvesti tečaj o varstvu pri delu in preizkus njihovega znanja ter ugotoviti, če so usposobljeni za vodenje in nadzor dela;
— za večjo osebno varnost in zmanjšanje poškodb pri delu je treba v skladu s pravilnikom o osebnih zaščitnih sredstvih skrbeti za njihovo dosledno uporabo, stalnost kvalitete in boljšo funkcionalnost;
— skladno s predpisi o varstvu pri delu je treba izvajati redne preglede in preizkuse delovnih priprav in naprav, delovnih prostorov in delovišč v vseh obratih in oddelkih železarne ter skrbeti za odpravo morebitnih pomanjkljivosti in nepravilnosti;
— z že načetim sistemom urejanja in ocenjevanja ekoloških in fizioloških obremenitev delavcev je treba nadaljevati z namenom, da se čim bolj natančno ugotovijo in odkrijejo vse obremenitve in škodljivosti pri delu.
Zaradi varstva okolja in zmanjšanja onesnaženja zraka smo v železarni leta 1973 pričeli z gradnjo in ureditvijo toplovodnega omrežja za ogrevanje stanovanj in družbenih objektov na območju Raven na Koroškem. Tako upravljanje kot vzdrževanje toplovodnega omrežja pa sodi v delokrog komunalnega sklada, investicija za gradnjo toplovodnega omrežja še ni v celoti zaključena. Razen del, ki jih je še treba opraviti, moramo nabaviti še nekatere aparature iz uvoza, katerih uvoznik naj bi tudi v bodoče bila železarna. Strokovne službe železarne so zato posredovale predlog, da bi se brez povračila proti-
vrednosti prenesla vrednost že zgrajenega toplovodnega omrežja, pozneje bi se prenesle brezplačno tudi vrednosti investicije, ki bodo nastale na omrežju do njegove dovršitve. Komunalni sklad pa bi se moral s posebno pogodbo kot prevzemni organ omrežja zavezati, da bo vnaprej skrbel za redno upravljanje in vzdrževanje omrežja.
O predlogu je bilo vsaj v začetnem obdobju v železarni več različnih mnenj, bile pa so tudi posamezne kritične pripombe. Po dodatnih pojasnilih, ki so jih posredovali na skupni seji delavskih svetov TOZD, so po širši razpravi izoblikovali stališče in sklep, da se sedanja vrednost že zgrajenega toplovodnega omrežja lahko brez povračila protivrednosti prenese na komunalni sklad, prenese pa tudi vrednost investicij, ki bodo do njegove dograditve še nastale na omrežju.
Za odobritev najemne pogodbe za dom telesne kulture med železarno in športnim društvom Fužinar je bilo povedano, da imamo dom telesne kulture z vsemi pripadajočimi objekti vknjižen v osnovnih sredstvih železarne. Vsi objekti so namenjeni športni in rekreativni dejavnosti tako zaposlenih v železarni kakor tudi drugih krajanov, predvsem pa mladini. DTK je že do sedaj po dogovoru popravljalo športno društvo Fužinar. Sedanje stanje in medsebojne obveznosti naj se v bodoče uredijo s posebno pogodbo. S pogodbo Fužinar prevzame obveznosti, da bo z najetimi objekti vestno gospodaril, da bo tekoče opravljal potrebna vzdrževanja in omogočal vsem zainteresiranim, da se bodo objekti koristili v skladu z interesi zaposlenih v železarni kakor tudi širše družbene skupnosti. Ker gre dejansko samo za ureditev že delno sedaj ugotovljenega stanja, je delavski svet na podlagi soglasja samoupravnih organov TOZD sklenitev pogodbe odobril.
Delavski svet je na prejšnji seji sprejel sklep o razpisu vodilnega delovnega mesta direktorja kadrovsko-splošnega sektorja železarne in imenoval komisijo, ki je morala opraviti razpis delovnega mesta in na podlagi zbranih prijav za delavski svet pripraviti predlog delavca, ki naj bi ga imenovali na razpisano delovno mesto. Iz poročila razpisne komisije je bilo razvidno, da je bil razpis objavljen v dnevniku Delo, 27. maja 1975, in da je bilo delovno mesto prosto zaradi reelekcije. Rok za prijave kandidatov je potekel 11. junija letos. V razpisnem roku je komisija dobila samo eno prijavo, in sicer Adija Ciglerja, dipl. iur., dosedanjega direktorja tega
Staro se umika novemu
sektorja. Komisija je na podlagi prijave in ustreznih določb statuta ugotovila, da prijavljeni kandidat izpolnjuje razpisne pogoje in da je prijavi priložil tudi program smotrov in nalog, za katere se bo zavzemal, če bo ponovno imenovan v naslednji štiriletni mandatni dobi. Komisija je zato predlagala delavskemu svetu, da na razpisano delovno mesto ponovno imenuje prijavljenega kandidata. Na podlagi utemeljitve in predloga komisije je nato delavski svet s tajnim glasovanjem odločil, da se na delovno mesto direktorja kadrovsko-splošnega sektorja za naslednjo mandatno dobo štirih let ponovno imenuje dosedanji direktor tega sektorja tov. Adi Cigler, dipl. iur. Za predlog komisije so glasovali vsi na seji prisotni člani delavskega sveta.
Po odobritvi delavskega sveta podjetja je zbor vlagateljev pri Ljubljanski banki naši železarni za nakup in gradnjo družbenih stanovanj odobril kredit v višini 2,500.000 din. Vodstvo TOZD TRO pa je naslovilo vlogo, da bi se jim od odobrenega zneska posojila za nakup družbenih stanovanj za potrebe te TOZD odstopilo 300.000 din. Sredstva bi potrebovali za poravnavo obveznosti, ki so jih sprejeli še pred priključitvijo k železarni. Ker gre za poravnavo zaostalih obveznosti, so predlagali, da se njihovi prošnji ugodi. Tudi o tem predlogu so govorili na skupni seji samoupravnih organov TOZD. Na sam predlog sicer ni bilo posebnih pripomb, pripombe pa so bile, da je treba čimprej dokončno urediti odnose na vseh področjih poslovanja med TOZD TRO Prevalje in drugimi deli železarne. Na podlagi stališč, ki so bila izoblikovana na samoupravnih organih TOZD, je delavski svet predlog za odstop zaprošenega zneska odobril.
Po opravljenih postopkih in potrditvah na delavskih svetih TOZD je delavski svet železarne 28. oktobra 1974 sklenil, da železarna Ravne pristopi k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi interesne skupnosti za nafto in plin v Sloveniji. 2e po tem, ko je bila pri podpisnikih sporazuma zadeva urejena in sprejete potrebne odločitve, je na nivoju republike prevladalo mnenje, da je treba že potrjeni sporazum v nekaterih določbah nekoliko dopolniti. Ne gre za bistvene, ampak predvsem za formalne dopolnitve. Po novem predlogu sporazuma bo skupščina imela zbor delegatov uporabnikov in zbor delegatov dobaviteljev. Nekoliko natančneje, kot v prvotnem predlogu, so sedaj določene pristojnosti skupščine, naštete pa so tudi sankcije za kršitve določb sporazuma. Nova je tudi določba, da je po sedanjem predlogu dana prosta iniciativa še za ustanovitev dodatnih področnih skupnosti, medtem ko prvotni predlog tega ni predvideval. Obveznosti podpisnic sporazuma so tudi po novem ostale nespremenjene in tudi po novem ima železarna kot po prvotnem predlogu v skupščini svojega stalnega predstavnika — delegata. Za našo železarno konkretno novi sporazum ni prinesel nobene spremembe.
V nadaljevanju razprave je glavni direktor Franc Fale seznanil delavski svet, da je bila na zadnji seji delavskega sveta TOZD mehanske obdelave sprejeta odločitev, da se v železarni opusti proizvodnja bran in da se proizvodnja vključno s sredstvi, potrebnimi za njihovo proizvodnjo in tehnologijo, proda železarni Jesenice. Sredstva, ki jih bomo dobili s prodajo, pa bi uporabili za gradnjo hale za izdelavo orodja. Zadevo so podrobneje obravnavali na samoupravnih organih TOZD II. Zato je predlagal, da delavski svet sprejeto odločitev odobri.
V razpravi, ki je sledila, je bilo poudarjeno, da moramo namesto opuščene proizvodnje vsekakor vpeljati novo proizvodnjo. Rečeno je bilo, da je predlagana preusmeritev sicer na mestu, da pa bi morali za novo predvideno proizvodnjo pričeti že nekoliko prej ustrezno usposabljati delavce, to tembolj, ker je izdelava orodij zahtevna.
Predstavniki iz TOZD I so navedli, da se že dalj časa govori o gradnji prepotrebne garderobe v livarni in da do sedaj dalje od tega še ni prišlo. Zato želijo konkreten odgovor, kako je z gradnjo teh garderob. Ker na seji niso bili prisotni delavci iz za to odgovorne strokovne službe, končnega odgovora niso mogli posredovati, zaključeno pa je bilo, da
ga mora posredovati tehnični razvoj delavskemu svetu na prvi naslednji seji.
Po razpravi je delavski svet v zvezi s posameznimi predlogi in predlaganimi rešitvami
sklenil :
1. Potrdil je predloženi predlog načrta naložb v osnovna sredstva za leto 1975.
Pri Ljubljanski banki, podružnici Slovenj Gradec, se odobri najetje kredita v znesku 20 milijonov din. Od skupnega zneska se bo 10 milijonov din uporabilo za dokončanje lužil-nice, 10 milijonov din pa za razširitev vzme-tarne. Za ureditev zadev v zvezi z najetjem kredita sta zadolžena finančno-računovodski sektor in tehnični razvoj.
2. Vključno z v razpravi sprejetimi nalogami in ukrepi za izboljšanje dela na področju varstva pri delu se vzame na znanje poročilo o varstvu pri delu za leto 1974.
3. Odobri se pogodba o prenosu dela osnovnih sredstev brez povračila protivrednosti za dosedanje investicije na toplovodnem omrežju na Ravnah na Koroškem na komunalni sklad občine Ravne na Koroškem v višini
12,220.000	din in brezplačen prenos osnovnih sredstev, ki bodo še nastale pri investicijah na toplovodnem omrežju do njegove dovr-šitve.
4. Odobri se sklenitev najemne pogodbe med železarno Ravne in športnim društvom Fužinar Ravne na Koroškem, na podlagi katere daje železarna športnemu društvu Fužinar proti najemnini v znesku 150,00 din mesečno v najem dom telesne kulture z opremo ter drugimi pripadajočimi napravami in objekti.
5. Na razpisano vodilno delovno mesto direktorja kadrovsko-splošnega sektorja se za naslednjo mandatno dobo štirih let imenuje Adi Cigler, dipl. iur.
6. Iz sredstev kredita, ki ga je železarni odobril zbor vlagateljev Ljubljanske banke v znesku 2,500.000 din, se odstopi 300.000 din za nakup družbenih stanovanj TOZD TRO Prevalje za poravnavo zaostalih obveznosti iz naslova nakupa družbenih stanovanj.
7. Delavski svet je vzel na znanje in potrdil spremembe, ki so nastale pri samoupravnem sporazumu o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin SR Slovenije.
8. Potrdili so sprejeto odločitev delavskega sveta TOZD mehanske obdelave in odobrili, da v naši železarni prenehajo s proizvodnjo bran in proizvodnjo vključno s sredstvi za njihovo izdelavo in tehnologijo prodajo železarni Jesenice. Sredstva, ki jih bomo pridobili s prodajo, moramo namensko uporabiti za izgradnjo nove proizvodne hale za proizvodnjo orodij.
9. Tehnični razvoj mora na naslednji seji delavskemu svetu podjetja podati poročilo, kako je z gradnjo garderob v livarni oziroma poročilo, kdaj bodo z gradnjo pričeli.
Skupni odbor za gospodarjenje
Na sejah tega organa so največ govorili o izvajanju akcijskega programa v železarni, o sklepih in stališčih občinske skupščine o izvajanju resolucije o ekonomskih gibanjih, o novih predpisih, ki se nanašajo na zagotovitev sredstev za investicijsko izgradnjo in plačila računov za prodano in nabavljeno blago. Odbor pa je ob tem razpravljal tudi o raznih drugih predlogih in zadevah s svojega delovnega področja.
Z akcijskim programom, ki je bil sprejet na vseh samoupravnih organih TOZD in podjetja, smo sprejeli naloge, da s povečano produktivnostjo, zniževanjem vseh vrst stroškov, boljšim izkoriščanjem strojev in delovnega časa, skratka z raznimi ukrepi in nalogami dosežemo boljše poslovanje, predvsem pa povečamo dohodek, ki smo ga načrtovali z gospodarskim načrtom za letošnje leto. Obračun rezultatov poslovanja za prvo polletje letošnjega leta, ki je že opravljen, kaže, da smo naše obveznosti v tem obdobju presegli za 1610/o oziroma izvršili 66 %> letnega načrta. Na vsak način so na doseženi rezultat vplivali znižani materialni stroški ter povečanje produktivnosti in proizvodnje. Čeprav po obračunu izkazujemo določen dohodek, žal sredstev ne moremo uporabiti, ker so v glavnem vezana pri naših kupcih, ki nam ne plačujejo redno dobav. Da je temu tako, kaže podatek povečanega števila vezave sredstev. Tako so
nam kupci lani poprečno poravnavali račune v 55 dneh, letos pa znaša to poprečje 75 dni-Ob povečanih cenah surovin in materiala in počasnega obračanja sredstev nam to veže ogromna finančna sredstva. Kljub temu da smo obseg skupne in blagovne proizvodnje dosegli, pa ne dosegamo izvoza in smo v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta po vrednosti zaostali za 11 %>. To je vsekakor negativna ugotovitev, kar bo v letošnjem drugem polletju treba popraviti in nadoknaditi, če hočemo, da se bomo iz uvoza lahko oskrbovali s potrebnim reprodukcijskim in drugim materialom, ki nam je za nemoteno proizvodnjo in poslovanje potreben. Članice »družine« slovenskih železarn imajo do izvoza različne obveznosti. Znano pa je, da so cene izdelkov na zunanjem trgu nižje, kot jih dosegamo pri domačih kupcih. Z namenom, da bi povečali napore na področju izvoza, je bila na nivoju slovenskih železarn izoblikovana pobuda, da naj bi vsa podjetja, vključena v Slovenske železarne, v skupen sklad prispevale del lastnih sredstev, iz katerih bi se nato delovnim organizacijam, ki več izvažajo, pokrivala razlika v ceni med izvozom in domačo prodajo.
Ko so govorili o višini ugotovljenega ostanka dohodka, so poudarili, da prevečkrat govorimo samo o izkazanem ostanku, da pa pr1 tem pozabljamo, da moramo iz teh sredstev najprej pokriti zakonske in pogodbene obveznosti, dalje obveznosti, ki jih moramo kriti iz sklada skupne porabe, kot so regresi za letni dopust in podobno. Šele sredstva, ki ostanejo po obračunu vseh teh obveznosti, dejansko za nas predstavljajo resničen ostanek dohodka ali dobiček. Povečana vezava sredstev pa kaže tudi na vse večjo nelikvidnost delovnik organizacij. Ta problem je ponovno zelo močno prisoten v železarni. Vzroke je iskati v dejstvu, da nam kupci za prodane izdelke računov ne plačujejo pravočasno, in ugotovitvi, da ob povečevanju proizvodnje in višjih cenah nismo ustrezno povečevali lastnih virov obratnih sredstev. S tem problemom bomo verjetno soočeni naslednje leto ob obravnavi zaključnega računa, ko se bo verjetno treba odločiti, da bomo tudi za potrebe lastnih obratnih sredstev na račun drugih skladov namenili določena sredstva. Seveda pa v železarni iščemo tudi druge možnosti za ublažitev položaja. Do sedaj je za plačilo računov veljal plačilni rok 60 dni, nov predpis pa je čas skrajšal na 45 dni. O vsem tem in možnosti dodatnega znižanja plačilnih rokov je bil govor tako na sestankih strokovnega sveta kot na sestanku z delavci železarne, ki delajo na področju prodaje. Dogovorjeno je bil0; kar je odbor za gospodarjenje potrdil, da Pr’ nas ne glede na s predpisom določene plačilo6 roke le-te za posamezne vrste izdelkov še nekoliko skrajšamo.
V zvezi s posredovanimi podatki in predlaganimi rešitvami ter ukrepi je bilo zakljh' čeno:
— vzame se na znanje in odobri poročil6 o izvajanju akcijskega programa v železarni.
— potrdijo se ukrepi, ki jih je v zvezi 2 novimi predpisi uvesti na področju prodaj6 v naši železarni in odobri odredba o določitv1 plačilnih rokov za prodajo naših izdelkov z dopolnitvijo, da se, če se bo pokazala potreb6’ lahko v odredbi določen plačilni rok za pHe podaljša od sedanjih 15 na 20 dni.
V zvezi z drugimi predlogi in zadevami l6 odbor sklenil:
Predlog za dopolnitev organizacijske sheme komercialnega sektorja se začasno odloži. Predlog je treba dopolniti še z organizacij0 komerciale v TOZD TRO Prevalje ozirom8 organizacijo komerciale obravnavati za železarno kot celoto. Zato je treba predlog vrnit’ predlagateljem, da ga dopolnijo.
Potrjujemo ugotovljeni rezultat kontinuh'8' nega popisa materiala razreda 3 v drug6^ turnusu letošnjega leta in odobri knjiženj ugotovljenih viškov v znesku 7.853,75 din dobro drugim dohodkom in manjkov v znesk8 3.453,05 din v breme izrednih izdatkov.
Odbori so sočasno bili seznanjeni z dodatnim poročilom skladiščne operative o vzrok'8 inventurnih razlik in problemi, ki nastopal pri skladiščenju materiala. Odboru je znan pomanjkanje ustreznih skladiščnih prostoro8’ meni pa, da nam pogosto prepotrebni prost0 vežejo nekatere prekomerne zaloge in da 8
se z nekaterimi ukrepi lahko zavarovali sedaj odprti skladiščni prostori. Glede na tako ugotovitev je bilo zaključeno:
— preučiti je treba možnost, da se razni odprti in nezaščiteni skladiščni prostori čim-prej ustrezno zavarujejo. Tehnični razvoj pa naj preuči celotno problematiko in pripravi konkreten predlog ureditve skladišč in skladiščnih prostorov.
Po še sedaj veljavnem pravilniku o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih je odbor za oceno investicijskih projektov, izume in racionalizacije pristojen, da predlagateljem potrjuje nagrade do 3000 din, medtem ko potrjevanje nagrad nad to višino spada v pristojnost skupnega odbora za gospodarjenje. Na podlagi tega določila je odbor na predlog odbora za oceno investicijskih projektov, izume in racionalizacije potrdil višino nagrad za racionalizatorske predloge Silva Turka, Bogomirja Arceta, inž. Jožeta Segla, inž. Vlada Macurja, Antona Rusa, Engelberta Cvetka, Dominika Nabernika, Antona Breznika, Edvarda Plazovnika in Ivana Pungartnika.
Na predlog posameznih TOZD in sektorjev je bilo za reševanje raznih reklamacij, sklepanje pogodb in urejevanje drugih komercialnih poslov ter tehničnih zadev odobreno službeno potovanje v inozemstvo, kot sledi:
— inž. Jožetu Rodiču, inž. Alenki Rodiče-vi, inž. Vladu Strahovniku in dr. inž. Ferdu Grešovniku 7-dnevno službeno potovanje v Vzhodno Nemčijo;
— Antonu Potočniku 6-dnevno službeno potovanje v Romunijo;
— Francu Kadišu in Jožetu Golobu 5-dnevno službeno potovanje v Bolgarijo;
— inž. Vladu Macurju in Mirku Kranjcu 5-dnevno službeno potovanje na Češkoslovaško;
— Jožetu Kertu in Betki Kraubergerjevi 2-dnevno službeno potovanje v Avstrijo;
— inž. Francu Rusu 12-dnevno službeno potovanje v Anglijo;
— inž. Božu Cimermanu 13-dnevno službeno potovanje v Sovjetsko zvezo;
— Vinku Trafeli 3-dnevno službeno potovanje v Zahodno Nemčijo;
— Marjanu Ažmanu 5-dnevno službeno potovanje v Zahodno Nemčijo;
— Maksu Strmčniku 2-dnevno in Vladu Petriču 3-dnevno službeno potovanje v Avstrijo;
— Karlu Vugrincu največ 26-dnevno službeno potovanje v Zahodno Nemčijo;
— inž. Janezu Permanu in inž. Jožetu Zlofu 8-dnevno službeno potovanje na Madžarsko;
— inž. Janezu Bratini in Francu Maroltu ^-dnevno službeno potovanje na Švedsko;
— inž. Milanu Dobovišku 1-dnevno službe-ho potovanje v Avstrijo.
Odbor za splošne zadeve
Na zadnjih sejah je odbor najčešče obravnaval vprašanje razdelitve sredstev, ki smo Ph v železarni letos namenili za dajanje dolgoročnih posojil delavcem za individualno Sradnjo, odkup, dograditev ali adaptacijo stanovanjskih hiš, obravnaval je tudi predloge nekaterih delovnih organizacij o skupnem nakupu stanovanj in tako skupnem reševanju stanovanjskih problemov delavcev, od katerih le po en zakonec zaposlen v železarni, drugi Pa v drugi delovni organizaciji. Na zadnji seji le odbor obravnaval nekatere dodatne vloge, katerih reševanje spada v njegovo delovno Pristojnost.
..Pri razpravi o dajanju dolgoročnega poso-Ida se je odbor najprej zedinil o prednosti Pogojev in kriterijev za dodelitev dolgoročnega posojila. Pri tem je prvenstveno upošteval določbe samoupravnega sporazuma in sklep delavskega sveta o maksimalni višini posojila ‘dr določene probleme, ki so se pri tem pojavi. Potem ko so bili izoblikovani kriteriji, je Pa naslednji seji na predlog posebne skupine končno potrdil seznam zaposlenih, ki so jim !etos odobrili dolgoročno posojilo. Na predlog, izobešen na oglasnih deskah, je prispelo nekaj “govorov, o katerih je moral odbor odločati, Pri čemer pa je seveda upošteval ugotovitve 'P mnenje komisije. V 14 primerih je bilo Pgotovljeno, da so ugovori upravičeni in so Phi pozneje vključeni v seznam upravičencev do dolgoročnega posojila, medtem ko so bili
drugi ugovori odklonjeni. Večina teh po kriterijih ni zbrala zadostno število točk in zato jih pri dodelitvi posojila niso mogli upoštevati, nekaterim pa so posojilo odobrili. Razen obveznosti še iz lanskega leta, takih primerov je bilo 59, je bilo letos dolgoročno posojilo na novo dodeljeno 77 prosilcem.
Pri obravnavi teh zadev je odbor obravnaval nekatere spremembe, ki"so se pojavile pri odobritvi posojila in odkupu stanovanj. V zvezi s predlogi in razpravo je odbor s tem v zvezi sklenil:
— potrdili so prednostno listo prosilcev za dolgoročno posojilo za gradnjo, dograditev, adaptacijo ali odkup stanovanjske hiše, kot jo je pripravila komisija, vključno s predlagano rešitvijo posameznih pritožb.
Ker znesek kredita ob upoštevanju pritožb še ni v celoti poračunan, se prednostna lista, v katero je vključiti tudi prosilce, katerih pritožbe so bile ugodno rešene, je vrstni red prosilcev nadaljevati tako dolgo, da bodo sredstva za te namene v celoti izčrpana. Ce se na prednostni listi pojavi več prosilcev z istim številom zbranih točk, posojila pa letos zaradi pomanjkanja sredstev vsi ne morejo dobiti, bomo vrstni red teh prosilcev določili po merilih in kriterijih samoupravnega sporazuma o delitvi stanovanj;
— tako dokončno sestavljeno prednostno listo prosilcev, ki jim bo letos odobreno posojilo, bomo ponovno objavili na oglasnih deskah železarne, banki pa bomo zaradi sklenitve pogodb dostavili seznam. Za izvršitev te naloge je zadolženo vodstvo splošnih služb.
Ugodi se prošnji Franca Stinjeka in odobri, da lahko dolgoročno posojilo, ki mu je bilo letos odobreno za individualno gradnjo stanovanjske hiše, uporabi za nakup stanovanjske hiše.
Antonu Potočniku se za odkup stanovanjske hiše v Kotljah odobri dolgoročno posojilo v znesku 150.000 din s pogoji, ki so veljali za ostale kupce stanovanjskih objektov v Kotljah.
Ker vprašanje etažne lastnine v stanovanjskih blokih na Cečovju še ni rešeno in z namenom, da ne bi pri zemljiškoknjižnem vpisu nastale nepotrebne ovire ali zadržki, prošnji Jožeta Štruca, da bi se mu odobril odkup stanovanja, ni bilo ugodeno. Prosilcu je treba priporočati, da sodeluje pri nakupu enega od
še prostih stanovanj na Javorniku ali ob Suhi, kjer že nastopa več lastnikov in je vprašanje etažne lastnine urejeno.
Ob upoštevanju časa zaposlitve v železarni smo ugodili prošnji Otmarja Preglava, da lahko dolgoročno posojilo za gradnjo hiše, ki mu je bilo odobreno leta 1973, čeprav bo pri nas prenehal z delom, odplačuje z dosedanjimi pogoji.
Sprejme se predlog podjetja Lesna Slovenj Gradec in Tekstilne industrije Otiški vrh — TOZD konfekcije Prevalje in odobri, da do višine 50*/o vrednosti stanovanja sodelujemo pri nakupu stanovanj in tako skupno rešujemo stanovanjski problem delavcev z obojestransko zaposlitvijo. S podjetjem Lesna se sklene dogovor za odkup dveh stanovanj v Slovenjem Gradcu. Skupno odkupljeno stanovanje bomo dodelili družini Stanka Kotnika, zaposlenega v topilnici, in Alojza Pečnika, zaposlenega v mehanskih obratih, ženi pa sta zaposleni pri Lesni v Slov. Gradcu. S tekstilno industrijo Otiški vrh pa bomo skupno reševali stanovanjski problem Pera Janka, ki je zaposlen v mehanskih obratih, žena pa v TOZD konfekcije Prevalje.
Lansko leto smo se sporazumno dogovorili, da ukinemo praktična darila za jubilante dela. Namesto teh bi jubilantom v bodoče podeljevali plakete. Z osnutkom plakete, ki je že pripravljen, je bil seznanjen odbor. Po pregledu in že delno izoblikovanem predlogu je bilo zaključeno:
— odbor se s predloženim osnutkom plakete za 10-, 20- in 30-letne jubilante dela strinja; odgovorna služba mora poskrbeti, da bo naročilo za izdelavo čimprej posredovano podjetju, ki jih bo lahko izdelalo; naročilo moramo uskladiti tako, da bodo plakete ob letošnji proglasitvi jubilantov dela že na razpolago.
Odbor je obravnaval tudi druge dospele vloge, ki so se v glavnem nanašale na finančna sredstva, brezplačen odstop betonskega železa in podobno. Večina vlog, razen vloge krajevne organizacije ZB Kotlje, je bila zaradi pomanjkanja finančnih sredstev rešena negativno.
O rešitvi posameznih vlog in sprejetih odločitvah obeh odborov so bili prizadeti posebej pismeno obveščeni, obveščene so bile tudi strokovne službe, odgovorne za izvršitev posameznih nalog in sklepov.
-et
Poletna grafika
Premagovanje odporov pri vsestranski rehabilitaciji alkoholikov
Skupina zdravljenih alkoholikov železarne Ravne bo v septembru imela svojo ustanovno skupščino, ker izpolnjuje vse pogoje za ustanovitev lastnega kluba zdravljenih alkoholikov. Na zadnjem sestanku svojega terapevtskega dela so sprejeli načela dela za premagovanje vseh mogočih odporov pri vsestranski rehabilitaciji. Principe dela so posredovali organi združenja KZA SRS. Njih avtor je strokovni mentor dr. J. Rugelj, katere le delno korigirane posredujemo tudi tistim, ki se srečujejo s problemi te vrste.
Kakšni naj bi bili principi dela KZA!
1. KZA je samostojna terapevtsko-družbe-na organizacija, ki skrbi edino za rehabilitacijo alkoholikov. Za strokovno in terapevtsko delo so v klubu odgovorni terapevti, v družbenopolitičnem pogledu pa naj se člani kluba udejstvujejo v družbenopolitičnih organizacijah kot vsi občani.
2. V klubih lahko delajo samo strokovno usposobljeni terapevti, ki so se dopolnilno izobrazili v okviru programa izobraževanja Združenja KZA Slovenije oziroma KO KZA Jugoslavije.
Premalo educiran terapevt lahko napravi v klubu več škode kot koristi.
3. Kot samostojne terapevtske družbene organizacije lahko klubi koordinirajo delo na območju svoje regije. Za to še ni treba formirati organizacije, ki bi imela status pravne osebe. Mentor regijske koordinacije naj bi bil izkušen terapevt kluba, ki se strokovno udejstvuje v Združenju in KO KZA Jugoslavije. Tako so dane možnosti za vsestransko izmenjavo mnenj med tistimi, ki se strokovno ukvarjajo z zdravljenjem alkoholikov. Tovariška izmenjava mnenj pa daje tudi možnosti za korekcijo morebitnih neustreznih stališč in postopkov posameznih terapevtov. Najbolj nevarno je zapiranje v ozek krog, ki omogoča ohranjanje morebitnih deformacij.
Klubi koordinirajo svoje delo tudi z regionalnimi zavodi za sodobno zdravljenje alkoholikov.
Na ta način bomo lahko ohranili enotno dobrino pod mentorstvom častnega predsednika KO KZA Jugoslavije prof. dr. V. Hudolina.
4. Poglavitna skrb pa naj bo dvig strokovne ravni dela v klubih.
5. Preko Republiškega koordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu, republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo ter drugih zainteresiranih moramo nemudoma ustvariti strokovno bazo za delo klubov in Združenja v skladu z akcijskim programom za boj proti alkoholizmu v Sloveniji.
6. Temeljni princip pri delu KZA pa naj bi bil naslednji: pri svojem terapevtskem delu moramo vztrajati pri čim višjih vendar realnih zahtevah za vsestransko rehabilitacijo zdravljencev na vseh področjih človekovega udejstvovanja. Poskrbeti moramo, da nas zdravo jedro rehabilitiranih članov kluba podpre.
Najbolj nevarno za uspeh terapije, s tem pa tudi za usodo zdravljencev je, če terapevt sprejme igro, ki so mu jo vsilili slabo rehabilitirani člani, ta igra pa ustreza samo »suhim alkoholikom«, to je »suhim recidivistom« kot prof. Hudolin imenuje člane kluba z alkoholnim obnašanjem.
7. Zavedati se moramo, da se bomo pri delu srečavali še s hujšimi odpori. »Stranka« alkoholikov in kandidatov za alkoholike, da »zmerne pivce« zanemarimo, bo še dolgo bolj številna kot skupine in klubi zdravljenih alkoholikov. Cim bolj bo zdravljenje uspešno, tem bolj se bodo ti počutili ogroženi. In vsak, ki je ogrožen, se pač bori.
Na koncu pa še enkrat, že večkrat izrečena ugotovitev:
1.	Zdravljeni alkoholik s svojim obstojem ogroža alkoholike, ker jim ga dajejo za vzgled z zahtevo, da se gredo zdravit. Nevoščljivi so mu, ker živi srečnejše od njih in se vzpenja na družbeni lestvici. Dovolj vzrokov je, da mu nagajajo in da ga čimprej spravijo v recidivo, ker se le tako znebijo neprijetnega zgleda. Ce
so alkoholiki med nadrejenimi, potem lahko odpori proti zdravljenemu alkoholiku dobijo zelo rafinirane oblike.
2. Tisti, ki so z alkoholikom grobo ravnali in ga preganjali, preden se je šel zdravit, imajo do zdravljenca odpor zaradi občutkov krivde.
3. Kadar koli kje kaj proslavljajo tudi popivajo. Pivci v prisotnih zdravljencih vidijo neprijetne priče svojega obnašanja v alkoholnem opoju.
Navedeni in še nekateri drugi odpori so trajno prisotni. Ni se jim moč povsem izogniti, še manj jih je moč odstraniti. Vsak zdravljenec jih mora premagovati. To je njegov davek nekdanjemu alkoholizmu. Mora ga plačati, čeprav je včasih krivičen.
Kako naj zdravljeni alkoholiki premagujejo navedene odpore? S pridnostjo, vztrajnostjo, vestnostjo. Ce bo zdravljeni alkoholik imel oporo v družini in v klubu, bo lažje vztrajal, saj mu bodo starejši člani kluba lahko povedali, da so tudi sami šli skozi podobne težave.
Tisti, ki vztraja in dosega uspehe pri svoji rehabilitaciji, postaja čedalje bolj samozavesten, okolje ga začne spoštovati in ceniti. Kdor omaga, se pač vključi v armado tisočev neuspešnih in propadlih ljudi. Na današnji stopnji družbenega razvoja lahko samo nekateremu izmed propadajočih res pomagamo. In še dolgo bo tako.
P. s.: Recidivist je človek, ki je nagnjen k temu, da ponovno zagreši kazniva dejanja.
F. K.
TEHNIČNE IZBOLJŠAVE
Silvo Turk in Bogomir Arcet sta rekonstruirala elektrode za EP2. Po starem se je držalo elektrode kovalo in stružilo, po novem pa se elektrode odlivajo s celega. Novi sistem je cenejši, ker odpade kovanje in struženje držal, pa tudi odpadki so manjši. Letni prihranek, dosežen z izboljšavo, znaša 235.730 dinarjev. Odbor za oceno investicijskih objektov, izume in racionalizacije ju je nagradil z enkratno nagrado 5.385,30 dinarjev.
Skupina iz jeklolivarne v sestavi Silva Turka, Ivana Kosa in Jožeta Mravljaka je iz nerabnih delov izdelala valjčnico in jo montirala med jedrarno in halo jeklolivarne. S tem je odpadlo težko fizično delo pri transportu težkih jeder. Ekonomskega učinka pri tej izboljšavi ni bilo moč ugotoviti. Odbor je nagradil vsakega avtorja s po 500 dinarji.
Jože Segel iz AOP in Vlado Macur iz razvoja sta na osnovi statističnih metod ugotovila, da bi bilo moč pri nekaterih kvalitetah brez škode zožiti in obenem pomakniti navzdol meje vsebnosti določenih elementov. Njun predlog so v jeklarni realizirali in tako v letu 1974 prihranili za 388.483 dinarjev ferolegur. Sprememba analiznih predpisov se nanaša na kvalitete Č 4320, Č 4570, Č 4751, Č 4835 in ČL 3460. Odbor ju je nagradil z enkratno nagrado 5.857,25 dinarjev.
Strojni vzdrževalci iz valjarne Engelbert Cvetko, Dominik Nabernik, Anton Breznik, Edvard Plazovnik in Ivan Pungartnik so rekonstruirali hidravlični pogon valjčnih obračalcev na težki progi. Mehanizem so z linealov prestavili na tla in s tem preprečili okvare zaradi tresenja. Letni prihranek, dosežen z izboljšavo na račun
zmanjšanja zastojev in zmanjšanja porabe hidravličnega olja, ki je iztekalo pri okvarah znaša 347.925 dinarjev. Odbor jih je nagradil z enkratno nagrado 7.348,70 dinarjev.
Delovodja v centralni delavnici Anton Rus je rekonstruiral gredi ventilatorjev na napustni peči v vzmetarni. Zahvaljujoč izboljšavi odpadejo zastoji pri menjavi ležajev na ventilatorjih, ki jih je bilo prej letno 120 ur. To je pomenilo letno 118.200 dinarjev dodatnih stroškov, ki sedaj odpadejo. Odbor je nagradil avtorja z enkratno nagrado 3.328,50 dinarjev.
K. F.
USTANOVILI SMO STANOVANJSKO SKUPNOST
V juliju so na seji zborov delegatov samoupravnih enot za graditev stanovanj za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in za gospodarjenje s stanovanjskim skladom sprejeli sklep o prenehanju stanovanjskega podjetja Ravne in obenem izvolili samoupravno stanovanjsko skupnost občine Ravne.
Delegati so se seznanili z vsebino samoupravnega sporazuma o kriterijih za delitev, načinu, pogojih in namenu združevanja ter upravljanja prenesenih sredstev in o pravicah ter obveznostih odpravljenega sklada SRS za zidanje stanovanjskih hiš in z vsebino samoupravnega sporazuma o izjemnem posojilu kot obliki družbene pomoči prizadetim zaradi potresa na območju Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju.
Dogovorili so se, da v najkrajšem času imenujejo komisijo, ki bi začela pripravljati predloge statuta samoupravnih enot, poslovnike, pravilnike in druge akte, ki so potrebni za delovanje skupščinskih in drugih organov.
Na predlog koordinacijske in volilne komisije so delegati skupščine SRS soglasno izvolili individualne in kolektivne organe skupščine: za predsednika skupščine Pavla Kovača iz rudnika Mežica, za njegovega namestnika Milana Tuška iz železarne Ravne.
Izvršilni odbor skupščine SSS pa tvorijo: Alfonz Polajner, Herman Vehovar, Dorica Kovač, Franc Jelen, Silvester Ko-nečnik, Marjan Berčič, Ivan Horvat.
Več o delu samoupravne stanovanjske skupnosti bomo poročali v eni izmed naslednjih številk.
Z. s.
POTRDILA O ŠOLANJU
Po zakonu o družbenem varstvu otrok, statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja in internih predpisov imajo otroci pravico do otroškega dodatka, zdravstvenega varstva in regresa za letni dopust do Izleta starosti, starejši otroci pa le, če se š°' lajo.
Zaradi tega morajo tudi letos kot vsako leto upravičenci predložiti socialni službi potrdila o šolanju za šolsko leto 1975/76 za vse otroke, ki so že dopolnili 15.' \^° starosti oziroma so rojeni do avgusta 1961 in bodo v šolskem letu 1975/76 izpolnili 15 let.
Za osnovno in srednje šole naj predlo' žijo potrdila najkasneje do 20. septembra, za študente pa v začetku oktobra. Za va'
Prijetni spomini
jence prvega letnika se predloži tudi vajenska pogodba.
Opozarjamo vse delavce, da od 1. septembra dalje za otroke stare nad 15 let, za študente pa od 1. oktobra dalje, ne bodo sprejeli otroškega dodatka in regresa za letni dopust, če ne bodo predložili potrdila o šolanju.
Za tiste otroke, ki so junija, julija ali avgusta 1975 zaključili šolanje, naj upravičenci sporočijo datum zaposlitve, da bo pravočasno izdana odločba o spremembi pravice do otroškega dodatka.
Sporočamo vsem delavcem, da se v letu 1975 štipendije in vajeniške nagrade ne štejejo v skupni dohodek gospodinjstva.
F. K.
UPORABA GORLJIVIH PLINOV
Več kot 150 let je že preteklo, odkar so v Londonu pričeli za cestno razsvetljavo uporabljati premogov plin, ki ga je pa pozneje izpodrinila elektrika. Danes precej plina uporabljamo v gospodinjstvu bodisi zaradi cenenosti ali zaradi hitro dosežene visoke temperature.
Kakšen je pravzaprav plin, ki ga danes Potrošnik največ uporablja? Butan je plin brez posebnega vonja, ki se pri ■—0,5° C utekočini. Po kemičnem sestavu je ogljikov vodik. Propan pa se utekočini šele pri —42" C. Je soroden butanu, le da ima drugačno molekularno sestavo. Mešanico butan — propan Polnijo v jeklenke (običajno po 10 kg neto), ki jih brez posebnih težav zvežemo s kuhalnikom ali plinsko pečjo. To omogoča uporabo v vsakem gospodinjstvu, medtem ko morajo za premogov plin napeljati do potrošnikov cevi. Zato lahko danes uporabljajo butan celo v planinskih kočah, na kar bi sicer za-
radi velike oddaljenosti od plinarn ne mogli niti misliti.
Seveda je največja nevarnost gorljivih plinov njihova eksplozivnost. Kadar je npr. mešanica 5 delov butana in 95 delov zraka, nastane v dotiku s plamenom, iskro ali razbeljeno kovino takoj eksplozija z močnim učinkom. Zato moramo zmeraj paziti, da nam nikjer ne uhaja plin. Običajno uhaja plin na stikališču, če so prirobnice slabo pritegnjene, s slabim tesnilom ali celo tudi brez njega. Tudi gumijaste cevi postanejo sčasoma trde in prepuščajo plin. Zato ni odveč opozorilo, da se mora tesnilo menjati pri vsaki novi montaži jeklenke, gumijasta cev pa vsako leto.
Mešanici butan — propan, ki sicer nima posebnega vonja, primešajo posebne snovi, ki nam omogočajo, da uhajajoči plin zaduha-mo. Seveda pa lahko tudi s sluhom ugotovimo, če plin pušča. Nevarno bi bilo ugotavljati puščanje s plamenom, kar danes mnogi delajo. Bolj varno in strokovno je, da sum-
ljiva mesta namažemo z milnico, ker tvori uhajajoči plin mehurčke.
Danes pa so plinski štedilniki že tako izpopolnjeni, da so precej varni, posebno glede gorilnikov itd. A kljub temu človek nikoli ne ve, kaj se lahko zgodi. Zato si zapomnimo, da je lastna previdnost zmeraj največja varnost.
Kaj narediti, če zapazimo v prostoru uhajajoči plin? Čim hitreje moramo odpreti okno in vrata, tako da nastane prepih. Prostor moramo dobro prezračiti, v tem času pa nikakor ne smemo prižigati vžigalic ali vklap-ljati kakršnokoli stikalo. Potem je treba nemudoma obvestiti pristojen servis, da odpravi napako. Nasploh pa je v zimskih mesecih treba večkrat prezračiti prostore, v katerih se uporablja butan.
Če bomo torej pazljivi in se ravnali po vseh predpisih, bo tudi ogrevanje in kuhanje s plinom varno.
F. Rotar
Gibanje bolniških izostankov
•o
o
f Mes.	Do 30 dni	Nad 30 dni	Skupaj	Bolezen, nesr., po:
I.	3,53	1,80	5,33	6,06
II.	3,11	1,81	4,92	5,73
III.	3,43	1,75	5,18	6,09
IV.	2,79	1,68	4,47	5,42
V.	2,92	1,84	4,76	5,78
VI.	2,81	1,36	4,17	5,87
VII.	3,06	1,65	4,71	5,77
Iz podatkov ni razvidno posebnih odstopanj fned meseci. Po podatkih sodeč je stalež bolnih kar umirjen. Če pa pregledamo posamezne obrate je situacija drugačna. Posamezni obrati, posebej v TOZD I, zelo izstopajo, zlasti v mesecu juliju.
I.
II.
III.
IV.
V.
VI. Vil.
Skupaj želez.	TOZD I.	TOZD II.	TOZD IH	Ostali
6,06	7,43	7,27	9,85	4,42
5,75	7,34	6,22	8,93	4,19
6,09	7,68	7,11	8,04	4,36
5,42	6,51	6,45	8,19	4,08
5,78	6,82	7,05	10,12	4,42
5,87	6,93	7,55	9,43	4,31
5,77	7,78	6,14	10,07	4,05
pustu kar 107 delavcev ali 25,90 "/o. Skupno so izostali v juliju 869,5 delovnih dni zaradi bolezni ali poprečno 8 delovnih dni posamezni delavec. To je nedvomno veliko in je to poleg rednih dopustov, katerih je v juliju veliko, povzročilo motnje v proizvodnji.
Takoj za livarno je bila valjarna z 8,05 "/o izostankov zaradi bolezni, to je 598,5 delovnih dni. Med 323 zaposlenimi je bilo v ju-
liju na bolniškem dopustu 84 delavcev poprečno 7 delovnih dni.
Na tretjem mestu je topilnica s 7,75 "/o izostankov zaradi bolezni ali 494 delovnih dni.
Med 277 zaposlenimi je bilo na bolniškem dopustu v juliju 79 delavcev poprečno 6 delovnih dni, kar je za obrat, kjer se dela na 4 izmene, zelo veliko (prosti dnevi niso všteti).
IZGUBLJENI DNEVI PO VZROKIH
Mes.	Bolezen	Del. nesr.	Nesr. izv.	Nega bol.	Sprem.	Nosečn.	Skupaj
I.	3379	662,5	728,5	270	19	699	5758
II.	3057,5	560	862	176	12	770	5437,5
III.	3170,5	580	1022,5	129	10	858,5	5770,5
IV.	2788,5	474	852	101,5	16	903	5135
V.	2758,5	503,5	1088,5	162	8	974	5494,5
VI.	2924	476	1028,5	162	17	814,5	5422
VII.	2746,5	546	1088,5	116	7	791,5	5295,5
TOZD I. v juliju izstopa pri izostankih, če tte upoštevamo TROJA, kar vskakor otežkoča Proizvodnjo. Posebno pa pri izostankih zaradi bolezni prednjači livarna. Tu je bilo v juliju celo 9,17 °/o izostankov zaradi bolezni. I^Ied 412 zaposlenimi je bilo na bolniškem do-
V analizi smo nadalje ugotovili, da je največ izostankov zaradi bolezni, na drugem mestu so nesreče izven dela. Sledijo nesreče pri delu. Izpustili smo izostanke zaradi poroda.
V analizi je bilo nadalje ugotovljeno, da v precejšnji meri povečujejo stalež bolnih delavci, ki jim je bolezen oziroma nesreča zapustila posledice in niso sposobni več opravljati svojega dela. Drugega primernega dela preostali psihofizični sposobnosti pa ne najdejo, zato pa se jim stalež vleče mesece, čeprav bi bili zmožni delati drugo delo.
Obrati se takih delavcev branijo in jih nočejo sprejeti nazaj na delo z izgovorom, da
nimajo primernega dela. Tako ponašanje obratov pa ne ustreza družbeno humanitarnim odnosom ne do posameznika, ki je s tem prizadet kakor ne do družbe, ki nosi breme. Zaradi tega je nujno, da se takim odnosom izognemo, da se delavca takoj ko je sposoben za delo odjavi iz staleža bolnih in se ga prepusti obratu na njihove stroške, ker le tako bodo našli zanj delo, da si bo lahko svojo plačo prislužil sam s svojim delom. Delovna mesta pa bodo morali bolj kot do zdaj prilagoditi delovnim sposobnostim delavcev, kar do sedaj skoraj ni bil primer.
F. K.
KULTURNA KRONIKA
O SREDNJEROČNI USMERITVI KULTURE V NAŠI OBClNI
Že več mesecev teče akcija za sestavo srednjeročnega programa kulture na nivoju republike in občin. Praviloma bi moral nastajati tak program na osnovi programov, ki bi jih naredile krajevne skupnosti v dogovoru s svojimi kulturno prosvetnimi društvi. Zal pri dosedanjem delu ni bilo opaziti iniciative od spodaj, ki bi edino ustrezala duhu nove družbene ureditve. Še zmeraj se zanašamo na kabinet-ske projekte in formalistično glasovanje o njih. Kdaj bomo dočakali, da se bomo na zborih krajanov prav tako resno pogovarjali o kulturi, kot smo se navajeni pogovarjati o mostovih in zelenicah!
Kulturna dejavnost se bo morala v naslednjem obdobju bistveno obrniti k novim nalogam. Predvsem se bo morala ukvarjati z mlado generacijo, ki je bila doslej velikokrat prepuščena cestni stihiji. Manj prirediteljske vneme, manj paše za oči, a veliko več prizadevanj za splošno kulturnost ljudi in okolja v naši občini. Kultura mora postati — vsaj tako kot čisto okolje — vsakdanja misel in skrb vsakega občana, ne glede na izobrazbo, starost in poklic.
Naslednji element novo zastavljene kulturne politike bo skrb za tista področja, ki imajo na človeka največji vpliv. To je prav gotovo najprej film. Gnojnici podzemlja in podivjane spolnosti se moramo postaviti po robu s tem, da bomo gledalce (to pa so spet predvsem mladi ljudje) usposobili za kritični odnos do vsake predstave in za večjo idejno-estetsko izbirčnost. Posredno bo moralo to pripeljati tudi do drugačnega izbora predvajanih filmov.
Večji poudarek bomo morali dati pokrivanju celotnega področja, tudi najbolj odročnih predelov z možnostmi kulturnega osveščanja in kulturnoumetniškega udejstvovanja. Tudi za ta cilj se bodo morale bistveno bolj angažirati krajevne skupnosti in krajevne organizacije Socialistične zveze. Le-te nosijo tudi odgovornost za ka-driranje v društvih, ki je bilo že več let precej zanemarjeno.
Upati je, da se bo vsaj v poslednji fazi oblikovanja srednjeročnega načrta kulture vključil v delo širši krog občanov in še posebej družbenopolitičnih delavcev!
'	Vinko	Ošlak
SLIKARSKA KOLONIJA RAVNE 75
Kljub poletju, ko rade tudi boginje (muze) umetnosti počivajo, se je kulturnih dogodkov zadosti nabralo.
Najbolj »železarniška« je že tradicionalna slikarska kolonija.
Verjetno je malokomu znano, da bomo oktobra praznovali 30 let, kar so se slikarji prvič zbrali v taki koloniji. To je bil tenak posluh proletarske revolucionarnosti, zavest, da delavski razred prevzema iniciativo za kulturno dediščino in kulturno rast.
Ta kulturna angažiranost, ki se je kazala pri odločilni besedi ob rojstvu gimnazije, ob patronatu študijske knjižnice, skrbi za
delavski muzej itd. ... je še vedno živa in bi bilo prav o njej obsežnejše pisati.
Značilnost letošnje slikarske kolonije je tudi v tem, da so sodelovali na njej študenti akademije, ki se tako učinkoviteje povezujejo z življenjem in laže ohranjajo ustvarjalno svežino in moč ob včasih prav dekadentnih vplivih.
Zanimivost letošnje kolonije je še v tem, da bomo mladi slikarji grafično opremili novo upravno zgradbo železarne.
Letos so bili tu naslednji akademski slikarji: Bojan Golija, Franc Curk, (Ludvik Pandur), Zlatko Zei. Zei praznuje obenem tridesetletnico, saj je sodeloval že v prvi koloniji.
Študentje akademije pa so bili: Jasna Kozar, Stana Sluga, Rado Jerič in Branimir David Kusik.
Uspehe letošnje slikarske kolonije si bomo lahko ogledali na skupni razstavi v likovnem salonu od 25. novembra do 8. decembra 1975.
FORMA VIVA
Spet je bila na Ravnah forma viva. Na njej so sodelovali umetniki: Hadži Boškov Petar iz Skopja, Yuki Oyanagi iz Japonske, iz Danske je bil Jorgen Haugen So-renšek, Getulio Alviani pa je prišel iz Italije.
Tako se je kraj znova obogatil s skulpturami iz jekla in železa.
NAŠA 30. POMLAD V SVOBODI
Kramljali smo že o žetvi in razmišljanjih ravenskega godbenika. Spoznali smo njegovo problematiko, želje in zastavljene cilje. Morda bi sedaj kazalo spregovoriti o uresničitvi teh nalog in vtisih, ki so nujen spremljevalec vsakega dela in doživetij. Seveda so vtisi različni, kot je raznolika delovna vnema posameznih godbenikov, vendar imamo »gorečneži« le mnogo kaj skupnega.
Že proti koncu lanskega leta smo se zavedali, da nas čaka veliko dela — precej več kot leta nazaj. Temu primerno smo se tudi pripravljali, saj so bili na »pultu« kar trije programi hkrati, ki jih je bilo treba premleti v dokaj kratkem razdobju. Nujno so sledile dodatne vaje, z njimi večji čut odgovornosti in obremenitev, ki je že začela brenkati po našem živčnem sistemu. Je pač tako, da se od godbe našega kova pričakuje nekaj več, včasih celo nemogoče, kar se na koncu vendarle pokaže kot mogoče. Seveda ob tem malo kdo vpraša, kako je bilo to ali ono sploh mogoče izpeljati.
Prvomajska budnica je doživetje zase. Za starejše in mlajše je to praznik s svojstvenim pečatom.
Iz leta v leto je »delokrog« večji! Dobja vas, Janeče, Trg, Čečovje, Javornik, Šance in Kotlje so povezane z lepim številom kilometrov, tako da je avtobus postal že nujna potreba, če hočemo obresti vse v enem dopoldnevu. Tu in tam slišimo pripombe, da v to in ono ulico nismo zavili, da smo se ponekod premalo časa zadržali in še kaj. Vsega tega se dobro zavedamo, vendar vseh želja ne moremo izpolniti, ker bi
se kaj lahko zgodilo, da bi ponekod morali namesto budnice zaigrati serenado o mesečini.
Televizijsko snemanje je bilo za nas povsem nekaj novega in pričakovali smo ga z mešanimi občutki. Strah nas je bilo tonskega snemanja, kajti mikrofon sliši tudi takšne napake, ki jih uho po navadi ne zaznava. Snemalna ekipa tudi ni brez posluha in že si lahko predstavljamo, kakšna živčna vojska je ovekovečenje na magnetofonski trak.
Zvok smo torej le uspešno (menda celo zelo uspešno) posneli v našem akustično in funkcionalno zelo lepo urejenem domu, sliko pa dan kasneje v hali nove mehanične delavnice. Ugotovili smo, da je markiranje dokaj težko opravilo, saj je trajalo dobrih pet ur, pred objektivom kamere pa smo imeli skoraj večje spoštovanje kot pred mikrofonom. Za 1. maj ste nas videli žive in na zaslonih.
Proslava na Poljani nam je prinesla mnogo dela, vendar lahko rečemo, da smo jo z zbori in recitatorji dobro opravili. Dan pred samo proslavo je moral naš dirigent presedeti kar 14 ur, da je pretransponiral kompletno partituro in parte pesmi, ker je bila moškim zborom spremljava prenizko notirana. Je pač tako, da se včasih kljub lepemu številu sestankov ne pogovorimo o vsem, ker je samo po sebi umevno, da »peli in igrali bodo pa že«. Tukaj ni mišljena Poljana, kjer je bil tudi kulturni program dobro premišljen in naštudiran, mislil sem na lepo število drugih proslav. Kulturni del kake proslave ni tekmovanje v streljanju na glinaste golobe, kjer posameznik zadene ali pa ne. V zboru ali orkestru lahko posameznik pokvari uspeh stotim in ne samo samemu sebi. Popravkov ni! Kar je je, kajti »kiksa« ni mogoče potegniti za rep in povleči nazaj v instrument.
Radenthein je bil naš gostitelj 24. in 25. maja. Med vrhove stisnjen rudarski kraj magnezita leži nekaj kilometrov od Spitala ob Dravi. Ni novost, da si je treba onstran meje zajtrk, kosilo in večerjo zaslužiti z dvema koncertoma, ki morata biti tehtnejša od prisluženih porcij. Gostiteljem tega pač ne štejemo v zlo, saj niso krivi, da imamo razširjene želodčne stene, ki pospravijo nekaj več, kot prakticira tamkajšnji jedilnik.
Slabi dve uri po prihodu smo že imeli večerni koncert. V lepi in akustični koncertni dvorani je bilo okrog 300 poslušalcev, ki so naše izvajanje zelo lepo sprejeli-Igrali smo štiri skladbe težjega značaja, kot se pač za takšen koncert spodobi. V drugem delu koncertnega večera nas je domača godba pozdravila s Slovansko rapsodijo št. 2 in še petimi krajšimi deli. Naslednji dan smo imeli še daljši promenadni koncert, ki ga je pripravil in dirigiral Lojze Lipovnik. Skladbe so bile namenu pri' merne, torej lažjega značaja, kar pa ne pomeni, da so tudi za izvedbo take.
Ob povratku smo se ustavili še v Pliberku, kjer smo sodelovali na slavnostnem zborovanju Koroških Slovencev. Torej trije nastopi v dveh dneh.
Drugo srečanje godb slovenskih železarn je bilo tokrat 7. junija na Ravnah oziroma na Rimskem vrelcu. Po že več športnih srečanjih smo prišli na vrsto tudi godbeniki. Takšno odločitev merodajnih lah-
ko samo pozdravimo, sploh pa letos, ko je bila organizacija brezhibna.
Svojstveno sliko je dala povorka godb od gimnazije do Trga, ko smo z Jeseničani in Storčani vso pot igrali in s tem napovedali godbeni praznik slovenskih železarjev. Tudi popoldanski koncert vseh treh godb je bil dobro obiskan, saj se je na Rimskem vrelcu zbralo lepo število poslušalcev, ki so slišali dobro pripravljene programe vseh zvrsti. Za konec smo skupaj odigrali Učakarjevo Partizansko pod vodstvom Jožka Hermana.
Pravo presenečenje je bila obdaritev najmlajših in najstarejših godbenikov. Naj-mlajši na sploh je naš Samo Dornik, najstarejši pri nas pa Pavli Arnold. Obema je generalni direktor tov. Klančnik izročil knjižna darila. Enemu za vzpodbudo, drugemu pa kot priznanje za dolgoletno delo. Enako je bilo pri drugih dveh godbah.
Takšna izredna pozornost nas je kajpak
S STRANSKEGA TIRA DO ZMAGE
Pred nekaj meseci smo v Fužinarju objavili intervju z mlado atletinjo Koroškega atletskega kluba, dijakinjo ravenske gimnazije Nado Šober in z njenim trenerjem Prof. Jankom Kotnikom. Takrat Nada ni bila preveč zgovorna in niti ni vedela, kako bo z njeno športno kariero, kajti poškodba noge ji je vzela veliko volje in če ji ne bi v tistih kriznih trenutkih stal ob strani trener Janko Kotnik, Nada najbrž *Janes ne bi bila članska republiška prvakinja v teku na 800 m.
Letošnje poletje skorajda ni bilo dneva, ko se zdaj 18-letna četrtošolka gimnazije bi pripeljala z avtobusom z Mute, kjer le doma, in se na atletski stezi DTK pripravljala na tekmovanja skupaj z drugimi clani KAK. Zastrupljena z atletiko, nave-zana na prijatelje, s katerimi preteče kilometre in kilometre, precej bolj samoza-vestna in vedra je ves čas pridno izpolnjevala ukaze trenerja. Trije meseci skrbnih Priprav in odrekanja so bili za njo, ko je Potem v začetku avgusta na članskem republiškem prvenstvu v Ljubljani, na stadionu za Bežigradom, premagala dosedanjo Prvakinjo Celjanko Danico Urankar.
»Sobrova — nov up« .. . »presenečenje Prvenstva . ..« so pisali časnikarji po Nadini zmagi. »Nisem vedela ali naj se sme-Pm ali jočem. Na cilju sem bila sama vse Preveč presenečena«, je nekaj tednov po Prvenstvu povedala nova prvakinja, ki se ie z vso vnemo že pripravljala na mladin-sko republiško prvenstvo.
»Zadnje leto sem mladinka in na prven-Stvu
se bom pomerila s konkurentko iz °lenja Andrejo Šverc. Najvažnejše tekmovanje pa bo zame 29. septembra v ^kopju. To bo tekmovanje za pokal repu-iik in konkurenca bo močna. Ce mi ne bo Nagajala stara poškodba in bo šlo vse po Načrtih, potem imam precej možnosti, da ^a tem tekmovanju tečem osebni rekord na 400 in 800 m.«
Na nekaterih pomembnejših tekmova-J ih Nada zaradi poškodbe ni nastopila. Na |mkaterih pa bi bila lahko tekmovala, vendar ni. Zakaj?
zelo presenetila, predvsem pa obdarovance, saj jih je nekaj imelo rosne oči.
Kljub dokajšnji obremenitvi nam je uspelo pripraviti še dva promenadna koncerta. Prvega je 8. maja dirigiral Lojze Li-povnik, drugega pa na predvečer dneva borca Jožko Herman.
Kljub že bogati sezoni, saj smo imeli kar osem nastopov, nisem navedel še proslave ob 30. obletnici naše gimnazije, sodelovanja ob sprejemu štafete in otvoritvi ceste v Črneče, pa še veliko število pogrebov. Zastavljene cilje smo torej v celoti uresničili, celo presegli in mirno smo lahko nastopili poletne počitnice. Kar se da dostojno in kvalitetno smo sodelovali na proslavah tridesetih let svobode. V jeseni bo tudi naših trideset let delovanja v svobodi in ravno toliko let Jožka Hermana med nami. Vsa naša rast in delo sta z njim neločljivo povezani.
Ivan Gradišek
»Od 15. junija naprej sem trenirala. Sprva bolj malo, potem pa, ko je bilo z nogo vse v redu, povsem normalno. Cele počitnice sem bila doma in trenirala. Upala
Nada Šober — slovenski up na 800 m
sem, da me bo trener mladinske reprezentance Dane Korica uvrstil v reprezentanco za mladinsko evropsko prvenstvo. Pa me ni. Na članskih balkanskih igrah bi namreč morala doseči predpisano normo in osvojiti katero od kolajn. Na članske balkanske igre pa nisem odpotovala zato, ker me v reprezentanco ni dal trener članov Krešimir Račič, ki je spisek udeležencev sestavil tri tedne prej. Ker je na prvenstvu posameznic v Sarajevu zmagala Urankar-jeva, je na igre odpotovala ona. Marsikaj se zgodi, pa se navadiš. Navsezadnje so tudi take slabe izkušnje za nekaj le dobre ...« je komentirala Nada, ki vseeno ni mogla skriti razočaranja. Hip nato pa je že bolj vedro nadaljevala: »Zdaj treniram vsak dan, septembra pa, če se bo le dalo
urediti v šoli, bom začela dvakrat na dan. Doma mi ne delajo težav. Tudi prej mi jih niso, le mami včasih ni bilo prav, ker nisem imela urejene prehrane, kadar sem zaradi treninga ostala po ves dan na Ravnah. Oba, oče in mama sta vesela, če dobro tečem in še posebej, če zmagam. Ja, ko sem po treh mesecih presledka spet začela trenirati, je bilo hudo. Ne vem kako bi bilo, če mi ne bi trener ves čas stal ob strani in me vzpodbujal. Videla sem, kako gredo kolegice z rezultati naprej, jaz pa sem bila na nuli. Vse sem morala začeti znova. Na srečo so tudi odnosi v klubu takšni kot le malo kje. Ne poznamo zavisti in ko sem bila najbolj obupana, so mi pomagali kolegi in me vzpodbujali.«
Nada Šober zdaj ne obupuje več, ni več na nuli. Dosegla je v kratkem času s trdim delom to, česar tako hitro vendarle še sama ni pričakovala, čeprav ji je trener Kotnik pred prvenstvom povedal, kaj je sposobna doseči. Da si je v letu dni mlada atletinja nabrala že nekaj izkušenj in da je postala tudi precej bolj samostojna, pove tudi dejstvo, da je takrat, ko je tekla republiškemu naslovu naproti, bila v Ljubljani brez trenerja prof. Janka Kotnika. On je bil ravno v tem času namreč na morju in je za uspeh svoje varovanke izvedel šele po radiu in iz časopisov. Tudi zadnji treningi pred prvenstvom so potekali brez trenerja. Atleti KAK so se na tekmovanje namreč pripravljali po načrtu treningov, ki ga je še pred odhodom na počitnice pripravil njihov trener. »Saj smo prav tako pridno trenirali kot sicer, vendar le ni bilo tako kot če je z nami trener. 2e občutek, da nekdo ves čas bdi nad tabo, je drugačen kot če si sam,« je povedala Nada. »Mislim, da se je razen mene najbolj razveselil uspeha prav trener, ki mi je čestital teden dni kasneje, ko je prišel z morja. Veseli so bili tudi doma in vsi v ekipi.« Ne, Nada še veliko več je bilo veselih tvojega uspeha!
V športu ni počitka in še posebej ne, če želiš doseči dobre tekmovalne rezultate. Tega se Nada zaveda. Da je tudi precej samokritična, povedo njene besede: »Na treningu vedno grem že takoj na začetku na vse. Ne znam si vselej razporediti moči, recimo da bi tekla z neko rezervo, tako 70 ali 80 odstotno, da bi tekla. Zato se mi dogaja, da grem prvič najbolje, v naslednjih tekih pa mi zmanjkuje moči in seveda dosežem temu primeren čas.«
Kdo so tekmice naše najboljše atletinje? »V Sloveniji sta moji najnevarnejši konkurentki Mariborčanka Breda Pergar in Velenjčanka Andreja Šverc, v državnem merilu pa Zora Tomičič iz Čuprije. Zora je še mladinka, vendar je že stalna članica državne članske reprezentance.«
M. MATVOZ
NAMIZNI TENIS 1974/75
Pretečena sezona je brez dvoma ena izmed najuspešnejših v zgodovini namiznega tenisa na Ravnah, saj je bil NTK Fužinar na podlagi zbranih točk v vseh tekmovalnih kategorijah drugi najuspešnejši klub v Sloveniji. Za nedosegljivo Olimpijo, ki je v skupnem seštevu točk daleč pred vsemi, je drugo mesto Ravenčank in Ravenčanov zares dominanten dosežek.
Pa poglejmo seštevek točk 10 najbolje od 40 uvrščenih klubov v pretečni sezoni:
1. Olimpija (Lj) 7206, 2. Fužinar (R) 4035,
3.	Sobota (M. S.) 3581, 4. Maribor (Mb) 2603,
ŠPORTNE VESTI
5.	Ilirija (Lj) 1922, 6. Triglav (Kr) 1628, 7. Lendava (Le) 1109, 8. Kemičar (Hr) 915, 9. Kajuh Lj) 600, 10. Sava (Kr) 522.
Velika premoč Olimpije je v veliki meri posledica izenačenosti vseh kategorij, predvsem pa rezultat dela dveh profesionalnih trenerjev, ki se jima bo letos priključil še tretji. Na Ravnah o taki organizaciji treniranja zaenkrat lahko le razmišljamo vzporedno s prehodom na celodnevno šolanje, ki bo prav v organiziranju vadbe mladih športnikov zahteval nove, kvalitetnejše prijeme. Upoštevajoč nekatere neizkoriščene priložnosti, ki so bile posledica predvsem subjektivnih okoliščin, bi bile uvrstitve v vseh kategorijah lahko tudi boljše in tako tudi končni zbir točk večji. Primerjalno pa lahko ugotovimo, da je klub v pretečeni sezoni v skoraj vseh kategorijah napravil korak naprej.
Člani
1973 74	1974 75
točke	mesto	točke	mesto
23	12.	85	10.
Ekipno: napredek predvsem v zbiru točk, ki so jih dobili za 6. mesto v republiški ligi in uspešen nastop mladih na Kajuhovem memorialu.
Posamezno: ni uvrstitev, ker so na turnirjih nastopali le pionirji in mladinec, ki pa jim še manjka prodornosti za uspehe v članski konkurenci.
Članice
1973 74	1974 75
točke	mesto	točke	mesto
112	3.	225	2.-3.
Ekipno: napredek v zbiru točk in izenačenju z zveznim ligašem Triglavom, ki pa je v medsebojnem dvoboju za pokal zmagal. V obeh sezonah so bile republiške prvakinje (brez	Olimpije	in	Triglava,	ki nastopata	v
I.	zvezni ligi) in se za sezono 1974 75 na kvalifikacijah tudi uvrstile v I. zvezno ligo, kjer	pa	zaradi	objektivnih	problemov	niso
nastopile. Po končanem prvenstvu 1974 75 pa so pravico do nastopa na kvalifikacijah prepustile drugo uvrščeni Iliriji.
V januarju 1975 so dosegle tudi izreden mednarodni uspeh, saj so osvojile Panonija pokal v Gradcu.
Posamezno: Strucova in Režonjeva sta se prebili v prvo desetorico članic (6. in 9. mesto), velik skok pa je napravila tudi Černov-škova na 13. mestu.
Mladinci
Ekipno so popravili svojo uvrstitev in pristali na 11. mestu. Najboljšo uvrstitev so si priborili na Kajuhovem memorialu, ko so se uvrstili na 3.—4. mesto.
Posamezne velja ista ugotovitev, kot pri članih posamezno.
Mladinke
1973/74	1974 75
točke mesto	točke	mesto
260	2.	298	1.
Ekipno: Najdragocenejša je vsekakor zmaga na republiškem prvenstvu, kjer so prva, druga in tretja ekipa skupaj z Olimpijo tvorile finalno skupino. Četrto mesto na državnem ekipnem prvenstvu, predvsem pa 2. mesto na zveznem turnirju pa tudi nekaj veljata.
Posamezno: Pet fužinark med prvo desetorico res ni od muh, vendar je škoda, da se je Strucovi, republiški prvakinji, izmuznil naslov najboljše v skupnem seštevku le za borih 7 točk, tako da so se naše uvrstile na 3. (Strucova), 5. (Režonjeva), 7. (Černov-škova), 8. (Ačkova) in 9. mesto (Sovičeva). Strucova in Režonjeva zapuščata mladinsko kategorijo, zato bodo predvsem preostale tri morale braniti priborjeno.
Pionirji
1973/74	1974/75
točke mesto	točke	mesto
74	7.	124	6.
Ekipno: Napredek v igri je dejansko večji kot kažejo uvrstitve. Realno je pričakovanje boljših rezultatov in uvrstitev prav v sezoni 1975/76 in 1976/77.
Posamezno: Četvorka Leš, Pavič, Janežič in Ginter je potencial, ki mora predstavljati prihodnjo, uspešno generacijo ravenskega moškega namiznega tenisa. Uvrstitve med drugo polovico dvajseterice pionirjev v Sloveniji v pretekli sezoni (mimogrede povedano: slovenski pionirji so najboljši v državi) ni ne vem kakšen uspeh, vendar pa obveza za preselitev med prvo deseterico v sezoni 1975 76.
Pionirke
1973 74	1974	75
točke mesto	točke	mesto
205	1.	225	2.
Ekipno: Prva ekipa ni v republiki izgubila nobenega srečanja, vendar je zaradi neudeležbe na zveznih tekmovanjih druga v Slo-
Pokal za 2. mesto
veniji. Velik uspeh si je ekipa priborila na državnem prvenstvu z uvrstitvijo na 3. mesto (izločila jih je šele ekipa Obiliča na čelu z državno in evropsko pionirsko prvakinjo Perkučinovo). Kljub temu, da Cernovškova v prihodnji sezoni ne bo več pionirka, bodo Ravenčanke obdržale primat v Sloveniji. Za potrjevanje napredka pa bo potrebno sodelovanje na zveznih turnirjih podkrepljeno z rezultati večje vrednosti.
Posamezno: Cela vrsta imen: Cernovšek (2.), Ačko (3.), Logar (6.), Save (7.), Horvat (8.), Trbižan (9.), Arcet (13). na republiški rang listi daje garancijo, da še ne bo usahnila tradicija ženskega kvalitetnega namiznega tenisa na Ravnah. Velika izenačenost igralk je še večji porok za to trditev. Uvrstitev Cernovškove in Ačkove med 8 najboljših pionirk v državi pa tudi ni šala in bodo take in še boljše uvrstitve morale biti dokaz za afirmacijo na zvezni ravni.
Na podlagi uvrstitev, doseženih rezultatov in na koncu sezone dokazane celovitosti, lahko trdimo, da je namizni tenis na Ravnah v neprekinjenem vzponu. Vztrajno delo trenerjev: Gutenbergerja, Jamška, Pandeva, Plešeja in ponovna vključitev Bavčeja mora v urejenih razmerah v klubu, predvsem v prihodnjih dveh sezonah potrditi sedanji vzpon, predvsem pa nadaljnjo utrditev namiznega tenisa na Ravnah.
REKORDERKA Z 12 LETI
Sedmošolka je, stara 12 let, učenka na ravenski osnovni šoli Prežihovega Voran-ca. 19 mesecev stara je prvič stopila na smučke, komaj štiriletna pa se je na morju že neustrašno potapljala v vodo in se naučila plavati. S šestimi leti je pri Fuži-
narju začela bolj zares smučati, leto pozneje pa še plavati. Pozimi smučanje, od pomladi naprej pa plavanje. Dve, ne, tri leta tako. Tehtanje med plavanjem in smučanjem, dokler ni pretehtalo plavanje. In ob koncu plavalne sezone letos 13 državnih in 25 republiških rekordov, pa nič koliko zmag in trofej z domačih in tujih tekem — to je bilanca kratke tekmovalne kariere pionirke Maje Rodič, plavalke PK Fuži-nar.
Tvoja prva tekma?
1970. leta sem prvič nastopila na klubskem prvenstvu. Kmalu nato sem tekmovala že na dvoboju z Wolfsbergom in zmagala na 25 m prsno.
Trenirala si plavanje in smučanje, zakaj si se odločila za plavanje?
Zaradi boljših rezultatov sem se odločila za plavanje. Smučam pa še, a samo za rekreacijo.
Kdo te je navdušil za šport?
Za smučanje oči, za plavanje pa nekaj oči, nekaj pa v šoli. V drugem razredu srno imeli pregledne tekme. Od takrat naprej tudi treniram.
Pa smučanje? Ti je kaj žal, da nisi smučarka?
Ja, malo mi je žal za smučanjem. Tolaži me to, da imam kot plavalka veliko tekem-
Kdaj si dosegla prve pomembnejše rezultate?
Leto, dve nazaj. Sicer pa sem bila najbolj presenečena nad prvo zmago v Genovi pred štirimi leti. Prve rekorde pa sem dosegla že leta 1971 v svoji skupini (v konkurenci mlajših pionirk skupine B op. p-)'
Tudi tvoj leto dni starejši brat je plavalec. Ali kaj tekmujeta, kdo je boljši?
Zaradi rezultatov sva se s Tomažem ves čas dajala. Lani je bil boljši on, letos jaz-Oba sva istočasno začela trenirati pri Fu-žinarju.
Katero tekmovanje ti je najbolj ostal0 v spominu?
Ne vem, na vsaki tekmi se kaj zgodi. To je zanimivo in me vleče.
Katerega rezultata si doslej najbolj vesela?
Rezultata z državnega prvenstva v Pančevu na 200 m mešano. Pa seveda prve zmage v Genovi, ko takega uspeha spl0'1 nisem pričakovala. In potem zmage v Genovi naslednje leto.
Najljubša trofeja?
Tista iz Trenta za osvojeno tretje mesto-Zanjo sem se morala najbolj boriti. Na teh1 tekmovanju so sodelovali plavalci iz vseh evropskih držav.
Treningi?
Dvakrat na dan po dve uri. Ko je šola> pa prav tako. Takrat začnemo z jutranji01 treningom že ob šestih, popoldne pa ob p° štirih.
Kako bi ocenila trenerja?
2e od samega začetka me trenira t°va' riš Medvejšek. Mislim, da boljšega trenerja ne bi mogla najti. Včasih že zaviha01 nos, če mi kaj ni prav, potem pa je spe vse dobro, ko vidim, da ima on prav.
Ali je plavanje kaj vplivalo na tvoj Tomažev učni uspeh?
Ne, doslej se nama to pri šolskem uspe hu še ni poznalo. Oba sva bila odlična.
mmm
Maja Rodič — naša najboljša plavalka
Kako gledata oče in mama na vajino športno udejstvovanje?
Oči je navdušen, mama malo manj, ker sva oba s Tomažem toliko od doma. Sicer Pa naju oba pustita, da plavava kolikor hočeva.
Kaj delaš v prostem času?
Ce ne delam za šolo in če ne plavam, Potem se ukvarjam z zbirko znamk. Začela sem jih zbirati šele letos. Razen tega še rada berem in včasih nesem knjigo s sabo, ko gremo na tekmovanja.
Kam po končani osnovni šoli?
Po vsej verjetnosti v gimnazijo. Ce bo v šoli šlo vse v redu, bom še plavala. Vse je odvisno od ocen in učneg:. uspeha.
Tvoja vzornica?
Djurdjica Bjedov.
Na katero tekmovanje se zdaj pripravljaš?
Na državno prvenstvo za starejše pionirje. Ce mi le forma ne bo padla, upam na Najboljše.
Najboljši rezultati?
Tu je moral priskočiti na pomoč oče inž. Jože Rodič. Odprl je veliko mapo, v kateri Irria skrbno spravljene rezultate z vseh tekmovanj, slike in izrezke iz časopisov — Pravi arhiv od prvih tekmovanj hčerke in sina pa do zadnjih prvenstev. Majini letošnji najboljši rezultati so: 100 m prsno 1:23,5, 200 m prsno 2:58,2, 200 m delfin 2:55,8, 200 m mešano 2:44,5. Z letošnjega državnega prvenstva mlajših pionirjev je l^taja prinesla šest zlatih kolajn, pred dve-rpa letoma je nastopila v štirih disciplinah tn bila štirikrat zlata. Razen tega je imela, dokler je nastopala v konkurenci pionirk skupine B, državne rekorde v vseh disciplinah.
M. Matvoz
ROKOMET
Rokometaši so končali svoja tekmovanja v Podravski ligi dokaj uspešno.
Člani so v svoji konkurenci morali priznati Premoč bivšega conaša iz Kamnice in so v sončni uvrstitvi zaostali za 2 točki. Z ozirom Ps tradicijo in rutino (na to so se verjetno Preveč oslanjali) so prikazali premalo, medtem ko bi z ozirom na pristop in odgovor-
nost igralcev do vadbe lahko bili celo kako mesto niže na razpredelnici. Borbenosti jim sicer ne gre očitati (ta je celo včasih prešla v neodgovorne izpade posameznikov), vendar je bilo to včasih le premalo. Ker bo v začeti sezoni vzhodna conska rokometna liga deljena na dva dela (težko pričakovana, vendar že večkrat napovedana pocenitev tekmovanja), bo Fužinar igral v celjsko-koro-ški polovici cone. Obetajo se torej kvalitetnejše tekme, zanimivejši tekmeci, obenem pa za domačine ob sobotah zvečer tudi večja odgovornost. Prepričani smo, da bodo letošnji obeti postali resničnost.
Mladinci so po dokaj poprečnem jesenskem delu, ko so bili četrti na lestvici, spomladi zaigrali kot prerojeni in premagali vse svoje nasprotnike, med njimi tudi Branik, Slovenj Gradec in Kamnico, kar jim je na koncu zadostovalo za drugo mesto. Na nekaj tekmah so zaigrali zelo lepo in učnkovito, še vse preveč pa pogrešamo uigranost in kombinatorne igre, ki sta pravzaprav najlepši odliki sodobne rokometne igre. Brez dvoma, da so fantje talentirani in da bodo s strokovnim delom še napredovali, nekateri pa bodo morali predvsem šolskim obveznostim posvetiti več skrbi, če bodo hoteli uspeti tudi v športu.
Pionirji, ki jih je sedanjemu trenerju Ha-bru »izročili« Nabernik, so generacija, ki največ obeta v zadnjih letih. Vztrajnost pri vadbi in primerna fizična dispozicija večine pod-mladkarjev sami narekujeta veliko pozornost pri vzgoji in delu.
V spomladanskem delu tekmovanja so bili ravenski pionirji nepremagljivi. Tudi Branik, ki že nekaj let posveča veliko pozornost pionirskemu naraščaju, jim ni mogel do živega. Priborili so si tudi pravico nastopati na republiškem prvenstvu, kamor pa po tehtni presoji niso odpotovali.
V letošnji tekmovalni sezoni jim je treba omogočiti izdatnejšo vadbo in jih že sedaj začeti pripravljati za prihodnje slovensko prvenstvo. Takoj pa je treba pogasiti prve iskrice zvezdništva, ki ga ne smemo trpeti, če hočemo vzgajati in vzgojiti novo generacijo skromnih, a dobrih športnikov. To pa je, mora biti in mora tudi ostati osnovni smoter pri delu z mladimi.
če
AVTO RALLY »SUTJESKA 75«
V statutu Avto-moto zveze Jugoslavije je v enem izmed členov med ostalim tudi zapisano:
»Eden od osnovnih ciljev AMZ Jugoslavije je tudi čuvanje revolucionarnih tradicij NOB in organiziranje prireditev v čast zgodovinskim dogodkom iz slavne preteklosti jugoslovanskih narodov in narodnosti.«
Prav gotovo je ena cd najelitnejših prireditev v ta namen vsakoletni Avto-moto rally »Sutjeska«, s štartom v glavnih mestih republik in pokrajin ter skupnim ciljem v dolini legendarne Sutjeske na Tjentištu.
Rally organizirajo vsako leto v čast dneva
borca od 1. do 4. julija pod pokroviteljstvom tovariša Tita. Posebno pomemben pa je bil prav letošnji, že XI. po vrsti, ko praznujemo
30.	obletnico osvoboditve.
S svojo udeležbo na tem rallyju se je pridružilo praznovanju preko 1500 tekmovalcev, od katerih jih je 1427 srečno prispelo na cilj v Tjentište.
Med to množico tekmovalcev iz vse Jugoslavije smo bili letos že drugič tudi tekmovalci s Koroške — Avto-moto društva Ravne.
Led je bil prebit lani, ko smo prvič sodelovali na rallyju Sutjeska 74, sicer le z enim vozilom v razredu do 850 ccm.
Dosežen rezultat je bil spodbuda, da začeto nadaljujemo. Pogumno smo se s skromnimi izkušnjami in veliko željo začeli pripravljati člani športne komisije pri AMD Ravne na rally »Sutjeska 75«. Trud ni bil zaman. Ob izredni pripravljenosti in finančni pomoči predvsem kolektiva železarne Ravne ter v manjši meri rudnika Mežica, Gorenja Muta in Stroja iz Radelj, smo se letošnjega rallyja uspeli udeležiti z dvema posadkama oziroma tekmovalnima voziloma.
Vreme nam letos žal ni bilo naklonjeno. Večino štiridnevne 2500 km dolge poti od Ljubljane preko Novega mesta, Karlovca, Plitvic, Zadra, Splita, Dubrovnika, Trebinja, Bileče in po cestah Bosne in Hercegovine do Tjentišta in nazaj smo prevozili v dežju, megli in neurju. Kljub temu pa smo se domov vrnili z izrednimi vtisi s celotne poti, bogatejši za novo sklenjena poznanstva in prijateljstva ter s skupno željo, da se rallyja »Sutjeska« še udeležimo.
Na koncu le še nekaj besed o rezultatih, ki smo jih dosegli, čeprav smatram, da le ti na takšnem tekmovanju med mnogimi znanimi tekmovalci rally športa niso najpomembnejši.
Med slovenskimi tekmovalci smo dosegli naslednji mesti:
— posadka Torej-Torej, vozilo Renault 5 TL 24602 KT 3. mesto,
— posadka Ažnik-Ažnik, vozilo VW Pas-sat 26531 KT 5. mesto.
Ob tej priložnosti se tudi vsem, ki so nam pomagali, zahvaljujemo.	Janko	Torej
ZA DOBRO VOLJO Blagajna
Naprava, ki prihrani tatovom dolgočasne pretrese.	(Ch.	Torquet)
Elektrikar
Mož je sam popravljal električno instalacijo v svojem stanovanju, čez čas pokliče ženo in ji reče:
— Draga, primi to žico ... si kaj občutila?
— Ne, nič, zakaj?
— Torej je tok v oni žici!
Na cilju
KOROŠCI PO POLJSKI SMERI NA VRH EIGERJA
Alpinistična dejavnost v naši občini se zadnje čase vedno bolj razvija in dosega pomembne uspehe.
Eden največjih uspehov je bil dosežen v začetku meseca avgusta, ko sta alpinista Edi Drofelnik in Rajko Robnik, oba člana AO — Črna na Koroškem, dosegla dosedaj največji uspeh.
Po znani poljski smeri v severno vzhodni steni Eigerja sta se povzpela na sam vrh.
Po alpinističnih vesteh je to tretja ponovitev tega dostopa in prva jugoslovanska naveza.
Alpinista Edi Drofelnik in Rajko Robnik sta to smer preplezala v treh dneh in z dvema bivakoma v raznih vremenskih ne-prelikah. Vreme alpinistoma med vzponom ni bilo preveč naklonjeno, saj je med tem časom tudi večkrat snežilo. Temperatura je bila tako nizka, da sta dobila tudi nekaj ozeblin. Prav zadnji dan, ko sta se že vsa izmučena prebijala proti svojemu cilju, sta bila izpostavljena snežnim plazovom, ki so se vsipali preko njiju, grmeli desno ter levo v dolino.
Med svojo dolgo in zahtevno turo sta prestala mnogo težkih trenutkov in naporov. Povratek ali izstop ni bil več mogoč
— samo še naprej do postavljenega cilja
— doseči vrh za vsako ceno. Tretji dan sta v popoldanskem času stopila na vrh premagane gore — si stisnila roke — v mislih pa poslala sporočilo o svojem uspehu nam v Mežiško dolino.
Na samem vrhu so ju pozdravili švicarski alpinisti, ki so se takrat mudili na vrhu.
S svojim uspešno opravljenim vzponom sta dosegla dosedaj največji alpinistični uspeh alpinistične skupnosti ravenske občine.
Hrabri alpinistični navezi Drofelnik— Robnik za njun podvig iskreno čestitamo.
Franc Telcer
OPOZORILO GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE
Gorska reševalna služba na Koroškem — postaja Prevalje, obvešča in opozarja vse, ki se podajajo na razne planinske izlete, pohode in vzpone v Julijske ali Kamniške Alpe na sledeče:
1. letošnje zapoznele zimske razmere v našem visokogorju so povsem drugačne kot v prejšnjih letih; na mestih, kjer prej nismo opazili snega, ga je zdaj še večje količine in so bila že za marsikaterega neveščega planinca usodne in se končale z nezgodo;
2. kadar se odločate za pohode na višje vrhove, bodite previdni in se izogibajte nevarnih mest, ne precenjujte svojih moči, predvsem pa naj bo prvo zagotovilo — dobra in popolna planinska oprema (s copati se ne podajajte na snežišča ali zahtevnejše ture);
3. prireditelji večjih skupinskih izletov mladine ali delovnih kolektivov naj poskrbe za varnost izleta, ali se naj pred pohodom obrnejo na gorsko reševalno službo, ki vam bo rade volje svetovala, ali vam tudi poskrbela za varnost na izletu;
4. ker smo že skoraj v jesenskem času, in ko so dnevi že krajši, začnite razne ture in pristope na oddaljenejše vrhove, a tudi plezalne vzpone v zgodnjih jutranjih urah, da vas ne zaloti noč;
5. vsak pristop na turo naj bo v naprej pripravljen, vsak posameznik pa fizično in
moralno usposobljen in z zadostno planinsko opremo;
6.	letošnja bera planinskih nezgod, predvsem smrtnih žrtev naj nam bo v resno opozorilo, da ne bomo pretiravali v svoji zmogljivosti!
Gorska reševalna služba Prevalje Franc Telcer
IVAN PEPEVNIK
Dragi naš sodelavec Ivan!
Tretji avgust je bil za tvoje starše in sestre strašen dan v življenju.
Tudi nam, tvojim sodelavcem, je zatrepetalo srce, ko smo zvedeli, da si tako tragično preminul. Nemi smo postali ob mislih, da našega dragega sodelavca Ivana Pepevnika ne bo več med nas, da je za vedno zamrl tvoj veseli smeh, saj si znal
s svojim vedrim humorjem slehernega razveseliti.
Na delovnem mestu v vzmetarni, kjer si delal, smo postavili šopek rdečih nageljnov, prižgali svečko in priložili tvojo sliko. Skoraj teden dni smo v trepetu čakali še strašnejšega dogodka, kdaj bodo iz mrzlih valov Drave prinesli vse prerano uvenelo mladost in nam povečali nemo bol. Ko sem gledal tvojo sliko, sem rekel: Ivan, kako je že vse daleč, je le še spomin. Kje je tista izrečena beseda, polna uspehov na delovnem mestu. Ivan, ko si pred leti prišel med nas koroške fužinarje, da bi z nami koval plemenita jekla, si bil med tistimi, ki so želeli, naj bo lepši naš jutrišnji dan. Ivan, postal si ves naš! Bil si dober tovariš, iskren sodelavec. Ko sedaj stojimo ob tvojem odprtem grobu, se spomnimo besede Ivana Cankarja, ko je v črtici Materin grob dejal: »Pretesna je ta jama, vse pregloboka za tebe, o mati!« Tako izrekam tebi te besede: Ivan! Pretesen, preglobok, prehladen je ta grob za tebe, za tvojo še tako mlado srce. Sedaj boš nam v spominu govoril: delajte sotovariši moji, vi nadaljujte kar meni usoda ni dopustila. Ivan, saj ti nisi mrtev, živel boš v nas, v naših srcih. Sedaj boš v nemih besedah šepetal to našo besedo: srečno sodelavci moji!
Dragi Ivan! Sedaj, ko večerno sonce (one za gore, še v slovo poljublja tvoj grob, ovenčan z belimi lilijami, v objemu cvetja mirno počivaj, dragi Ivan naš!
Viktor Levovnik
DELOVNE NEZGODE V AVGUSTU 1975
PEROVNIK Kristijan, TRO Prevalje — pri pritrjevanju spiralnega svedra v vrtalno glavo mu je leva roka zdrsnila z glave in tako je s palcem leve roke udaril po mizi in si ga poškodoval.
LOZINŠEK Danica, TRO Prevalje — med posnemanjem robov pilarskih polproizvodov na brusilnem stroju ji je pila zdrsnila čez brusno ploščo in se tako s kazalcem leve roke dotaknila brusne plošče, ki ji ga je na koncu posnela.
VAVČE Ivanka, obrat industrijskih nožev — pri menjavi hitromenjalne vrtilne glave na vrtalnem stroju, si je poškodovala palec leve roke.
GOSTENČNIK Anton, obrat industrijskih nožev — pri brušenju čelnega rezkar-ja na stroju za brušenje orodja mu je priletel tujek v desno oko.
FINŽGAR Franc, obrat strojev in delov — pri rezkanju utorov se je na ostrem robu obdelovanca vrezal v sredinec desne roke.
ROŽEJ Jože, strojno gradbena služba — pri odbijanju robov, ki nastanejo pri utop-nem kovanju sekačev mu je priletel drobec škaje v desno oko.
PODOJSTERŠEK Olga, vzmetarna —' pri sestopu z materialne police ji je zdrsnilo tako, da je padla in si pri tem poškodovala gleženj desne noge.
SAMEC Amalija, TRO Prevalje — med brušenjem nedokončane pile na brusilnem stroju za suho brušenje ji je priletel tujek v desno oko.
KREJAN Ivan, kovačnica — pri nalaganju materiala v krčilni stroj so ga klešče stisnile ob ohišje ter mu poškodovale III. iu IV. prst leve roke.
NAGLIC Marjeta, mini livarna — Prl čiščenju ulitka se je s kladivom udarila p° kazalcu desne roke.
PRIJANOVlC Vinko, valjarna — Pr' čiščenju kanala srednje valjarske proge je padel vanj ter si poškodoval koleno desne noge.
ŠIMIC Slavko, valjarna — pri nalaganju gredic na kamion se mu je ena skotalila na nart leve noge.
NOVAK Franjo, topilnica II — pri pr*' vijanju gumi cevi na zračno omrežje je vrglo cev iz nastavka, pri čemer ga je curek zraka oplazil po trebuhu.
CAVAR Dragoslav, topilnica II — Prl nakladanju lesenih pragov na kamion m11 je eden padel na nart desne noge.
PONGRAC Rudolf, valjarna — pri na-meščanju gredice v brusilni stroj ga je čeljust stisnila za prste leve roke.
CESAR Maks, kovačnica — pri čiščenj11 odgorkov s kovaške peči mu je ta padel na nart desne noge.
(Nadaljevanje na 28. strani)
Gibanje zaposlenih v tovarni
od 21. julija 1975 do 20. avgusta 1975
Zap. št.	Priimek in ime	Rojen		Kvalifikacija	Obrat	Od kod je prišel
1.	Sprejeti delavci: Brložnik Marjana	17.	1. 1955	SS strojni tehnik	PD tehn. služb	iz tehn. šole
2.	Cvilak Samo	29.	3. 1957	KV ključavničar	obrat strojev in delov	iz poklicne šole
3.	Curč Jožef	17.	1. 1957	KV elektromeh.	elektro obrat š. t.	iz poklicne šole
4.	Dedič Husein	7.	1. 1955	NK delavec	čistilnica	prva zaposlitev
5.	Duler Franc IV.	14.	12. 1955	KV ključavničar	strojni obrat	iz poklicne šole
6.	Duler Zdravko	7.	1. 1957	KV rezkalec	obrat strojev in delov	iz poklicne šole
7.	Ferarič Bojan	9.	7. 1956	KV ključavničar	centralna delavnica	iz poklicne šole
8.	Finžgar Roman	20.	1. 1955	KV strugar	centralna delavnica	iz JLA
9.	Fišer Ivan	3.	7. 1951	NK delavec	valjarna	iz inozemstva
10.	Franc Beno	27.	5. 1956	KV ključavničar	obrat strojev in delov	iz poklicne šole
11.	Franc Miran	9.	3. 1956	KV ključavničar	elektro obrat za jaki tok	iz poklicne šole
12.	Gorenšek Miroslav	3.	6. 1957	KV elektromeh.	elektro obrat za šibki tok	iz poklicne šole
13.	Gostenčnik Ljuba	12.	10. 1953	NK delavka	čistilnica	za določen čas
14.	Grabner Slavko	26.	9. 1957	KV orodjar	TRO — meh. del.	iz poklicne šole
15.	Grašič Maksimiljan	21.	10. 1956	KV ključavničar	centralna delavnica	iz poklicne šole
16.	Grobelnik Beno	24.	3. 1955	KV ključavničar	obrat strojev in delov	iz JLA
17.	Hanc Vladimir	8.	7. 1956	SS met. tehnik	jeklovlek	iz tehn. šole
18.	Hasani Ejup	30.	5. 1952	NK delavec	čistilnica	iz druge delovne organiz.
19.	Hasani Haki	22.	7. 1953	NK delavec	čistilnica	iz druge delovne organiz.
20.	Hudrap Srečko	1.	1. 1953	SS met. tehnik	kovačnica	iz tehn. šole
21.	Iskrač Ivan	24.	2. 1955	NK delavec	čistilnica	iz druge delovne organiz.
22.	J amer Olga	23.	6. 1955	SS str. tehnik	TOZD II.	iz tehn. šole
23.	Jevšenak Anton	30. 11. 1941		NK delavec	valjarna	iz druge delovne organiz.
24.	Jug Ludvik	25.	7. 1949	NK delavec	valjarna	iz druge delovne organiz.
25.	Klemenc Franc	1.	1. 1954	SS str. tehnik	el. tehn. sl.	iz JLA
26.	Klemenc Silvo	17. 11. 1956		KV strugar	obrat strojev in delov	iz poklicne šole
27.	Kočet Dragutin	12.	8. 1947	NK delavec	vzmetarna	iz inozemstva
28.	Kostanjevec Peter	29.	6. 1955	PK kalupar	livarna	iz JLA
29.	Kotnik Jože	23.	2. 1955	KV strugar	centralna delavnica	iz JLA
30.	Krajnc Majda	4.	5. 1956	KV brusilka	obrat pnevmatskih strojev	iz poklicne šole
31.	Krajnc Maksimiljan	26.	5. 1955	KV orodjar	modelna mizarna	iz JLA
32.	Kralj Rajko	21.	1. 1956	KV ključavničar	obrat strojev in delov	iz poklicne šole
33.	Krebs Marjan	1.	8. 1956	KV ključavničar	elektro obrat za jaki tok	iz poklicne šole
34.	Kristan Mirko	7.	1. 1948	VS dipl. inž. elektrot. š. t.	AOP	iz JLA
35.	Kupljen Mirko	1.	2. 1958	KV obratovni elektrikar	elektro obrat za jaki tok	iz poklicne šole
36.	Kuserbanj Stjepan	4.	9. 1955	PK kovač	kovačnica	iz JLA
37.	Lešnik Oton	1.	11. 1944	NK delavec	topilnica	
38.	Logar Damijan	29. 12. 1956		KV ključavničar	valjarna	iz poklicne šole
39.	Mačič Brigita	3.	6. 1957	KV tehnični risar	služba za razvoj in razširitev	iz poklicne šole
40.	Marin Miroslav	19.	4. 1956	SS met. tehnik	topilnica	iz tehn. šole
41.	Mesarič Ivan	6.	5. 1958	KV žarilec o. p.	kovačnica	iz poklicne šole
42.	Miklavc Janez	29.	1. 1955	KV avtomehanik	transport	iz JLA
43.	Močivnik Engelbert	26,	, 9. 1957	KV ključavničar	modelna mizarna	iz poklicne šole
44.	Modrijan Drago	5.	2. 1956	SS met. tehnik	topilnica	iz tehn. šole
45.	Miharemi Muharem	21.	1. 1949	NK delavec	topilnica	iz druge delovne organiz.
46.	Ošlovnik Srečko	11.	5. 1957	KV ključavničar	obrat strojev in delov	iz poklicne šole
47.	Pacoli Shefget	6.	4. 1954	NK delavec	čistilnica	prva zaposlitev
48.	Paradiž Marija	25. 11. 1956		KV brusilka	obrat pnevmatskih strojev	iz poklicne šole
49.	Pečnik Slavka	17.	6. 1956	KV rezkalka	obrat strojev in delov	iz poklicne šole
50.	Petrič Vlado	3.	6. 1955	SS str. tehnik	TRO — meh. del.	iz tehn. šole
51.	Pečovnik Helmut	2.	12. 1943	NK delavec	vzmetarna	iz druge delovne organiz.
52.	Petrovič Milan	30.	7. 1957	KV elektromeh.	elektro obrat za šibki tole	iz poklicne šole
53.	Posedi Dušan	30.	7. 1956	SS met. tehnik	valjarna	iz tehn. šole
54.	Prislan Sašo	14.	2. 1955	PK ključavničar	obrat industrijskih nožev	iz poklicne šole
55.	Prošt Anica	16.	5. 1956	SS ekonomski tehnik	TRO — računovodstvo	iz šole
56.	Pušnik Franc	7.	4. 1956	KV ključavničar	strojni obrat	iz poklicne šole
57.	Rama Basri	20. 12. 1954		KV delavec	valjarna	prva zaposlitev
58.	Reda Selman	13.	8. 1947	NK delavec	valjarna	iz druge delovne organiz.
59.	Rikič Panto	24.	4.1953	NK delavec	čistilnica	iz druge delovne organiz.
60.	Rotovnik Marjan	29.	3. 1955	PK žarilec	kalilnica	iz JLA
61.	Sijanhadič Hasan	21.	5. 1955	NK delavec	čistilnica	prva zaposlitev
62.	Sovič Danilo	8.	10. 1956	KV ključavničar	obrat strojev in delov	iz poklicne šole
63.	Šerkezi Rajko	13.	1. 1957	KV elektromeh.	elektro obrat za šibki tok	iz poklicne šole
64.	Skrobonja Spiro	3.	9. 1955	NK delavec	čistilnica	prva zaposlitev
65.	Skudnik Jure	18.	8. 1956	SS met. tehnik	kovačnica	iz tehn. šole
66.	Šteharnik Zmagoslav	24.	7. 1954	NK delavec	obrat pnevmatskih strojev	ponovna zaposlitev v 2R
67.	Štern Anton	26.	5. 1947	NK delavec	obrat industrijskih nožev	iz druge delovne organiz.
68.	Trost Ivan	11.	5. 1954	NK delavec	vzmetarna	iz druge delovne organiz.
69.	Viski Izohir	14.	8. 1954	NK delavec	čistilnica	iz druge delovne organiz.
70.	Vivod Amalija	9.	7. 1956	KV brusilka	obrat industrijskih nožev	iz poklicne šole
71.	Vetrih Danilo	23.	4. 1955	PK kovač	kovačnica	iz JLA
72.	Vogler Janez	22.	2. 1957	NK delavec	čistilnica	iz druge delovne organiz.
73.	Voler Vida	10.	6. 1952	VSS ekonomist	APO	štipendist ŽR
74.	Vučetič Dušan	15.	9 1943	NK delavec	čistilnica	iz druge delovne organiz.
75.	Vučko Dušan	11.	5. 1957	KV ključavničar	obrat strojev in delov	iz poklicne šole
76.	Vulc Stanko	16.	4. 1954	KV topilec o. p.	topilnica	iz JLA
77.	Zivič Irena	9.	1. 1957	SS met. tehnik	služba za razvoj v TOZD I.	iz tehn. šole
78.	Zvikart Janez	25	.. 1 1958	KV ključavničar	obrat strojev in delov	iz poklicne šole
Odjavljeni delavci: 1- Cehner Franc		10.	1. 1940	NK delavec	čistilnica	samovoljna zapustitev de
2.	Cesar Leopold	13. 11. 1955		PK kalupar	livarna	v JLA
3.	Carf Ivan	24. 12. 1949		KV klepar	strojni obrat	samovoljna zapustitev de:
4.	Časi Milan	6.	8. 1949	NK delavec	topilnica	samovoljna zapustitev de:
Zap. št.	Priimek in ime	Rojen	Kvalifikacija	Obrat	Od kod je prišel
5.	Čibej Friderik	16. 5. 1954	NK delavec	topilnica	samovoljna zapustitev dela
6.	Favai Smiljan	21. 7. 1914	SS elektrotehnik, šibki tok	tehn. službe	starostna upokojitev
7.	Gešman Jožef	13. 2. 1956	KV ključavničar	centralna delavnica	v JLA
8.	Goličnik Radoslav	30. 4. 1956	KV avtomehanik	topilnica	v JLA
9.	Golob Stanko	21. 4. 1953	PK talilec	topilnica	dana odpoved
10.	Gostenčnik Gabrijel	27. 3. 1949	NK delavec	topilnica	
11.	Gostenčnik Marjan	8. 12.1955	KV avtoklepar	obrat industrijskih nožev	dana odpoved
12.	Grager Branko	26. 9. 1951	PK kuhar	strojni obrat	samovoljna zapustitev dela
13.	Gregor Slavko	15. 9. 1956	KV topilec o. p.	topilnica	v JLA
14.	Jazbec Marjan	28. 2. 1950	NK delavec	obrat pnevmatskih strojev	samovoljna zapustitev dela
15.	Korat Franc	26. 8. 1955	KV strugar	obrat strojev in delov	v JLA
16.	Krebs Vinko	19. 1. 1954	KV strugar	TRO — meh. del.	v JLA
17.	Kremljak Zvonko	22. 7. 1954	SS strojni tehnik	PD TOZD I.	v JLA
18.	Matič Milenko	18. 9.1954	NK delavec	valjarna	samovoljna zapustitev dela
19.	Milovanovič Radoljub	20. 3. 1947	KV ključavničar	strojni obrat	dana odpoved
20.	Pepevnik Ivan	16. 5. 1954	NK delavec	vzmetarna	umrl
21.	Petrič Jožef	30. 7. 1946	NK delavec	kemijski laboratorij	samovoljna zapustitev dela
22.	Poderčnik Lenart	10. 10. 1953	NK delavec	topilnica	samovoljna zapustitev dela
23.	Potočnik Zmagoslav	14. 12. 1951	PK ključavničar	obrat pnevm. strojev	samovoljna zapustitev dela
24.	Rudolf Danilo	27. 2. 1956	NK delavec	valjarna	v JLA
25.	Strmčnik Zvonimir	25. 10. 1953	PK zidar	topilnica	samovoljna zapustitev dela
26.	Sarman Anton	22. 5.1954	NK delavec	topilnica	dana odpoved
27.	Stifter Franc	29. 3. 1956	KV valjavec o. p.	valjarna	v JLA
28.	Šumnik Alojz	8. 4. 1956	KV kovač	kovačnica	v JLA
29.	Tandar Duro	9. 3. 1956	NK delavec	valjarna	v JLA
30.	Trpeski Ivan	25. 6. 1953	KV ključavničar	topilnica	samovoljna zapustitev dela
31.	Vajs Miroslav	28. 2. 1913	VK ključavničar	služba za razvoj v TOZD I.	starostna upokojitev
32.	Verčko Jože	24. 2. 1957	KV ključavničar	centralna delavnica	dana odpoved
33.	Zakeršnik Roman	7. 11. 1948	NK delavec	livarna	invalidska upokojitev
Izobrazba — kvalifikacija
Sprejeti delavci:
1 — VS dipl. inž. el. š. t.
1 — VSS ekonomist 4 — SS strojni tehnik 7 — SS metaluški tehnik 1 — SS ekonomski tehnik 16 — KV ključavničar 4 — KV elektromehanik
1 — KV avtomehanik
2 — KV rezkalec
3 — KV strugar 1 — KV delavec
2 — KV orodjar
3 — KV brusilec
1 — KV tehnični risar 1 — KV obratovni elektrikar 1 — KV topilec o. p.
1 — KV žarilec o. p.
1 — PK livar
2 — PK kovač
1 — PK ključavničar 1 — PK žarilec 23 — NK delavec
Odjavljeni delavci
- SS elektro tehnik, šibki tok
- SS strojni tehnik
- VK ključavničar
- KV ključavničar
- KV klepar
- KV avtomehanik
- KV avtoklepar
- KV strugar
- KV kovač
- KV topilec o. p.
- KV valjavec o. p.
13
PK kalupar PK talilec PK kuhar PK ključavničar PK zidar NK delavec
N aSi upokojene!
Smiljan Favai, rojen 21. julija 1914, zaposlen v železarni od 1. septembra 1936 dalje, nazadnje kot vodja energetske službe. Star. upok. 31. julija 1975.
Miroslav Vajs, rojen 28. februarja 1913, zaposlen v železarni od 1. oktobra 1957 dalje, nazadnje kot raziskovalec v službi za razvoj TOZD I. Star. upok. 15. avgusta 1975.
Roman Zakeršnik, rojen 7. novembra 1948, zaposlen v železarni od 1. februarja 1971 dalje, nazadnje v obratu livarne kot pomožni delavec. Inval. upok.
31.	julija 1975.
Delovne nezgode — (s 26. strani)
HUDRAP Rozina — pri brušenju ji je padel tujek v oko.
VITRIH Alojz, valjarna — pri vravna-vanju profilnih nožev mu je ta zdrsnil iz rok ter mu padel na nart desne noge.
BOŽINOVSKI Milan, valjarna — pri nameščanju gumi cevi na valjarsko ogrodje sta ga valja zgrabila za rokavico ter mu poškodovala hrbtno stran leve roke.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta Pavlija Kokala se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za darovano cvetje in vence. Posebna zahvala dr. Sušniku za njegovo prizadevno dolgoletno zdravljenje. Hvala ravenski godbi ter gospodu župniku za lepe poslovilne besede in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena Tončka in hčerki Pepca in Tončka z družinama
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža in očeta Danila Žiberna se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali vence in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Posebno hvala tov. Ja-merju in Klepu za poslovilne besede.
Žalujoča žena z otrokoma in ostali
sorodniki
ZAHVALA
Dragi sodelavci lahke kovačnice!
Ne morem verjeti vaši pozornosti, da ste me tako lepo obdarovali kar mi bo osta-lo v trajnem spominu.
Ker se ne morem vsem osebno zahvaliti* naj se vam zahvalim preko tega lista. Želim vam, da bi še naprej srečno kovali in prišli zdravi za menoj v pokoj.
Še enkrat lepa hvala.
Vaš bivši sodelavec Adolf Kobovc
OPRAVIČILO
Opravičujem se tov. Leopoldu Kakerju in Jožetu Tevžu za udarce, ki sem jih njima zadal in za neprimerne žalilne besede. Obema hvala, da sta me razumela in odstopila od nadaljnje tožbe.
Jože Čas
REŠITEV SLIKOVNE KRIŽANKE
Vodoravno:	Sarajevo,	navigator,	mi-
naret, Ra, Arni, Arijec, as, Tinos, Nela, Leo* saje, atlet, DK, MI, Apo, Z, Ljubljana, Asti. gen, orator, oskrba, kazino, kader, anihm bar, aker, Si, Radojka, Titograd.
V času odsotnosti nadomestki j e glavneg3 urednika član uredniškega odbora Joze Šater.