Leto IT._T Celju, dne 15. jiilija 1909. _St. 32. mmrn izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Oglasi se računajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — V»e pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin. Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Priatoj- 3» aaslov: ^iiarctini List" v Celju.— Reklamacije so Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna Številka bine za oglase je plačevati po pošti na naslov: „N arodni poštnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3. stane 10 vin. * List" v Celju. Politika in značajnost. »Narodni dnevnik" je v*štev. 156. iz odličnega peresa priobčil članek, ki ga bodo s pridom čitali tndi naši cenjeni bralci. Evo: Politika ubija značaje. Tako je vsaj dandanes v Avstriji. Da Slovenci ne delamo izjeme, ni čudo. Saj sprejmemo vse, kar je slabega pri tujcih, od njih, slabo še rajši in hitreje kakor dobro. — Posebno v sedanjem času vidimo, kako nam ubija politika značaje, kako se politično pustolovstvo, neznačajnost, brezbrižnost, politična maščevalnost šopirijo po slovenskih tleh. Zanesti se ne moreš na nikogar, najsi bode izobraženec ali ne. — Danes je tvoj pristaš, je svobodomiseln napred-njak in radikalen narodnjak, Ki bi vse klerikalce in narodne nasprotnike v žlici vode potopil. — Vodje naprednih strank so mu premehki in preneod-ločni, počasno pa sigurno napredovanje mu ne prija. Vidi, da druga stranka zmaguje, obljublja si boljše mesto v njej, — in pozabil je dosedanje ideje, kar čez noč se jih je otresel, iz nap-rednjaka je postal klerikalec. Visoko in najvišje mesto v kaki stranki dobiti, postati poslanec, deželni ali državni ali oboje, priti na čelo strankine or-ganizaciie — to mika častihlepneže in zato menjajo politično prepričanje po vetru kar čez noč. — Zopet drugim ni za politično moč, da bi igrali prvo nlogo, gre njim za žep, za lastno gmotno korist. Trgovcu ponujajo klerikalci ugodno mesto, sprejme ga, sprejme njih denar, da jim pa svoje politično prepričanje. Kupčija ni težka; saj sprememba političnega mišljenja in najsi se zgodi še tako naglo kakor spre-obrnenje Savla v Pavla, prav nič ne boli. — Odvetniku se kaže, da bi u-tegnil pri klerikalnih zavodih in klerikalnih pristaših več zaslužiti. Temu se da odpomoči. Postane klerikalec. — Uradnik — profesor recimo — bi rad splezal na višje mesto., Moj Bog, otroke ima in ženo, pije ga tudi rad kak kozarček, plača ne zadostuje. — Klerikalci so ravno na krmilu in s pomočjo Šnšteršiča ali Korošca bi se dalo doseči ravnateljstvo ali še kako višje mesto. Oprostite možu, ako se je prelevil, oprostite mu, če je pokopal svoje dosedanje življenje, odložil svoje politično prepričanje, zatajil samega sebe in svoje dosedanje delo! — In tako bi lahko našteval brez konca. — Dan na dan se gode vidno in nevidno na mah in polagoma v mnogih tihe, notranje spremembe. Posebno na Štajerskem in Kranjskem so postali politični uskoki vsakdanja prikazen. — Začetkoma se gospodje odtegnejo svojim političnim prijateljem. — Rekel bi, da so se zabubili. Potem začnejo zahajati v klerikalno družbo. Tako sramežljivo kakor devica za-rudevajo, opravičevanje in klanjanje brez konca. — Udomačijo se. Slednjič nosijo glavo kvišku Pretvorba se je dovršila, iz bube je izletel metuljček. In kako so hudi taki novopečeui klerikalci! Preklinjajo, kar jim je bilo prej sveto, preganjajo svoje nekdanje prijatelje in dobrotnike, obrekujejo, izrabljajo nekdanje zaupnosti. Vse, da se prikupijo novim političnim prijateljem, češ Vaš sem z dušo in telesom, sposoben da me nagradite! Vse, da si olajšajo vest, ki se tu pa tam vendar oglaša, da si operejo sram iz lic zaradi brezznačajnosti. Nekaj časa, prijatelji, bodo se ti prizori še nadaljevali. — Se nam jih je treba bati? Res. naše vrste bodo se nekoliko zmanjšale. Ostali pa bodo čisti, jekleni značaji, vzorni rodoljubi in napred-njaki, svobodomisleci, ki ne bodo uklonili svojega tilnika pred skrivljeno škofovsko palico, ki se ne bodo podali nikdar v suženjstvo, ampak možje, svobodni možje! — In tako bom Vas rad videl, prijatelji, ki bodete še ostali zvesti našim skupnim ciljem. — Čem manj nas bo, pa čem boljši bomo, tem bolj bodo naše vrste močne, s tem večjo jeklenostjo in medsebojno odkritostjo se bomo borili za napredek našega ljudstva. — Želim, da bi omah-ljivci, polovičarji, vohuni — ako še jih je kaj med nami, kmalu izginili iz naših vrst. — V čistem zraku hočemo nadaljevati svoje delo, ki stremi po vsestranskem — duševnem in gospodarskem napredku in po sreči in svobodi, da so vzvišeni naši cilji, zmagovite naše ideje. Resnica in poštenost sta prodrli še vedno — tudi pri nas na Slovenskem bodete končno zmagali. 3z političnega sVeta. Državni zbor je vlada poslala domov. V soboto 10. tm. so se razbila vsa pogajanja med strankami, ki so delale obstrnkcijo, in med vlado. Slovenski klerikalci, ki pravzaprav niso vedeli, zakaj so obštruirali, si pojejo zdaj po časopisju slavo, češ da so — vlado onemogočili. Bomo videli — v jesen, ko se zopet snide državni zbor. Zakaj so pravzaprav delali slov. klerikalci obstrukcijo? Najprej so rekli, da proti trgovskim pogodbam z balkanskim državami, ki bi bile na škodo kmečkemu ljudstvu. Dobro, tu bi jim dali mi prav. A kmalu so to javno začeli tajiti, iu so rekli, da samo zato, ker vlada hoče spraviti na dnevni red italjansko vseučilišče v Trstu. No pozneje so spet rekli, da tudi to ne, ampak da gredo samo proti vladi, ker je dovolila Madžarom, da bojo izkoriščali bosanske kmete. Tako se je lovil dr. Šušteršič oi; ene veje do druge, ker sam ni vedel, kaj hoče. Pač, vedel je samo to: da hoče postati minister. Zato ves ta hrup, pa nikdar in nikoli iz ljubezni do ljudstva. Človek, ki dela iz ljubezni do Ijndstva, vztraja nasproti sovražnikom pri vseh zahtevah, ki jih je prvotno stavil, ne pusti pa druge za drugo pasti. Prazni so prišli kleriKalci domov, vlada je ostala in je močnejša kakor prej, le ljudstvo so ti brezvestneži s svojo žalostno komedijo oropali za par miljonov. To je vsa „korist" od klerikalne obstrukcije! Kako neresno je bilo klerikalcem z obstrukcijo, kaže dejstvo, da so na pr. kot en pogoj, da obstrukcijo opustijo. zahtevali tudi razveljavljenje dr. Plojeve izvolitve v delegacije (o tem glej notico v Beležkah!). Torej malenkostne osebnosti, nikdar in nikjer pa višji cilji in ljudske koristi. Taka je »narodna in ljudska" politika naših klerikalcev! Grof Kazimir Badeni, znani bivši ministerski predsednik, ki je izdal znane jezikovne naredbe, proti katerim je 1. 1897 od nemške strani v javnosti in v drž. zboru nastal tak vihar, da je mož moral iti, je umrl nenadoma te dni na potovan ju v vlaku. Na Nemškem je moral odstopiti državni kancelar (ministerski predsed- LISTEK. Šaljivec iz Podravja. Zbirka pripovedek iz Podravja na Štajerskem, ki jih zapisuje Janko Osojni k. Tajna seja marberškega občinskega odbora. Svet napreduje. Marberžani niso bili nikakor tako strašno neumni, da bi ne bili zapazili, kako napreduje svet okoli njih. Slišali so o novih ladjah, ki plavajo po zraku, slišali so o velikem svedru, s katerim vrtajo nekje na Francoskem zemljo, ki jo bodo kmalu prevrtali. Slišali so o nalivaču, s katerim se vliva Švabom pamet v glavo, zvedeli so o tistem mlinu, v katerem se meljejo stare babe, ki skačejo od zgoraj v grod, spodaj pa se prikazujejo kot ljubeznive mlade device. Potujoči mizarski pomočnik je pripovedoval v Marbergu, da se gradi preko morja od Nemškega do Amerike ogromen most, po katerem bodo marširale nemške vojske nad Amerikance, drugi most pa da gradijo Nemci od Berlina do Trsta, ki bo se dvignil ravno nad Marbeigom. Pohor- ski muzikant pa je že prinesel na neko gostijo v Marberg novico, da je nemški cesar velel napraviti velikanski kanon. V tisti kanon nabijajo kroglje kakor sod velike. In zakaj ? Kam bodo streljali ? Muzikant jim je vse pojasnil. Nemški cesar ni zadovoljen več s svojim pozemeljskim cesarstvom, ampak hoče vladati tudi po nebu. S tistim kanonom streljajo zdaj v Berlinu na mesec in v vsaki kroglji prileti na mesec po pet nemških junakov. Kmalu bo na mesecu že cela vojska, ki bo podvrgla svojemu cesarju vso mesečno deželo. Takrat bo zavladal na zemlji in na nebu samo eden cesar, kakor je tudi Bog samo'eden. Marberžani so zvedeli še več novic o tem velikanskem napredku novih časo-v. Razume se, da so kaj radi poslušali take vesti, ki so jih potem dalje pripovedovali in ponavljali doma in v gostilni. Nekaj pa jih je vendar na tihem bolelo pri tem. Vsakega marberškega pravega rodoljuba je morala gristi zavest, da napreduje ves svet, le Marberg, to ubogo zapuščeno gnezdo v Dravski dolini, le ta nesrečni Marberg da ne kaže nobenega napredka. Ali ni to zelo žalostno? Res je sicer, da se je sklenilo v Marbergu že marsikaj koristnega in naprednega zlasti za slavnega županovanja gospoda Guzla, toda ali ni bilo vsakokrat kake ne-volje in hude nesreče, ki je uničila marberške načrte in pokvarila vsak dober začetek. Kdo je kriv, da v Marbergu ni sreče? Zakaj se vse Podravje, ves Kozjak in vse Pohorje posmehuje marberškim sklepom in občinskim napravam? To se mora spremeniti! V blagor marberške" občine je treba začeti z novimi močmi delovati, pa tako, da tujci ne zvedo ničesar in da ne morejo motiti Marberžanov pri rodoljubnem uspešnem delu. Pred vsem naj ostane vse tajno, o čemur se posvetujejo občinski odborniki. Niti žene, niti naj-bližnji sorodniki ne smejo ničesar več vedeti, kaj se godi v občinski hiši. Da bodo seje povsem tajne, se je sklenilo na Purclov nasvet, naj se vršijo odslej vse važne seje v trdi noči v temni zaklenjeni sobi. Župan se je zavezal, da ne naznani na občinski deski celo ničesar niti pred sejami niti po njih. Pri takih tajnih sejah v temi bo vsak odbornik lažje mislil in odkrito govoril, ker nihče ne bo vedel, kdo govori. Fantje so ukali in prepevali po Spodnji Vižirgi in Drava je enakomerno šumljala pod Pohorjem. Kdo bi bil slutil, da se zbirajo ob tej tihi polnočni uri marberški možje na resno posvetovanje, kako bi se najbolje rešila občinska čast! Od zadnje strani so prihajali, skakali čez plote, padali preko gnojnih jarkov in butali ob vozove na županovem dvorišču, da bi se priplazili celo tiho v občinsko posvetovalno sobo. Policaj Šorfšic je naznanil zunaj na cesti polnočno uro in obstal ob zidu kot straža, da zabrani postajanje fantov in raznih ponočnjakov pred občinsko hišo. Slučajno bi vendar lahko katero človeško uho zopet kaj slišalo in izdalo hudobnemu svetu marberške tajne nove sklepe. V sobi j,a je potrkal nekdo ob mizo. »Ali ste vsi?" je vprašal rahlo župan. Nastal je ropot okovanih črevljev, kar je pomeujalo, da so svetovalci in odborniki zbrani. Sicer pa je župan nik) knez Bttlow, ker je v državnem zbora v zadujčm časa doživel poraz za porazom. Bil je neizprosen zatiralec Slovanov v Nemčiji. Seveda ne pride za njim nič boljšega. Avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinad potuje te dni po Romunskem in je obiskal tudi romunskega kralja Karla. V Perziji so vstaši gospodarji položaja. Zavzeli so v naskoku glavno mesto Teheran. Šejhovi vojaki so deloma prestopili k vstašem. Šejh je pobegnil. Čuje se, da koraka proti Teheranu velika ruska armada, da ukroti vstaše. Gospodarji paberl(i. Kako raolzti kravo, ki je prvikrat stelila ? Dostikrat se zgodi, da se nektere krave, posebno če so prvikrat stelile, ne puste od nikogar molzti. ampak skačejo in letajo po hlevu, če se jim približaš. Vzrok leži v tem, da gospodar ni znal s takimi kravami pravilno postopati. Da se ti to ne zgodi, postopaj tako: že ko je krava breja, jo večkrat pogladi po vimenu in jo vlači za sisfei kakor bi jo hotel molzti. Na ta način se krava počasi privadi na molžo. Splošno pa: ravnaj s kravo vedno lepo in mirno; večkrat jo pogladi po ledjih. Če boš s kravami tako ravnal, boš zadovoljen in ne bo ti treba živine pretepati. Važnost in korist meda. Po najnovejših raziskovanjih je med najbolj redilno sredstvo ne samo zaradi lahke prebave, ampak tudi zaradi svoje tečnosti in redilnosti. Kakor gre voda neposredno v krvne stanice in ne zapušča nikakih pogubnih sledov, v gotovi količini in pod gotovimi pogoji. tako tudi med prehaja, ne da bi pustil za seboj kak sled, neposredno v kri in služi v svoji kemični pretvorbi za gretje telesa in za razvoj življenjske sile. Zaraditega je med eno glavnih živil, ki jih poznamo, dasi sam po sebi ne zadostuje za vzdržavanje. — Pravi med, ki ga dajemo svojemu telesu, jako pospešuje povzdigo telesne moči in krepi telesne sile. Potovalci skozi Tirolsko in Švico dobivajo za zajutrek med s kruhom in pravijo, da jih to osvežuje in krepi. Ali čebela pozna svojega gospodarja ? Najdejo se ljndje, ki ne smejo v bližino čebel, pe da bi jih opikale, drugi pa zopet lahko goloroki pretresajo roje, pa se jim ne zgodi nič. Stare čebelarske knjige trde, da čebela pozna svojega gospodarja in da ga ne napade, kakor tujca. Danes se marsi-kteri čebelar tej trditvi nasmehlja, dasi se pripoznava, da je čebelo mogoče priučiti občevanja z ljudmi. Izkušnja nas uči, da so čebele, mimo katerih neprestano hodijo ljndje, mnogo manj „zbadljive", nego one, ki so osamljene in daleč od prometa. Te se takoj razburijo, če jim Kaj pride na pot. Znamo tudi, da se čebelini sluh in vid lahko navadi na razne človeške kretnje in ropot; vendar bo vsak čebelar gledal, da opravi svoje delo pfri čebelah čimbolj mirno in tiho, ker je to prvi pogoj prijateljstvu in dobremu občevanju s čebelami. Izkušeni čebelar tudi ve, da panj s premakljivim satjem, ki ga je treba večkrat premikati, postaja vedno mirnejši, kakor da se na to navadi, in da ne napada čebelarja tako Ijttto. Zato čebelar — začetnik ne sme kupovati panjev, ki so bili kje na samem in so jih imeli ljudje, kateri so gledali samo na to, kako bi čim več meda v denar spravili, a jim do Čebel in do lepega pobratimstva ž njimi ni. Tak panj rad napade začetnika, kar mnogemu vzame veselje do čebelarenja. Čebela pa ne samo da se navadi na človeške kretnje in na ropot, ampak ima tudi fino razvit vonj (voh). S tem čutilom zna ona nezmotljivo najti v svoj panj, spozna vsako tujo čebelo, voha že oddaleč med in medne trave, ki je potrebuje za hrano in odgojo svojega naraščaja. Komu ni znano, kako čebela hitro najde tja, kjer je n. pr. razlitega kaj medu ali košček satja! „Tujka" bo hitro izvohala panj, kjer ni vse v redu in kjer lahko kaj pripleni. Iz tega se da sklepati, da se čebela privadi na različni duh in tako posebno tudi na človeški vonj. Če divjačina spozna že po zračnem toku človeka, ki jo preganja, kako da ne bi čebela po duhu in izhlapevanju človeškem spoznala gospodarja, ki je v bližini? Znamo iz izkušnje, da je panj razdražen, če. se z zračnim tokom pomeša tudi vonj medu. Pes. ki s svojim tankim vohom najde med stotino stopinj baš ono svojega gospodarja in ji sledi, nam očitno kaže, da ima vsak človek pa tudi vsak panj svoj poseben duh ali vonj, po katerem se razlikuje. Brez dvoma bi se ljudje spoznavali z vohom tudi v najtemnejšem prostoru, ko bi jim bil tako razvit kakor pri psu. >jr ■ Čebela spozpa svojega gospodarja z vonjem. Razdražena je, če pride čebelar oznojen, če diši po medu ali kakem drugem nenavadnem duhu, če pride reciriio kak tujec; mirna pa je, če pride gospodar po vsakdajni navadi, da pregleda čebelnjak. Kdo more zameriti panju, če postane nemiren in razdražen, ako se mu približa neprijatelj v oSebi neusmiljenega in nenasitnega čebelarja, tako-zvanega „Bienehschinderja'f ? Resnica je, da spozna Čebela svojega gospodarja z vonjem, vendar pa se mu ni tako pokorila, kakor udani in pokorni psiček, ki gospodarjeve udarce hitro pozabi in jih povrača s še večjo zahvalo in privrženostjo. Po „Hrv. Pč.". Guzl dobro slišal, kako so se odpirala in tiho zapirala vrata in kako je tu-patam trčila noga ob stol ali mizo. „Ne manjka nikogar več?" se je oglasil župan glasneje Spet je nastal ropot. „Kogar še ni izmed občinskih odbornikov, naj se oglasi!" Bilo je vse tiho. Nihče se ni oglasil, bili so torej gotovo že vsi. Župan je otvoril sejo, pozdravil vse odbornike in pozval svetovalca Purcla, naj piše zapisnik, ker bi bilo škoda, če bi se pozabilo, kar bo se danes važnega razpravljalo. Kar se je spomnil župan da bi bilo nekoliko težavno v temi pi-, sati zapisnik občinske seje, zato se je hitro popravil ter naročil Purcla, naj si zaveže ob vsakem važnem predlogu ozel na lobcu, če pa nima robca, pa si naj veže ozle kje drugje. Župan Guzl se je bil dobro pripravil na ponočno sejo. Govoril je gladko iu lepo kakor misijonar. Opozoril je, da so marberški predniki bili zelo delavni in skrbni možje, kakor-šnih v tistih starih časih ni bilo mnogo. Nihče ne sme očitati nekdanjim Marberžanom, da so storili premalo za svojo občino in za blaginjo svojih otrok. Da je postal dandanes ves svet še bolj prebrisan in napreden, tega niso krivi Marberžani. Dandanes vsled tega Marberg tudi ne sme zaostati. Ropotanje črevljev je potrjevalo, da je občinski odbor dobro razumel županov govor in da je istih misli. Župan je začel razvijati svoje načrte. Z nobenimi malenkostmi in drobtinicami se v bodoče ne sme pečati marberški odbor, temveč vse, karkoli se začne, mora biti' mogočno, slavno in veliko. Če pokažejo Marberžani svetu vsaj nekaj tako znamenitega, s čemer se hvalijo drugi iznajdljivi ua-rodi, potem že imajo trajen spomenik v zgodovini podravske kulture. Kaj pomaga Maiberžanom ves dosedanji trud z gosakom, žabami, s hrastom, plotom, čebulo, z žrebetom in raznimi tožbami proti župniku, če ni bilo nikjer pravega uspeha? Če bi se bili Marberžani spomnili pred desetimi leti na kako veliko reč, bi bilo stokrat bolje. Občinski svetovalci in odborniki naj torej sprevidijo, da je treba začeti drugače delovati, da, zares delovati in se žrtvovati v blagor domovine. Kako krotiti čebele, ko imaš pri njih delo ? Najslabše se godi pri čebelah če-belarju-nekadilcu. Kadilec si, predno gre k čebelam, prižge smodko. Nekadilec si pač pomaga,v kakor more. Nekateri imajo pri sebf cunjo namočeno v razredčeni karbolni kislini. A to je neprimerno sredstvo, ker se neugodni duh prenese včasih tudi na med, a tudi na kožo deluje jedko. Moderni čebelarji priporočajo zdaj novo sredstvo; zmes od karbolne kisline in kamfora. Napravi se tako! Malo karbolne kisline, daj v steklenico, temu dodaj dvakrat, toliko kamfora, ki ga prej stolčeš v prah. Počasi se oboje pomeša v vodi, in dobi se tekočina prijetnejšega vonja; vonj kamfora prevladuje. Nekoliko kapljic te tekočine na kako krpo zadostuje da popolnoma ukrotiš razjarjene čebele Kaka naj bo tvoja skrb za konja v poletju? Ko ie ^rak poln praha in ko je velika vročina, vzami primerno pripravo, namoči jo v vodo in izperi konju nozdrvi. Predno daš konja podkovati, odvzami mu zvečer prej pod-kove in odloži mu kopita z mokro ilovko, da se kopita namočijo. Očisti večkrat konju kopita in jih speri z mlačno vodo, potem jih pa namaži s svinjsko mastjo. Ko je vroče, kopiji konje v vodi. V hlev jih pusti šele, ko so se dobro osušili. Kako odpraviš uši s kumar? Zmešaj v posodi, ki meri 10-^15 1, k vodi denaturiran špirit in poli j s tem rastline. Potem vitice (ovijače) obrni in tudi spodje strani listja dobro polij, da tudi tam uši preženeš. Za agrarce dragoceno priznanje. Dunajski list „Neue FreiePresse" govori dne 11. tm. o različnih posledicah zaključenja državnega zbora in pravi med drugim: „Trgovinska pogodba ,z Romunsko se sicer res za enkrat ne more uveljaviti. Pa ker je nasproti Romunski pravica najvišjih ugodnosti zasiguraua, se na gospodar-sko-političnem polju ne gre. za pozitivno (gotovo) zgubo, ampak le za izgubljen dobiček." — S tem stavkom je dokazano, da so neresnične vse trditve borzijanskega časnikarstva, da je od sprejetja trgovinske pogodbe z Romunsko odvisen obstoj velikega dela industrije in miljonov delavcev. Ne gre se za škodo, pravi to največje glasilo industrijcev, ampak le za onemogočen dobiček! Rane, ki jih povzroča toča sadnemu drevju. Ostra, s silo padajoča zrna toče zmečkajo stanice skorje in zmanjšajo njihovo zmožnost prevajati koreninski sok v listje in redilno snov po deblu navzdol. Na eni strani se tako kolikor toliko zabranjuje redno hranjenje dre- Zopet se je oglasilo odobravanje v tem in onem kotu, le po klopeh ob peči je bilo mimo. Tam je mirno dihal v sladkem spanju neki odbornik, na drugi klopi pa je smrčal glasno in enakomerno Edelman, čegar smrčanje so poznali vsi. Ta dva gotovo odobravata v spanju županove nasvete! Župan Guzl je bil blizu konca svojega govora. „Kje začeti ? Dobro bi bilo, če si postavimo pred vsem sredi trga velikansko zgradbo, potrebno marberško občinsko hišo, a čako lepo in veliko, kakoršne nimajo drugod. Seveda je draga taka reč, toda nam ne bo draga. Nan ni treba tujih stavbenikov, zidarjev in tesarjev, saj imamo spretnih in bistrih ljudi doma na izbiro. Krasna naj bo naša občinska hiša, živa priča naše moči in volje. To sem vam hotel povedati danes v prvi tajni seji." Da župan Guzl govori vsekdar premišljeno, je bilo itak znano vsem. Da pa bo vsaka njegova beseda v tej seji čistega zlata vredna, tega ni mogel nihče naprej vedeti. Razume se tedaj veseli nemir med bedečimi svetovalci, ko je dovršil župan svoj govor. vesa, nn drugi strani pa povzročajo izumirajoči zmečkani deli skorje obolelost drevesa, kar mora povročiti,' če ne smrt, vsaj stalno hiranje. Treba je oa toče zmečkano skorjo takoj ostro in poševno k lesu izrezati iu rane dobro zamazati. Najboljše mazilo je trdo testo iz ilovke in kravjeka; pri uporabi te zmesi še v tekočem letu zaceli navadno vsaka rana. Drevesni vosek, ki se ga tuintam rabi, je za to predrag in obenem tudi zabranjuje zdravo celjenje vsled svojega vsebo-vanja špirita. Osrednji urad za varstvo kmetijskih in gozdarskih interesov na Dunaju je v, odborovi. seji dne 7. tm. se odločno izrekel zoper trgovinske pogodbe z balkanskimi državami. Vendar pa naj se izvoli poseben odsek, ki premotriva vprašanje, na kateri podlagi bi bilo mogoče take pogodbe vendar ustvariti, če bi se obenem začela akcija v velikem obsegu za popolno odškodovanje našega kmetijstva, odnosno osobito živinoreje. •,..' 'T*'j1--' t.''"■ 1 ••"• J Beležke. f - u Nemške surovine. V Purkli pri Cmureku spravila sta se dva kmečka fanta nad desetletnega dečka kakor na kakšnega prašička, ter sta ga rezala. Deček je vsed bolečin umrl. — V Št. Rupertu na Gornjem Štajerskem pa je nek hlapec posili H desetletno dekle. Ker se mu ni hotelo udati, zvezal jej je roki in nogi s palico in jo obesil za noge ter jo ipu-sti^ z glavo navzdol tako dolgo viseti^ da je dekle omedlelo. Na to je izvršil na njej zločin. — V Gradcu je, nek tdelavec napadel s sekiro svojega tovariša, nek drugi pa je z nožem ranil trikrat nekega delavca. — Nemci torej v svojej surovosti daleč prekašajo nas Slovence in vendar nas vedno v svojih listih surovo napadajo in — blatijo. Ptujski „Štajerc" podružnica „Siidmarke" Kakor smo že v zadnjem. listu povedali, sp glavni stebri „Šta-jerca" nemci in* nemškutarji To pove dovolj! Ljudje, kj spadajo med najzagrizenejše sovražnike Slovencev, ljudje, ki trgajo slovenske napise raz zida, ki ne pripustijo v uradih, cerkvah, šolah niti ene besedice slovenske, ljudje, ki podpirajo Slovencem najbolj sovražna društva, ljudje, ki v Ptuju, Mariboru,. Celju itd. napadajo in pretepajo Slovence, ako ti med sabo slovenski govorijo, — ti ljudje izdajajo — čujte in strmite! — slovenski list in sicer baje iz same ljubezni do Slovencev! Županu so žarele oči v temo kakor črnemu zaljubljenemu mačku, ko je čutil, da so zadele njegove besede ob dobra ušesa in razumne možgane. Seja ni več dolgo trajala. Sklenilo se je, da se posvetijo letošnje leto vse moči tej zgradbi. Trg se zapre tujcem, dokler stavba ne bo dovršena, potem še le naj pride svet, da vidi in se čudi. Hropečega Edelmana je potegnil nekdo raz klop, naj zakliče tudi on „Guzl hoch!" Svetovalec Purcl si je slekel suknjo in si zavezal na rokavu velik ozel, kakor mu je bil naročil župan. „To se ne sme pozabiti!" Kakor so bili prišli, tako so se zmuzali odborniki zopet iz sobe na zadnjo stran na dvorišče, butali tam ob vozove, padali preko gnojnih jarkov in skakali čez plote, da bi jih nihče ne videl. Gotovo je trkalo vsem veselo srce tako glasno, da niso do jutra zatisnili očesa. Policaj Šorfšic je naznanil tretjo uro s svojo piščalko in mir se je razprostrl preko srečne Dravske doline. Kdo se ne smeje ?! In vendar se še najdejo med Slovenci ljudje, ki to verjamejo in grejo tem velenemškim hujskačem na limauice! Nemškutarski »Štajerc" izhaja baje v petnajst-tisoč iz ti s i h, dasi med Slovenci nima niti tisoč naročnikov. Kdo torej plača ostalih štirnajsttisoč iz tiso v,: ki se med Slovence zastonj razdelijo?! Plačata jih „siidmarka" in »nemški šulferajn" in nemškutarski ptujski »Štajerc" ni druzega nič, kakor plačan hujskač in mešetar teh zloglasnih nemških društev in naj se še stokrat priduša, da to ni res. a »Pretepače" imenuje duhovniški list »Slov. Gospodar" vse kmečke tante, ki so toliko ponosni in samostojni, da nočejo pod farovški jarem. To stori isti list, ki vedno zagovarja znane klerikalne mladeniške bratovščine, v katere se zatekajo tudi ljndje, ki so več že živeli v kajhah ko izven njih, katere protežira tudi znani wagniški junak Janez Roškar iz Žitence in katere hvali po »Straži" od svetolenarškega sodišča dobro znani Viktor Oenčič. Ali si misli »Slov. Gospodar", da si bode s takim obrekovanjem naših vrlih fantov kaj pomagal ? o Zadnji »Slov. Gospodar" je odprl nov svoj predal: Vestnik mladinske organizacije. To pa le sedaj, ko je Narodni List omenil, da bo nudil mladini za dopisovanje tudi poseben predal. — Gotovo bodo Gospodarjevci zopet rekli: Za nami. Nekaj o vaiah gasilnih društev. Tuintam imam priliko opazovati naše gasilce pri nedeljskih vajah, večkrat pa tudi pri ognju, in primerjajoč oba-kratno delo sem prišel do spoznanja, da vaje nikakor ne zadoščajo potrebi. Je res lepo in potrebno, če so možje zmožni, lepo po povelju sestaviti in razstaviti brizgalno ter plezati po lestvah, a treba bi bilo več! Videl s$m namreč nedavno nekje gasilce pri gasilnem domu se zbirati; gorelo je nekje v hribih. Ugibali so, kaj naj vzamejo s seboj, ali brizgljo ali lestve ali kavlje ali sploh nobenega orodja. Ta takratna neodločnost sicer vrlih in marljivih gasilcev me je privedla do premišljevanja, kako bi se naj vršile vaje, da ne pridejo gasilci v zadrego, in bodi mi dovoljeno na kratko pojasniti, kako si to predstavljam: Vaja je določena recimo na nedeljo popoldne ob 4. uri; gasilci se naj zberejo pri gasilnem domu. — Nastop! Načelnik naznani, da je ogenj v vasi N. Pripravite za odhod! Vas leži pol ure «ju Sinkovič, mizarski mojster ,s v Celju, Breg št. 14. Mlinar V * . v lev oženjen. brez otrok, išče mlin ali žago v najem, nastopi tudi lahko službo kot oskrbnik kake večje' graščine. — Ponudbe pod šifro »P. A", poštno ležeče Jiirklošter. doleti vsacega, ampak sreča samo tistega, kateri naroči . sedaj belo platno v veletrg. hiši R. Stermecki, Celje, Štajersko. Štajersko platno m po 36 v Slovensko platno ,, „ 40 ,, Savinsko platno ,, „ 44 „ Vojaško platno „ „ 46 „ Domestik-platno „ „ 48 „ Gorsko platno „ „ 60 ,. Istr i ja-tkanina „ „ 54 „ Holandska tkanina ,, „ 60 „ Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 kron franko. ir Priporočam svojo zalogo vsakovrstnega obuvala za moške, ženske in otroke; tudi turistovske čevlje po goiser-skem načinu; domače in tovarniško delo po vsakovrstni ceni. Vse se dobi in kupi pri IYAN BERNA, Gosposka ulica št. 6 v Celju. II Loterijske številke., Gradec. 10. julija 1909: 16. 27, 11, 36, 31. Dunaj, '„ ■ » „ 81, 10, 8. 16, 34. Sprejme se takoj ali pozneje pošten na deželi, ki je izvežban šnitist, z dobrimi spričevali, vešč slovenskega in nemškega jezika. Ponudbe na upraV-ništvo »Nar. Lista." fristni ipanjsKi lanenooljtiati ft^UCŽ Oljnate barVe V posodicah po % 1 tS9 KaKor tndi V Večjih posodah. Fasadne barVc za hiše, po Vzorcih. SliM Vzorci in papir za Vzorce. £aKi pristni anglešKi za VozoVe, za pohiltVa in za pode. SteHlarsHi W (Hit) priznano in strokovno preizHnšeno najboljši. prVe Vrste. JVlaVcc (gfps) za podobarje in za stavbe. Čopiti domačega izdelKa za zidarje in za VsaHo obrt priporoča jjdolf jCattPtmatm V £jttbljani. ?rVa KranjsKa tovarna oljnatih barV, firnežeV, laljoV in steKtarsKcga Kleja. Zahtevajte cenike! -p* Kdor je osivel, izgleda star. Izvrstna zajamčeno neškodljiva sredstva za barvanje las so : 1. Vitkov Vedno mlad" plavo, rjavo, in črno barvilo. Pobarva takoj In trajno. Ena škatlja štiri krone. 2. Vitkov „Nucin", stekleničica eno krono. Ta sredstva za barvanje las s» se jako dobro izkazala r tisoč slnčajih. Edino pristna iz kem. laboratorija Fr. Hiteli S Co., Praga II. ^^ Zahte Zahtevajte samo Vitkove parate, vse drage zavrnite! pre- M sik, najboljši po zelo nizki ceni, kakor tudi yse druge stavbi 11 ske potrebščine priporoča - - Narodna dolžnost vsake slovenske gospodinje je, da zahteva v vsaki rr^^rr trgovini le izborno Prosim obiščite mojo trgovino in oglejte si bogato izbero različnih poljedelskih strojev, posebno mlatilnioe čistilnice, sadne in grozdne mline, katere zaradi velikanske zaloge prodajam letos po znižanih cenah. Najboljša umetna gnojila za ajdo so v zalogi. Telespoštovaje: Trgovina z železnino,Merkur', P. Majdič, Celje 9 52—26 Največja in najcenejša izbep ** in različnih drugih zlatih, double itd. uhanov, verižic, zapestnic in sploh vsakovrstne zlatnine in srebrnine. D a vam f Predno si kupite uro mzur . oglejte si mojo veli kausko zalogo pravih Švicarskih zla' tih, srebrnih, nikelnastih in stenskih ur, budilk, verižic, toplomerov, očal, daljno gledov itd, — vse po najnižjih cenah. Naročite cenike, katere razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Popravila izborna in točna. Rafael Salmič v Celju, ,Narodni dom'. s primerno šolsko izobrazbo sprejme v trgovino mešanega blaga Miha Sern<% Ruše. Kouaškega pomočnika sprejmem, ki je dobro izurjen v pod-kovanju ter v izdelovanja sekir, proti dobremu plačilu takoj. Karo! Krančan, kovaški mojster, Fala nad Mariborom. „Narodna založba v Celju" registrovana zadruga z omejeno zavezo priporoča iz svoje zaloge: »Knjižnica Narodne založbe y Celju" I. zvezek. Vsebina: Gogolj, Strašno maščevanje. Poslovenil J. A. Glonar. — Gogolj, Nos. Poslovenil Gregorij (106 strani). Cena okusno broširanemu izvodu 80 v, po pošti 90 v. „Uvod y narodno gospodarstvo4 k« Po Maurice Blockovi knjigi „Petit manuel d' economie pratique", uredil dr.Vekoslav Kukovec (160 strani). Cena 1 K, po pošti 1 K 10 vin. Nadalje imamo še precej izvodov „Kmetskega koledarja za 1. 1909" s celo vrsto izbornih gospodarskih člankov, katerega dajemo c. društvom, zavodom in knjižnicam po posebno znižanih cenah, knjižnicam tudi zastonj proti povrnitvi poštnine. Najboljše mlatilnice za rabo na roke, gepeSj in vodno moč, geplje, čistilnice (pajkle in trierje) vseh vrst, sadne in grozdne mline, slamoreznice, kakor vsakovrstne poljedelske stroje, zajamčeno najboljšega iz* delka, priporoča po najnižjih cenah trgovina z železnino ,Merknr', P. Majdič, Celje. Slike in cene strojev pošilja z obratno pošto zastonj in franko. Poštne hran. račun št. 54.366 - Telefon St. 48. - »LASTNI Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalagan e gotovine ======================= pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12 ©©© Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure ©o© dopoldne. 00® H pet od sto (5%) sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na nilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na racat © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © © fc z znamko,tiger' 28 51-18 iz milarne v Spodnji Hudinji pri Celju