(VE^rSE. *LV| Ljubljana 1929-1. JANUAR KRIZOSTOM: Pridi, naš Kralj! Mrzlo božično noč bi radi segreli; v solnčni dan bi jo radi odeli za tvoj prihod . . . Le pridi, naš Kralj! Le pridi iz zlatih rajskih dalj! V naših srcih je topič. V naših srcih je svetlč. V naših srcih je vse praznično. Z venci samih dehtečih lilij smo si srca okrasili in sredi njih smo jaslice zate postavili. Za tvoj prihod smo vse pripravili. Zdaj pa le pridi iz rajskih dalj in zavladaj v naših srcih, naš večni Kralj! P. MODEST: 2 NOVOLETNE MISLI. rečno novo leto! odmeva danes med brati in sestrami, med prijatelji in znanci. Kjerkoli se snidejo, si podajajo roke in njihova srca prekipevajo najlepših voščil. V marsikateri duši se oglasi tajna strund, ki izzveni v vzdih: „0, da bi bilo v resnici srečno!11 Posvetna ničemurnost pa oklepa mnoge človeške duše in jih tlači k tlom, da niti v taki priliki kakor je novoletno jutro ne morejo razpeti svojih kril in se dvigniti do solnčnih višav. V odštevanju, seštevanju, v množenju in deljenju — v denarju in bogastvu je pogosto pokopana ne-umrjoča duša. Druge pa nenasitna uživanjaželjnost vleče v nasprotno smer. Kjer se bodo gostili, plesali, razuzdano veseljačili, tam je njihovo mesto; dasiravno od tega nimajo drugega kakor pomilovanja vrednega „mačka“, vendar svojemu nagnenju ne stavijo nikakih meja. Najbolj žalostno je pa to, da se niti ne zmenijo, ko pri tem njihova duša neizmerno trpi. Te vrste ljudje tavajo po svetu, pa ne vedo kam; živijo svojevrstno življenje, pa ne vedo zakaj. Vedo sicer, da je staro leto minilo in se novo začelo, resno pa o tej spremembi ne premišljujejo. Tok časa jih nese naprej, ne da bi kedaj pomislili na njegovo važnost, njegov pomen- Vi pa, ki berete te vrstice, pretehtajte in preudarite sledeče besede o važnosti in pomenu časa. Kaj je čas? Nobena reč nam ni tako domača, kakor ta beseda. ^ vsakem govoru, ko izražamo svoje misli, izražamo tudi čas. Pa vendar — kaj je čas? Tudi sv. Auguštin, veliki škof hiponski in slavni cerkveni učenik, si je večkrat zastavil to vprašanje. V svoji znameniti knjigi Iz-povedi (XI, 12—28.) govori o tem predmetu ter nam odgovarja: „Ako me nihče ne vpraša, vem; ako me pa kdo vpraša in mu hočem razložiti, ne znam." Tako se tudi imi ne bomo spuščali v globokoumna razglabljanja o bistvu časa, pač pa se bomo zadovoljili z nadalj' nim odgovorom ravnoistega učenika, ki pravi: „Smelo pa trdim, da vem* če nič ne bi minilo, ne bi bilo preteklega, če bi se nam nič ne približevalo, ne bi bilo prihodnjega, če nič ne bi obstojalo, ne bi bilo sedanjega časa.“ Vendar pa preteklost več ni naša, prihodnosti še nimamo, naša je samo sedanjost. Kje je vse tisto, kar je minilo? V preteklosti. Minilo je, pa naj je bil° dobro ali slabo, veselo ali žalostno. In preteklost, kje je? Samo v nas1 duši, samo v njenem spominu se še poraja, ko nam misli prinašajo dogodke iz preteklih dni. Mladostna leta naša kedaj so že minila in ni j1*1 več; njihovo podobo pa vendar še svežo nosimo v svojem spominu. Kje so prihodnje reči? Daleč pred nami v negotovi bodočnosti. Bojimo se jih, če se nam zdijo škodljive; hrepenimo za njimi, če prijaj0 našemu ugodju. Ni jih še nikjer, vendar pa si duša izobliči njihovo p°' dobo bodisi po primerih, ki že sedaj obstojajo, bodisi po vzrokih, k| nujno do njih vodijo. Ko občuduješ zlato jutranjo zarjo, veš, da ji sled1 solnce, dneva gospodar na svojem ognjenem vozu. Solnca še ni, venda1 pa po zarji sklepaš, da solnce nujno mora vziti. Prihodnjih reči torej »e ni; če jih še ni, jih ne moremo videti, napovedati jih pa že moremo 1)0 primerih in vzrokih, ki že obstojajo. In sedanji čas! Koliko jih je, ki vedno tožijo, da jim je predolg-Predolg jim je zato, ker nimajo nobenega resnega dela, da bi se ž nj,rn Pečali. V resnici je pa čas zelo, zelo kratek. Ali bi bil čas dolg, ko bi za nas trajal sto let? Ne bi bil dolg, zakaj od teh sto let bi mi imeli samo — recimo — prvo leto, drugih devetindevetdeset bi bilo še v bodočnosti. Ali pa bi imeli od teh sto let na primer: peto leto; petindevetdeset bi jih bilo še v prihodnosti, štiri pa že v preteklosti. Pa tudi eno ieto ni cčlo naše, niti en mesec ni ves naš, naš je samo en dan. Pa kaj Plavimo samo en dan! Niti ta ni cel naš, niti ena ura dneva ni vsa naša, je samo trenutek. Samo ta hip, ko rečemo na primer besedico: zdaj, ■!® v resnici naš. Komaj pa smo besedo izgovorili, že ni več naša, marveč j® že v preteklosti. Ali bo pa prihodnji trenutek še naš, to ve samo Bog. Knkrat bo gotovo napočila ura, ko nam bo pošel tudi zadnji trenutek ®asa; smrt nam bo prerezala nit časnega življenja in zbudili se bomo v ~~ večnosti. »Čas je kratek in njegova cena nedosežna" je klical modri Seneka stari. Rimljanom. Sv. Bernard pa je pogosto vzklikal: „Moj Bog, nič ni razjega kakor čas in nič se manj ne ceni, nič se bolj lahkomišljeno ne Zapravlja kakor ravno čas.“ Čas naglo teče; kakor potok drvi od svojega re‘Ca, h kateremu se nič več ne vrne, tako hitro gine čas, nespametni Pa niti ne opazi, kaj izgublja. Sv. Bazilij piše: „,Kakor ne moremo ustali velike deroče reke, moremo pa uporabiti njeno moč, ravno tako aam je nemogoče ustaviti čas, moremo ga pa porabiti v svojo korist.“ Ne °dimo torej nespametni; ne zlorabljajmo dragocenega časa za greh, ne ^Pravljajmo ga z brezdeljem, marveč svojo življensko nalogo zvesto in 'parljivo vršimo! Na to nas opozarja tudi sv. apostol Pavel, ki pravi: r/ejte torej bratje, kako bi varno hodili, ne kakor nespametni, ampak akor pametni; odkupljajte čas, ker dnevi so hudi“ (Efež. 5, 15. 16). • . Kaj imaš od tega, ako si dosedaj služil samo svetu in svojim stra-Nič drugega kakor strto srce in dušo polno kesanja; čas pa, ki si P zato porabil, je izgubljen, za večno izgubljen. Sv. Avguštin namreč P ?yi; »Vsak trenutek življenja, če ni v čast božjo, je za večno iz-^bljen čas,“ • Nikakor pa ni treba zaradi preteklosti obupavati; zakaj dokler /namo še čas, lahko vse dosežemo. S solzami pokore izbrišimo madeže Preteklega življenja; z dobrimi deli pa okrasimo neumrjočo dušo! „Kdor rabi1, T01!0 'božjo, ostane vekomaj" (I. Jan. 2, 17). Po volji božji pokljajmo svoj čas in zaslužili si bomo — Boga. j „ »Bratje, čas je kratek... preide namreč podoba tega sveta" (I. Kor. (j . • 31). Marsikdo se še-le ob koncu življenja, na smrtni postelji zave, p 1® vse prešlo. V svoji onemoglosti se jezi na čas, da je tako hitro b ekel. pa čemu obtoževati čas? Obsojati bi moral samega sebe, ker nif t 6®a ^asa n* rabil v svojo korist, ker vse spremembe časa nanj niso p-1 t°liko vplivale, da bi bil uredil svoje življenje. Da tudi nas spoznala 1V. Kesanje ne bo dohitelo prepozno, zato živimo tako, kakor bi Ver1 <* ° vsaki dan umreti, delajmo pa tako, kakor bi imeli večno ži-t( '• £e se bomo po tem načelu ravnali, potem se ni bati, da bi ob za-jp u življenja morali vzklikniti: čas sem izgubil. Ne — našo dušo bo hr rve^ navdEijala sladka zavest: čas sem dobro porabil, zato me čaka zmejno plačilo srečna večnost. P. ROMAN: 4 PRVE RDEČE ROŽE. 16. januar. T Tmbrijsko solnce — Frančišek iz Asiza — je široko razpelo svoja krila. To srce, ki je toli ljubilo, ki je bilo tako polno nesebične po-žrtvovalnosti, je uzrlo obzorja, še vsa v temi nevere, brez Solnca, brez poslednje Luči, brez Resnice, ki je ena sama in se imenuje Gospod Jezus. Glasnik velikega Kralja pošilja svoje brate na jug in sever, na zapad in še v deželo prve jutranje zarje. Bilo je leto 1219 v sedmem letu frančiškanskega reda in Frančišek je tedaj poslal šestero najpopolnejših bratov, kakor poroča starodavna povest, in sicer Vitala, Beralda, Petra, Adjuta, Akurzija in Otona v kraljestvo Maroko. Šestero glav se je sklonilo pod besedo ljubezni očeta Frančiška in šestero src je odhitelo na pota apostolska. Aragonija jim vzame enega brata, zakaj Vital zboli iu boječ se, da bi zaradi njega mudili sveto poslanstvo, skliče brate in se z solzami v očeh poslovi od njih, da jih nikoli več ne vidi na tem svetu. Nato jih sprejme kraljica portugalska Oraha v svoje varstvo. Videč njih svetost in njih ljubeznivo preprostost jih prosi naj ji razodenejo konec njenih dni. In odgovor dobljen v goreči molitvi se je glasil — gospa kraljica umrla boš, ko boš videla, da neso naša trupla skozi tvojo deželo-Zakaj tam za morjem nas čaka mučeniški venec. In tako se je zgodilo. V Sibiliji na smrt obsojeni in zopet pomiloščeni odhite v Maroko, da ondi po naročilu Očeta prižgo luč vere ali pa vsejejo večnoživo, plodn° seme mučeniške krvi. Sprejme jih tam v svojo oskrbo kraljevič Peter, sik portugalskega kralja, tedaj v službi na Maroškem dvoru. Kjer je videl Beraldus, ki je bil vešč saracenskega jezika, večjo skupino je z velik0 ljubeznijo oznanjal Kristusa križanega. Mimo se pripelje kralj Abiiacob in vznevoljen veli vselv petero bratov izgnati. Ti pa se vrnejo še predn° dospejo do meje in vnovič oznanjajo Resnico, ki vso temo prežene. Vrženi v ječo, so ondi dvajset dni prestali brez vsake hrane, tako, da jih je nato kralj sam nem od občudovanja vnovič poslal iz svoje dežele. Ko se tretjič vrnejo, prevzame kralja tolika jeza, da jih ukaže sprva vreči v ječo, pozneje, ko kljub prepovedi oznanjajo ime Jezusovo, kruto mučiti in bičati. Navsezadnje morajo pred obličje kralja samega. Obdan od svojih sužnjic in dvorjanikov, ukaže poslednjim naj odidejo. Peterim bratoU1 pa izmučenim od trpljenja pokaže krasoto dvoran in ljubkost žena in ji111 vse to obeta, če zapuste svojo nespametno vero. Tedaj prevzame trudaa in s krvjo omadeževana obličja bratov nadzemski smehljaj. Da bi na! na pragu večne sreče zamenjali za sijaj dveh ženskih oči neskončni sijaJ blaženstva, za objem greha, objem Odrešenika samega in prečiste Kra' ljice nebes in zemlje? Kralj Abiiacob se kruto moti. In ko je videl njih zmagoslavni sija3 ni zahteval več odgovora v besedah. Velel je prinesti meč in z lastno rok je utrgal petero krvavordečih rož iz serafinskega vrta. Zgodilo pa se je vse to v letu Gospodovem 1220. 16. januarja ^ časa papeža Honorija III. malone sedem let pred smrtjo očeta Frančišk • Ko so pa prinesli te prve rdeče vrtnice nazaj v Aragonijo, se je rdečim rožam pridružila v neodoljivem hrepenenju po svetosti še bela lilija — sv. Antona, ki ga imenujejo Padovanskega.2 .. Naj orosi ta kri tudi naša srca, da bo naša vera bolj globoka, naša ljubezen boli iskrena, naše upanje bolj živo, da bo naše življenje nosilo Cyet in sad večnosti... 0 p■ MAVRICIJ O. CAP.: posnemajmo sv. očeta Frančiška. (Za njegove duhovne otroke.) \ sakemu kristijanu mora biti Kristus prvi in najvišji vzor življenja. V/ Le tedaj smo res pravi in resnični kristijani, če zvesto posnemamo .▼ Kristusa in bodimo po njegovim stopinjah. Sv. Peter pravi o „Šel je pred nami ter nam zapustil zgled, da sledimo njegovim stupinjam“ (Petr. 2, 21). Kristus sam se je skliceval' na svoj zgled rekoč: '•Zapustil sem vam zgled, da tudi vi storite, kakor sem jaz storil" (Jan. KI, 15). Nič ni torej čudnega, če so si pristaši Kristusove vere v vseh poletjih prizadevali in trudili, da bi posnemali svojega božjega Mojstra. Med tiste, ki so se v tem oziru prav posebno odlikovali, spada brez dvoma sv. Frančišek Asiški. Vsi, ki le količkaj poznajo njegovo življenje, vedo, da je večji del svojega življenja zvesto hodil po Kristusovih stopnjah, ter postal tako vodja in vzor vseh tistih, ki bi radi za Kristusom Podih in Kristusa posnemali. Kakor sv. Pavel, tako nam lahko zakliče ndi sv. Frančišek: »Posnemajte me, kakor posnemam jaz Kristusa" (1. 4, 16)! Nešteta množica katoliških vernikov je že hodila v Frančiškovo šolo ter se pri njem učila, kako je treba Kristusa posnemati in za Pfistusom hoditi. Pojdimo tudi mi v Frančiškovo šolo in učimo se od ?lega krščanskega in svetega življenja! Posnemajmo sv. Frančiška, ka-°r je on posnemal Kristusa! Da ga pa bomo tem rajši in tudi prav Posnemali, hočemo premisliti, zakaj in kako ali v čem ga naj pojemamo. 1. Zakaj ga naj posnemamo? , Kakor otroci sploh radi posnemajo svoje starše, tako moramo mi duhovni otroci sv. Frančiška imeti zmeraj pred očmi svojega duhovnega očeta, moramo vedno stopati po njegovih stopinjah, ga moramo vesto posnemati, kajti to je naša otroška dolžnost, to je naša izredna ast in to je tudi naša velika korist. Ko smo sprejeli ponižno obleko in pas sv. Frančiška ter naredili edovno obljubo, tedaj smo postali Frančiškovi duhovni otroci. Sv. ranči§ek nas je sprejel pod svoje posebno varstvo, mi pa smo se za-ezali in prevzeli na sebe dolžnost, da ga bomo zvesto posnemali v nje-pVein svetem življenju ter vedno hodili za njim po poti zveličanja. Sv. s ran.čišek je postal naš duhovni vodja in naš vzor. Z nebeških višav nas edaj vzpodbuja in bodri, naj bomo njegovi otroci ne samo po imenu in j!0 obleki, temveč tudi v dejanju in življenju. Poslušajmo njegov glas in lit ko^iTno se’ da ga Komo zvesto posnemali ter postali tako njegovi jubljenci. Četudi je pot, po kateri nas vodi, včasi nekoliko težavna in strma, vendar ne simemo omahovati in postati malodušni. Zavedajmo se, da smo po vesti dolžni vse spolnjevati, kar smo obljubili Bogu pri redovni obljubi. Pri redovni obljubi pa smo obljubili Bogu, da bomo spolnjevali Frančiškovo vodilo ter živeli v Frančiškovem duhu. Kot Frančiškovi duhovni otroci smo torej dolžni posnemati svojega duhovnega očeta. Posnemanje sv. Frančiška pa ni samo naša dolžnost, ampak je tudi naša čast. Le pomislimo, kako imeniten in velik svetnik je bil sv. Frančišek! Njegova svetost je bila tako velika, da ga je Bog že v življenju odlikoval s peterimi Jezusovimi ranami. Sv. Frančišek je bil živa podoba križanega Jezusa. Če pa ga je Bog že v življenju tako visoko odlikoval, kako visoko odlikovanje imu je podelil še le v nebesih! Bodimo torej ponosni, da imamo tako imenitnega svetnika za svojega duhovnega očeta! Štejmo si v posebno čast, da smo Frančiškovi otroci in da spadamo k Frančiškovi družini! Prav posebno pa si štejmo v čast, da smemo nositi Frančiškovo obleko ter živeti po Frančiškovem zgledu. Živeti po Frančiškovem vzoru ter biti ponižen Frančiškov otrok je večja čast, kakor če bi opravljali najvišje državne ali cerkvene službe ter uživali vso slavo sveta. Posnemanje sv. Frančiška pa je za nas tudi velika korist. Če si resno prizadevamo slediti Frančiškovim stopinjam, potem bo imel sv. Frančišek z nami veliko veselje, pridobili si bomo njegovo naklonjenost in sprejel nas bo pod svoje posebno varstvo. Biti pod varstvom in zaščito sv. Frančiška pa je za nas velika in nepopisna sreča, kajti sv. Frančišek je zelo mogočen varih in vpliven priprošnjik pri Bogu. Že v življenju je Bog rad uslišal njegovo molitev, koliko moč in koliko veljavo bo imela njegova priprošnja še le sedaj, ko je v neposredni bližini Boga* Naj nas torej zavest, da nas bo sv. Frančišek ljubil, se za nas potegoval ter nam s svojo priprošnjo pri Bogu pomagal, vedno podžiga in vzpodbuja k posnemanju njegovega svetega življenja! Če bomo hodili za sv. Frančiškom, ta hoja ne bo zastonj, ampak spremljal nas bo na tej pot’ Frančiškov očetovski blagoslov. Od posnemanja sv. Frančiška bomo ■ imeli mnogo duhovne koristi in tudi časnega dobička. IZato pa le p°' gumno in stanovitno stopajmo po stopinjah svojega duhovnega očeta! 2. Kako ali v čem ga naj posnemamo? Zunanje življenje sv. Frančiška zamorejo posnemati le tisti, ki stopijo v samostan. Toda sv. Frančišek nam mora biti vzor predvsem v notranjem življenju. Notranje ali duhovno življenje je tisto polje, katerem se je najbolj odlikoval ter postal Kristusu prav posebno podoben. Ljubezen do Boga, ljubezen do bližnjega, spokornost, ponižnost potrpežljivost, to so čednosti, v katerih se je sv. Frančišek najbolj vežbal in v katerih ga lahko vsak izmed nas posnema. Najznačilnejša poteza na Frančiškovem značaju je njegova goreča ljubezen do Boga. Ljubil ga je res iz vsega svojega srca, iz vse svoje dtt»e in iz vseh svojih moči. Vse svoje življenje in delovanje, vsako misel & vsak utrip srca, vse je posvetil Bogu. Nanj je neprestano mislil, po njenfl je vedno hrepenel in z njim se je najrajši pogovarjal v molitvi. Neštetokrat je ponavljal svoj najljubši izrek: „Moj Bog in moje vse!“ Ker ] Boga tako prisrčno ljubil, zato je ljubil tudi božjega Sina Jezusa, božj Mater Marijo, vsakega človeka in sploh vsako božjo stvar. Vesel je h*1’ kadar je videl, da ljudje Boga ljubijo! in častijo, ves žalosten in p°tr Pa. kadar so ga žalili in prelamljali njegove zapovedi. V tej goreči ljubezni do Boga posnemajmo sv. Frančiška, saj smo tudi mi kristjani in tudi nam ^elja zapoved o ljubezni božji. Ah, kako malo smo se v tem oziru podobni sv. Frančišku! Zanimamo se za sto in sto stvari ter navezujemo *voje srce na posvetne reči, za Boga pa se tako malo zmenimo in zanj !*atno tako malo ljubezni. Nič nam ni mar, ali se Bog spoštuje, ljubi •n časti, ali pa sovraži, preklinja. Dalje. 0 p• HUGO: ŠTIRISTOLETNICA KAPUCINSKEGA REDA. r>yne 3. jul. so naši bratje kapucini obhajali 400-letnico svojgea ob-1 stoja. Kakor ni lepo, če gre starejši brat molče mimo slavnostnih J—-J dni mlajšega brata, tako bi ne bilo lepo, če bi mi frančiškani kot starejši bratje pustili brez spomina mirno sebe ta jubilej naših mlajših or ato v kapucinov. Sinovi smo istega velikega očeta Frančiška, torej oratje med seboj. Druži nas skupni vzor, po zgledu istega našega očeta Zasledovati ubogega Gospoda. Vršimo skupni apostolat, svetu oznanjati, Za ni res kar poje pesnik: Največje je gorje uboštvo, bogastvo najsijajnejši zaklad. Z ramo ob rami smo se kakor drugod, tako med Slo-^nci borili zoper lutersko poplavo. Vzajemno srno se trudili za versko-1()ralno obnovo, ko je ona odtekla. Složno smo vsak v svojem okrožju Organizirali in še organiziramo tretjeredniške armade. Vzrokov dovolj aa medsebojno delimo tudi veselje naših jubilejev. , Gorčično zrno, iz katerega je zraslo in se tako mogočno razraslo p1 °vo kapucinskega reda, je vsadil frančiškan-observant P. Matevž Bassi. °tem ko je drugi njegov sobrat P. Ludvik iz Fossombrona, energičen °ž in dober organizator, spočeti misli dal konkretno obliko, so prvenci ovega reda stopili pred papeža Klementa VII. ki je vstanovo dne 3. jul. 028. z apostoljskim pismom potrdil. A preslabotno se mu je še zdelo 0 dete za samostojno življenje. Saj če ima Rev. Cuthbert1 prav, je ta °va družina sv. Frančiška takrat štela okrog ducat članov. Zato ji je jpPež dal le generalnega vikarja, sicer jo pa podredil starejšemu bratcu znventualoin, ali kakor se pri nas imenujejo minoriti. Kakor vsaka u zda, nežna rast, je imela tudi ta mnogo sovražnikov, ki so jo pretili j Z-hi. A ker se je radi svojega demokratičnega značaja, glede katerega se “o danes nima para med redovi, namah priljubila ljudskim srcem in e vkoreninila v njih, je to krizo srečno prestala. IZa zlati jubilej svojega obstoja je red štel že nekaj tisoč članov, su r Se vs^e 1630), Sv. Križu na Vipavskem (1637—43), Krškem (1640—44), Kranja (1640—44), Celovcu (1644—49), Novem mestu 1658—72), Škofji Loki (1707—13), Gorico so 1609. dobili od Italijanov. Od vseh teh samostano) so sedanji njih jugoslovanski provinciji ostali le loški, krški in celjski-Nanovo so se po vojni naselili v Ptuju in Mariboru, a ne na istem mesta-Ostale je deloma že Jožef II. zatrl, deloma so jih zgubili vsled vojske- Točasno stanje kapucinskega reda je sledeče: Provincij 44, komi' sarijatov 9, samostanov 513, manjših rezidenc 395, duhovnikov 5489* klerikov 1772, bratov 2931. V misijonih deluje duhovnikov 869„ bratov ']28. Kapucini oskrbujejo 29 misijonov, od katerih so 3 v Evropi, 10 v ^iji> 6 v Afriki, 7 v Ameriki, 3 v Oceaniji. V tem pa menda niso všteti ‘Misijoni v širšem pomenu besede, ker druge statistike izkazujejo večje število njih misijonov, do 48. Jugoslovanska ali kakor se oficielno imetje ilirska provincija Brezmadežnega spočetja šteje samostanov 8, duhovnikov 49, bratov 45, klerikov 19. Gojenci serasinskega kolegija, za-enkrat v Studencih pri Mariboru, obiskujejo dražavno gimnazijo. S ponosom kapucini ob 400 letnici svojega reda lahko gledajo aazaj. Dolga vrsta velikih mož koraka mimo njih. Kdo bi jih mogel po-Sarriič našteti. Pet jih diči svetniška krona, petnajst gloriola blaženih. V 5 uhu svetosti umrlih, katerih mnogi se že bližajo časti altarja, je še več. ‘ e daljša je vrsta njih škofov, med njimi tudi veliko kardinalov. Enemu ^adnjih, kardinalu Massaja, bivšemu slovitemu misijonarju so pred ’j’atkim v kraljevem Rimu dali mesto v galeriji slavnih mož Italije. Ve-1;a je procesija njih apostolskih misijonarjev. Samo točasno imajo kabini v oskrbi nad 29 misijonov. Naravnost nepregledna je procesija rPh ljudskih misijonarjev. V tem so kapucini znani specialisti. To jim |e priborilo tisto poularnost med priprostim ljudstvom, ki jo povsod z>vajo, kjer delujejo. A tudi v galeriji učenih mož so častno zastopani, zgoraj omenjeni Rev. Cuthbert, je pred leti v angleški katoliški enciklopediji sicer zapisal, da med prvovrstnimi učenjaki kapucinov ni. Toda j članku, ki smo ga pod črto navedli to trditev preklicuje, češ, da ta-(rak ko je to zapisal, še ni imel zadostnega vpogleda v kapucinsko znanstveno delo. . Tudi štajerska kapucinska provincija ima za seboj lepo zgodovino el k- *u uspehov za cerkev in narod. Kot ljudski red so v svoji prvi ^°bi obenem s frančiškani bistveno pripomogli uničiti protestantske acile, ki so se bili razpasli v ljudske duše. Na versko-moralni preporod • as(;ga naroda so med drugim imele velik vpliv takozvane „pasijonske n”re to je dramatično javno vprizarjanje Kristusovega trpljenja. To spk°1Uo predstavljanje krvave drame na Kalvariji je bila neka po-:n°st naših kapucinov. Pognalo je iz njih dobrega poznavanja naše J?dne duše tistih časov. Ko je j a nzeni ško-j ožef i nsk a burja zabrila po Soš|h krajih in prinesla slano, ki je požgala toliko upapolnega cvetja, r v..aPucini s frančiškani zopet ubrali pravo pot. Rešili so, ikar se je ''t dalo in bili takoj po vihri na mestu, da škodo čem prej popra-Tnk ^ed kti 1679—82 je po Štajerskem divjala in morila grozna kuga. žrt ^ so se kapucini pokazali junake bolezni. Nad 20 jih je postalo rnorkke, ko so bolne previdevali in jim stregli. Pa tudi na vnanje-n .Tonskih poljih se je provincija udejstvovala. V Braziliji, Chile, Novi g ‘neP, Rusiji, Bolgariji najdemo njene misijonarje. Ljudskih pridi-in pV ce^° vrs^0< Najbolj znana med njimi sta pač Janez JCriški lak ^°^e.r‘j Ljubljanski, e pošteno, samo, da mi v roke pride. Sedaj ko so glavne skrbi v tovarni srečno-.jfiene in bi se očka lahko malce oddahnil, pa Henrik dela skrbi po nepotrebnem, bom že pokazala." „Ančka, ne veš kako se ti poda, če si malo huda. Kar rad te poslušam." „0,trači, pojdimo k večerji. Očeta še ne bo, Henrik ne vem kje hodi — in posli morajo tudi imeti svoj počitek." Glede poslov je bila gospa Traven znana, da jih je ljubila kot svoje otroke, skrbela zanje in storila vse, da jim uredi življenje kar se da prisrčno in domače. Tr> vsem tem, da je bila stroga in natančna za delo, so jo posli ljubili in spoštovali 111 za službo pri njej so se potegovale često hčerke iz boljših rodbin, da se nauče 'md njeno roko gospodinjstva in domačega dela. , v Obednica, kamor so stopili, je bila lepa svetla soba z dvema oknoma na vrt. Luvi so bile nameščene ne na stropu, temveč na stenskih svečnikih z rahlorumenimi senčniki, kar je dajalo celi sobi nekaj toplega in domačega. Servis je bil iz lepega Drbsojnega porcelana, vse pa je delalo vtis skrbne roke in izbranega okusa. »Pavel, prosim, danes moli ti naprej," je rekla gospa Travnova in sklenila roke. Potem ko je pritisnila na viseči električni gumb. Gospa Travnova je bila namreč glo-ookoverna katoličanka in četudi je bil mož v tem oziru docela hladen in brezbrižen, le vendar strogo gledala na to-, da so bili njeni otroci skrbno vzgojeni v verskem “uhu. Tem bolj jo je bolelo, ko je videla, kako malo časa je bilo treba, da je Henrik ; velemestu, kjer je nekaj semestrov študiral, pozabil malone vse, kar je ona trudoma vepila še otroku. Večerja je bila že skoroda pri kraju, ko je vstopil oče. Ančka je brž vstala in *a Poljubila. Vsem je bilo dobro znano, da je samo njej to pustil, in-četudi na videz °soren in molčeč, mu je to prijalo. Rahlo jo je pobožal po licu in ,se obrnil k ženi: ”N°> kaj bo dobrega?" »Upam, da ti bo ugajalo — riževa juha, zrezek in dve prikuhi." Henrik. »Bo, ženka." Pri tem mu je obvisel pogled na praznem stolu, kjer bi imel sedeti »In kje je Henrik?" »Ne vem, kmalu po kosilu »Lahko bi se držal reda — je odšel — kam, ni povedal." - to vem, da pri delu ni. Prosim, da mu to poveš, Žena." » Očka, mu bom že jaz in še prav pošteno — sem mami že prej obljubila." na x ”Ha mu ti povej, kapucek, samo ne preveč mehko. Tu se delaš hudo v resnici Se muhi ne bi žalega storila. Smo končali?" „Da.“ — „No potem." .Pavel, prosim" — in odmolili so staro, večno novo molitev zahvale in nove Dr°Šnje: oče naš... da h H° večerji je Pavel povedal nekaj podrobnosti iz tvornice in sporočil očetu tudi, tral °^° ra^unI že jutri ali pojutrišnjem urejeni, ter da se nova telefonska hišna cen-n 'a dobro obnese. Preddelavci v posameznih oddelkih so še posebno hvalili novo Drav°, ki da zelo olajša skupno delo. Vst • 9^e ie vse 1° z 'vidnim zadovoljstvom poslušal, ker pa je imel navado zgodaj mati, se je kmalu poslovil in odšel z ženo v spalnico, soh- Hrat in sestra sta se po kratkem razgovoru prav tako podala vsak v svojo ^ !c°. Pavel ki je zelo ljtfbil knjige, sei je zatopil v nek potopis. Ančka pa, kapucek obliu kmalu šla počivat. Njen angel varuh pa je videl, kako je s svojo dnevno eko odložila tudi drobno vrvico in snela izpod čipk povsem nemoderen okrasek litve y, v'«IU4a trenutka, skuša nadeti celi zadevi kolikor mogoče nedolžno lice, in Nazadnje je vseeno pogrešeno in dolgo časa lahko potem gleda čeme-p n obraz. Da, občutljivost ni samo sestra čemernosti, ampak $e celo , sebno rada ž njo druži, in če sta enkrat ti dve skupaj je konec vsa-ega miru. t, , Tako občutljiv človek navadno nikoli ne zve, kar bi bilo tako po-g N° zanj da bi vedel. Ne povedo mu resnice in ga puste raje v nje-p 11 napakah, da le sebi in njemu prizanesejo. Gotovo je to veilka reča! In sicer taka, katere ozdravljenje ravno občutljivost zabranjuje. vešk ^ ga n‘ zdravila zoper občutljivost? Je! Zdravila so za vse člo-ljiv e Napake in slabosti, treba jih je le iskati in uporabiti. Ce je občut-Čep0sd skrit napuh, tedaj je ponižnost zanjo zdravilo. Pa to je lažje re-Pak°’ .kor storjeno. Najprej mora človek vedeti, da ima to na-ljgp? ln se potem ne sme ustrašiti dolgotrajnega in utrudljivega zdrav-Niih’ kreba je zato predvsem, da bolje paziš na druge, pa ne gledaš ^°vib napak ampak svoje lastne v njihovih očeh in v njiho- obrazu. k ------------- . ------------fe' 14 -li----------iBU-JHlUJ....»g In če ti, dragi bravec in draga bravka zdaj nekoliko pogledaš v svojo notranjost, boš morda našel, da tudi ti nisi prost vsake občutljivosti. Morda nisi tako lahko in tako hitro razžaljen, pa nekoliko te napake bova najbrže obadva imela. Če se kdo dotakne ravno najine slabe strani, ali naju moti v posebnem nagnenju do kake stvari, ali če nama ravno ta ali ona oseba izmed najinih znancev ali znank kaj reče, kar ji nikakor ne pristoja, tedaj vendar čutiva več kakor bi bilo ravno potrebno. Veš kaj hočeva napraviti? Ti in jaz! Predstaviva si živo pred oči svojega .Zveličarja. Glej, kako je izpostavljen porogljivim pogledom in posmehljivim opazkam domišljavih pismoučenih, in kako je njim nasproti vedno enako ravnodušen. Glej ga, kako zavrača sovražne obdolži-tve in ošabne besede farizejev, ne da bi bil količkaj mrzličavo razburjen, ne da bi količkaj spremenil blagoglasnost svojega sonornega glasu, človek bi mislil, kakor da niti ne razume žalitev zoper svoje božje veličanstvo, resnico in modrost. In ko sva se ob pogledu na božjega Zveličarja tako sramovala lastne občutljivosti, glejva, da bova drugič boljše napravila. Oer. P. ADOLF: SPOMINI IZ MISIJONSKEGA ŽIVLJENJA- Lov na ljudi se nadaljuje. I ilo je prve dni novembra 1. 1914. Šel sem okrog 10. ure dopoldne po opravila v mesto, ko sem nenadoma zaslišal močno trobentanje, ki je prihajalo v stn®r' J od luke. Imel sem iti čez cesto Via dele monake (Via delle monache), eno najbolj živih cest v Aleksandriji, ki pelje v pristanišče; toda cesta jei bila za' prta. Cele trume ljudi, tramvajski in drugi vozovi so stali mirno in tiho, po cesti.Pa se je pomikalo v popolni bojni opravi angleško vojaštvo. Na čelu je korakala vojaška godba, toda tiho brez glasu. Za njo ste stopali dve vrsti trobentačev, trobeč na vso moč prav tako, kakor so svoj čas trobentali Izraelci okrog ozidja mesta Jeriho, k' se iim ni hotelo udati. Za trobentači so korakali pešci, katere je bilo videti od dale« kakor da bi imeli dolge sulice v rokah, toda bile so le puške ž nasajenimi bajoneti-ki so še bliskali na solncu. Za pešci so prišli konjeniki, za temi strojne puške, na.*0 kanoni in vozovi z municijo in raznimi vojnimi potrebščinami, za sklep pa vojaška kuhinja, avtomobili rodečega križa in bolniški oddelek vojakov. . ..Slišite, kaj pa je to, sem po tihem vprašal znanca, ki je zraven mene1 sta1 in ni naprej mogel, kakor jaz, ali gredo na vojsko, ali pa proč?" „0 ne, to je le vojaška demonstracija Angležev, namenjena v opomin Egipčana111’ da naj bodo mirni.“ Pred nekaj dneivi namreč (29. 10. 1914) je bila Turčija potegnila z Nemci in !e, bila zdaj v vojski z Angleži. Ti so v odgovor pozaprli turške uradnike v Egiptu, niso mogli zbežati o pravem času iz dežele in na poslopjih, kjer se je do sedaj Šopj'1 turški polmesec, so razvili angleško zastavo. Egipet jei bil namreč do svetovne voj'1® po imenu turški in v znamenje podložnosti je egiptovski podkralj plačeval letno f,,r' škcmu sultanu sedemnajst milijonov frankov, drugače pa je bila dežela na vide neodvisna. Pravim na videz, ker v resnici je bila stvar čisto drugačna. L. 1882. s bili v Egiptu politični nemiri naperjeni zoper tujoe. Po celi deželi, zlasti pa še ^ Aleksandriji so Arabci morili Evropejce. Tu je po vsej pravici v varstvo Evropejk® posegla vmes Angleška. Od 11. do 12. julija 1882 je angleško vojno brodovje bomba L diralo Aleksandrijo in jo na to z vojaščino zasedlo. Morilce Evropejcev so dali Anitk j. takoj prvi dan obesiti na glavnem trgu Mahomed Alija. V strah domačinom so PuSt a vešala toliko časa na mestu, dokler je še visela kaka cunja obešenih na stebrih. leta, 13. sept. so se angleške čete s silo polastile vtrjenega tabora egiptovskih.c pri Telll-el-Kebir-u; kraj leži v bližini Izmailije ob Sueškem kanalu. Od tega ca;r‘j Angleži niso več šli iz dežele in so pravi gospodarji Egipta po tisti pravici, po kate so lili tukaj poprej Turki, to je, premagali so deželo in so jo zasedli. Veliko Egipčanov pa je bilo nezadovoljnih z Angleži in so v srcu držali z ‘Jinoviim sovražniki, zato pa je danes angleško vojaštvo med mogočnim trobentanjem .^azovalo svojo moč po glavnih aleksandrijskih cestah, čez mesec dni na to (18. 12. yM) pa je Angleška anektirala, za svojo last razglasila Egipt in ob enem konfiscirala, p državno imetje oklicala imetje svojih nasprotnikov in ga na mestu prodala, denar Pa v vojni zaklad na Angleško poslala. Toraj, kakor je nekdaj med trobentanjem padlo ;‘!esto Jeriho v roke Izraelcem, prav podobno so med trobentanjem angleških vojakov Padle v roke Angležem hiše, fabrike, bolnišnice, šole, banke, trgovina in druga po-"estva Nemcev, Avstrijcev in Turkov. l . Ker pa je veliko lažje pograbiti posestva, ki mirno stoje, kakor pa ljudi, ki »že. so previdni Angleži skušali najpoprej poloviti ljudi in se še le kasneje polastiti lla premoženja. Bilo je nekako sredi novembra, 1914. ko sem bil nekega jutra dobil karto po osti, na kateri mi je pisal moj stari prijatelj p. Benigen, misijonar v Jeruzalemu, da Ai pot' v domovino in sicer na italijanski ladji „Milano“, ki ima isto jutro priti v 16ksandrijo. Na karti me je prosil, da naj ga obiščem na ladji, če bo to mogoče, sta ^er sem vedel, da je luka z angleško vojaško stražo zaprta, sem prosil p. Dun-ni» ' ^ Sa mi že dobro poznamo, če bi me hotel isti dan popoldne spremiti na ome-en° ladjo. .Dobri prijatelj mi je to takoj obljubil, čas ^ 2. popoldne sva bila že v luki. Vedeti je treba, da je luka tudi v mirnem ta u za'Prta deloma s skladišči, deloma z zidovjem zaradi colnine, In so le tu pa \rata, kjer pregledujejo vsak voz in vse sumljive ljudi, da kdo blaga brez colnine S.|Vtihotapi. Sedaj v vojnem času pa sta zraven coljnih uradnikov pri vsakih vratih a i še dva angleška vojaka, ki nista nikogar pustila v luko, če ni imel vstopnice od ‘vrl£leške vojaške oblasti. V . -Peljite naju h komandantu," je p. Dunstan rekel rezko vojaški straži pri vratih. Ha m 3 s*a se sP°£'edala, toda glas mojega Angleža je bil tako odločen, da je straža in | estu ubogala. Eden izmed vojakov je stopil za stopnjo nazaj, da je bila pot odprta lUk-rp£i se je molče obrnil in šel pred nama do malega enonadstropnega poslopja v '• ki v mirnem času služi za zdravstveni urad za tujce, ki pridejo po morju, ki . '■ Ta dva bi rada govorila z g. komandantom," pravi najin spremljevalec straži, )e stala pri vratih poslopja. •'G. komandant ob tem času nikogar ne sprejme," odgovori straža, kom ''.Uidite in povejte, da sta tukaj dva katoliška mašnika, ki hočeta govoriti s nemi antom,“ P°seze vmes p. Dunstan s tako rezkim glasom, da je tudi ta straža se iap<,,rna ubogala. Vojak je izginil tiho po stopnicah navzgor. 2e čez par minut pa - vrnil in nama mignil, da naj mu slediva v gornje nadstropje, v „ dolgo zeleno mizo je sedel velik, suh in gladko obrit višji angleški oficir, desr^a^.M‘ odprti sobi pa je pisal njegov tajnik. Komandant je imel v roki pero, na Pilg'1?1 in levici kup dooisov, pred njim na miizi pa je ležala žepna ura. Ko sva vsto-• le odložil pero. roki položil na mizo In oči v naju vprl. ladij j>^°i Prijatelj, Srb po jeziku, bi rad obiskal svojega redovnega brata, ki je na gla ”Mi'ano“ in prosi za to dovolejnja," je rekel g. pater mirno, počasi in komaj pol-n° vendar pa tako razločno, da bi bil vsak prav lahko za njim pisal. Začudil pa Dred Se bil, da me je bil naredil za Srba. Storil je bil to menda zaradi tega, ker Angleži Ang] i.°sk° Slovencev še po imenu niso poznali, pač pa prav dobro Srbe, ki so se z ^rborr .skl!Pai vojskovali. Mogoče pa je tudi, da je moj prijatelj mislil, da razlika med ie 1,1 in Slovencem pač ni velika. Prav lahko pa je tudi mogoče, da se je bil moj nalašč malo zmotil, ker mu je ta mala razlika tukaj tako zelo prav prišla, nai ^omandant je bil očividno v zadregi in je mislil, kaj naj bi bil storil. Mirno Ijevai n}eril z očmi od vrha do tal, od glave do nog. Nato se je ozrl v mojega sprem-ca in počasi rekel „Ni mogoče!" oditi * sem sMšal komandantove besede, da ni mogoče dati dovoljenja, sem mislil ]->, [-j Pač Pa sem poprej po strani pogledal na svojega prijatelja. Toda, kaj vidim? Čei0 lns*an stoji mirno in ravno ko sveča, obraz ima trd ko kamen, ustnice stisnjene, da jDasubančeno, pogled pa nepremično vprt v sedečega Angleža in ga gleda, kakor in 2 »Ka hotel z očmi predreti. Pač pa tudi suhi komandant gleda mojega patra mirno ki saci|deno, kakor kako prikazen iz drugega sveta. Ko vidim ta dva čudna Angleža, noben neDremično gledata ko pes in mačka, prodno se hočeta spopasti, od katerih Da ofj P ne odpre ust in ne trene z očmi. mi je kar tesno postalo pri srcu. Polagoma tre,. !c!riu vdari v glavo kri in na suhih licih se pokaže lahka rudečica. Ravno na ta xelt Pa je čakal moj pater. kočete” ^ukai ne gre za me’ tukai gre za mojega prijatelja. Gre samo za to. ali mu Postreči ali ne. Gre za malenkostno stvar vljudnosti." so uov j besede je p. Dunstan siknil skozi zobe skoro po tihem. Ust še odprl ni, vse edale njegove oči. Meril je s pogledom oficirja, kakor meri z očmi indijski glumač 10 strupeno kačo, ki mora plesati tako, kakor jo on prebada z očrni in kakor ji o:r kim*1 z nosom. Dolgi prsti komandantovi so zatrepetali na mizi. Pogledal je po strani preti sosedni sobi, kjer je poslušal vse njegov tajnik. Z desnico je pritisnil lahko na zvonček, ki je bil zraven tintnika. ..Napišite dva listka za ladjo ..Milano", je rekel komaj slišno tajniku, ki je^v hipu, ko je bil zvonček zapel, zraven komandanta stal. Oficir je na to pritisnil pečat na listka in jih molče dal p. iDunstanu. Moj prijatelj gotovo eden izmed najvljudnejšiB patrov, ni bil namreč zastonj izrejen v Parizu, ni imel za komandanta ne besede, n® pogleda. Obrnil se je počasi in kar s celim telesom, kakor da bi bil lesen in izgini* je po stopnicah kakor senca. Komandant, presenečen, je skoraj plašno gledal za njim-Ko sva bila zunaj poslopja, je moj prijatelj še vedno molčal, jezno gledal in trdo stopal, kakor da bi še vedno imel suhega komandanta pred seboj. Ko sva prišla do morja, je molče mignil čolnarju, da naj naju prepelje na ladjo „Milano“, ki je stala nekoliko oddaljena od obrežja. Na stopnicah obešenih zunaj ladje je sedela vojaška straža, P. Dunstan ji Je molče pokazal listka, na kar je naju straža naprej pustila,. Ko pa sva bila na ladji, se je moj prijatelj popolnoma spremenil. Vsa lesenosj ga je bila minula, bil je gibčen in zgovoren. Kakor da bi bil v domači hiši, je vede’1 za vse prostore, kakor da bi bil videl skozi stene, je poznal vse kote in stopnice; z. vsakim, ki ga je srečal, je bil prijazen in zgovoren. V par trenutkih sva bila v obedriid drugega razreda in imela sva pred seboj p. Benigna in zraven njega neke vrste urad' nika, ki ga je nadzoroval. Tukaj pa je bil p. Dunstan kar celi kapitan v obnašanju-P. Benignu je stisnil roko, uradnika je lepo pozdravil in obenem je že klical „ua' takarju" in natakar je, kakor iz tal priklican, stal pred nami. ..Prinesite hitro viskija za dve osebi in prav mrzle sodavode," je ukazal iP' takarju. Proti meni in proti p. Benigna obrnjen je rekel; „Vidva se zdaj pogovorita kar imata," proti začudenemu uradniku pa je vljudno dejal: „midva bova medte111 časom izpila najin viskij. Obrnite se vsi hitro, ker časa imamo malo." Medtem je p. Dunstan obračal stole na vse strani, dva meni in p. Benigni;, dva pa sebi in uradniku in obenem točil viskij in vodo. (Dalje prihodnjič.) 0 P. ANGELIK:. PREGLED ZGODOVINE FRANČIŠKANOV MED SLOVENCI. Samostan v Beljaku. Frančiškanski samostan v Beljaku je ustanovil frančiškan in bamberšk’ škof Henrik I. pl. Schmiedefeld (1242—1257). Prvi frančiškani so prišli tjekbi iz Italije ok. leta 1246. Kakor poroča zgodovinar Greiderer1) je bil tri leta P°' zneje leta 1249. že ustanovljen samostan. To potrjuje tudi neka listina iz Osoi’ ki omenja 1. 1252. frančiškanskega gvardijana Mihaela v Beljaku.2) S svojim svetim življenjem so se ljudstvu zelo priljubili, tako da so o® vseh strani začeli dobivati darove in posestva. Premnogi so izražali želi0; da bi bili pokopani v njihovi cerkvi, ki je bila posvečena sv. Marjeti. Da ^ mogli samostan povečati jim je leta 2178. Ivan grof in gospod pfauenberšk1 (von Pfauenberg), kanonik v Bambergu in vošberški namestnik podaril P°' sestvo in hišo v Drabergu. Ti obilni darovi in dohodki so bil vzrok, da i1' prvotna gorečnost pojenjala in je samostan po delitvi reda leta 1517. pripada rahlejši veji frančiškovega reda, konventualom. Prvotno je spadal saff0' ' 17 -1L1H.LL1.;-!-'. JLlgggfi— ' — stan k avstrijski frančiškanski, pozneje konventualski provinciji, po letu 1621. Pa štajerski konventualski provinciji sv. Jožefa. Kot neko posebnost naj omenimo tu navado srednjeveških samostanskih, tudi frančiškanskih kronistov, da so skušali svoj samostan na kakršenkoli način spraviti v tesen stik bodisi z ustanovnikom reda, bodisi z enim izmed izrednih mož prvega redovnega procvita. Tako poroča betjaški kronist,8) da je sveti Bonaventura živel v ondotnem samostanu kot učitelj novincev in da je vsled svoje učenosti in svetosti dosegel od papeža dovoljenje, da sme samostan Posedovati tudi nepremičnine. Nedvomno je skušal kronist s tem nekako opravičiti rahlejše naziranje glede uboštva, ki se je polagoma začelo uveljavljati v samostanu. In da bi dal tej svoji trditvi trdnejšo podlago pripoveduje,- da ie Bonaventura kot generalni minister celega frančiškanskega reda obiskal oudotni samostan, prenovil cerkev ter dal rfa samostanskem vrtu vklesati v nek kamen svoj podpis. In ker je iz zgodovine znano, da je bil Bonaventura velik prijatelj Tomaža Akvinskega ju najdemo po kronistovem poročilu tudi na |Koroškem Blizu skupaj. Živel je baje Tomaž Akvinski v dominikanskem samostanu-v Brežah in prišel nekoč celo obiskat svojega prijatelja v Beljak. Ta je ravno Pisal življenje sv. Frančiška Asiškega in ko sobratje Bonaventurovi to Tomažu Ak vinske mu povedo, je vskliknil: Pustimo svetnika, da dela za svetnika. Vendar pa je Tomaž Akvinski počakal v samostanu tako dolgo, da sta se lahko pogovorila. V koliko je te legende, ki jo najdemo že pri Oktavijanu Mar-tinis-u,4) povzročil namen opravičiti rahlejše naziranje glede frančiškanskega uboštva in v koliko že omenjeno nagnenje samostanskih kronistov, spraviti svoj samostan v stik s kakim pomembnim članom reda, se ne da točno ugo-t°viti. Zgodovinske podlage ni nobene. Glede delovanja moramo omeniti, da so si pridobili sinovi sv. Frančiška velike zasluge za beljaško šolstvo. Svetnik in trgovec v Beljaku Adam Leitner ic s pismom z dne 8. avgusta 1705 prepustil konventualom vsoto 4.000 gld.. k* je bila naložena v šentpavelskem samostanu po 5% kot ustanova za meščanske in tuje dečke, ki naj bi bili v samostanu na hrani. Konventuali pa so Se morali zato zavezati, da bodo dečke poučevali za prvi in drugi razred latinske šole. Vsak dan ob 10. uri po šoli naj bi se brala sv. maša v samostanski cerkvi, učenci pa naj bi med mašo molili rožni venec in Zdrava bodi kra-ijica. Dolžno pismo so prejeli župan, sodnik in svet mesta Beljak kot oskrbnik nstanove, ki so morali samostanu letno izplačevati 200 gl. kot obresti. Za šolsko poslopje so razni dobrotniki priredili Krištof Farchterjevo pralnico, ki bila v šolske namene prostovoljno izpraznjena. Mesto samo pa se je /.avezalo dne 29. oktobra 1705 isto vzdrževati na občinske stroške. Dne oktobra 1705 so provincijal P. Kerubin Gurti, gvardijan dr. P. Leonard ^idner in beljaški samostan podpisali pogodbo. Zavezali so se, da bodo brali mašo ob 7. uri zjutraj. Nekaj let pozneje je prišlo med mestom in samostanom spora, deloma radi posestva, deloma radi šole, ki je trajal več let. S po-Sredovanjem namestništva v Vošpergu sta se obe stranki 19. maja 1724 zopet Doravnali. Samostan se je zavezal skrbeti za podučevanje v prvih štirih raz-redih, mestni magistrat pa je obljubil, da bo kupil Kullenpreinovo hišo pri bolnici IS sv. Duha, jo priredil za šolo ter jo oskrboval. V nadomestilo mu je samostan odstopil 300 gld. od 1000 goldinarske šolske ustanove državne baronice Lucije pl. Jabornegg. Kakor je razvidno iz nekega magistratnega dopisa iz leta 1789. mesto ni kupilo Kullenpreinove hiše, ampak je sezidalo povsem novo poslopje. jKer gimnazija še ni bila popolna, zato je zaprosil beljaški mestni magistrat cesarico Marijo Terezijo, da bi smeli ustanoviti še zadnja dva, to je peti in šesti razred, kar je cesarica tudi dovolila. Leta 1770., dne 11. julija sta sklenila v ta namen mestni magistrat in samostan novo pogodbo. Samostan se je zavezal, da bo skrbel za pouk celotne gimnazije po cesarskem predpisu, kakor je bila tisti čas navada na drugih gimnazijah. Magistrat pa je obljubil, da bo počenši s 1. novembrom leta 1770. prispeval samostanu letno 40 gld. iz občinske blagajne, dokler se ne bi našel kak dobrotnik, ki bi s primerno ustanovo za to poskrbel. V slučaju pa, da bi mesto tega ne plačevalo, samostan ne bi bil dolžan poučevati v petem in šestem razredu. Magistrat pa sprejme dolžnost, da bo popolnoma oskrboval novo šolsko poslopje, skrbel za zimsko kurjavo v šoli in preskrbel tudi potrebne profesorske knjige za vseh šest gimnazijskih razredov. Štiri leta pozneje, leta 1774. je zopet nastalo nesoglasje med magistratom in samostanom. Marca meseca tega leta konventuali niso poučevali. Na tozadevno vprašanje deželnega glavarja so redovniki odgovorili, da jim pač magistrat ni poskrbel potrebne kurjave in da je zato nemogoče podučevati. Mestni župan, Jakob Poschinger, zaslišan glede tega od policijskega komisarja Antona Pobuenza, je izjavil, da je pomanjkanje drv samo posledica slabega gospodarstva konventualov. Vsem tem prepirom je pa napravila konec gimnazijska reforma iz 1. 1776., ki je gimnazijo v Beljaku proglasila za nepotrebno ter jo ukinila. Konven-tualom pa je bilo po dvornem dekretu z dne 17. februarja 1776 naročeno, da imajo skrbeti za učiteljske moči na nemški glavni šoli. Kljub temu pa, da so se konventuali v Beljaku predvsem bavili s poučevanjem mladine, vendar tudi njim jožefinizem ni prizanesel. Dne 8. julija 1785 je cesar Jožef II. s posebnim dvornim dekretom ukazal, naj se beljaški konven-tualski samostan izprazni, redovniki razdele po drugih samostanih, samostansko poslopje pa izroči devicam, ki so v Beljaku in drugod poučevale žensko mladino. Brez obljub se je namreč združilo nekaj gospodičen, ki so imele otroke na hrani ter jih tudi poučevale. Ker niso bile premožne so morale večidel tudi od tega živeti. Le-te naj bi po cesarski zapovedi prodale svojo hišo in denar porabile za potrebno priredbo konventualskega samostana v svoje šolske svrhe. Pri tej priliki je bilo tem učiteljicam tudi naročeno, da mora vsaka deklica spati v svoji postelji in da nobena ne sme nositi steznika. Izvršitev teh določb je bila poverjena okrožnemu glavarju v Beljaku, baronu pl. Schlangenbergu, kot komisarju. Ta je takoj pisal provincijalu konventualov, naj vse ondotne redovnike tekom treh mesecev premesti v druge samostane in sporoči vladi, kam bo kdo prestavljen, da se mu dovolijo potrebni potni stroški. Nameravano ukinitev samostana je vlada 14. junija naznanila tudi goriškemu stolnemu kapitlju, kamor je spadal južno od Drave ležeči del Beljaka. Razvidno je iz teh dveh dopisov, da je bila vlada pripravljena vsakemu redovniku plačevati mesečno 16 gld., ali če bi zadostovalo premoženje dvignjenega samostana letno 200 gld. Odprava samostana se je izvršila natančno po uredbi iz leta 1782. Za komisarja pri odpravi samostana je bil določen Janez Nep., baron pl. Schlan-genberg, notranje-avstrijski vladni svetnik in okrožni glavar nan Gornjem Koroškem, za zapisnikarja pa Karl Surgant, kancelist okrožnega urada isto-tom. Za cenitelje so bili imenovani krojaški mojster Janez Mihael Liechten-stern, mizarski mojster Jožef Preimbl, zlatar Jakob Hohenberger in že zapriseženi mestni zidarski in tesarski mojster. Nesveto opravilo se je pričelo 30- julija ob 8. uri zjutraj. Komisar in zapisnikar sta šla v samostan in pozvala Vse duhovnike, naj se zberejo. Peljali so ju v posebno sobo, kjer sta ju slo-Vesno sprejela gvardijan in samostanska družina. Po kratkem nagovoru komisarja, v katerem jim je isti napovedal cesarski sklep glede odprave samo-stana> so gvardijan, vikar ip najstarejši član družine morali podpisati zapisnik, da so to odpravo vzeli na znanje. (Dalje prihodnjič.) p■ ANGELIK: Kako sodi in ravna katoličan. A' Moč javnega mnenja. li si že kedaj opazoval, kako je zehanje nalezljivo? Ne da bi človek hotel in želel, ga že sam pogled na zehajočega, privede do » tega, da tudi sam zeha, čeravno ni niti utrujen niti se ne dolgo-Casi. Tako močan je v človeku nagon posnemanja in tako zelo vpliva na Ilas to, kar dela drugi. Nekaj podobnega je, če n. pr. v kakem gledišču Pastane ogenj in se ljudi loti panika. Strah enega vpliva tedaj na dru-Ze§a in njegov strah še poveča. En sam hladnokrven mož lahko v takem slučaju reši tisočerim življenje. Podobno opazujemo tudi, kako veselo au žalostno razpoloženje v krogu ljudi z nepremagljivo silo vpliva na-ezljivo na vsakega posameznika. Vse to jasno kaže, kako zelo stoji člo-ek pod vplivom tega, kar drugi delajo, mislijo ali čutijo, četudi se tega ^orda niti sam ne zaveda. , Ta odvisnost od drugih sama na sebi ne bi bilo nič hudega, če so rilgi slučajno na pravem potu, postali pa more zelo nevarna za člo-eka, ker na ta način lahko postane tudi hlapec vseh neumnosti, prenagljenosti, predsodkov in celo krivic, ki jih drugi imajo ali počenjajo, Ernest o, da bi sam bil opora drugim, da bi zopet prišli k pameti in za-esti. Ali sj £e opazil kako nate vpliva, če ti kdo p6ve kaj slabega o tvo-■|eui prijatelju ali kakem drugem človeku, ali tudi če le slišiš nezaupno ali ■ sodbo o komurkoli, kako se je takoj tvoje obnašanje do njega spre-r ®nilo, s kako lahkovernostjo si to sprejel na znanje, namesto da bi bil a j T Tega še zdavnaj ne verjamem, o stvari se bom že še sam prepri-bi ^°bno obrekovanje je kakor neke vrste panika, ki se loti ljudi ne da ; Zato vedeli ali to hoteli, in jih napravi trde in porogljive do tistega, ki ob i °brekovan in treba je velike samostojnosti, da kdo stopi pred ^kovanega brez vsake zmedenosti in ga povpraša o svojem predsodku. Kolika je moč javnega mnenja lahko vidimo iz zgodovine. Francosko ljudstvo je bilo pred revolucijo na splošno katoliško, toda nasprotniki vere in cerkve so z ostudnimi romani, slikami in članki tako dolgo obdelovali javno mnenje, da je navsezadnje vsak veljal za omejenega, kdor bi si upal trditi, da je sploh še kak menih, ali duhovnik ali redovnica poštena. Podobno smo videli pri vstopu Italije v svetovno vojno. Ljudstvo je bilo proti vojni, toda časopisi (seve za to plačani) so ga tako dolgo obdelovali, da je nazadnje vsak, ki bi si upal biti proti vojni veljal za neznačajnega izdajalca domovine. Pa vzemimo zglede iz domačega življenja. Če bi n. pr. kdo v gostilniški družbi zaklel, bi se nihče nad tem ne zgražal, norčevali pa bi se iz njega in se zgražali nad njim, če bi pred kosilom ali pred večerjo za hip sam zase molil. Sramoval bi se marsi-kedo, če bi se tedaj ko gre mimo cerkve odkril ali če hi opoldne nepokrit molil angeljsko češčenje, nič ga pa ne bilo sram, če bi šel javno v še tako razvpit lokal itd. Takih zgledov bi lahko navedli še na stotine, bodisi glede verskega ali socialnega mišljenja, bodisi glede umevanja umetnosti v slikah, romanih itd. Vprašanje je, v kaki službi je javno mnenje pri nas, ali je v službi katoliških ali nekatoliških idej? Kdor nepristransko opazuje življenje pri nas, mora priznati, da naše javno mnenje vodijo mnogokrat dobre ideje, veliko večkrat in vedno bolj pogosto pa nekatoliške ideje. Ker smo Slovenci katoliški narod je to znamenje, da je slovenski katoličan zelo nesamostojen v svojem mišljenju. Ker vemo, da je javno mnenje odsev mišljenja ljudi, zato hočemo, da bodi načelo slovenskega katoličana, zlasti člana III. reda načelo javnega mnenja, ki ga je izrekel apostol Peter: Boga je treba bolj slušati, kakor ljudi. (D. ap. 5, 29.) Kako časopis ne bi smel poročati. Jutro z dne 19. 10. 1928 je prineslo pod naslovom: Velike sleparije bivšega meniha med drugim sledeče: „V Zagrebu so odkrili falzifikatorsko družbo, čije glavni tajnik, organizator in blagajnik je bil Fran Markovič, bivši frančiškan... Bil je to Fran Markovič, bivši pater, sedaj slušatelj juridične fakultete v Zagrebu itd.“ Jutro je prineslo tudi fotografijo Fran Markoviča v frančiškanski redovni obleki. Iz verodostojnega vira zaznavamo, da je bil Fran Markovič, po redovnem imenu Fr. Teodor res preoblečen za frančiškana v zagrebški redovni okrajini, da pa ga je ista sredi meseca junija 1927 sama odpustila iz reda. Istotako zaznavamo, da je bil Fran Markovič samo bogoslovec II. letnika, nikakor pa ne pater in duhovnik. Dejstvo, da je Jutro objavilo fotografijo imenovanega v frančiškanski redovni obleki, je prav tako krivično, kakor če bi Sokolsko društvo sprejelo koga med svoje člane, ter bi potem istega odpustilo. Dobr° leto pozneje pa bi dotični poneveril večjo vsoto in bi nasproten časopis prinesel o njem članek pod naslovom: Velike sleparije bivšega Sokola in bi zraven prineslo njegovo fotografijo v sokolskem kroju. Brav tista nravna načela, ki vladajo v zasebnem življenju, morajo vladati tudi v časopisih. O HARDIME ^MHONAEK^ p- JOŽEF: M. MARIJA OD TRPLJENJA ustanoviteljica Frančiškank Misijonark Marijinih. ani nas je »Cvetje" seznanilo z Družbo Frančiškank Misijonark Marijinih, ki so začetkom oktobra odprle svojo redovno hišo v Ljubljani. Prav je tedaj, če se nekoliko pobližje seznanimo z ženo, lci je ustanoviteljica te krepke in žilave misijonske družbe. Helena, Marija, Filipina de Chappotin je bila rojena 21. maja ■ 1839. v Nantes-u na Francoskem v Bretagni. Njeni starši so bili plemenitega rodu. Svoje otroke so skrbno vzgajali v bogaboječnosti in 'jubezni do bližnjega. Ne daleč od mesta Nantes so imeli krasno posestvo Fort, ki je bilo nekdaj lovsko zbirališče bretonskih vojvod. Tu •le rodbina prebila pretežni del leta, tu je naša Helena preživela svoje 'iajlepše mladostne dni. , Bili so težki časi. V Italiji je vrelo. Zelo viharno je bilo leto 1860. •Sl° je za neodvisnost papeževih dežel. Tudi Bretonci so se dvignili in P°slaii oboroženo pomoč sv. očetu. — Tisti čas se je 21-letna Helena lla tihem darovala Bogu za Cerkev in sv. očeta. Starši niso bili nič kaj Zadovoljni, ko so zvedeli za njen sklep. Odločila se je za samostansko 'jvtjenje, h lderisam je želela. Še predno je vstopila v red, ji je umrla Rabljena mati. Kmalu nato je izvršila svoj sklep. Lepo je napredovala , duhovnem življenju. Toda kmalu je nevarno zbolela in morala je _°mov. Z bolestjo v srcu je zapusila mirno zatišje sv. Klare. Za mla-so se pričeli hudi duhovni boji. Ni se mogla sprijazniti z mislijo, *~nlv° uuui uuiiuviu ui_iji. oc inugia ojm ijaz.11111 z. liuouju, >>a bi Bog ne bil sprejel njene žrtve. Veliko je molila. Ozdravela je. ya domu je nadomestovala celi družini rajno mamico. Vse jo je ljubilo. • eadar njeno srce ni bilo mirno. Njen duhovni vodnik škof Jaquement q bil težko obolel in odšel iz Nantesa. Helena ga ni videla nikoli več. rrbla se je tedaj za svet na pobožnega jezuita P. Jurija Petit. Po gjegovem nasvetu je prosila za sprejem pri sestrah »Marije od Sprave". Ie’ ^ako odločno in nežno je ljubila čednost pokorščine, ^aknila je celo svoje najlepše želje, če je spoznala, da Bog kaj dru- -m............ 22 —................................. ...............g» gega hoče. Misel na Boga jo je utrjevala, Bog ji je bil vse. Tako je tiho in zvesto ljubila sveto preprostost in prelepo uboštvo sv. Frančiška serafinskega in srce jo je močno vleklo v njegove vrste. Toda beseda namestnika Gospodovega ji je bila več. Sama je zapisala to-le: „Misel na moje klarise mi je trgala srce... V onih dneh sem gojila le eno misel: da bi goreče ljubila Zveličarja; zanj bi bila storila vse.“ Maja 1864 je bila Helena že v samostanu. Dobila je ime Marija od trpljenja Gospodovega. Izredne sposobnosti mlade novicinje niso ostale skrite. V ^Toulouse, kjer je bil novicijat, je one dni prišla predstojnica misijonske postaje Madura v vzhodni indiji. Izprosila si je za svoj misijon ravno njo. Dne 19. marca 1865 je zapustila novicinja Marija od Trpljenja svojo rodno zemljo in se podala s sestrami na dolgo p«1, Madura je okrožno mesto angleške pokrajine Madras v južnem deh' vzhodno-indijskega polotoka. Pokrajina šteje blizu 38 miljonov duš i'1 je razdeljena v 22 okrožij. Misijonsko okrožje Madura je bilo tedaj v rokah oo. jezuitov. Družba je imela takrat v tem misijonu tri našel' bine: v Tričinopolisu, Tutikorinu in Adeikalaburamu. Bazmere rned kristjani so bile jako mučne in zamotane. Naša mlada sestra, ki je 3. maja 1866 napravila prve redovne obljube, je šla z vnemo na delo-Neumorno se je žrtvovala za blagor duš in procvit misijona. Z 29 lej1 je bila imenovana za provincijalno predstojnico družbinih postojank v Maduri. Ta misijon je postal njena druga domovina. Vzljubila ga je z vso dušo. Tu se je posvetila popolnoma Križanemu Gospodu. Ljudstvo jo je ljubilo kot svojo drago mater. Toda dolgotrajne skrbi, vsakdanj1 M. Marija od Trpljenja, ustanov. F. M. M. — 23 -......................- ■' napori, odgovornost njene službe in vroče indijsko podnebje, so omajali njeno zdravje. Poleg tega je v njeni plemeniti duši vedno jasneje vstajal vzor nove ženske misijonske družbe, na katerega uresničenje pa v danih razmerah ni bilo misliti. Zato je dala 1. 1876. slovo Indiji in se podala v Evropo, v večni Rim. Tu je stopila pred sv. očeta in mu predložila svoje želje ter svoj velikopotezni načrt za novo žensko misijonsko družbo. Papež Pij IX. je bil mož po volji božji. Ustanovitve ji ni le dovolil, marveč jo je celo vspodbudil, naj čimprej udejstvi svoje načrte. Šla je na delo. Najprej je sestavila družbina pravila. Pisala jih je v rimskem koloseju. Spomin na mučeništvo tisočev in tisočev prvih kristjanov je vodil njene misli in njeno roko. Da bi svoji družbi zagotovila večno oporo za velevažno bodoče delovanje, je prosila za njeno priključitev frančiškanskemu redu. Ta njena želja se je izpolnila. Na dan sv. Frančiška je z vsemi svojimi duhovnimi hčerami stopila v tretji red. A s tem se ni zadovoljila. Hotela je biti v tesnejši zvezi s tem velikim misijonskim redom, kakor druge tretjeredniške redovne družbe, ker je videla, da sinovi sv. Frančiška z razumevanjem in zanimanjem spremljajo razvoj mlade misijonske ustanove. Tudi to je dosegla. Dne 12. aug. 1885. je družba prejela takozvani »pohvalni odlok“, s katerim jo je sv. stolica sprejela v svoje varstvo. Isti dan je bila podrejena vrhovnemu predstojništvu frančiškanskega reda. Med tem se je sicer proti njej pojavil odpor, ki pa ni vspel. Dne 17. jul. 1890. je bila od Leona XIII. končnoveljavno potrjena in 11. maja 1896. njena pravila odobrena. S tem je bila Kalvarija družbe premagana, zasvitalo ji je radostno vstajenje. Z vsem ognjem materinske ljubezni je M. Marija od Trpljenja negovala svoje duhovno dete, ki se je od leta do leta lepše razvijalo. Hiša je rasla za hišo, samostan za samostanom, sedaj na tem sedaj na onem koncu sveta. Skromen je bil navadno začetek. Tu kaka mala vila, tam napol razpala hiša, ondi morda celo dobrodelne vrste. Pred tronom Evharističnega kralja v samostanskih kapelicah pa so klečale bele vile, molile in prosile: Gospod namnoži družbo, a tudi veselje! In iz tihega tabernakeljna so romali tajni, skrivnostni klici od srca do srca idealnih duš ter snubili najidealnejša. Število poklicev se je neverjetno hitro množilo. Papež Pij X., ki je z velikim zanimanjem in naklonjenostjo zasledoval razvoj mlade družbe, se ni mogel načuditi njenemu bujnemu razcvitu. Njena mati pa, sedaj šele prav za prav v svojem elementu, je hitela od samostana do samostana, od zavoda do zavoda, dajala navodila in bodrila svoje hčerke k novim nesebičnim žrtvam za razširjanje kraljestva Evharističnega kralja. Nobenega truda se ni ustrašila, nikakih hritkosti. Kot prava hči sv. Frančiška se je najdelj in najrajši mudila t&m, kjer je bilo vboštvo največje. S svojim zgledom je izzvala pravo tekmovanje, katera bo s tihimi žrtvami več storila za Boga in bližnjega. Poleg ustanovitve mnogih redovnih hiš v Evropi in po misijonih je našla še čas za pisateljevanje. Spisala je več knjig, deloma za domačo vPorabo svoje družbe, deloma splošno nabožnih. Med prvimi naj ome-fjirno »Navade in običaje", nekako dopolnilo k redovnemu pravilu. Nadalje priročnike za razne notranje-redovne službe: provincijalne predstojnice, učiteljice novink itd. Potem „Frančiškansko liturgična premišljevanja". Med drugimi naj navedem »Življenje sv. Paskala Bajlon", »Življenje sv. Antona Pad." Poleg tega je v slučaju, da ni bilo moč dobiti voditelja duhovnih vaj, te kar sam vodila, kolikor je pač kot ženska mogla. Držala je predavanja in še tu in tam pomagala širiti božje kraljestvo. Človek se čudi, odkod je jemala čas in moč za to žilavo podjetnost, ko je bila že od otroških let slabotna in zadnja leta vodenična, kar se že iz njene pričujoče slike vidi. Pa ravno to, ker je po človeško sodeč mislila, da ne bo dolgo živela, jo je podžigalo k delu. Vendar nam to še ne razloži čudovitih vspehov njenega dela, zlasti če pomislimo, da je ob njeni smrti družba štela 86 redovnih hiš. Višja moč je morala biti « njo. In bila je. Zajemala pa je to moč pred vsem iz studenca močnih — presv. Evharistije. Od sv. stolice si je izprosila dovoljenje, da sme biti v vseh redovnih hišah vsakdanje celodnevno češčenje. Iz tega božjega vira je črpala ona in črpajo njene duhovne hčere tisto junaško in požrtvovalno ljubezen, ki jim jo je za misijone treba. Odtod tisti čudežni blagoslov, ki spremlja družbo pri vseh njenih podvzetjih. Lani je obhajala zlati jubilej svojega obstanka. In danes šteje 211 redovnih hiš v vseh peterih delih sveta, zlasti po misjonskih krajih. V njih se dnevno dviga k Evharističnemu kralju 5100 deviških rok in ga prosi: Pridi k nam Tvoje kraljestvo, kraljestvo ljubezni l1 Dne 15. nov. 1904. je M. Marija od Trpljenja, ta močna žena in mati tolikih hčera, odšla k Bogu po plačilo za svoja velika dela. Umrla je v sluhu svetosti. Proces za njeno proglašenje blaženim je že v polnem teku. Ne bo dolgo ko bodo njene duhovne hčere še z večjo ljubeznijo in spoštovanjem kot doslej lahko klicale: Blažena M. Marija, naša mati, prosi za nas! 1 Kdor bi se hotel natančneje poučiti o tej novi družbi naj vzame v roke knjižico ..Misijonska ustanova11. Dobi se pri predstojništvu Frančiška n k Misijonark Marijinih v Ljubljani, (Gor ti po v a ulica 17) ali pri Ničmanu, ali pa tudi na porti frančiškanskega samostana v Ljubljani in Mariboru. Cena izvodu na mestu 5 Din, po pošti 6 Din. Pridite k meni vsi... A. Splošni. Mehikanska pravica. p. V začetku novembra se je v Mexiko nlty vršil proces proti morilcem novoizvo-iftnega zveznega predsednika Alvarez Obre-j°na- Kot glavni krivec in izvršitelj umora •j, stal pred poroto mladi Louis de Leon rea ' njegova sokrivka pa katoliška Li+ n!ca S. Concepcion Azevedo de la ata. Toral je bil obsojen na smrt, sestra na 20 let ječe, ker po mehiški postavi Snska ne sme biti obsojena na smrt, vsaj Pouličnem procesu ne. Radi sokrivde pri ni' , nem umoru obsojena katoliška redov-$Da- Jo je pač mastna kost za naše na-Yr , 'ke, kakršno jim je zgodovina redko užitv sp'°h že kdaj. Zato jo s tolikim Dnv xm slodajo. A mi nimamo vzroka molče Prv *li K*av’ Predobro vemo, da je bila ^ a žrtev sedanjega preganjanja v Mehiki dilo 'V’ca' To so najprej ubili. Kar je sle-raj .3e samo posledica umora pravice. To-iju.1® sam ponovno slovesno izjavil, da je nje JUcn'° sam odgovoren za izvršeno dejanji katoličani, najmanj pa kaka redov-s S p mučenju je sicer priznal, da je bil rue :. Loncepcion znan. Ko sta se nekoč Meh|!a. 0 vladajočih žalostnih razmerah v Čaj g’ mu ie ona dejala, da dokler bosta vnda n ®t>regon živa, ne bo miru. Ona se-silnr! tem uiti mislila ni, da bi se ju na-ToJ/^^rnnilo, še manj pa je slutila, da je v H h *a^rat že dozorel sklep umora. Radi ljiCa esedi je bila kot moralna provzročite-Prajj^mora obsojena. Toda če bi šlo po tej *°II4arii hi morali ne samo vsi mehiški ka-r°di u'- za omrežje ječ, temveč vsi tisti na-ker ’<.* vdihujejo pod peto kakega trinoga, mam„° ene misli, dokler bo ta živel ni-uiž boljšega pričakovati. mehiškega preganjanja. kat Pli<>testne note, ki so jo argentinski hiltansk vk>žili pri svoji vladi zoper me-irtia aes-a Nerona Callesa povzamemo, da likovn7a‘edeče žrtve na vesti: 184 duhov-najv6x , članov katoliške obrambne lige, 5)ed v * adine, 826 drugih moških in žensk, ‘°kko hila tudi ena redovnica, žottio J1*1 *e bilo umorjenih, mnogi na gro-Kruti način. Nadalje jih je bilo 7000 vrženih v ječo in tam na najrazličnejše načine mučenih. V pregnanstvo na nezdrave Marijanske otoke jih je bilo deportiranih 1700. Koliko jih je tam samim sebi prepuščenih konec vzelo, zaenkrat še nihče ne ve. Okrog 300.000 jih je bilo prisiljenih zapustiti domovino in iskati zavetja v drugih obrobnih državah. Med temi je bilo dve tretjini škofov, ki so bili večinoma s silo izgnani iz dežele. Versko-cerkveno stanje v Ameriki. Statistika izkazuje sledeče versko-cerkveno stanje v Sev. Ameriki: Vseh Ame-rikancev. ki pripadajo katerikoli veri in cerkvi je 54. 624.976. Če pomislimo, da šteje Sev. Amerika okrog 110,000.000 ljudi, sledi iz tega, da je nad polovico Amerikancev modernih paganov, ki poznajo samo enega boga — dolar. Oni, ki priznavajo še kakega višjega Boga, so porazdeljeni v 213 raznih ver. katere vse skupaj imajo 231.983 cerkva ozir. templjev, ali kakor se že imenujejo njih verska zbirališča. Skupna vrednost vseh teh bogoslužnih poslopij z inventarjem se ceni na 3,842,577.133 dol. Sorazmerno je po številu najmočnejša katoliška vera in cerkev. Po statistiki Iz 1. 1926. je katoličanov 18,605.003 in imajo 18.940 cerkva. Mažarski katoliški pokret. Če je vojska kak narod versko zdramila, so to Mažari. Nenavadno živahno se gibljejo, posebno odkar so dobili novega, mladega, agilnega primasa, kardinala Sere-dija. Na dan sv. Frančiška Seraf, so otvo-rili prvi narodni evharistični kongres, ki je trajal dva dni. Zaključili so ga z dvajsetim katoliškim shodom, na katerem so pretresali razna socialna vprašanja, Zborovale so ločene sekcije: mož, žena, višješolcev, srednješolcev, delavcev. Sklepne procesije evharističnega kongresa, ki jo je vodil kot papeški delegat primas sam, se je udeležilo nad 200.000 ljudi. To je bil obenem nena-meravan protestni obhod proti izzivanju nasprotnikov, kateri so na shodu od predsednika grofa J. Zyohi-ja dobili samozavesten in energičen odgovor. k Advent francoskega redovnlštva. Komaj so se francoski redovniki vrnili iz vojske, kjer so v polni meri izvršili svojo domovinsko dolžnost, že jih je socialist Herriot, ki je zasedel predsedniški stol, hotel za plačilo dati brco in jih pognati čez mejo, cerkev pa usužnjiti framasonerijl, v kateri je zdihovala pred vojno. To je katoličane spodbodlo, da so ustanovili svojo ..Narodoo katoliško zvezo", ki naj bi v politični areni ne le branila pravice katoličanov, ampak v kulturnem boju zgubljene nazaj priborila. Danes je ta zveza pod vodstvom generala Castelnau mogočna politična stranka, preko katere kulturnobojna framasonerija ne more, če bi še tako rada. Cilj te ..Narodne katoliške zveze" je katoliški preporod Francije. Težak boj ima z oblastmi teme, a ne brezuspešen. Zadnje čase je napravila en korak naprej s tem, da je odprla pot nekaterim izgnanim redovnim družbam v domovino. Upanje je, da bomo v doglednem času čuli o njenih novih še lepših in večjih uspehih. Kongres italijanske kat. mladine. Na praznik Vseh svetnikov se je v Rimu začel kongres italijanske katoliške mladine. Zbralo se je preko tisoč zastopnikov mladinskih organizacij, da si dajo račun o dosedanjem delu in zarišejo nove smerenice za bodočnost. Kongres se je vršil z velikimi slovesnostmi in slavnostmi. Glavni in edini predmet razprav je bil vsebinsko tako' bogata beseda — papež. Zadnja leta se je italijanska katoliška mladina zelo razgibala. To kažejo številke. Danes šteje njena organizacija 124.178 pravih članov in 86.423 aspirantov, skupaj tedaj 230 tisoč >601. Organizirani so v 4727 krožkih. Kakor je videti, to niso sami kaki Evviva (živijo) junaki, ampak je mod njimi tisoče res pravih katoliško mislečih, čutečih in živečih mladeničev. Priča temu je dejstvo, da je bilo samo v enem domu duhovnih vaj v Bassanu lani 32 duhovnih vaj, katerih se je udeležilo 1156 članov. Ta dom duhovnih vaj je samo za gornjeitalijanskc škofije Vicenza, Padna in Treviso. Iz vrst te organizirane mladine se je v teh malo letih rekrutiralo že 2264 duhovniških poklicev. Narodno je ta mladina kajpada fašistovsko orijentirana. Zavrnjeno razveljavljanje zakona. iNajvišje cerkveno zakonsko sodišče, takozvana „Rota Romana", je nedavno zavrnilo prošnjo guvernerja rimske pokrajine princa Ludvika Spada Potenziani, naj bi proglasila neveljavnost njegovega zakona, ker nevesta pri poroki ni brezpogojno izrekla svojega: Hočem. Sodišče je slučaj sicer vzelo v pretres, a je prišlo do zaključka, da je naveden vzrok le pretveza. Potem pa naj še kdo reče, da ima cerkev za tožbe raznih plemenitašev in bogatašev vedno odprta ušesa in za denar celo božje vezi razvezuje. Ne, za take neopravičene tožbe ima ona samo en odgovor, oni sv. Janeza Krst.: NoJ licet! Ni dovoljeno! Nevarnost za sv. Deželo. Že ko je po vojski sv, Dežela prišla pod angleško, tedaj krščansko nadoblast' mnogi tega niso bili nič kaj veseli. Bali s° se, da se zna katoličanom pod protestantsko oblastjo slabše goditi kot pod turške Ta slutnja ni bila brez podlage. To se vedno bolj opaža. Protestantizem se pod angle" škim pokroviteljstvom in z angleško-ain«; riško podporo vedno bolj šopiri po Palestini’ Na videz splošna krščanska, v resnici P3 čisto protestantsko usmerjena organizacij3 krščanske moške mladine, tako imenovan3 Y. M. C. A. (Young Men Christian AssociO' tion), ki ima po vsem svetu svoje društven® domove in propagandna središča, zida Prl Nikefori velikanski zavod, ki bo dogotoV' ljen največje poslopje v Aziji. Kajpada bo t* v prvi vrsti središče protestantske proPa' gande. Sedaj so pa anglikanski škofje izda11 še oklic za ustanovitev protestantskega vseučilišča v Jeruzalemu. Spričo mogočnih de' narnih sredstev, s katerimi razpolagajo, z13' sti ker ima tudi protestantska Amerika z3 take namene odprte roke, ne bo ostalo s'\ mo pri besedah. Ob raznih sporih z druž°' verci so morali katoličani že ponovno c3' titi, da so protestantski Angleži slabi zaž? vorniki njih pravic. Bodočnost je še bo temna. Ves katoliški svet, kateremu so \ sveti kraji dragi, bi z veseljem pozdra'j spremembo, o kateri se je že govorilo, 0 bi Palestina prišla pod francosko nadoblas' Ubogi Dunaj. Na nekadnjem cesarskem Dunaju ! več tako „gemitlih“, kakor je bilo vča*1' Pred nekaj leti je cesar sam spremljal o?! svetejše po ulicah. Danes s framasoni zdf ženi socialni demokratje že grozijo, da bo® katoliške procesije s svojimi protidefljS straoijami onemogočili, ali vsaj motili. *‘ p vijo, da bodo po istil ulicah iiste dni iPL svoje obhode in na mestih, kjer bodo b goslovi z Najsvetejšim postavili svoje jv vorniške odre. Zavedajo se svoje njfjj zato so tako objestni. Spričo takih gro^k se bodo morali dunajski krščanski sod3 sti že dvakrat premisliti, predno bodo L dalje gradili most med seboj in social’ M škof kardinal Piffl je že odredil pot-rf^L za izrazito katoliško akcijo. Za poživbe'ft| pristno katoliškega duha so bili v novcu)" j po vseh dunajskih župnijah ljudski mišji y, Dve sto misijonarjev, večina redovni^ je bilo na delu. Več tisoč pomožnih la’-sil je sodelovalo, da je bila udeležba K voljna. Potrebno je ‘bilo versko poživlJe Y ker odpadi od vere se na Dunaju P° * grozotno množe. Lani jih je odpadlo večina v popolno brezverstVo. sicer jim zna postati naravnost mitlih“v nekdanji cesarski prestolici. eD1 B. Redovni. Malo naše ljubljanske kronike. V ljubljanskem samostanu smo imeli-zaclnje čase več ljubkih domačih slovesnosti. 11. okt. je dobil samostansko tretjered-'sko obleko Fr. Albin (Ivan) Marhl, iz Remšnika.. Dne 7. niov. so bili sprejeti v ;,r.v} red samostanski tretjeredniki: Fr. Ma-‘l (Stanislav) Pintar, iz Tunjic pri'Kamniku, ^Pravnik „Cvetja“; Fr. Justin (Simon) Ve-(J.er. iz Mošenj pri Brezju, krojač; Fr. Kamil 'Valentin) Kravšnik, iz Grebinja na Koro-ve^ vrtnar, iki je dobil na zadnji uietijsiki razstavi v Ljubljani bronasto sve-za razstavljeno zelenjavo. Isti dan je »Pravil neslovesnc obljube po zvršenem n vicijatu Fr. David (Ivan) Gorenc, z Rake Dolenjskem. Naslednji dan pa je na-. avil slovesne obljube Fr. Izidor (Martin) nas i 0(3 sv- Benedikta v Slov. goricah, * kuhar. Dne 18. nov. je društvo sv. Bo-n '"ture naših bogoslovcev priredilo slav-kitvu a'tademijo v spomin našega velikega ske S*ega m'siil0,naria Janeza Montekorvin-fr.^Tega nam je orisal P. Franc Ačko. O §t,, ,banskih misijonih je govoril P. Bazlij Urn,; k- Na koncu je spregovoril preč. P. VaiV'ncika' Dr. P. Rcgalat Čebulj. Navduše-setvJ6 rT|Dde klerike za misijone sploh, po-i^i P.° na je še povdaril, da je naše bodoče DrJ?nsko polje na slovanskem vzhodu. Daši da Vlr|ciji zelo manjka delovnih moči, je dejal PreDC-*k0 nikomur branil v misijone, ker je kt Pncai1. da bo Bog za enega misijonarja. dri,„ J*0 provincija žrtvovala, obudil tri URe poklice. °bisk mcli smo zaJnie čase tudi tri častne Emi. Dne 29. nov. je posetil samostan tpas er>ca kardinal Aug. Hlond, poljski pri-dan družbe salezijancev. Samo-družina ga je slovesno sprejela, je vaal si je samostan in knjižnico, kjer se ie * ^minsko knjigo podpisal. Isti dan se °itla n 'lZ ^'ma 1,1 st’’> kakor na potu tja, Ai^J! Pri nas presv. mostarski biskup Drin'!?1 Mišič, O. F. M. častitljiv, nad' vse Ha p p in skromen starček. Ko bi ga bili hiejt,, ' železnici v kateri se je vozil po stati spt>znali. bi ga gotovo ne bili pustili Dptu ča Pločniku. Dne 14. nov. pa je na Šlei tV- °detu stanoval pri nas križevnl-Havdua Presv. Dr. Dionizij Njaradi, znan Dadn?Sen aPostolj zedinjenja vzhodne z za-n° cerkvijo. ^°,ske sestre žalujejo. 'n tef!?r'a iim je bivša vrhovna prednica uislavaif namestnica č. matere Marija Sta-3• okt tor k- Frančiška Voh je bila rojena oPDiia i v St. liju pri Velenju. V red je ■ anisl' auK- 1878. in dobila ime Marija )e biia a' Umrla je 3. okt. 1928. Po naravi močna žena, izrazitega organizato- H& - . ' ■ ■ ričnega talenta. Po redu je bila še ena izmed prvotnih tipov te mlade agilne kongregacije, prežeta Frančiškovega duha. Če so Šolske sestre danes naša narodna ženska kongregacija in to so, če jim je postala Slovenija pretesna, tako, da so se razširile po celi Jugoslaviji in dalje v svet, Nemško Avstrijo, Egipt, Ameriko, je v prvi vrsti njena zasluga. Kjer so započele kaj novega, povsod je bila ona kot spretna in že preizkušena organizatorica prva na mestu. V tem delu jo je zasačila tudi smrt. V FHuju je organizirala novo postojanko. Vsa v delu si ni dala miru, da bi izlečila nakopano si prehlajenje. Razvila se je pljučnica, ki jo je v nekaj dneh spravila v grob. Kongregacija bo njeno izgubo še dolgo čutila. Bog ji kmalu daj naslednico njenega duha in zmožnosti. Ona pa naj v Bogu uživa plačilo za svoja velika dela. Zlati redovni jubilej. V frančiškanski cerkvi v Novem mestu se je 21. oktobra vršila redka, pomenljiva slovesnost. P. Alfonz Furlan in Fr. Silvester Hlede sta obhajala zlati jubilej svojih redovnih obljub. P. Alfonz z Goč nad Vipavo je bravcem „Cvetja“ in mnogim pobožnim dušam že star znanec. Že desetletja je vnet sotrudnik „Cvetja“. Posebno se je udejstvoval na polju ascetike, v kateri je kot dolgoletni očetovski učitelj in voditelj novincev doma. Z vnemo se tudi bavi z našo domačo redovno zgodovino. Pridnega kakor čebelica dobiš ali v spovednici ali pri kakih starih zaprašenih aktih, iz katerih zbira snov za svoje zgodovinske črtice. Kot vedno pripravljenega ljudomilega spovednika je za to slovesnost celo Novo mesto in vsa okoliška duhovščina s svojo navzočnostjo počastila. Zaenkrat mu želimo, da bi mogel prav tako slovesno zapeti svojo zlato sv. mašo, potem bomo naprej govorili. Fr. Silvester Hlede pa že 50 let redovne hab it e šiva, vedno vesel in zadovoljen. Naj bi jih še mnogo naredil. Prestopil v vzhodni obred. Dr. P. Stanislav Marija Aljančič, član naše provincije je 11. nov. v Križevcih prestopil v vzhodni obred. Kolikor nam je znano se kaj tacega v našem redu že od 13. stol. sem ni zgodilo. Ni čuda, da je vrhovno redovno predstojništvo ta njegov korak dolgo zadrževalo. Le z ozirom na željo sv. očeta, kateremu je zedinjenje vzhodne z zapadno cerkvijo tako pri srcu, je končno na to pristalo. P. Stanislav je bil kot poročnik na ruski fronti ujet. Pozneje se je kot poručnik jugoslovanskih legionarjev boril na solunski fronti. Po vojni je sledil svojemu mlajšemu bratu, sedanjemu P. Jožefu v samostant Ker je v ujetništvu vzlju- bil vzhodne brate, je sklenil kot misijonar delati med njimi in jih pripravljati za zedinjenje. Provincijalno predstojništvo ga je po končanem bogoslovju poslalo v Rim na vzhodni inštitut, kjer je letošnje poletje zaključil svoje študije z doktoratom. Med tem je vprašanje njegovega prestopa v vzhodnji obred dozorelo. Zaenkrat je nameščen v škofiji našega velikega apostola za zedinjenje presvz. Dr. Dijonizija Njaradi v Križevcih. Bog mu daj mnogo vspeha! Smrt znamenitega tretjerednika. V Madridu je umrl v 67. letu starosti dr. Juan Vasuues de Mella. Po poklicu je bil prvotno advokat. Pozneje je postal časnikar in politikar. Kot tak je prišel 1. 1903. v par-laffldnt. Njegovi parlamentarni in izvenpar-lamentarni govori so bili vedno dogodek dneva. Bil je najduhovitejši in najognjevitejši španski govornik, ki je poslušavce vedno očaral. Globoko vemo od presv. Evharistije ožarjeno in ogreto srce ga je naredilo tako zgovornega. Presv. Evharistija je bila zlato ozadje in vir vsega njegovega dela. Zasnoval je obširno učeno delo ..Modroslovje bo-goslavija." A izdati je mogel le prvi del. In ta ima naslov „Modroslovje presv. Evharistije". Kot govornik na mednarodnem evharističnem kongresu v Madridu je najsijajnejše pokazal, odkod zajema svoje misli in svojo silo. Takrat se je njegova slava razširila tudi preko mej Španije. A vse to ga ni omamilo. Ostal je skromen sin sv. Frančiška. Na njegovo zadnjo željo so ga pokopali v tretjeredninški redovni obleki. Sv. Frančišek na bankovcih. Španska državna banka je izdala nove bankovce po 25 pezet, ki nosijo podobo sv. Frančiška. To je gotovo lepo, da naš sveti oče ne samo pri globoko vernem španskem narodu, ampak tudi pri njega vladi uživa.tako spoštovanje. Če so pa ravno bankovci najpripravnejše mesto za njegovo podobo, o tem dvomim. Ko bi on v današnjih mamonističnih časih še enkrat prišel na svet, bi bil prav tak sovražnik mamonizma, kakor je bil ob svojem času in kot tak bi se za to čast najbrž še lepše zahvalil, kakor sv. Ciril in Metod za žveplenke in cikorijo. Naši mučenci v Mehiki. Kolikor dosedaj vemo, so trije naši postali krvava žrtev mehiškega Nerona Cal-lesa. Enega mladega, katerega ime se ne poroča, so dobili, ko je razširjal letake katoliške obrambne lige in ga ustrelili. Druga dva sta bila P. Juniper de la Vega, samostanski predstojnik in brat Humil de Marti-nez. P. Juniper je iz Mescalera v Kaliforniji, kamor so frančiškani pribežali in si uredili samostan z novincijatom, hodil čez mejo 'oskrbovat Indijance. Zasačili so ga in ubili. Ko so njegovi Indijanci to zvedeli, so neustrašeno zahtevali njegovo truplo, da je v svoji sredi pokopljejo. Uspeli so. Med svojimi ovčicami počiva. Bil je pobožen in goreč mož, velik častivec presv. Evharistije. Zadnja poročila vedo povedati, da se že čudeži gode na njegovem grobu. Frančiškov „dan“ na Japonskem. V japonskem misijonu v Sapori imajo trapisti velik samostan, kamor vsaj iz radovednosti radi zahajajo tudi paganski Japonci. Zakaj bi se njih radovednost ne izrabila V kake plemenitejšle namene. Kako, glede tega so tamkajšnji nemški frančiškani prišli na originalno misiel. Povabimo enkrat japonsko pagansko inteligenco za en dan v to samo. stansko tišina Ta bo na njih živce dobro vplivala, mi bomo pa skrbeli, da tudi na njih živce dobro vplivala, mi Jromo pa skrbeli, da tudi na njih sreče lačne in žejne duše. Prirediti ji hočemo en ..Frančiškov dan", ker Frančišek je tudi njim simpatičen. Rečeno storjeno. Takoj je bilo razposlano sto vabil na razne omikane paganske mestne veljake. Oglasilo se jih je eno tretjino-A ti so hoteli s seboj privesti tudi take, k' prvotno niso bili povabljeni. Končno )e število naraslo na šestdeset, dasi niti s petdesetimi niso računali. Samostanska kapej3 je bila določena za prireditve. Da bi preveč katoliško ne izglodala, so Najsvetejše prenesli, klopi spravili ven, altar pa tako z rožami odeli, da je z njega samo sv. Frančišek gledal. Določeni dan se je naznanjena družba zbrala v samostanu. Najprej jo voditelj „dneva“ primerno pozdravil, nap°' vedal program in priporočil molčanje. Uvodni govor je bil „Vpliv sv. Frančiška na sodobno Japonsko." Nadaljni govori so bm še „Nemir človeškega srca" in „Pot do miru srca". Vmes so bile deklamacije *n petje, vse lepo izbrano za tajne strune vsak' terega človeškega srca. Vidnega uspeha teg* orginalno zamišljenega misijona bo treh" šele počakati. Zaenkrat vemo le, da so j* enodnevne duhovne vaje na razbičane dus® velikomestnih naganskih gospodov tako d1 bro vplivale, kakor mrzla kopel od julijsK vročine razpaljenemu telesu. Tako so s glasile pismene zahvale udeležencev. Ll*' bežen je res iznajdljiva. Stanje frančiškanskih misijonov. Po zadnji statistiki, je stanje traT1f*” škanskih misijonov sledeče: Vseh misijon0 j ki jih oskrbujejo, tudi onih med izseljen, je 62, misijonarjev 3123, katoličanov ki > pastirujejo 3,660.917, gojencev v njih sem niščih 996, gojencev v raznih drugih som 172.372, otrok v zavetiščih 28.151. Krst1 otrok in odraslih v enem letu 201.596. U3 je šlo v misijone 101 frančiškan in sic v Afriko 25, v Severno Ameriko 1, v Ju* Ameriko 12, v Azijo 57, med temi na sko 25, v Carigrad 2, Albanijo 1. Norve-*ijo l. Za obnovo Frančiškovih spominkov. Italija, zlasti pa Frančiškova ožja domovina solnčna Umbrija, je polna Frančiškovih spominkov, cerkva, kapel, znamenj, slik itd. A kakor vedo povedati romarji v to frančiškansko sv. deželo, mnogi teh dragocenih spominkov, ki so večinoma tudi ve-“ke umetnine, leto za letom bolj propadajo. Umetniki in prijatelji sv. Frančiška v spominih na svoja romanja to splošno obžalujmo in dregajo, da bi se ti v dvojnem oziru dragoceni spominki še pravočasno rešili popolnega razpada. Seveda vsi vedo, da je to lažje reči kot izvršiti, ker je treba biti pripravljen na velike stroške. A ko se je sveti Pj-e zavzel za to, so se kmalu našli tudi ve-akodušni meceni ali podporniki. On je razodel svojo željo bostonskemu kardinalu U Connel, ki je takoj poprijel. Že je izdal aa ljubitelje umetnosti in prijatelje sv. Frančiška po Ameriki oklic za zbiranje potrebna fonda. Ni dvoma, da ga bo imel kmalu ^kupaj. Tako bo zopet Amerika rešila nekaj dragocenih svetinj dežele umetnosti, kakor Ze Ponovno. Smrt našega kitajskega misijonarja. Da je naš kitajski misijonar P. En-kčjnard Avbelj umrl je že znano. Dobili smo jjaknadno poročilo, da se je to zgodilo po pvojni operaciij, kateri se je moral podvreči. Vendar ni bila operacija neposrednji ;zrok njegove smrti. Je že domala zdrav zapustil bolnišnico v Shanghaju in bil ravno Pa tem, da se vrne na svoje mesto v Han-k°\vu. v noči pred odhodom je nastopila ?s'abelost srca, kateri je v četrt ure sledila ?aP' Sam je vstal in šel klicat svojega so-rata da mu podeli sv. zakramente. Sam k ugovarjal na vse molitve, potem pa j,akor angelj zaspal. Tako pravi poročilo. fč° dobimo vse potrebne podatke o njegovem tukajšnjem apostoljskem delovanju, bomo aširneje opisali njegovo življenje. Zaenkrat , u želimo sladki mir v božjem naročju po udapolnem delu. Doživljaji frančiškanskega brata. .i V nekem mestu je srečal frančiškanska brata 70 letni starček. Začuden ob-ane pred čudno prikaznijo, ki je dotlej še _ videl in prav resno vpraša: „Ste li vi , °spod Jezus?" Brat ga vprašujoče pogleda, - l Prav za prav s tem hoče. ali se nor-neif-’ resno misli. Ko vidi, da starček z Knn svetim spoštovanjem čaka odgovora, „ , ^avi: „Ne, jaz nisem Gospod Jezus, 7qC. pa sem njegov služabnik." — ..Tako, fir*. , imam, pa nisem še videl takega (jp^čka" To se ni zgodilo v kaki deveti e*>. ampak v nekdanjem cesarskem Ber- linu, protestantskem Rimu, kjer je bil pred vojno frančiškan izredna prikazen, zlasti še v redovni obleki. Zato je čisto lahko kdo prej Abrahama videl kot frančiškana. Po vojski tudi tam niso več redki. Kajpada je bil spočetka pravi »teater" za protestante, ko so katerega srečali. Isti brat je še par podobnih doživel. Nekoč ga je en mož kar sredi ceste objel in dejal: „Vi imate v resnici še srce za narod." In nek judovski rabin ga je povabil na svoje stanovanje ter izjavil: ..Spoštujem vas, ker poznam vašega redovnega ustanovitelja in ga občudujem." Slovo misijonarjev. Ena najganljivejših letnih slovesnosti v našem osrednjem misijonskem kolegiju v Rimu je slovo novih misijonarjev. Letos je bila prav dobra letina. Dne 15. jul. jih je 25 prejelo misijonski križ. Po primernem nagovoru je preč, P. general križe blagoslovil. Nato ga je vsakemu posebej obesil na vrat. Med tem so pevci peli v srce segajoči skladbi. »Videli so vsi narodi zemlje"-, in »Blaženi boste"... Končno se je P. general vsediel in zadnjič vsacega posameznega objel. Isto je storila za njim cela ostala številna redovna družina. Blagoslov z Najsvetejšim je zaključil pretresljivo slovesnost. Po avdijenci pri sv. očetu so se novi misijonarji odpravili na daljna pota. Odšli so: 14 na Kitajsko. 4 na Japonsko, 3 v Indijo, 2 v Albanijo, 1 v Palestino. Tretejredniškl kongres na Škotskem. Na škotsko so prišli frančiškani in z njimi tretji red kmalu po smrti sv. Frančiška. Že 1. 1231. najdemo tam njih prvi samostan. V naslednjih letih so preplavili celo deželo. Poleg dušnopastirskega dela so imeli v rokah tudi višje šole. Tako temeljito katoliško so vzgojili narod, da ko so Lutrovi apostoli prišli tja s svojim ..evangelijem", niso mogli ničesar opraviti. Vlada sama jih je odklonila in jim pod smrtno kaznijo prepovedala v deželi misijonirati. Ko so poznejši vladarji s plemstvom vred potegnili z njimi, jih je narod sam bojkotiral. Šele ko je bila vsa katoliška duhovščina izgnana, se je posrečilo uvesti protestantizem. Dolgo je bila pozneje Škotska misijonska dežela, dokler ni papež Leon XIII. L 1878. zopet vpostavil nekdanjo nadškofijo v Glasgowu s štirimi podložnimi škofijami. Razni redovniki so že prej zastavili svoje misijonsko delo, zadnji čas tudi frančiškani. Ti s posebno vnemo širijo III. red. Za 700 letnico kanonizacije sv. Frančiška so organizirali lepo vspelii narodni kongres III. reda v Glasgowu. Dva glavna govora na kongresu sta bila „Sv. Frančišek v zgodovini Škotske" in »Tretji red in bodočnost Škotske". P. HUGO: VPRAŠALNI KOTIČEK. 1. Ali je res. da se dobi popolni odpustek, če se moli navadni, takozvani dominikanski rožni vene? .< Da to je res, a le pod posebnimi pogoji. Letos je sv. oče po evharističnem kongresu ob grobu sv. Dominika v Boloniji izdal apostoljsko pismo, v katerem ta odpustek dovoljuje, stavi pa tudi pogoje pod katerimi se ga je mogoče udeležiti. Pogoji so pa sledeči: 1. Sv. rožni venec je treba moliti v cerkvi ali kapeli, kjer je presv. Rešuje Telo. A ni potreba, da bi bilo to izpostavljeno. 2. Moliti se mora en cel del sv. rožnega venca, to je pet skrivnosti. Dostavek za duše v vicah ni potreben, ker ne spada k rožnemu vencu, ampak je le pobožna navada. Dobi se pa tudi odpustek tolikokrat, kolikokrat kdo zmoli en del rožnega venca. Drugi pogoji, spoved in sv. obhajilo, so običajni, iizvzemši molitev po namenu sv. očeta. Ta ni potrebna, jo nadomešča rožni venec sam. 2. Slišala sem nekoč, da se je mogoče odpustkov križevega pota udeležiti tudi doma, če ima kdo v ta namen blagoslovljen križ. Ker sem bolehna in pozimi večkrat ne morem v cerkev, bi mi bilo to v veliko tolažbo, ako je res. Prosim odgovorite ml. Slišali ste prav. Samo ne vem, če ste tudi slišali pod kakimi pogoji se je mogoče teh odpustkov udeležiti. To naj vam pojasnim. Pogoji so sledeči: 1. Pred vsem se zahteva, da je kdo postavno zadržan, da ne more opraviti pravega križevega pota. V vašem slučaju, če k sv. maši ne morete, gotovo tudi niste dolžni v cerkev, da bi se udeležili odpustkov križevega pota. 2. Imeti morate v ta namen blagoslovljen križ. To mora biti pravi križ s telesom Križanega. Podoba Križanega mora biti iz solidne snovi. Velikost križa sicer ni predpisana a spodobi se da ni kak mali križec. Pravico te križe blagoslavljati ima v to pooblaščeni duhovnik. Včasih je bila ta pravica pridržana frančiškanom, odnosno njih predstojnikom, kateri edini smejo, izvzemši posebno dovoljenje, sv. križeve pote blagoslavljati. A te „štacijonske križe" kakor se imenujejo more danes domala vsak dušni pastir blagoslavljati, ker je skoraj vsak član te ali one bratovščine, ki mu daje to pravico, kakor so evharistična in misijonska duhovniška zveza in Apostolat sv. Cirila in Metoda. 3. Moliti se mora 20 Očenašev, Češčenamarij in Čast Očetu... Od teh se moli 14 mesto vsake postaje, 5 na čast petim presv. ranam, enega po namenu sv. očeta. Vmes se mora premišljevati Kristusovo trpljenje. 4. Blagoslovljeni križ je treba med molitvijo v rokah držati. Če jih več opravlja pobožnost zadostuje, da ima tisti križ v rokah, ki naprej moli. 5. Ker se za te odpustke ne zahteva spoved in sv. obhajilo, mora biti dotični v milosti božji, če hoče prejeti odpusteke. — Za one, ki ob nedeljah in kateregakoli upravičenega vzroka ne morejo k sv. maši je ta pobožnost križevega pota jako dober nadomestek. Naj bi le se pridno gojila. 3. Jaz sem ob nedeljah dopoldne tako zaposljen, da še cele sv maše ne vjamem, navadno pridem šele po darovanju. Kaj je z mojo mašo, ali naj sploh grem ali ne, če tako pozno pridem? Na to vprašanje je težko dati enostaven odgovor. Je odvisno od Vašega za-posljenja. To je lahko tako, da nikakor ne morete proč. V tem slučaju nd Vaša krivda če zamudite en glavni del sv. maše, kar je darovanje vsekako. Toda če morete biti vsaj pri bistvenih delili sv. maše, ki sta povzdigovanje in sv. obhajilo in v Vašem slučaju sploh kar po darovanju sledi, ste tudi dolžni biti. V slučaju pa, da Vaše zapo-sljenje ni tako, da bi se brez večje težave ali škode ne mogli odtrgati od njega, vsekako grešite ako zamudite darovanje. Ne smem Vas pa v tem slučaju takoj obsoditi smrtnega greha. Vzrok sicer ni sorazmeren dolžnosti, a zopet ne umišljen. Le v tem slednjem slučaju, če M bil vzrok umišljen, to je če bi bilo Vaše zaposljenje tako, kakoršno bi vsak lahko našel, ki mu ni za sv. mašo, bi smrtno grešili. Ali pa ne bi mogli zamujenega nadomestiti? Ako morete ste v vsakem slučaju dolžni, da se grehu izognete, če nimate več časa biti pri celi drugi sv. maši, bodite vsaj toliko časa, kolikor ste prejšnje zamudili. To se da strniti, le da sta povzdigovanje in sv. obhajilo pri eni in isti sv. maši. Kajpada pošten kristjan, če količkaj more Bogu ne da nekaj skrpanega, ali okrnjenega, ampak celo kakor iz enega kova. Le v sili je Bog tudi s tako mašo zadovoljen, kristjan pa zadosti svoji dolžnosti, ki mu nalaga biti pri celi sv. maši. 4. Večkrat vidim take. ki koma! čakajo, da strežnik za mašnikovo sv. obhajilo pozvoni. Pri prvem glasu zvonca napravijo kak posvečen križ, se obrnejo in hajdi Iz cerkve, kakor bi gorelo za njimi. Ali so tl pri sv. maši? Mislim da ne. Sv. obhajilo je bistven del sv. maše. Obhajilo pa ni takrat kadar strežnik pozvoni. On da s tem le znamenje za sv. obhajilo, da ljudje postanejo pozorni za nov zadnji glavni in bistveni del sv. maše in temu primerno čustva vzbude. Bistvo sv. obhajila je v zavžitju. A takrat so ti ..bogaboječi" že zunaj, ne da bi sploh ■nislili več na mašo. 5. Tako sem žalostna, moj mož je nepreviden umrl. Slabo mu je postalo. Sem takoj poslala po gospoda, a predno so prišli je bil že mrtev. Oslabelosti srca je sledila kap. Do zadnjega je bil pri zavesti in klical Jezus, Marija! Kaj je z njim? Kakor kaže ne slabo. Njegovi vzdihi pričajo, da se je kesal svojih grehov in želel duhovnika. V takih slučajih popolno kesanje samo grešnika spravi z Bogom. To naj si ljudje za take slučaje, ki niso samo slučaji dobro zapomnili zase in za druge. Čudno, za podobne telesne nezgode imamo vse polno praktičnih navodil za prvo Pomoč, dokler ne pride zdravnik. Duše pa v sličnih slučajih vse zmedene in obupane samo svojega zdravnika čakajo, ki ga mnogkrat ne pričakajo. Takim mora eden, ki Pi toliko interesiran in zato tudi ne tako zbegan, mirno hi ljubeznivo prigovarjati: Bfagi, nič se ne vznemirjaj. Smo že poslali po gospoda. Ta čas pa ti lepo popolno kesanje obudi, pa ti bo Bog vse odpustil, saj ve da se želiš spovedati in prejeti sv- zakramente. Kajpada to ne velja tistim zanikernežem, ki o duhovniku in pre-^jdenju nočejo ničesar slišati, češ, da se bodo že sami z Bogom pobotali, kakor tisti, ki je duhovnika odslovil z besedami: Hodi, jaz se bom že sam s tvojim šefom pogovoril. 6. Eden ml ie kazal svojo verižico pri url in dejal, da ima nekake odpustke Ppujo. Ali ne bi bilo dobro, da bi bili tudi tisti kakih odpustkov deležni, ki nosijo znak tretjega reda? Za take odpustke ni treba šele prosit, ker že obstojajo. Sedanji sv. oče je na Prošnjo naše redovne prokurature dne 1. maja 1923. dovolil 100 dni odpustka za vsakokrat, ko si kdo nadene tretjeredniški znak in vzdihne: Sv. oče Frančišek, prosi za nas! 7. Pri nas je en agent pred kratkim prodajal slovensko sv. pismo in še prav Poceni. Pa ravno radi tega. ker je bila cena tako nizka sem dvomila, če je pravo. Ali bi je lahko kupila in brala? Ne. Kajti ti agenti v resnici prodajajo protestantske izdaje sv. pisma, ki jih v faznih jezikih zalagajo njih bogate biblijske družbe in prav poceni prodajajo. Večinoma so brez razlage. Sv. cerkev take izdaje sv. pisma prepoveduje. Tudi brati se ne sme, razun onih, ki se pečajo s posebnim študiranjem sv. pisma. Poleg tega razni krivoverski agitatorji razširjajo med nami še razne druge knjige in spise, kakor n- Pr. Pot k resnici itd. Tudi teh ne kupujte in ne berite-, ker so pravtako krivo-vcrske, če na videz še tako pobožne. Ako vam bo kdo prišel kaj tacega ponujat pogletje za naslovno stranjo ali pa zadaj, če je natis dovolila cerkvena oblast. Če tega dovoljenja nlkier ne najdete, takoj veste, da je knjiga prepovedana in lepo odslovite dotičnega a£enta, magari da vam svojo robo zastonj ponuja. 0 DRAGI NAROČNIKI! Izpolnilif Pred seboj imate prvo številko novega letnika „Cvetja“. Sodite sami, ali smo , dli kar smo obljubili ali ne. Vsaj to nam boste morali priznati, da naš program "J °stal le na papirju. Naše pravilo je: Rajši ne obljubiti, kot ne Izpolniti. Tega se jjismo držali samo pri prvi številki, ampak se hočemo držati, če Bog da, pri vseh naslednjih. Uredništva bodočnost prav nič ne skrbi. Sodelavcev ne manjka. Ze za *? številko se nam je nabralo toliko snovi, da bi lahko takoj Izdali drugo, ali pa tej aU Podvojeni obseg. Ali naš finančni minister je postal nekam zamišljen. Računi mu ne gredo skupaj, J,Sal tako ne kakor bi rad. Lani, tako pravi, se je list komaj zdrževal. Letos bodo ‘foški ravno še enkrat toliki, ne pa dohodki, ker je naročnina 15 Din ne 20. Odkod "ai vzamem primanjkljaj? Niso prazni ti pomisleki. Smo računali z njimi že ko smo “mali program. A nas niso ostrašlli. Seve pri dosedanjem številu naročnikov bi nam j”oral pogum upasti. Če nam ni, nam radi tega ni, ker trdno upamo!, da se bo že v „ tega leta število naročnikov podvojilo. Potem bo tud! finančni minister pokonci ”0s“ Slavo, kakor ml v Da bi bilo naše upanje drzno, tega ne verjamemo in ne verjamemo. In zakaj ne Namerno? Pomislite! „Cvetje“ je stanovsko glasilo III. reda. Vse organizacije, ki Imajo svoje stanovsko glasilo po pravici pričakujejo, nekatere celo zahtevajo, da ima vsak član naročeno svoje stanovsko glasilo pa magari, da je rabi za peč kurit, kar seveda ne bi bilo lepo od dotičnega. Pomislite dalje, da šteje slovenski lil. red nad 50.0000 članov. Njeno stanovsko glasilo „Cvetje“ pa je imelo doslej še nekaj mani kot 9000 naročnikov. Ali ni to naravnost sramota za III. red, sramota, ki jo nosi ali članstvo, ali voditelji ali pa uredništvo stanovskega glasila, če ne vsi troji skupaj, V kolikor ta zadene uredništvo, zagotavlja, da jo hoče na vsak način čempreje izbrisati. Od svoje strani bo storilo vse, da bo prihajalo „Cvetje“ v vsako slovensko hišo, kjer živi kak član III. reda. Kdor res ne bo premogel na leto 15 Din, mu bo omogočilo list brezplačno. Ker pa krivda in sramota ni samo pri uredništvu, temveč tudi pri članstvu ih njega voditeljih, poživljamo tudi nje, da isto storijo. Vsak naj v svojem področju in okrožju pridno agitira, pa bomo vsaj za letos kmalu brez skrbi. Poživljamo zlasti okrožne vizitatorje skupščin, naj ob priliki vizitacije spregovore o tem resno besedo in posebno zaupništvo skupščin navdušijo za propagandno delo. Saj je vendar to apostolat dobrega tiska, tega najsilnejšega modernega sredstva za katoliški preporod. Da se bo videlo, kdo ima kaj smisla za to, kdo ne, bomo v listu od časa do časa priobčevali statistiko posameznih skupščin primerjaje število udov s številom naročnikov. Objavljali bomo tudi imena onih. ki bodo pridobili več novih naročnikov. Da se omogoči dobivanje lista onim, ki res ne zmorejo naročnine, priporočamo tistim, ki lahko par dinarjev več odrinejo, naj isto tudi store. Iz tega sklada se bo poravnavala naročnina za one, ki je sami ne vtrpe. Porabilo pa se bo preplačilo za revne ude one skupščine iz katere bo prišlo. Ako je dolžnost telesno lačne nasičevatl, je še bolj dolžnost dušno lačne nasičevati z dobrim berivom. Tudi imena preplač-nikov in njih preplačila bomo objavljali, zato prosimo vse tiste, ki bodo naročnino sprejemali, naj se na to ozirajo. Ker nam ni kazalo naročati prevelike naklade prve številke lista kar na slepo srečo, smo dali shraniti stavek, da v slučaju potrebe takoj lahko naročimo drugo izdajo. A tiskarna tega stavka ne bo dolgo hranila, vsaj brez naših stroškov ne. Zato nujno prosimo, naj se s pridobivanjem novih naročnikov takoj začne, da bomo za prihodnje številke vedeli, koliko naklade imamo naročiti. Amerikanci so vajeni liste dobivati s tisto številko, ko so naročnino vplačali, naj bi bila tudi zadnja v letu. To le za lastništva in upravništva listov sicer praktično, za naročnike pa zelo nepraktično. Kaj mi hoče samo par številk! Pri nas ni te navade oz. razvade. Vsak hoče imeti ali cel letnik ali nič. Da ga bo imel, naj napiše priloženi ček in gre na delo. V svrho lažjega nabiranja novih naročnikov imamo v zalogi posebne nabiralne pole. Pišite ponje! Tudi čeke Vam bomo priložili. — Ker je danes, ko to pišemo ravno sv. Mi' klavž, bi nekaterim razun čekov najrajši priložili še šibo. To so tisti, kateri še stare naročnine niso poravnali, nekateri za več let ne. Dolgujejo jo: 1 za pet let, 7 za štiri leta, 58 za tri, 146 za dve leti, 451 za eno leto. To znese skupaj 9500 Din. Za nas, ki nam zaenkrat tako trda grd, je to veliko. Ako ne storijo svoje dolžnosti, dobe s pri' hodnjo številko parkeijna. Ponovno Vas opozarjamo, da je naročnina za to leto 15.— Din za JugosIavU®1 za druge kraje pa kakor je na drugem mestu označeno. Da se posebej spomnimo P® naše ameriške naročnike, jim 1 dolar gotovo ne bo preveč. Lista takega obsega tal® ne dobijo za ta denar. Zato upamo, da se bo tudi tamkajšnje število naročnikov P®' množilo. Znano nam je, da živi v slovenski Ameriki veliko tretjerednikov. Vemo tod*-da je večina sama sebi prepuščena. Ni čuda, če jim duh III. reda gineva. ..Cvetje" I® še cvetje Iz domovine, na katero tako radi mislijo, jim bo nanovo vdihnilo Franči' škovega duha In ga negovalo. Sicer bomo pa poročali tudi o gibanju III. reda P° Ameriki, ker bomo v zmeno za list dobivali tamkajšnje tretjerednlško glasilo „FraP' clscan Herald". Zato na noge tudi Vi ameriški bratje in sestre. Tako Vam klic® en Vaš stari znanec. Dopisnikom bi še povedali, da nam bodo dopisi sicer dobrodošli, posebno o gj* banju III. reda v posameznih skupščinah. Prosimo pa že naprej, naj man pošiljajo sanj® snov, ki jo bomo sami našim prilikam primerno obdelali. Predolgi dopisi, ki so v pf* vrsti krajevnega pomena, bi nam vzeli preveč prostora in škodili splošnemu namen® lista. Isto velja glede slučajnih prošen), zahval itd. To smo Vam imeli zaenkrat povedati. Končno Vam želimo še prav Vesele bo' žične praznike in Blagoslovljeno novo leto. Dal Bog, da bi bil naš III. red tostra in onstran morja še pred pomladjo ves v — ..Cvetju". Tiskajo J. Blasnlkovi nasledniki v Ljubljani. — Zastopnik tiskarne: Mihael Rožanec