Mrtrimiaimrnn
Posamezna itevflkaj 1 krono.
Jtao» Wnt> m« ta. *
MUji la imnlht, ak M. i___
aiota Butehten ta te ate« I iMm Ml, idte MK, ■ fctrtteao a C teteta UK. S IteteB p> <Uform W tetata! ;
o*« potte	:
Vtete^TV teite "teff te ■
•tlUHII
%9S
Posamezna številka, t 1 krono.
SrSES.«*«*
jtoide. IMa tateart. £. 8M. CPKiVA w Mhi> t Jnrtlf
s SftteCftAsj
on Utr. U.UT.
s ar^vs.ssva«
IIMaMMUllll—
Leto: II.
Maribor, nedelja 3. aprila 1921
Številka: 75.
K poglavju o Karlovem povratku.
Maribor, 2. aprila. Vso dobo po končani svetovni vojni ®° prihajale iz Švice vesti, iz katerih se j0 dalo posneti, da se Karl Habsburški S0 ni odpovedal nadam na obnovo svoje bivše cesarske oziroma kraljevske slave. Okrog bivšega cesarja in kralja se je zbirala večja družba osebnosti, ki jih je P&dec Habsburžanov potegnil za seboj v prepad, ker so s temi Habsburžani ostali in padli. Te osebnosti niso bile le hemške narodnosti, nego so pripadale udi skoro \tsem ostalim narodnostnim lvse avstro-ogrske monarhije; pretežna Večina pa jih je nedvomno pripadala Ujsdžarski narodnosti. Vzrok, da so se Madžari najbolj oklepali Habsburžanov er tudi najvstrajnejše delali za njihovo restavracijo, je dvojen. Prvič imajo ravno adžari od vseh --»rodov bivše habs-Urške države največ plemstva, kateremu 80 bili ravno Habsburžani največja, ali Pa skoro edina opora, drugič pa je po-avstroogrske monarhije zadel ravno adžare najbolj v živo, ker je s tem Porazom razpadel slavni madžarski glo-I18’ ter je nova država, ki je nastala na nJegovih razvalinah, le Še žalosten osta-Pek njegove veličine in slave. Iz teh dveh Vzrokov je potem naravno, da so Mad-ar* poiskušali na vse načine spraviti f abgburžane zopet na prestol sv. Ste-ana- Madžarsko plemstvo je upalo na a način priti zopet do vpliva in stare tooči in glave, madžarski narod pa do ZoPetne vzpostavitve nekdanjega^globusu.
adi tega Madžarska tudi ni postala republika, kakor večina novonastalih na-* edstvenih držav, nego je ostala mo-^bija, čeprav brez monarha, katerega znstopal upravitelj Horthy.
temno delo v Pranginsu, azilu bl7sega cesarja in kralja Karla Habs-nrškega, so opažale tudi antanta ter 1®J pridružene države, ki so takoj uvi-
sr h j"®™110 situaci!°« k* bi nastala v „ nP EvroPi s povratkom Habsburža-madžarski prestol. Posebno na-
edetve	df2ave:	Jugoslavijai	CehoslQ,
da v’ . mUnija Ur Italiia so uvidele, p°meni,° ostenje mirovnih
tai č , V*led D0Te siluaciie Isbko ** čez noč postale le - cunje papirja.
4d r/0t8t°t Pri budiroP^sW
»di odločne korake ter izjavile na naj-
buržaS«nejS‘ na6n' da bi Povratek Habs-l* PrMt°l #V> Stefana "‘Mar *»eL° ”! n'mi P0*0'[ dovoli,e- Posa-
ta namSUkC’SljSke držQ7e 80 otvori,e T ki Tl™ Cf° moCno <¥«natično zvezo,
v veiaiJ v6? P°trebe sPrera«nila tudi fo*eno , eventualno tudi z obo-
vracijo ^rCij° onemo8°tila resta-')CJ Habsburžanov.
ne bo^,!?4 " *e ,ploSao 8matralo, da
^Postavitve°Hahihd0- re*nega P°izkusa
Se 1® sedai »!? jDrZan0T* Vk,ub 80 *a Veliko?! Pran8?n»I rovarji •PttviU Karla R KkJedli SV0] naCrt ter
*• s.i^o„ ”tb7*. ?oa im,nom
*ar‘ko. NapraviU , tr,Jft na Mad-Pleten in0?" b P°!tkus’toda
^ *o vedeli a	seZen poizkus.
’ d* »soeh tega poiskusa
Konec pustolovščine razkralja Karla Habsburg.
Madžarski parlament proti Karlu. Odstranitev pustolovca. Karl blazni.
TIP Budimpešta, 2. aprila. Za včeraj je bil sklican madžarski parlament k izrednemu zasedanju, da reši vprašanja razkralja Karla Habsburga. Poslanec Hencz je stavil na parlament resolucijo v kateri se opozarja na sklep parlamenta, edine zakonodajne oblasti na Madžarskem, iz 1. 1920 po katerem naj vprašanje oblike vladavine madžarske države odloči narod sam. Do tedaj pa naj vodi vladarske posle upravitelj Nikolaj Horthy. Ta resolucija je bila sprejeta enoglasno ter z navdušenimi Eijen-klici. Istotako se je sprejel tudi nadaljni sklep, po katerem madžarski parlament ne uvidi nobene potrebe, da bi se dosedanje stanje spremenilo. Madžarski parlament, kakor tudi narod, katerega zastopa, sta si edina v tem, da se restavracija Karla Habsburga na madžarski prestol ne more izvršiti, ker je bil bivši kralj Karl IV. po sklepu parlamenta, člena 1 iz leta 1920 definitivno odstavljen ter torej nima do prestola sv. Stefana nikake pravice več. Parlament smatra za svojo sveto dolžnost, da poskrbi za to, da se ga odstrani iz ozemlja madžarske države. S temi sklepi parlamenta je pokopano za Karla Habsburga
vsako nadaljnjo upanje na madžarsk1 prestol.
TIP Dunaj, 2. aprila. Po včerajšnjem sklepu madžarskega parlamenta je bila končnoveljavno podana odločitev, da se razkralj Karl odstrani iz Madžarske. Ukrenjeni so že vsi potrebni koraki in Karl bi bil moral že sinoči zapustiti Su-botišče, kar se pa iz doslej še neznanega vzroka ni zgodilo. Vendar pa se to zgodi najkasneje še tekom današnjega dne. Karla bodo prepeljali v avtomobilu do štajerske meje, odkoder bo potoval v spremstvu zastopnikov antante ter nasledstvenih držav preko Avstrije, Pontebe v Italijo, kjer bo v Genovi vkrcan na parnik, ki ga povede v Španijo, ker mu je Švica prepovedala, povratek.
TIP Dunaj, 2. aprila. Iz Subotišča poročajo, da je razkralja Karla, ko je izvedel, da mora nasilno zapustiti Ma-žarsko popadel silen obup. Karl je nekaj časa plakal, potem pa besnel, tako, da so morali poklicati zdravnika. Ker je obstojala nevarnost, da izvrši samomor, so ga morali postaviti pod nadzorstvo. Vsled tega se je tudi za včeraj zvečer določen odhod odgodil na danes.
Konferenca nasledstvenih držav v Rimu.
Pri konferenci navzoča tudi naša država. Naši delegati.
TIP Rim, 2. aprila. Danes dopoldan italijanski zunanji minister grof Sforza se je pričela tu v palači Ghigi konferenca Jugoslavijo pa zastopata dr. Otokar Ry-nasledstvenih držav Avstro-Ogrske. Kon- baf ter prof. Spevec, eksperti pa so po-ferenci prisostvujejo Italija, Jugoslavija, močnik fin. min. Kostunčič, dr. Popovič Romunija, Cehoslovaška, Avstrija in Mad- in dr. Vrbanič, žarska. Konferenco je otvoril predsednik,
Sprejem doslej še nerešenih členbv ustave.
LDU Beograd, 1. aprila. Na današnji seji ustavnega odseka, ki jo je otvoril predsednik dr. Ninčič ob 9.30 uri so razpravljali o členih, ki se doslej še niso rešili. Clen 42, ki govori o sestavi narodne skupščine, je bil doslej zato odgoden, ker prvotna stilizacija ni predvidevala zaščite manjšin. Gpvorili so minister ža konstituantp dr. Trifkovič in poslanci Gjonovič, dr. Dulibič, Jovan Jovanovič, Etbin Kristan, Angjelinovič, dr. Simrak in Dubovič. Clen se je nato sprejel v večinski redakciji tako-le: Narodno skupščino sestavljajo poslanci, katere voli narod po splošnem, enakem, neposrednem in tajnem glasovanju z zastopstvom manjšin. —
Na vsakih 50.000 prebivalcev se voli 1 poslanec. Ce je plus v volilni edinici večji ko 30.000. voli ta ostanek tudi 1 poslanca. Narodna skupščina se voli vsako četrto leto. Podrobnejše se odredi z zakonom. Člen o pomorstvu se glasi:
Pomorstvu in pomorskemu ribarstvu se s posebnim zakonom posveti vsa pozornost. Pozornost se posveti mornarjem v primeru onemoglosti, bolezni in starosti.
Ta člen je bil soglaspo sprejet z malimi izpremembami, ki sta iih predlagala dr.
Dulibič in Jovan Jovanovič. Clen, ki govori o pravici delavcev do organizacij, se glasi: Pravica delavcev do organizacij se odredi s posebnim zakonom.
Clen o šeriatskih sodiščih se ni mogel staviti na dnevni red, * ker članom odseka še ni bil predložen. Vendar pa se je v kratki debati »prejel v beiedilu,
Vprašanje valute na Sušaku in v osvobojeni Dalmaciji-
LDU Beograd, 1. aprila. Gospo-darsko-finančni komite je sprejel in potrdil določbe glede rešitve vprašanja valute na Sušaku in v onih krajih Dalmacije, ki jih morajo Italijani po določilih rapallske pogodbe izprazniti. Obenem je komite imenoval predsednika in člane komisije, katerih je 20 in ki
ki ga je predlagal minister za konstitu-anto in ki se glasi: V rodbinskih in nasledstvenih zadevah muslimanov razsojajo šeriatska sodišča. Clen, ki govori o vojaških sodiščih, se glasi: Vojaška sodišča so neodvisna. Pri izrekanju razsodb ne stoje pod vplivom nobene oblasti ampak sodijo sama po zakotni. Sodniki vojaškega apelacijskega sodiSča so stalni. Stalnost sodnikov prve stopnje se regulira s posebnim zakonom. Sodniki sodišč prve stopnje niso odgovorni za svoje sodno delovanje. Brez odobritve apelacijskega sodišča se apelacijski sodniki ne morejo premestiti, ako sami ne dovolijo v to, ali pa na boljše mesto. Sodniki prve stopnje pa se morejo premestiti samo na podlagi zakona. Clen je bil sprejet z večino glasov Clen, ki govori o fevdalnih odnošajih, se glasi na predlog posl. Jura ja Demetroviča: Fevdalni odnošaji se smatrajo za pravno ukinjene, in sicer po osvoboditvi izpod tuje oblasti. V kolikor so določila, ki govore o priv.-prav.odnošajih in šobila določena že pred tem rokom, nepravilna, se morajo korigiratf z zakonom. Kmetje (čivčije) kakor tudi poljedelci, ki obdelujejo zemljo, se smatrajo kot svobodni lastniki državne zemlje in morejo ostati nasledniki na svoji zemlji, ter ne plačajo za to nikake odškodnine. Razprava o tem predlogu se danes Še ni končala. Seja je bila nato zaključena.' Prihodnja seja bo jutri ob 9. uri do poldne.
bodo takoj odpotovale na svoja mesta, ker se prične izpraznitev že 4. aprila«
Seja ministrskega sveta.
LDP Beograd, 1. aprila. Danes dopoldne je bila po prisegi novih ministrov seja ministrskega sveta, na kateri se ie razpravljalo o prihodu ek»kr§lja v Budimpešto. .	*
tež
zavisi pravzaprav od hitrega in brezobzirnega nastopa; vedeli so, da prisotnost razkralja Karla na Madžarskem lahko nenadoma dvigne na noge vso državo, pa ne le njo, ampak tudi ostale sosednje zemlje. Poleg tega pa so tudi vedeli, da se antanta gotovim dejstvom prav rada vkloni, četudi je poprej odločno nasprotna. Vendar pa se niso slepo prepustili le usodi, nego so si tudi že vnaprej pripravili oporišča in to zelo močna oporišča v antantnih državah samih. Posebno v Franciji ter# Angliji so pridobili zase lepo število uglednih političnih osebnosti, katere vodi pri vsem dejanju in nehanju edinole imperijalizem in kapitalizem. Tako je povratek Karla Habsburškega na Madžarsko precej tudi maslo Francije in Anglije. Na tem dejstvu tudi vsi sedanji tormelni protesti ne morejo ničesar spremeniti. Povratek Karla Habsburga na Madžarsko je bil torej skrbno pripravljen, izvršil pa se je — prenaglo.
Nepotrpežljivost Karlova je spravila, njegove zaščitnike v jako neprijeten položaj, osupnila jih. je in radi tega se sedaj otresajo ter ne vedo kaj bi. Odločno se za Karla ne morejo postaviti v bran, ker se boje, da br s temi celi stvari le še bolj škodovali, oziroma da bi s tem Škodovali naravnost samim sebi, proti pa tudi ne morejo nastopiti, ker imajo vkljub vsemu vendarle še upanje na vspeh. Tako stoji danes osobito velika antanta, kljub demaršam, ki so pravzaprav le pesek v oči, precej rezervirano ob strani’ ter gleda mirno Karla na Madžarskem ter mirno dopusti, da ta Karl in njegovi zaščitniki organizirajo čete, ki bodo danes ali jutri pripravljene dvigniti orožje zanj in njegovo misijo.
Neumno bi bilo torej pričakovati od te strani energične in odločilne korake,1 ker teh ne bo. Vspeh cele restavracijske akcije zavisi lahko edinole od nastopa Bosednih držav, predvsem od Jugoslavije, Romunije ter Cehoslovaške. Edino te tri države morejo to akcijo. prevrniti ter ji preprečiti vspeh. Za to pa bi bilo treba takojšnjega in najenergičnejšega nastopa, ker vsak dan zavlačevanja pomeni4 za pristaše Habsburžanov in Habsburžane same veliko pridobitev. Upamo, da s« te države zavedajo svoje velike nalog« ter da se je bodo tudi še pravočasno lotile.	i
Notranja in zunanja politika.
* Občinske volitve. Razmnožitev te izročitev volilnih imenikov. Po § 10. volilnega reda je vsakemu volilcu prepuščeno, da v uradnem prostoru ob navadnih uradnih urah, najmanj pa vsak dao od 9. do 12. ure in v občinah z vsaj 2000 prebivalci tudi še od 15. do 18. ure, v dobi, določeni za razgrnitev imenikov prepiše te imenike. Občina mora v ta namen napraviti vsaj tri poverjene prepise volilnih imenikov; na ukaa okrajnega glavarstva pa tudi več. Volilni imeniki se morajo razgrnti za dobo I osmih dni Volitev se mora vsal štiri! (tedne prei razglasiti.
* Naše oblast! v zasedeni Dalmaciji. V sredo so odšli v Zader in v Šibenik naši uradniki, da prevzamejo urade v prvem področju okupiranega ozemlja. Prevzemanje se bo vršilo Od 1. do 4. aprila. Dalje je odšlo iz Splita orožništvo v Sinj. Od tamkaj pojde na demarkacijsko črto, potem pa bo prevzelo določena mesta v okupiranem ozemlju.
* Romunsko - jugoslovenski incident, ki je nastal vsi e d prehoda romanskih čet čez našo mejo, je sedaj definitivno poravnan.
!/ Razpad Nikitove vojske. Nikitova vojska, ki je bila kakor znano zbrana v Gaeti v Italiji je po njegovi sim ti Čislo razpadla. Desorganizirano in demoralizirano vojaštvo je vprizarjalo dan za dqem nemire, vsled česar ga je italijansk vlada sedaj razorožila ter internirala.
* Karl se odpove prestolu? V peštanskih političnih krogih se govori, da se bo kralj Karl, čim bo proglašen za kralja/ odrekel prestolu v prilog svojemu sinu in da bž&ta Horthy in grof Andrassjr njegova namestnika. *
* Amerika in Evropa. Presbiro poroča iz Pariza: Francoska vlada še ni prejela nobene not? iz Amerike. Neka brzojavka javlja, da je wašhingtpnska vlada izjavila, da zavezniškim vladam ni pbslala nobene note; vendar krožijo glasovi, da ministrstvo pripravlja diplo-matično noto,.ki bo nekak odgovor na poslednjo angleško noto, ki se tiče mednarodnih mandatov. V noti se bo izjavilo, da se Zedinjene države nikakor ne odrekajo pravicam, pridobljenim z zmago kakor tndi, da Amerika ne bo sprejeja nikake definitivne odločbe, ki bi jo zavezniki sklenili, bodisi glede odrejanja mednarodnih mandatov; bodisi glede kateregakoli drugega vprašanja, ki bi se nanašalo na prideljene pravice, ako ameriška vlada ne bi predhodno' dala svojega jjristanka. '
*; Švicarska konvencijska afera. Svetovno časopisje je bavi te dni zna novo odkrito vojno, konvencijo Švice z bivšima državama Avstroogrsko in Nem; čijo za slučaj vojne z Italijo, oziroma Francijo. To konvencijo je sklopil z ome-njenima državama polkovnik Sprecher, ki je bil določen, da prevzame vrhovno poveljstvo nad švicarsko vojsko. Ofiči-jelni švicarski krogi izjavljajo, da taka konvencija ni obstojala, ali, da, jim o njej vsaj ni bilo ničesar znano. Kljub temu pa izgleda, da zadeva ni tako nedolžna. Čudno pa je pri tqm, zakaj se Švica med vojno ni držala te konven oje. .	..
* * Grško-turška vojna. Kljub intervenciji antante, kljub zvezi narodov, ki.
si je nadela sveto nalogo, da bo v bo? doče preprečila vsako vojno, osobito med državami, ki so njene članice, in Grška je članica, se je vnela v Mali Asiji nova krvava vojna med Grki iq Turki.. Poročila o poteku vojaških operacij so si zelo nasprotujoča; grška po-; ročila poročajo o velikih in klavnih vspebih ter o zavzetju Afijuma in Kara-hisarja, turška pa so tem Čisto nasprotna.! Kdo zmaguje, se ne da presoditi; ker so oboja poročila pristranska in ten-; dencijozna. Grška ima sedaj po zatrdilih ! francoskih listov v Mali Aziji 80.000 dobro oboroženih in organiziranih mož, kakor se zdi je pa tudi turška vojska zelo močna.	'
.	* Za nova pogajanja z Nemčijo.
Nevtralne države nameravajo posiedovati med zavezniki in Nemčijo radi obnove pogajanj.
Anarhija v Italiji se nadaljuje. Spopadi med socijalisti, anarhisti in fašisti trajajo dalje in ne mine dneva brez večjih ali manjših žrtev, tako na imetju, kakor na osebah. Požigajo se domovi, tiskarne, tovarne, javne zgradbe itd. Položaj postaja od dne do dne bolj zapleten, vlada pa mirno gleda vse t6 j ip se, niti ne gane.	J
* Harding za Irce. Novi predsednik ameriških Združenih držav je poslal ameriški pomožni komisiji za Irsko brzo-jav, v katerem izjavlja, da se pridružuje akciji, katera 'stremi za tem, da se iz prostovoljnih doneskov nabere svota 10 milijonov dolarjev za pomoč irskemu narodu. Obenem obljublja, da se- bo vedno in z vnemo boril za pravično zmago irskega naroda v borbi za svoje pravice.
* Konec komunističnega puča'v Nemčiji. Komunistični pnČ v Nemčiji je končal s popoloim neuspehom. Glavni stan komunistov v Halle, ki je bil popolnoma vojaško organiziran, jVzaseden iti v«čina kolovodij puča'je spravljenih pod ključ. Med aretiranimi' se nahaja tudi vodja Šch"eidewind. Oni delavci, ki so stopili v stavko, so se že povrnili na delo; večina delavstva pa se sploh pi dala zavesti v pustolovščine.
čudom čudili, kaka,* radikalna sprememba se je izvršila mrd prvim in naslednjim nos* tom tega,ali’onega dela. Levo. desno, visoko zgoraj in globoko soodaj so vzniknile iz e ni je nove ulične četrti. Poleg nebotičnikov se plazijo po tleh hišice, sezidane že pred 30 leti. V starem Gren- j wichu Villageu so n. pr. brezkončne uli-j ce in'ceste, ki imajo tak hladen in pust j značaj, kot pred sto leti. Ako zablodi • človek v te tipične, vijugaste malomestne; ulice, mora biti zelo oprezen, da na:dei izhod iz tega labirinta hiš in ulic, Villag j ima utis povsem tujega mesta. Po vrsti j 6e pojavljajo silne moderne zgradbe, ne koliko korakov dalje staromoderne hišice, kakor da bi se tu ločila brezštevilna stoletja arhitekture. Nekoliko dalje v zanimivem sosedstvu, ki se imennje San Juan Hill, se pričenja slikarska četrt.. Od 52. ulice dalje — sredina je 10. Avenue — se nahaja ogromno število historičnih spomenikov, stilskih arhitektur in kulturnih institucij. Takoj dalje je,črna četrt Newyorka, iz katerege rekrutirajo naj-hrabrejšo vojsko. Na ulicah je veselo življenje črnega polka, ki raje biva pred hišami na ulicah, nego v hladnih stanovanjih. Oni, ki ni videl Četrti, ne kore reči, da je bil v Newyorku. Se original-nejši in staromodnejši je pogled v četrt, zapadno 11. ulice v levi Avenuli. Tam biva najbolj siromašni beli polk ter slabo plačani kočijaži in snažilci čevljev, ki se stiskajo in pehajo pod napol podrtimi kočami. Ti so tu večji siromaki kot v kateremkoli drugem mestu. Značaj ulic v starem mestu je ostal isti kot nekoč. Se nadalje stoje prastare zgradbe/ tako trhle, da se rušijo sproti. Dalje desno se oa šopiri s svojimi smelimi nebotičniki in elegantnimi ulicami novi Ne\vyork. Vsi mestni deli se preobrazujejo, razen Po\ver Holkov, ki je enak kot pred desetletji.
Dnevna kronika.
Zanimivosti.
Iran Vrhovnik:
Sanje.
Zimska noč! Krasna, polna mesečine kj se spaja z belino snega in se razliva daleč daleč na okoli po obronkih gora, »trminah in prepadih. Vse tiho. ....
Včasih poči strel straže sovražnikove in ostro pretrga tišino, težko in tnorečo, tako zagonetno. Parkratni odmev, in zopet vse tiho. Sedaj se zažene ostra burja, piska in se izvija iz prepada ter rtosi s seboj sneženo moko in pesek. Ostra kakor nož reže skozi strelno lino. In zopet vse potihne.
...V debelem kožuhu in slamnatih čre-vljih stoji nepremično, temna postava ob strelni lini in gleda skozi, njo proti so-rraznim postojankam. Včasih se umakne sneženemu prahu, katerega- sipa burja skozi lino, zacepeta z nogami in zopet slom nepremično objemajoč puškino kopito. Oči mu strmijo t mesečino in njegov pogled skače od skale do skale cd roba do roba.	1
Sama mehka mesečina, trepetajoča oad gromadami snega. Počasi. izginjajo skale, nebo se spaja s snejeom
V newyorŠkem labirintu. Nikjer s£ ne menja lice mesta tako hitro kot v Newyorku. Človek bi moral biti 24 ur dnevno na nogah, prehoditi celo to ko-losalno mesto od enega do drugega dela, od morske obali do brezštevilnih kri-žiščnih tračnic na newyorškem centralnem kolodvoru, da bi videl vse posebnosti m vso lepoto nikdar dovršenega velemesta. A tudi ako bi človek potoval celo leto po tem res gigantskem mestu, ne bi spoznal Newyorka natančno. Ako bi pričeli svoje potovanje vedno znova, bi se
ter se meša z njegovo belino. Vse naokoli samo srebro, vrteče se, broječe in vmes švigajo rdeče iskre.
Potegne si z roko preko oči — zapre oči in zopet pogleda. Zopel vse pleše in rdeče iskrice švifeajo v polkrogih. Par-krat pomežikne in že mu zlezejo oči skupaj — počasi. . . .
Na mah jih široko odpre in zamrmra, fn strnejo s zopet počasi. ... Iz srebrnine vstajajo in se rišejo vedno bolj razločno zelene planjave, bele ceste. V daljavi ob ' robu horiconta se blesti belo mesto in solnce se leskeče na njegovih strehah. Nad njim se častitljivo vzdiguje star grad. Gorak dih veje pieko polja, tako domač in duhteč. . . .
Sunkoma se zravna ter si pomane oči »Kaj se mi sanja* ? Nasloni ge k lini ,Ne spati* godrnja pred se, oči mu lezejo skupaj in ustnice se počasi premikajo. Objema ga zopet oni topli dih, tako bajen ‘in mamljiv. Polja, mesto in grad zrastejo vnovič iz tal. In glej, tam na cesti vstaja oblak in se biiža mestu. Naenkrat se/izvije iz njega zastava, tro-
°Mlaj .,zPr«»a od- dežja, raztrgana in preluknjana od krogel! —	.....
j- Vsled praznika naš list v pon-deljek ne izide. Prihodnja številka izide v torek-ob običajni uri.	'
— Neresnične vesti. Vesti ljubljanskih listov, da je novi konzorci »Tabora* odpustil urednike, ne odgo varjajb! resnici, iz uredništva izstopita samo urednika gg. Franjo Pirc in Zlatko Jug, dočim še 'pri glavnem uredništvu nič ne spremeni.
Javnosti, ne »Straži*, izjavljamo, da na njene prostaške napade ne bomo odgovarjali,' pa naj piše karkoli hoče, ker se.nam ždi pod častjo prepirati se z ljudmi , brez takta in brez inteligence
— Neverjetno je, da pušča naša vlada v Apaški kotlini še vedno na šolskih mestih prejšnje nemško ušiteljstvo, ki prejema še danes plačo iz — Gradca
— Spomini IS. oktobra. Policijsk. komisarijat je dal nalog raznim obrtnikom in trgovcem, da nadomeste svoje pokvarjene napise z novimi. Da si ohrani trgovec Ferner Peter spomin 13. oktobra, je pustil slikati svoj napis po fotografu Mayerju, ki spada že zdavnaj v svojo domovino Prusijo. Policija je ploščo zaplenila.
— Prepoved izvoza živil. General
To je naša polkovna zastava.
In izvijajo se iz prahu Čepice, krivci se majejo v vetriču, planinke se svetijo
v solnčni luči. Orazi — zagoreli trdi in nemi, kakor iz jekla vstajajo iz prahu.
Zabliska se med trobent in krepka koračnica zadoni. —
Slovenski polk koraka v rodno mesto.
Trdo zveni korak, mož ob možu gre zravnan kakor jelka. Pozna se jim, da so to bojevniki, možje, kateri so gledali neustrašeno smrti v oči, gledali kako u-mira njihov brat v lastni krvi, možje ki so zadajali sovragu smrtne rane. Pozna se na koraku, da .je obhodil svet, da je begal po ravninah goriških, plezal po gorah in skalah kraških, prekoračil gore tirolske in se spustil na laške planjave.
In sedaj se vniča na zemljo rodno, zaničevano od drugih, a njemu tako milo in drago. Vsak bi najraje padel v prah — in poljubil to mater, ki ga je rodila in vzgojila, za katero je trpel in se boril. Pomešal bi solze svojih očij z njenim prahom in jo poljubljal in poljubljal.
Da, zemlja domača, grudna roda ti nula, ti edina zahrepenena med grme-
na direkcija carin je po. .nalogu financ* nega ministrstva izdala .oqtedbo, P° k«*, teri je od 2. t. m. dalje, prepovedan ce* loknpen izv z sena, slame, ovsa ter vseh vrst živil, žita. moke in 'mes% hvoziti se sme samo še ono blago, ki ie na železnicah že natovorjeno. Prepoved izvoza
se utemeljuje z nevarnostjo, da bi vsled slabega izgleda prihodnje žetve ne zmanj' kalo ži vil in ki mil.	\	:
— Na dobra srca! Na frankopanski cesti se nahaja mala trafika v najemu vdove Jožete Sever. Moz, trgovski knjigovodja Rihard Sever umrl ob dneh preobrata’ ter zapustil revščino in Se# nepreskrbljenih otrok, katerih najstarejjU je petošolec, drugi ključa vničarski vajenec«
4 hčerke pa v mž ih razred h meščan5*0, oziroma ljudske šole. Vdova je dobili 1800 K penzijske odpravnine, občini1,' urad v Zagorju pa ji je' začasno nakloni 60 K mesečne ubožne podpore. Da j* dobila malo trafiko, so je morala.*3*. dolžili za 7000 K, trafika sama pa ji do-naša 1000 K mesečno. S skupnimi do* hodki komaj 1100 K mora vzdrževaj1 šestero otrok, plačevati najemnino obresti, preskrbeti hrano in obleko. Ker revežev ne zadene samo ena nesreč so na Silvestrov večer reyo še okradli* Kaj bo s šesterimi otroci, Če mati danes ali jutri zboli ? Morda se najde kdo * Mariboru, ki bi hotel na primeren naci<* olajšati to za šibka žei^ka pleča Pr** težko breme.
—; Nova reklama. Gostilničar Josip . Schon na Koroški cesti je postavil okno naslednji napis: Von 17—22 W Buffelkonzert. Musikfreunde werden ziif Weide eingeladen itd. Blagor onim. j
— Ukinjenje cenzure- Italija je nila cenzuro za pošto iz Italije v JUS •-slavijo in obratno.
— Invalidske znamke. Za razprt*] dajo invalidskih znamk so odslej up^j vičeni tudi zasebni pooblaščeni Pr0 ■ jalci poštnih vrednoštnic.
— Za šolskega nadzornika v okranj Guštanj je, imenovan bivši postojns* okrajni šolski nadzornik g, Iv. Tut^r
— .Zbornični dan. V sredo, “M® ,6. t. ni. se vrši trgovski in obrtni zbornični dan v Mariboru, Jurčičeva U'|C3 št. 8. II. nadstropje^ Uradne ure .od ^ do Vi, ure. Ravno tako se pismene sprejmejo in takoj rešijo. V tem sluc®!
»fe mora priložiti znamka za odgovor, r
— Licitacija raznega blaga. % 6. aprila se vrši na zagrebškem držM nem kolodvoru licitacija raznega blaffp in sicer knjig, oblek, Zabojev; mok*> zila za vozove, vžigalic, pohištva, Por5,, lanastega blaga, slik, modre kisline, olJ desk itd.
Pri narodnem gostilnicah .
Horvatu v Magdalenskenl predmes J (Pod mostom) se je na predlog S0SP°k(J paznika Valesa zbralo za Jugoslovens ; Matico 410 K. Darovali so: Vales 1.00
stiln^,
Horvat po 40 K; čevljarski moj|^ • Košen, paznik Longino, .že,£z"ueC Bračko, carinsko uradnik Rižnar in trgo ^ Stibler po 20 K; -g:ošpbd 1° skupaj 410 K.	,
-- Prepovedana brošura. ^ strstvo za notranje stvari je odloK ^
njem topov, med prasketamem P -j med bojnim hrupom. Okopali so sa ^ sinovi v svoji in krvi svojih bratov,, šali so svojo srčno kri s kravjo sovrag žrtvovali ,so svoja mlada življenja^ ^c<„ krepke mlade ude zate* za tvojo J ^ zen. In tudi ti jim ne odrečeš svoj bežni, mati ?.. . . SprejemaS j»“ v naročje, vsa srečna, svoje junake- ^ Bodi ponosna mati na svoje s Mož stopa ob možu po o1 s6 laku, radosti jim sevajo obrazi, ^ topi v solzah veselja. Godba s »faZ , oken se vsujejo šopki na voj« jJar0d streh’ vihrajo slovenske ?as|fv^* soIz® pozdravlja svoje sinove in br^L„a|jr ČUW veselja teko, srca so polna najiep ste v.	,	.	Vs0
izpolnila se je dolga, tiha zt J • vejj1 e srečno, pozabljeno je vse g°rJ >st0t k a mogočna ljubezen objema vse celo deželo, vso domovino slo^j 0dej< Kepica snega zdrsne po sneiHfZrte s® in drsi dalje, dalje v dolino. ^ y sfle<, — prestraši se in pozorno strin . žene daljave. — Ni^ acvpneg* ^ ;
od 25. marca 11. prepovedalo uvoz In razširjanje brošure »Nekoliko strani « kraljevega albuma Karagjorgevičev*, W je bila natisnjena v Rimu in ki piše sovražno in tendencijozno o državni upravi v Crnigori.
— Prihod generala Milosavljeviča v Sarajevo. Včeraj je dospel z orzovlakom v Sarajevo noyi komandant «fu?e armijske oblasti, general Milo-savljevič. Nocoj bo v častniškem domu poslovilni večer v čast dosedanjemu srmijskemu komandantu generalu Had> ž*iu, ki se jutri odpelje v Zagreb.
w — Predscdništvo deželne vlade /a 'ovenijo je odredilo: Društvu »Siid-mark< v Gradcu in »Deutsoher Schul-
mejno veselico s sledečim sporedom: Predpoldan ob 9. uri v narodni žoli: Ustanovitev podružnice .j,Jugoslovenske Matice" po g. dr. Lenardu iz Maribora. Popoldan ob 15. uri govor g. dr. Le-narda ter vprizoritev raznih izbornih burk in veseloiger. Po igri v gostilni g. Richterja prflsta zabava, prvovrstna godba iz Sv. Lovrenca, srečolov, šaljiva pošta, licitacija in ples. Za dobro jed in pijačo preskrbljeno. Vstopnina zelo zmerna in sicer od 6 — 20 K. Cisti dobiček je namenjen .Jueoslovenski Matici*. Bratje in sestre iz Maribora ter okolice, pose-tite naše obmejne brate.
r- Pobesneli ljubimec pri »Zlatem konju". V petek okrog 19. ure se je v
■Fgasi« Psq?ja j£vsa?° de.lova^c? gostilni* pri .Zlatem konju* v Vetrinjski ventv>v rnhXa r«°V’	irikh" u1,c' odigrala burna liubirtiska afera, ki
^taJlcTbila km.J» tračno taM. Nek diplome itd teh društev so prepoveda- Reberšek je že dlje časa s svojo pre* “e. Prepovedani so nadalje na javnih vr°čo ljubeznijo nadlegoval natakarico Prostorih grbi bivše avstro-ogrske mo- Leopoldino Kralj. Ker ji je postajal «arhije. koroški in štajerski grb ka- prenadležen, se ga je skušala iznebiti.
6lcdcV° „ zastave: črno-žolta V petek dopoldne je zopet prišel jo sk-O , monarhija), belo-Jselena (štajer- j nadlegovat ter grozil, da vstreli njo in lo-rdečfl 1Zrt ?m“i	Ljubliana.. be- sebp ^ ne vsugj. Ko se je zvečer
VcU. i« ■**«*» zbežala v !“> .avstrijska) in emo-belo-rdeoa «*°v seomiem nadstropju ter vzela 'nemška). Prepovedane so nadalje na seboi služktnio Elizo Koropec. Reberšek
m nemške vladarske hiše. je oddal skozi vrata pet strelov, katerih
f>Povedano ‘	 ~
niforin^f
m njo odlikovanja. Kot veleizdaj- zaprl v drugo sobo ter se skril pod
II i • fi! .. »'•	1__
l-;rv,uan° je iiositi uniforme ali de- eden je zadel Elizo Koropec, k sreči le ”lt0l’jne. bivše avatro-ogrske voj- neznatno na roki. Na to se je napadalec
ske
'iaXuih Prostorih slike elanov bivše je zahteval, da mu odpre. Ker ni hotela, p^,_s°urške in nemške vladarsk lositi uniforme avstro-ogrski ivanja. Kot vel
f£ht° ^ep0R&	posteljo. Straži se je posrečilo vkljub
fctschlrmd iiher Alles, O dn mein veli« nevarnosti pobesnelega ljubimca ^esterrejc.h, avstrijska cesarska pe-. spraviti izpod postelje v zapor. v0m’ r^vk.a ,nar°dna himna in Hoeh |	__ Misteriiozen rop na državno
fc, - Denaritl zavodi v Mariboru Piff™, ™.n,!Sica..
Ura ? °d torka, 5. aprila 1921 nad 13 ,?Iali Za s*rat,ke °d pol 9. do pol
vedjue dogodek, kakor smo ga včeraj opisali. Namreč, da je v trenutku ko je imel železno blagajno ravno odprto, prišel neznanec in vprašal po kurzu avstrijskih kron. Takoj nato, da sta vstopila dva moška z mornarsko čepico, nastavil mu revolver s poveljema »Hande hoch !* nakar ga je prvo došli zvezal in mu 2amašil usta, potem so vsi trije oropali blagajno v znesku 350.000 K in nazadnje oropali še njega ter odšli. Vsi, ki so to povest slišali, se jim je zdela neverjetna. Vsled suma, da je napad fingiran ali pa dogovorjen, so Scheidbacha zaprli. Dognalo se je, da je nemogoče, da bi ga bili zvezali z navadno servijeto za roke in še manj s pasom za noge; on trdi, da so ga s pasom dvakrat prevezali, to pa se je izkazalo kot nemogoče. Tudi je izključeno, da bi bili trije roparji resno riski-rali v takem prostoru grožnjo s strelom, ker prvi strel bi jih bil izdal in ves j načrt vničil; Tudi si je Stheidbach prišel v nasprotje, ko trdi, da so roparji go-jvorili hrvatsko, a drugič, da so govorili nemško. Sled kaže na maščevalnost iz privatnih razlogov.
^ — Nasilnež. Dne 30. marca ob 10. uri predpoldne je čakalo na hodniku pred uradom stanovanjske komisije več strank. Ivan Windischer, rojen leta 1885 v Juršovcih, po poklicu izvošček, stanujoč v Mlinski ulici, se je radi čakanja tako raztogotil, da je raztrgal napis, udrl vrata ter opsoval in dejansko napadel navzočega uradnika. Policija ga je aretirala ter ga po ugotovitvi identitete ' spustila na prosto. Zagovarjal se bo pred sodiščem.
j nudi velike težave. Središče tvori zelo ! dramatični vihar, a tudi lirski spevi so-llistov in pripovedujoči kor so zelo lepi in uspešni. 4. Schwabovo »Dobro j jutro* je lahkonogi melodijozni pevski I valček za zbor. Tudi ostali program tega 'koncerta nudi mnogo lepega in zanimivega. Zato ne bo pri tem koncertu nihče izostal, ki se zanima za lepo glasbo.
~ Dramatična šola. Prihodnje ure so: V nedeljo 3. t. m. od 8.—12. ure; 'v pondeljek (na praznik) 4. t. m. od j 8.—12. ure in od 6.-8. ure zvečer. Ker ; bo v kratkem prva javna produkcija, pridite vsi točno in zanesljivo k tem uram
Sokolstvo.
od torka, 5. april. 1921 nadalle f?*."0! T !lralnl3, za H-n!,n{n° slr,a2°'
'3 u«® *	P-	■”>	*	*	P^V2X"n,Cavr,kn”^^
—	X	.	.	‘menjalnice se nahaja prostor za želez-
ure	-8x”	*	Y	pef-	I	ničarje ih kolodvorsko policijsko stražo.
^ici nn«*f ,U,p ,°	v Korofčevi i Menjalnica sama je okrog in okrog
tyrieffa ni«	neznan.eP se<^em' hragrajena, stranke v prostor sam sploh
letnp«f. 1 t JC pJ?nu'. ■ v n®k'uP ne prihajajo, ker se vsi izmenjalni posli peku Ivanu Crepmku srebrno
veri*.f0 Ufo s precej dolgo tudi srebrno
siimiif0, CrePink« se ie zdela ta prodaja
ur0 J ’ 2flzdelo se mu je, da je deček
Uro?:« e ukradel’ radi tega ga je hotel
Se £ orožniku; deček pa je ne meneč
na «,„U.1L0 Pobegnil. Ura se nahaja sedaj
8ernr«^ ^ orožn‘ški postaji v Pre-
Prein,i u*,c' 18, kjer jo lastnik lahko
■ e proti običajni nagradi.
flinr Osnovanje škofije za Vojvo-se VrV našo vl8do in Vatikanom tiitan . Pogajanja radi osnovanja. Va-Po	osnuje	škofijo	takoj
pa hft Cifi kanonske pogodbe, dotlej flinj Poveril škofovske posle v Vojvodov koma °d™U v’*carju’ bo nosi* na‘
kr2irM!‘ za okupirano ozemlje.
OdohrU1* . vl*da	je pokrajinski vladi
Marn*!3 lzredni kredit za potrebe oku-3? ozemlja. flrujT-Vbl?eina veselica v Kaplji. Po-WH Di* •:Jugostavenske Matice* v Ka-^avn« ,v Proslavo končne določitve “lje 1. t,*0*!® 1° priklopitve občine Ka- videz 92l n« S-	v nedeljo, dne 3. apr.	okoli
 Kaplji,	Brezno ob Dravi ob-	N., o
odpravljajo pri oknu. Menjalnica zaključuje svoje posle z odhodom dunajskega vlaka, ki je ta večer odhajal še pred 19. uro; dogodek pa naj bi se bil izvršil skoro uro oozneje? Dunajski vlak, ki je dospel ob pol 20. uri, je obstal daleč spodej pri carinski kontroli. Ob tistem času se je izvršila tudi izmenjava kolodvorske policijske straže; bilo je torej več stražnikov v nenosredni bližini menjalnice, eden je stal blizU. Stražniki in železničarji bi bili morali opaziti kar tri moške v uniformi marine, kar se zdaj redko, ob tem času pa sploh ne vidi na tukajšnjem kolodvoru. Pač pa je tam blizu stoječi stražnik opazil, kako je poslovodja menjalnice Henrik Siheid-bach ob istem času opetovano prišel ven in gledal okoli, kakor bi koga pričakoval ali kaj posebnega opazoval. Najemnik menjalnice je Rudolf Gnus, ki ima trgovino tudi v Račjem in stanuje pri Scheidbachu. Nihče ni torej ničesar sumljivega opazil ali slišal. ■Okrog 20. ure pa pride Scheidbach navidezno ves propaden ven na peron, li vrata s servijeto z znamko M. okoli roke vojaški pas in pripo-
Kultura in umetnost.
x Iz p?sarne Slov. nared, gledališča. Gospa Berta Šukšekova je še vedno bolna vsled tega se je moral repertoir v toliko sprerheniti, da bodo danes »Nebesa na zemlji* izven abon. Ostali repertoir ostane neizpremenjen. Jutri popoldne je zadnja vprizoritev »Kristove drame*, nakar apozarjamo posebno okoličane in šolsko deco.
x Ljudski koncert Dijaške kuhinje dne 5. aprila t. 1. 1. Madrigal je pisan v slogu 16. stoletja, tudi spremljevalne dveh klarinetov, dveh rogov in fagotov mu daje posebno značilnost. Madrigal (pastirska pesem) je pesem pobožne, idilične vsebine in izhaja iz Provence iz 14. stojetja. Prvotno enoglasni so postali madrigali v 15. 6toletju zborne pesmi, včasih tudi s spremljeva-njem instrumentov in v strogem cerkvenem slogu »Slavni* komponisti madrigalov so Adrian Willaert (1490—1562), Arkadelt, Palestrina, Orlando di Lasso in Leo Hasler (16. stoletje). 2. Greča-ninov ruski zbor .Sever in jug* opisuje v prvi polovici v ledu in snegu zmrznjeni sever, v drugi polovici pa mili v rožah duhteČi jug z njegovimi cvetličnimi bregovi in z večno modrim obzorjem. Zbor zahteva od izvršujočih veliko spretnost. Sprem'jevanje oikestra je komponiral prof. E. Beran. 3. Parmova balada »Povodni mož8 je veliko delo, polno dramatske vsebine in odlične karakteristike. Orkestru, solistom in zboru
o Vaditeljski zbor Sokola v Mariboru ima svojo redno sejo v nedeljo, 3. aprila ob pol 11. uri v restavraciji Narodnega doma.
o Darovi. V družbi ljubiteljev mladine je darovala neimenovana gospa za zletni fond sokolskega naraščaja 245 K. Br. prof. Adolf Schaup je nabral med ljubitelji sokolskega naraščaja v St. liju v isti namen 335 K za mariborski naraščaj ter 167.50 K za studenški naraščaj, Br. Franjo Majer je daroval za mariborskega Sokola svoj sodnoizvedeniški zaslužek 115 K. Vsem darovalcem prisrčna hvala.
o Sokolu v Mariboru je naklonil brat dr. Vladimir Sernec iz svoje ravnateljske nagrade pri Posojilnici in sicer skladu za nabavo krojev in telovadnih oblek 1000 K, za zletni sklad 400 K in za trgovski in obrtni naraščaj 200 K. Vrlemu bratu, ki o se ob vsaki priliki spominja sokolskih potreb, najiskrenejša zahvala 1 Naj bi našel mnogo vrednib-posnemalcev.
Šport.
: Športni ples SSK »Maribor*, ki naveže v nedeljo 3. aprila vso mariborsko publiko, se začne s promenadnim koncertom ob 17. uri. Ob pol 20. uri pa se prične ples.
: V nedeljo, ob priliki športnega plesa slovenskepa športnega kluba (v kazinski dvorani: ob 17. uri koncert od pol 20. uri ples), tekmuje na — prostoru »Maribor* ljubljanski prvorazredni športni klub »Svoboda L* proti »Maribor I.*. Sodnik gospod Osebnik. Začetek pol 15. uri. V pondeljek je ob istem času revanš-tekma obeh moštev. SK,Svoboda* bode za »Ilirijo* v Ljubljani najmočnejši provorazredni klub, ker se SK »Slovan* precej zanemarja. »Maribor* je postavil zadnjič tudi precej izjdajeno moštvo, ter se to nedeljo in pondeljek lahko računa na zelo napeto borbo.
: Jugoslavija : Švedska 3:2 <0:1} Na'velikonočno nedeljo se je odigrala ■* Zagrebu do sedaj naj večja in najvažnejši intemacijnnalna nogometna tekma. Seal; sta se reprezentanci Jugoslavije in Švedska Jugosloveni so zmagali po sijajni igri 1 rezultatom 3:2. Publike je bilo prek« 10.000. Sodil je nizozemec Boai.
Glavni urednik: RadivoJ Rehar. Odgovorni urednik: Fran Voglar. )
Earl
lo.ooo bron nagrade
kateri”’ k‘ poda natančnejše podatke, oziroma zaloti roparje v Marii*0 nap“dli ter »Plenili menjalnico na glavnem kolodvoru ali nian>?,rU’ . Eventualni podatki naj se blagovolijo ustmeno 110 uročiti omenjeni menjalnici in policijiskemu komi-sarijatu v Mariboru.
V.Marsano
IlltiU 221
TIMCV* Zaareb f 111*1 Minili
Modeme tovarniške opreme Stroji za vse industr. obrate / Precizna in navadna orodja Y Zastopstvo najboljših tvrdk Prodajalna za Jugoslavijo
tvrdke G. Rot A. G. Wien lil.
, Hidravlične napeljave > Motorji vseh vrst • Opreme mlinov. V'-
■rt
vsako vrsto aMtenja v *t*st»/na figir dvorila, kakor tudi spromljaiti« Sstosaall* kila vosov. — Pojtsttfl« v pisarni;.I&tl
,ta"l> k«lif
MF’
Mala oznanila.
,v»-
liZaf M za fakoJInK na* •top strojepiski*«!« za
slovensko eventuel hrvats-ko, nemSko in stenografijo. »Kovina« d. d., Maribor, Preiernov* ulicah. 440 2—2
m« sa lokal za malo trgovino. Najraje v mestu aii oko-
!ci. Ponudbe na uprave t. lista, ernivee Gak, Cankarjeva ul. 7. Studenci.	456
hila 7. vrtom, 5 sobami, velika klet itd. se takoj proda. Naslov v upravništvu. 447
Proda ib družinska hiša z velikim vrtom. Nova vas, Zelena
uliw 3.	450
Stanovanja« soba in kuhinja s pohištvom vred se odstopi. Smetanova til. 48/11.	446
Omara za obleko in po« stelja se proda, Slomškov trg št. 14-1.	442
Proda sa s Zrcalo z bruše* nim steklom, gumijev plaSč, par novih ženskih čevljev iz jelenove koSe. Puškinova ulica št. 6, od 11. do 14. ure popoldan.	448
Senilna ponudba. Dva
mlada državna poduradnika z gotovim premoženjem,! želita resnega dopisovanja z dvema izobraženima gospodičnama z nekaj premoženjem v svrho poznejšega spoznanja, eventuelno ženitve. Resne ponudbe, če mogoče s sliko pod »Mladost 22« in »Spomlad 23« poštnoležeče Selnica ob Dravi.	457
preselitve trgovine
lopo posostvo v Pobrežju i Gostilna pod vajo. (Buschen-
59 pri Mariboru, gozd, njive, travniki in pašnik, skupaj 18 oralov zemlje in živina, se ianoj proda. Ogleda se lahko ob nedeljah ali praznikih. 458 2—1
i
Dama, ki si Žele same popravit! letne obleke, a niso popolnoma vešče šivanja, naj se blagovolijo oglasiti v damskem modnem salonu Zakrajšek, Aleksandrova cesta 45-1, dopoldan od 10. do 1*. ure.	445
Sedlar, lakirar, ee priporoča cenjenim posestnikom vozov in avtomobilov v mestu in okolici. Anton Cilenšek, Zrinjski trg 6. 455 2-1
Vina« prvovrstno, 1930, po K 8**— in vsakovrstno špecerijsko blago po naj-nižjih cenah priporoča M. Cepera, Gosposka ul. 13. 451
Mala, 'skoraj nova otročja posteljica se proda na
Aleksandrovi cesti štev. 44, IH. nadstropje.	w
schank.) Sv. Peter pri Mariboru, prva vinograška hiša na gozdnem potu na Marijini-gori, 5j, uro od mesta. Letnik 1917 32 K, novo vino 26 K. 453
MoSko kolo močno z dobro pneumatikO', 2 gramofona z lijakom, pripravna za gostilno, s ploščami, in ene citre se ceno proda. Martin Stadler, Vetrinjska ul. 26.	2—1	454
Izgubila se je na kolodvoru rdeča beležnica vsebujoča večjo svoto denarja, žel. legitimacijo, vozovnico i. dr. Najditelja se prosi, naj odda beležnico z dokumenti na upravništvo lista, denar pa ostane njemu, ali pa V. Brenčič Pragersko. 452
v svojo lastno hišo na Aleksandrovi cesti št. 13 prodam veliko zalogo manufakturnega blaga, perila, robcev, nogavic itd. 405 3-3
po zelo znižani ceni
Kdor torej kaj rabi in želi dobiti dobro blago za malo denarja, naj si blagovoli vse nabaviti v trgovini
J. N. ŠOŠTARIČ Maribor, Gosposka ul. 5.
ČEVLJI
, najboljše kakovosti, naj-elegantnejše oblike po najnižjih cenah se dobijo v trgovini s čevlji
Anica Traun, Maribor
Grajski trg St.
5—5
RIBJE OLJE
po najnižjih cenah se dobi v 374 8—5
lekarni »pri sv. Arehu"
Maribor, Glavni trg štev. 20.
9^“ V nedeljo in pondeljek
IMNfFDT v gomilni ..BALKAN
8% U II L ll I Maribor, Linhartova 15
Točila se bod6 najboljša jareninska in ljutomerška vin» ter je preskrbljeno za topla In mrzla jedila.
Za obilen obisk se priporoča	•
4*1	FrančiSka	Ingolič, gostilničark)
Obleke za gospode in dečke
najmodernejšega kroja v veliki izbiri in po nizki ceni. Večja naročila se izvedejo hitro in moderno.	s	spoštovanjem
Franc Cverlin, Maribor
438 3—2	Aleksandrova	cesta 28.
®9®®®®®®®®!®®®®®®®®®®®®®®®®®®i®®®®i
Lep svilen, popolnoma nov damski deSnlic in jak8 dobro ohranjena rujava potna torbica, se po nizki ceni proda. VpraSati |e Ko-roška cesta 21, priti. ,
Trgovski pomočnik
manufakturist, za takojšnji vstop, se sprejme v veletrgovini Ludovik Kuharič, Ormož. 459 2—1
Malo
posestvo
v okolici Maribora s stav-biščem za 180.000 K takoj za prodat. Posredovalnica Troha. Slovenska ulica 2.	439 2—2
£000000000000000000000000000000000000« Jos. Martinc
Maribor 625 Galanterijska veletrgovina
Na debelo! Veletrgovina z železnino Na drobno!
PINTER & LENARD
MARIBOR Aleksandrova cesta 32-34 MARIBOR
Priporoča svojo bogato zalogo železa, nosilcev (traverz), cementa* [ pločevine, vseh vrst kovanja, štedilnikov, Sičnikov, mrež in vseh v to m stroko spadajočih predmetov po nizkih cenah. Postrežba točna In solidna
cccoooooooooooooooo*
<§>:-:
Oh
»e*aat»oeaaooaeMe«O00ae*e0a»e0ee0aoaee»eo*eaa«»eae*»e«ee»MooeeeaoM»/2 oeoooooooooooo000000000«oooouooeo000e«oo0000ooaeooooaooooooos00000V
BIDOVC
MARIBOR Aleksandrova cula 28
ii
S!
•	o 0 9
•	s
O O
: S : l
Priporočam mrodoile pomladanglte novosti. Perilo S „ za dame in vsakovrstne modne predmete, rokavice, no- s 5 Kavice, vernine. čipke in raznih okraskov, svile, etatnio, i ; hatiat, crepon, aitoa, cefir, pravo platno, foulard, d’ laln. S s Nove barve volneno blago m obleko in bitne angleš- S S koga, trap c o skeča, čcškeffa, avitrijskega in itafflan- s r skega proizvoda.
sij!
kega, francoskega, icjkega, avitriiskega' in itafflan- i! Ž 11	»kega proizvoda.	g	g
| ž Zanimive novosti! 404 3-2	Znižane	cene	•'	1§
/^Vor.noooooooooooo»(»«aaooo«*aa«8ftOt3aooo«r>oooofl©9fl*er>oa*oaaaoeo«POoaooooe/7S^ V^5^*0*tl»Oe®O0OBOO 3 0.rounoaooocooooooooooooooooooooooooooo300oooooooooooooo\wJ
Velikonakupovaina zadruga
•'seh gostilniških in točilniških podjetij r. d. z o. z. s sedežem v Mariboru.
|lfc"	••	■	Jtffil	II'	^
.i. Vabilo.
Pozor! Pozor!
Ignac Božič
je zopet otvoril svojo krojačnico za gospode in dame. Zaloga lepega angleškega blaga po zmernih cenah. 413 3—2
Maribor,Sodna ul.30
(Gostilna «Pr’ Prleki*).
A. & E. SKABERME*)
Ljubljana, Mestni trg 10
r	_
manufakturna in plateninska trgovina na debelo
priporoča svoje bogato skladišče damskih in otroSkih, kakor tudi moških nogavic. Za tekočo sezono ima t zalogi vsakovrstne patentirane otroike nogavice
črne, rjave in bele barve.
Pismena naročila se izvršujejo požtno-obratno in najsolidneje. '
v
Gonilni jermeni
za stroje v vseh širinah od 30 do 200 mm v zalogi pri Ivan K r a v o 8. sedlar, Aleksandrova c. 13.	180
Vabite se v četrtek, dne 7. aprila 1921 ob 14\- . „ .	.	,
uri popoldan g lokak »Gostilničarske zadruge«, R0>|| J. D. Jerman III dr. tovški trg št. 2, se vršečemu
t
Priporočljive domače tvrdke:
(Anončna ekspedicija Ivo Sušnik, Maribor, Slovenska ulica 15).
Ivan Šober
restavracija Maribor
Grajski trg 1
redu članskemu zboru.
Dnevni red: 1. Prečitanje zapisnika zadnjega glavnega zbora«
2. Poročilo predstojništva in nadzorstva ter odveza predstojništva.
3. Volitev enega preastojniškega člana.
4. Nadaljnje trajanje zadruge ali nje likvidacija.
5. Sprememba ustanove (naslova).
6. Razni predlogi in vprašanja. Zw«3£5Lip.L#me.mbe ustanove ali likvidacije v3?1 35 {,anov- Da se pri-
oafnrl a n r M oln	9troSW*	s* C^ni POZI*
vajo, da pridejo zanesljivo k temu zboru.
Za nadzorstvo:	7,	»	<«i
,	_ *a predstojniStvo:
Alois Kafer 1. r.	Franjo Roschanz J. r.
PrtMo\niU.________________________ ^predstojnik.	444
trgovina z mešanim blagom RUŠKA CESTA 97	403
blizu Koroškega kolodvora.
Brivnica Frana Novaka na
Aleksandrovi cesti št. 22 se priporoča.	22
Primorci!
Naznanjam, da 6em odprl
novo higijenično brivnico.
v
Za prvovrstno in čisto postrežbo |amčim.	268
Vjekoslav Gjurin primorski begunec. Maribor, Jurčičeva ulica Si 9.
Fran Balon
gostilna .Pri brodu*
Pobrežje št. 6
\ Gabro Valjak
kavarna »Central"
Gosposka ulica
Dominik Fabiantit
kroja« n gospoda la dom« lurtlieva ul. 3-1
Jakob Vezjak
fcrojaika obrt ia konfekcija
Vetrinjska ul. 17
loža VolčiE
mizar
Slovenska ulica 39
v!3?ljv.
Slavko LeSnik
kolar
Pod mostom SL 10
Jožef Stajnko
(tolar
Jugoslovanski trg 3
Peter Tomažič
isdar
Mlinska ulica 11
Frida Hovak
■notSlstlnJa
Gosposka ulica 32
Emdn Ilich
slaieibr Slovenska ulica 5
Ferdo Babič
stavbam In umetni MliAavnilar Solavarska ul. 3
Rudolf Nleteflial
manofakturna trgovl«« Kčroška cesta «»*•1
Zlata Brlinlh
trgovina papir]« 1» «»l,nt‘r Slovanska uL W
A. Spaninfler
trgovina dellkala* JurllZeva ulica l1
Baloh & Ro*."8
galanterlia.	dob«!« *
na drobno I	"
flralskl trg 3 *
Klobuke, dežnike- P®1^’ ievlje, dokolenice maše. perilo ter
galanterijtko b!ago»
košare i*d-
‘ kupite najceneje
Jakobu lah Glavni trg ^
Lastnik in isdaiateli; Konzorcij »Tabor* — Tiaka: Mariborska tiakarna d.