leto XLiv, št. 46 Ptuj, 21. novembra 1991 cena 25 tolarjev
Kakovost se začne pri sadiki
November je čas spravila tr-
tnih sadik. Trsničar opravi iz-
kop takoj, ko odpade listje.
To pa je ali konec oktobra ali
v prvi polovici novembra. Nato
pa doma v miru sledi pregled
vsake sadike posebej. Znane-
ga trsničarja Ignaca Toša iz
Zagorcev pri Juršincih smo
ravno našli pri tem opravilu.
Po kakovosti je cepljenke sor-
tiral na I. in II. razred, pregle-
doval razvitost korenin in z
uvijanjem podlage pri cepiču
preizkušal trdnost spojitvene-
ga mesta. Ko bo vse to opra-
vljeno, ko bo pregledal vseh
nekaj tisoč sadik, jih bo pove-
zal v snope, opremil z napisom
o sorti in odpravil na trg. Ti-
ste v jeseni neprodane pa bo v
kleti pokopal v droban pesek,
ne presuh in ne prevlažen, kjer
bodo kupca čakale vse do spo-
mladanske saditve.
Foto: I. Ciani
Blagoslov kipa sv. Urbana in stolpa
s svojo večstoletno preteklostjo po-
meni cerkev sv. Urbana na Destrniku
pomemben kulturnozgodovinski spo-
menik. Prvotno je tukaj stala kapelica
sv. Urbana, ki se prvič omenja že leta
1100. štiristo let kasneje so jo najbrž
odstranili in na njenem mestu 1505.
začeli graditi župnijsko cerkev ter jo
leta 1518 tudi dokončali. Skromni po-
datki, ki so še na voljo (kroniko je na-
mreč vzela druga svetovna vojna) pra-
vijo, da je leta 1674 bil njen zvonik
prvič, 1785 pa drugič povišan. Vmes,
to je 1748., je v kraju nastalo župniš-
če. Leta 1768 so razširili takratni prez-
biterij ter prizidali Marijino kapelo in
zakristijo. Zadnje predelave in dode-
lave pa je bila destrniška cerkev dele-
žna leta 1888. Takrat so k obema
stranskima kapelama prizidali še dve
stranski ladji, s čimer je cerkvena
stavba dobila obliko, ki jo ima še da-
nes. Dolga je 26, na nekaterih mes-
tnih široka 16 in do stropa visoka 12
metrov, medtem ko je zvonik, po zad-
njih meritvah, visok točno 42,4 m.
Donedavna je bila cerkev krita delo-
ma s ploščami renskega skrilavca, de-
loma pa s pocinkano pločevino (zlasti
okoli stolpa). Fasado so ji poslednjič
prenovili leta 1963, poslej pa ji časi
niso bili več naklonjeni.
V zadnjih treh desetletjih se ji je
omet kar krepko okrušil, dotrajali so
žlebovi in pločevina na zvoniku ter
domala celotna kritina iz skrilavca.
Potrebna je bila prenove. Na čedalje
glasnejše zahteve vernikov in po skle-
pu župnijskega sveta so se prvih del
lotili že pred dvema letoma, dokler je
do letošnjega oktobra niso v celoti
prenovili. K akciji so se priglasili do-
mala vsi župljani, kakorkoli in kdaj-
koli je kdo mogel. Včasih se jih je k
delu zbralo le pet do deset, včasih pa
tudi več kot petdeset, še zlasti, ko so
prekrivali streho. Še pred tem so seve-
da poprijeti mojstri tesarji, ki so v ce-
loti obnovili in ojačali leseno strešno
kpnstrukcijo, da je lahko sprejela te-
žo nove kritine iz bobrovca. Sledili so
jim mojstri zidarji 'S popravilom fasa-
de, slikarji z lepo svetlo barvo, nato
pa kleparji z žlebovi iz bakrene ploče-
vine. Nedavno tega so se lotili še pre-
nove stolpa in kipa sv. Urbana. Stolp
so prekrili z bakreno, pločevino, kip
pa na novo pozlatili. Za dan slovens-
nega blagoslova, ki ga je opravil škof
dr. Franc Kramberger, so določili ne-
deljo 17. novembra. Kljub izredno
slabemu deževnemu vremenu je bila
cerkev tega dne polna do poslednjega
kotička. Škofa sta, še preden je pričel
bogoslužje, pozdravila v imenu žup-
nijskega sveta kmetovalec iz Levanj-
cev Janez Žampa, zatem pa destrniški
župnik g. Mihael Valdhuber, ki se je
hkrati zahvalil še vsem vernikom za
pomoč in prispevjce k prenovi cerkve.
Po tem ko je opravil blagoslov kipa
in stolpa, je škof vernikom po evange-
liju priložnostno govoril. Njegov go-
vor je izzvenel v razmišljanju o današ-
njem času kot prelomnici zgodovine,
kot prehodu v dobo, ki na začetku no-
vega tisočletja napoveduje konec sve-
ta. To je povezal z možnostjo atom-
ske vojne in z nakopičenim atomskim
orožjem, ki lahko ne le enkrat, temveč
kar šestdesetkrat uniči današnji svet.
Kakšen nesmispl! Govoril pa je tudi o
današnji slovenski stvarnosti in o pr-
vih korakih naše državnosti na poti k
popolni samostojnosti.
Sredi bogoslužja, tik pred povzdi-
govanjem, so domačini škofu podarili
še kolač kruha, češ umesila ga je roka
kmečke žene, in vino z destrniških vi-
nogradov, kijih obdeluje kmetova ro-
ka. Zanimivo, lepo in slovesno!
Besedilo in foto:
I. C.
Mariborski škof dr. Franc Kramberger med bogoslužjem na Destrniku.
Kot somašnika sta mu pri tem pomagala še diakon g. Franc Murks iz
Maribora in destrniški župnik g. Mihael Valdhuber.
Prenovljena cerkev sv. Urbana na Destrniku.
X-UVODNIK-v
Slovenska vojska Je
naša, ne tuja
Konec minulega tedna je končala usposabljanje prva generacija sloven-
skih vojakov —fantje so prvič služili vojaški rok v svoji domovini. To sije ve-
čina zelo želela in želeno uresničila. Nove generacije bodo tako imele bistve-
no večji motiv in drugačen pristop kot generacije v prejšnjem sistemu oziro-
ma v prejšnji državi.
Kako je bilo prej, najbolje vedo tisti, ki so nosili najtežja bremena deset-
dnevne vojne v Sloveniji in za njo. Zato jim gotovo ni vseeno, ko se nekateri
vplivni in manj vplivni posamezniki do naše vojske obnašajo, kot da je tuja
oziroma prejšnja. Kako naj si drugače pojasnijo razprave o porabljenem de-
narju za obrambo s stališča previsoke porabe in veliko načrtov, da v sloven-
skih mestih ne bi bilo vojaških objektov. Res je sicer, da naši vojski dajejo
priznanje za doseženo, vendar hkrati zahtevajo odhod iz mest in se izgovar-
jajo na zahteve Unesca, pod katerega patronat želijo.
Da ne bo pomote: nič nimam proti takšnim željam in načrtom. Pametni
so in tudi uresničljivi. Vendar žal ne gredo skupaj s stvarnostjo na teh naših
nemirnih prostorih, ki še nične kaže, da bi se izboljšala ali postala normalna
za konec dvajsetega stoletja. Žal še vedno moramo biti pripravljeni na marsi-
kaj hudega, kar se nam še vedno lahko primeri — vsem mirovnim prizadeva-
njem navkljub. Prepričanje, da se njemu to ne more primeriti, ker je takšen
ali drugačen ter tako ali drugače pomemben za svet, se je marsikomu v bivši
Jugoslaviji še kako maščevalo. In v svetu nas še vedno jemljejo kot delJugo-
slavije, takšne ali drugačne. Zato bodimo tudi v predlogih in zahtevah zmer-
ni in realni, po potrebi pa tudi agresivni, da bomo našo barko vsem viharjem
navkljub varno pripeljali v želeni pristan.
^	Ludvik Kotar^
TGA Kidričevo - 37 let
proizvodnje aluminija
Kljub grožnjam in težavam v TGA Kidričevo praznujejo letos že 37-letnico
proizvodnje aluminija. Praznovanje so pričeli že v torek, 19. novembra, ko so v
veliko dvorano restavracije povabili na srečanje upokojene člane kolektiva
(vseh je prek 900). Danes, 21. novembra — torej na sam prazničen dan — pa se
bodo sestali na svečani seji delavskega sveta, kjer bodo podelili zlate in srebrne
znake TGA ter druga priznanja, govoril pa bo tudi direktor Danilo Toplek. V
soboto, 23. novembra, pa bo v Kidričevem dan odprtih vrat, zato vabijo občane
na ogled proizvodnih prostorov, še posebej na ogled »zloglasne« elektrolize A,
v kateri so ugasnili vse peči.
2 - DOMA IN PO SVETU
21. november 1991 - TEDNIK
V Ptuju SO se srečali gastroenterologi
^ petek in soboto je bilo ► Ptu-
ju jesensko srečanje slovenskih
gastroenterologoK Govorili so o
strokovnih in stanovskih vpraša-
njih, niso pa obšli kriie » zdrav-
stvu.
Pričeli so ga s krajšo sloves-
nostjo, na kateri so podelili pri-
znanji »častni član gastrosekci-
je« znanima ptujskima zdravni-
koma specialistoma primariju
dr. Andreju Lušickemu in docentu
dr. Jožetu Neudauerju. S tem so
se jima skromno oddolžili za
njuno delo v sekciji in na stro-
kovnem področju. Dr. Ivo Soda
je govoril v imenu organizatorjev
in povedal, da so l^ujčani izred-
no veseli, da se po desetih letih
znova organizatorji srečanja.
Ugotavljajo, da so po številu ga-
stro obolenj v samem vrhu v
okviru Slovenije. Za to je veliko
krivcev, med njimi nezdrav način
prehranjevanja, težko življenje in
onesnaženo okolje. Največ obo-
lenj želodca, jeter in pankreasa
ter malignih obolenj je med za-
poslenimi v elektrolizi Tovarne
glinice in aluminija.
Dr. Lojze Arko je poudaril, da
slovenska država sicer zdravstvu
omejuje nujno potreben denar.
nakup potrebne opreme in zdra-
vil, ne more pa jim vzeti miselno-
sti. Dvodnevno strokovno posve-
tovanje slovenskih gastroentero-
logov potrjuje, da bo stroka
kljub temu živela in se razvijala
naprej. V imenu Skupščine obči-
ne Ptuj in izvršnega sveta je ude-
ležence posvetovanja pozdravila
članica vlade, odgovorna za
zdravstvo in socialno varstvo,
Silva Cerček. Strokovni del dvo-
dnevnega posvetovanja so začeli
Ptujčani: dr. Ivo Malešič in dr.
Ivo Soda sta govorila o laborato-
rijski diagnostiki bolezni trebu-
šne slinavke, dr. Majda Šarman
Milovanovič pa v nadaljeva-
nju o respiracijskih zapletih pri
akutnem obolenju trebušne sli-
navke.
Dvodnevno srečanje so slo-
venski gastroenterologi končali z
občnim zborom. Pri izvedbi so
jim pomagala nekatera ptujska
in ormoška podjetja ter Srednje-
šolski center.
MG
Primarij dr. Andrej Lušicky in doc. dr. .Jože Neudauer sta prejela pri-
znanji »častni član gastrosekcije«.	(Posnetek: KOSI)
Videoteka Tomi v Mercator-
jevi trgovini na Rogoznici
Tomi Kožar je prvo videoteko odprl pred tremi leti v Ormožu. Prejšnji te-
den pa je začela delati nova, in to v Mercatorjevem poslovno-stanovanjskem
objektu na Rogoznici, Slovenskogoriške ceste 15. Videoteka Tomi bo odprta
vsak dan od 13. do 19. ure. Obiskovalcem so na voljo originalne kasete (več
sto), lahko si sposodijo videoplayerje, video TV igre. Storitve nove videoteke so
tudi presnemavanje in čiščenje videoglav.
Tomi Kožar tudi uglašuje klavirje ter svetuje pri nakupu in prodaji tega in-
strumenta. Po naročilu izdeluje električne naprave, montira in servisira alarmne
naprave.
Odlike nove videoteke Tomi so velika izbira, konkurenčne cene in kakovo-
stne storitve. Članarine ni.	]V1g
(Posnetek: KOSI)
Posojila za spodbujanje razvoja
Posojila na osnovi drugega natečaja občinskega razvojnega sklada so razdeljena: 6,5 milijo-
na tolarjev je občinski izvršni svet na osnovi kriterijev razdelil pod ugodnimi pogoji za financira-
nje šestih projektov s področja gostinstva, turizma in trgovine, šestih projektov za spodbujanje
razvoja proizvodne in storitvene obrti ter podjetništva in enajstih s področja kmetijstva.
Kmetijstvu bi po besedah Franca Bezjaka, člana
izvršnega sveta za to področje, pripadalo več. Na
natečaj je bilo prijavljenih 47 projektov, v izbor pa
jih je ob upoštevanju vseh kriterijev prišlo petnajst.
Izbrali so jih enajst, investitorjem pa dodelili kredi-
te v višini 5,75 odstotka od skupne predračunske
vrednosti 35 milijonov tolarjev. Trije projekti so s
področja govedoreje, dva prašičereje, po en iz koz-
jereje in vinogradništva ter štirje iz dopolnilnih de-
javnosti.
Na delitev še čaka 1,5 milijona tolarjev. To so ne-
povratna sredstva. Izvršni svet bo razpisal še tretji
natečaj za dodelitev kreditov iz občinskega razvoj-
nega sklada. Tokrat bodo za razvojne namene na
voljo štirje milijoni tolarjev. Sklenil je tudi omiliti
kriterije pri vseh tistih projektih, kjer predračunska
vrednost projekta ne presega 100 tisoč nemških
mark. Kandidati s takšnimi projekti bodo v bodoče
moral' predložiti k vlogi za kredit le poslovni načrt.
MG
Kozmetični studio Erika
v objektu D-1 v Tomšičevi ulici se počasi zapolnjujejo prazni
prostori. Nova pridobitev za potrošnike je kozmetični studio Krika
lastnice Erika Drofenik iz Rogaške Slatine. Čeprav je v isti zgradbi še
ena kozmetičarka, nam mlada in prijazna firika zagotavlja, daje kon-
kurenca zdrava.
Mlada lastnica je opravila kozmetičarsko specializacijo v Švici,
nekaj časa pa je delala v Ljubljani pri dermatologu dr. Bundi. Da
stranke ne čakajo, jih Erika naroči, kdaj naj pridejo, saj> traja en po-
stopek čiščenja obraza dve uri.
Odpiralni čas je vsak dan od 10. do 20. ure, zaprto je le od 13. do
14. ure, ob sobotah pa od 13. do 20. ure.
Erika vam lahko še strokovno svetuje uporabo krem za obraz,
nudi pa tudi druge nasvete.
Nataša Pogorevc
(Foto: Samo Brbre)
Denar za
agromelioracije
l\'a zadnjem zasedanju skupščine občine Ptuj so poslanci potrdili
osnutek odloka o uvedbi agromelioracijskih postopkov na območju obči-
ne Ptuj. Gre za pravno podlago pridobivanja novih kmetijskih površin v
prihodnjem letu. Agromelioracije po tem odloku obsegajo ukrepe, ki iz-
boljšujejo fizikalne, kemijske in biološke lastnosti tal, gre pa za apnje-
nje, planiranje, krčenje dreves in grmičevja, urejanje teras, pašnikov pa
tudi infrastrukturo za dostop na kmetijska zemljišča.
Agromelioracije so predvidene
na skupni površini dobrih 76
hektarov, in sicer na območjih:
Destrnik, Grajena, Hrastovec,
Juršinci, Podlehnik, Ptujska Go-
ra, Stoperce, Vitomarci, Žetale,
Formin, Ptujsko polje, Dreno-
vec, Ana in Hranilnica.
Pobudo za opravljanje agro-
melioracij morajo dati lastniki
ali uporabniki zemljišč. Zasebni
kmetovalci se morajo obrniti na
kmetijsko svetovalno službo, ki
bo pripravila vse potrebno, kme-
tijska zadruga pa je pripravljena
svojim članom nuditi pomoč pri
zagotovitvi republiških sredstev.
Za agromelioracijske posege bo-
do namreč na voljo republiška
sredstva, ki jih zagotavlja Mini-
strstvo za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano. Za agromelioracije
bo ministrstvo zagotovilo 75 od-'
stotkov sredstev, lastnik zemljiš-
ča torej le četrtino. Ko pa gre za
pridobivanje pašnih površin,
znaša delež republiških sredstev
kar 90 odstotkov. Seveda s prido-
bivanjem sredstev ne gre vse
gladko; zainteresirani kmetje naj
se torej čimprej obrnejo na sve-
tovalno službo. Prej bodo vložili
zahtevek, prej bodo na vrsti.
JB
Ustanovljen
klub
menežerjev
Na Švabovem je bil v prejš-
njem tednu ustanovni zbor ptuj-
skega kluba managerjev, ki se ga
je udeležilo 34 članov in gostje:
Vojteh Rajher, Branko Brumen,
dr. Ludvik Toplak in Anka
Osterman.
Sprejeli so poslovnik o delu
skupščine kluba, pavila kluba, ki
so pripravljena na osnovi Zako-
na o društvih, in program dela v
sezoni 91/92. Za predsednika
kluba so izvolili Ferda Veingerla,
za člane upravnega odbora pa:
Janeza Bedrača, Toneta Ceha,
Evelin Makoter — Jabiočnik,
Marjana Ostroška, Draga Vob-
nerja in Franca Visenjaka.
Člani kluba se bodo srečevali
vsak prvi in tretji ponedeljek v
mesecu v prvem nadstropju re-
stavracije Ribič v Ptuju. Sedež
kluba je na Zagrebški 49 a.
Klub managerjev se bo loteval
aktualnih tem gospodarskega in
družbenega razvoja. V ospredje
postavlja stroko in je nestrankar-
ska organizacija. Poleg strokov-
nega dela bo skrbel tudi za dru-
žabno življenje. Prvi strokovni iz-
let bo ogled borze v Ziirichu.
Klub ho imel svojo izkaznico
in žig.
MG-
Od nedelje
do nedelje
v petek, torej teden dni po sestanku v Rimu, je zače-
la veljati odločitev zunanjih ministrov evropske dvanaj-
sterice o gospodarskih sankcijah proti Jugoslaviji. Upa-
nje Slovenije, da ukrepi zanjo sploh ne bodo stopili v ve-
ljavo, je splahnelo, zato so gospodarstveniki, tudi na sre-
čanju ekonomi^ov na Bledu, že začeli preračunavati ško-
do, diplomatska aktivnost pa je usmerjena v prepričeva-
nje Evrope o nujnosti čimprejšnjega priznanja slovenske
samostojnosti. Priznanje postaja življenjsko vprašanje, je
ob obisku v Sevnici dejal predsednik predsedstva Milan
Kučan.
Odločitev Evropske skupnosti, ki se ji pridružujejo
tudi EFTA in Združene države Amerike, je zaznamovala
tudi dogajanja v nemirni soseščini. Vendar na vprašanje,
ali je srbsko pristajanje na prihod mirovnih sil Združenih
narodov resničen preobrat ali le spretna taktično zavlače-
valna poteza, zaenkrat še ni mogoče odgovoriti. Dejstvo
je, da spopadi na Hrvaškem ne ponehujejo.
Seveda so minuli teden zaznamovala še nekatera
druga dogajanja. Slovenska vlada seje odločila podražiti
naftne derivate in onemogočiti divjo privatizacijo. Demo-
kratska stranka Slovenije, kot vse kaže, ne bo podprla
vladnega predloga lastninske zakonodaje, kar utegne mo-
čno omajati vladajočo koalicijo Demos, vplivati pa ute-
gne tudi na usodo vlade. Tako se je Socialistična stranka
že odločila, da zaradi vse slabšega gospodarskega položa-
ja, rastoče brezposelnosti in padanja življenjske ravni
sproži vprašanje zaupnice vladi.
Minuli teden se je v javnosti nadaljevala tudi pole-
mika o nadzoru tajne službe obrambnega ministrstva, kar
skupaj z nastopi še nekaterih znanih javnih delavcev, na
primer Tarasa Kermaunerja, kaže na ponovno vzposta-
vljanje razlike med kritičnimi intelektualci in politično
oblastjo.
V uvodnem pregledu dogodkov omenimo še, da je
Smučarska zveza Slovenije postala članica Mednarodne
smučarske zveze in da so švicarske oblasti izročile Slove-
niji Sandija Grubeliča, verjetno najbolj znanega sloven-
skega osumljenca, ki ga obtožnica bremeni hudih goljufij
predvsem na račun skoraj 5000 kupcev avtomobilov, ki
so ostali brez vozil in denarja v skupnem znesku čez 31
milijonov nemških mark.
SANKCIJE ZAČELE VELJATI
Uradno so ukrepi evropske skupnosti začeli veljati v
petek, s tem pa se je razblinilo upanje Slovenije, da ukre-
pi zanjo ne bodo stopili v veljavo. Tudi v primeru, da bo-
do selektivni ukrepi res sprejeti v začetku decembra, kot
napovedujejo nekateri krogi v tujini, bo neposredna ško-
da za Slovenijo, ki je med jugoslovanskimi republikami
že doslej v povprečju največ izvažala v evropske države,
zelo velika. Posebej bodo seveda prizadete naša tekstilna,
lesna, mesnopredelovalna in jeklarska industrija. Prav ta-
ko pa ni zanemarljiva tudi posredna škoda, ki bo izvirala
iz pretrganih poslovnih vezi, na kar so opozorili tudi na
strokovnem srečanju ekonomistov na Bledu, pokazala pa
se bo tudi v še večji nezaposlenosti in padanju družbene-
ga proizvoda. S temi ukrepi namreč Slovenija poleg jugo-
slovanskega izgublja tudi zahodnoevropski trg. Po pred-
videvanjih slovenske vlade, o njih je na Bledu govoril
podpredsednik vlade Andrej Ocvirk, se bo družbeni pro-
izvod v prihodnje zmanjšal najmanj za 5 odstotkov, a le
če bomo uspeli v tujini najeti vsaj 200 milijonov dolarjev-
posojila. Lahko pa pride celo do 12-odstotnega zmanjša-
nja, kar je najbolj črnogleda, a ne nemogoča varianta.
Ocvirk je predstavil »ceno« osamosvajanja tudi na dru-
gih področjih. Uvoz in izvoz se bosta zmanjšala za 10 od-
stotkov, osebna poraba za 8, javna poraba za 32, naložbe
za 16 odstotkov, nezaposlenost pa bo po predvidevanjih
dosegla 8 odstotkov.
KDAJ MEDNARODNO PRIZNANJE
Seveda pa bo marsikatero sedanjo težavo mogoče
kmalu prebroditi in pozabiti, če se bodo uresničile napo-
vedi o skorajšnjem priznanju neodvisnosti Slovenije.
Kljub nekaterim pozitivnim znakom, kamor ne nazadnje
sodi tudi odprtje generalnega konzulata Zvezne republi-
ke Nemčije v Ljubljani, pa je nekatera stališča mogoče ra-
zumeti tudi manj optimistično. Tudi po sestanku franco-
skega predsednika Mitteranda in nemškega predsednika
Kohla je očitno, da zaenkrat tudi Nemčija ne bo tvegala
solistične akcije in s tem spora v dvanajsterici. Očitno pa
je še vedno dokaj močno stališče, da je potrebno rešiti ju-
goslovanski problem v celoti. Dejanske možnosti in ev-
ropske zahteve bodo morda nekoliko bolj jasne po se-
stanku med Kučanom in Kohlom, do katerega naj bi na
povabilo nemškega predsednika prišlo v prihodnjih
dneh.
Prizadevanjem za priznanje so bile v minulem tednu
namenjene še nekatere diplomatske aktivnosti. Tako sta
se na skandinavsko turnejo odpravila predsednik sloven-
ske vlade Loj'ze Peterle in zunanji minister Dimitrij Ru-
pel. Obiskala sta Finsko, Švedsko, Dansko in Norveško,
vendar sta povsod dobila podoben odgovor, da pride pri-
znanje Slovenije v poštev, ko se bo zanj odločila Evrop-
ska skupnost.
MIROVNE SILE MED HRVAŠKO
IN SRBIJO
Odločnejša drža Evrope in Združenih držav Amerike
ter dejansko priznanje novih razmerje očitno prispevalo
tudi k spremembi v srbski politični strategiji, ki ji kar na-
enkrat ustreza prihod mednarodnih mirovnih sil. Predse-
dujoči haaške mirovne konference lord Carrington je za-
to v minulem tednu pohitel na pogovore s hrvaškim pred-
sednikom Tudmanom, srbskim predsednikom Miloševi-
čem in generalom Kadijevičem, ki so sprejeli nov spora-
zum o prekinitvi ognja in pobudo o prihodu mirovnih sil,
ki pa jih bo najbrž varnostni svet pripravljen poslati le v
primeru popolne zaustavitve spopadov.
Toda na hrvaških bojiščih so kljub temu vse dni po-
tekali hudi spopadi, ki so se celo razširili na Split, kar se-
veda prej kaže na to, da si prizadeva srbsko-jugoslovan-
ska vojska zasesti čim več hrvaškega ozemlja in pomemb-
nih strateških lokacij pred morebitno mednarodno inter-
vencijo. Še posebej je bil tarča napadov Vukovar, ki ga je
jugoarmada v nedeljo zasedla. Po zadnjih dogovorih naj
bi prišlo vsaj do delne deblokade Dubrovnika.
Glede mednarodnih mirovnih sil je odprto tudi vpra-
šanje, kje bi se namestile. V primeru, da bi prišle na ob-
močja sedanjih spopadov, bi to lahko pomenilo možnost
spremembe meja v korist Srbije, namestitev na hrvaško-
srbski meji pa očitno ni sprejemljiva za Srbijo in jugoar-
mado, kar je mogoče razbrati iz intervjuja generala Nego-
vanoviča.
DEMOS PRED NOVO
PREIZKUŠNJO
Ob omenjenih gospodarskih problemih in prizadeva-
njih za mednarodno priznanje pa je v središču pozornosti
slovenske politične javnosti še vedno vprašanje lastninje-
nja. Formalno seje predlog vlade zataknil v enem od treh
skupščinskih zborov, kjer vladajoča koalicija nima veči-
ne, dejansko pa gre za globlje razlike, ki siD že razklale
Slovensko demokratično zvezo. V tem tednu je tudi novo
nastala Demokratska stranka Slovenije, ki jo vodi Dimi-
trij Rupel, oblikovala svoja stališča do lastninske zakono-
daje, ki pa utegnejo zablokirati tudi Demos. V teh stali-
ščih, za katera avtorji trdijo, da so kompromis, je bolj
poudarjena avtonomija gospodarstva in učinkovitost, za-
nikan pa je, kot je dejala Spomenka Hribar, revolucionar-
ni pristop. To pa je, vsaj v nekaterih potezah, bližje dose-
danjim stališčem opozicije in ekonomske stroke in veliko
vprašanje je, ali bodo vlada in ostale Demosove stranke
pripravljene sprejeti konkretne amandmaje Demokratske
stranke, ki izhajajo iz omenjene logike.
V minulem tednu je potekala tudi živahna skupščin-
ska dejavnost. Teden dni pred poslanci drugih dveh zbo-
rov se je sestal zbor združenega dela in sprejel predlog
nove davčne zakonodaje, ki predvideva kar najširšo dav-
čno osnovo ob znižanih davčnih stopnjah. Skupščinska
komisija za volitve in imenovanja je sprejela predlog
predsednika vlade za razrešitev namestnika ministrice za
zdravstvo Toneta Koširja, kar je posledica nedavne stav-
ke zdravstvenih delavcev. Komisija za človekove pravice
je ocenila, da je sodelovanje hrvaških oblasti pri reševa-
nju problema beguncev v Sloveniji zelo slabo.
Skupščinski odbor za nadzor nad zakonitostjo dela
varnostno-informativne službe pa je sprejel stališče, da
mora delo tajnih služb, tudi tiste, ki deluje v okviru
obrambnega ministrstva, nadzorovati samo ena komisija.
Sicer pa se je minuli teden še nadaljevala polemika o taj-
ni službi obrambnega ministrstva. Obrambni minister Ja-
nez Janša je zanikal obtožbe glede nezakonitosti dela
omenjene službe, dr. Ljubo Bavcon, predsednik sveta za
zaščito človekovih pravic, in Boris A. Novak, predsednik
slovenskega PEN, pa sta vztrajala pri svojih opozorilih
glede potencialne ogroženosti človekovih pravic s strani
ne dovolj nadzorovanih državnih služb.
TEDNIK - 21. november 1991
POROČAMO, KOMENTIRAMO - 3
Z USTANOVNE SKUPŠČINE OBČINSKEGA ODBORA DEMOKRATSKE STRANKE V PTUJU
»Čas velikih političnih
tem je mimo . - .«
v .\arodneni domu v Ptuju je bila v petek ustanovna skupščirta ob-
činskega odbora Demokratske stranke v Ptuju. Kot gost je sodeloval
član republiških demokratov Igor Bavčar, sicer slovenski notranji mini-
ster. Predstavil je program stranke na republiški ravni in poudaril, da je
čas velikih političnih tem mimo in da vse bolj prihajajo v ospredje kon-
kretne naloge, ki zadevajo razvoj slovenskega gospodarstva in položaj
slovenskega človeka. Te konkretne naloge bodo demokrati natančneje
opredelili v resoluciji kongresa, ki bo sredi decembra. Ivan Lovrenčič je
v imenu iniciativnega odbora za ustanovitev občinskega odbora demo-
kratov predstavil občinski program. Udeleženci ustanovne skupščine, bi-
to jih je 21, nanj niso imeli pripomb, zato pa so se aktivneje vključili v
pogovor z Igorjem Bavčarjem. Zanimalo jih je trenutno stanje v vladi,
predvsem pa, kaj se dogaja z lastninsko zakonodajo.
Igor Bavčar je poudaril, da so
stališča demokratov do lastnin-
ske zakonodaje kompromis med
različnimi ponujenimi modeli
lastninjenja. V ospredje posta-
vljajo ekonomsko razsežnost
lastninskega procesa, ki bo zago-
tavljala učinkovitost in avtono-
mijo gospodarstva. Demokratska
stranka predlaga, naj bi v vladni
zakonski predlog uvrstili njene
amandmaje oziroma štiri bistve-
ne spremembe. Prepričani so, da
je potrebno odpraviti delitev
podjetij na velika, srednja in
majhna. Iz predloga vla^dnega
modela lastninjenja bi bilo po-
trebno črtati določbe o neodpla-
čani delitvi delnic med državlja-
ne. Natančneje bi kazalo oprede-
liti način odplačila privatizacije
in različne načine dotoka tujega
kapitala. Spremenile naj bi se tu-
di tiste določbe o skladih, ki za-
devajo pravice do upravljanja
podjetij, in črtale določbe o inve-
sticijskih skladih. Igor Bavčar je
tudi poudaril, da bomo morali z
lastninsko zakonodajo pohiteti,
sicer ne bo tujega kapitala, ne bo
prenove slovenske industrije in
ne novega razvojnega ciklusa.
Lastninjenje je proces, ki bo
odločilno vplival na to, kako bo-
mo živeli v bodoče. Z odlaša-
njem sprejema lastninske zako-
nodaje delamo slabo uslugo slo-
venskemu gospodarstvu. O spre-
jemu lastninske zakonodaje pa
so konec tedna govorili tudi na
posvetu Demosa.
»NOVE VOLITVE
BODO VOLITVE
KONKRETNIH
PROGRAMOV IN
LJUDI ...«
Peterletova vlada bo morala
čimprej sprejeti novo ustavo; se-
daj se je zataknilo pri splavu.
Slovenski demokrati stojijo na
stališču, da kar ni izrecno prepo-
vedano, je dovoljeno. Na usodo
in prihodnost zdajšnje slovenske
vlade bodo brez dvoma vplivali:
sprejem zakonodaje o lastninje-
nju, ustava in mednarodno pri-
znanje Slovenije. Do novih voli-
tev naj bi prišlo v enem letu. Pr-
ve večstrankarske volitve so bile
predvsem volitve proti staremu
režimu, nove pa bodo volitve
konkretnih programov -in ljudi.
Slovenski demokrati postavljajo
v ospredje zelo pragmatična
vprašanja, ki so jih zapisali tudi
v svoja programska izhodišča.
Igor Bavčar je ob tem povedal,
da ne izključuje vladne krize že
prej. Slovenski demokrati imajo
iz dneva v dan več članov, ki še
niso bili opredeljeni in so torej
neobremenjeni s preteklostjo.
Ptujčani so Igorja Bavčarja tudi
vprašali, kako bo s ptujsko regi-
strsko tablico. Odgovor jih je ra-
zočaral, saj kaže, da se bomo tu-
di v bodoče vozili z mariborsko
registrsko tablico, le grb na njej
bo lahko ptujski.
Ptujski demokrati so v petek
izvolili 9-članski izvršilni in
tričlanski nadzorni odbor. Pred-
sednika bodo volili na eni pri-
hodnjih sej izvršilnega odbora. V
teh dneh bodo odprli svoje pro-
store v Krempljevi 2, kjer bodo
člani in vsi, ki želijo to še postati,
dobili vse informacije o delu
stranke.
Ustanovne skupščine občin-
skega odbora demokratske stran-
ke v Ptuju so se udeležili tudi
predstavniki nekaterih ptujskih
strank in drugi gostje. V imenu
Liberalnodemokratske stranke je
demokrate pozdravil Milan Cu-
cek, v imenu Skupščine občine
Ptuj in predsedstva pa Janez
Vrečer.
' MG
V Agisu še
optimistični
Trenutne razmere v tem ptujskem podjetju, ki zaposluje okrog 1100
delavcev, niso nič boljše, kot so bili lani v enakem obdobju. Podobno kot
v drugih podjetjih čakajo, da bo vlada končno nekaj naredila in bodo
lahko začeli normalno delati.
Agis je v prejšnjih letih prodal
v južne republike do 40 odsto-
tkov svoje proizvodnje. V zad-
njem času je obseg poslovanja
občutno zmanjšal. V tem mesecu
načrtujejo, da bodo na jug pro-
dali le še 16 odstotkov svoje pro-
izvodnje. Podvojili pa so izvoz:
novembra bo dosegel 28 odsto-
tkov proizvodnje, za celo leto pa
se bo ta odstotek sukal okrog 20.
Poslovanje z jugom je oteženo,
poseben problem pomenijo tran-
sporti. Kot je povedal direktor
Agisa Jože Botoiin, so ostali tudi
brez potrebnih informacij, ki jih
potrebujejo za normalno povezo-
vanje in proizvodnjo. Dodatne
težave nastajajo zaradi pomanj-
kanja nekaterimi nujno potrebnih
materialov. Iz južnih republik ne
dobijo pravočasno nekaterih pol-
izdelkov, ki jih nujno potrebuje-
jo za izvozno proizvodnjo. Mer-
cedes in BMW sta obnovila na-
ročila, ki sta jih v vojni in po njej
preklicala. Zato gre zasluga vod-
stvu podjetja, ki je prek osebnih
stikov prepričalo zahodna part-
nerja, da poslovanje s Slovenijo
ni tvegano. Težave pa imajo in
jih bodo še imeli pri obvladova-
nju nekaterih tržišč, kjer so na-
stopali skupaj s Srbijo. Tu gre
predvsem za tržišča Turčije, Sov-
jetske zveze in Češkoslovaške.
Agis je namreč za tuje partnerje
zanimiv le, če bo obvladoval trge
nekdanje Jugoslavije in tudi
vzhodna tržišča.
S tujci so v tem obdobju obno-
vili pogovore o vlaganjih. Pred-
vsem jih zanimajo prostori ne-
kdanje Petovie.
Blokada plačilnega prometa
med Slovenijo in Hrvaško ter
med Slovenijo in Srbijo je podje-
tju prinesla precej težav. Okto-
bra, ko seje začela, so izgubili 25
odstotkov likvidnostnih sredstev.
Avgusta so še prejeli tretjino de-
narja iz drugih republik. V tem
trenutku tudi ne vedo, kaj pome-
ni zavrnitev hrvaškega priliva 8.
oktobra. Poseben problem so vi-
- soke obresti, skoraj 30-odstotne,
za obratna sredstva.
Ne glede na vse težave ohra-
njajo optimizem.
MG
Govori se...
... da so ženske v nekem
kolektivu pomolile sodelav-
cem pod nos Jano, v kateri
piše o spolnem nadlegova-
nju sodelavk. Med tako
nadlegovanje menda sodi
že pogled, kaj šele dotik.
Užaljeni sodelavci so nanje
naslovili nekaj vprašanj:
Komu so namenjena krat-
ka krila in dolge noge, po-
udarjena oprsja in napete
zadnjice, zapeljivi pogledi
in izzivalni nasmeški? Stro-
kovnjaki imajo novo temo
— o spolnem nadlegovanju
moških.
.. . da je bila minula so-
bota črna za slovenske at-
lete. Borut Bilač se je poro-
čil, Mirko Vindiš pa oženil.
Prosto po vicu, zakaj imajo
neveste bele obleke. Zato
namreč, ker je poroka za-
nje najsrečnejši dan v ži-
vljenju. Ženini imajo v
glavnem črne obleke.
. . . da je poslanec ptuj-
skega zdravstva po razpra-
vi o tem, da naj bi bolnica
dobila še nekaj denarja iz
občinskega samoprispevka,
padel pod mizo. Miniran
stol ali naključje? Ker je
želel odščipniti denar Topli-
cam, je dobil s tiste strani
grožnjo, da ga ne bodo
sprejeli v topUško fiziotera-
pijo.
. . . da je prejšnji dogo-
dek (predvsem padec) mo-
goče povezan tudi z eno
prejšnjih točk dnevnega re-
da. Med razpravo o turiz-
mu so poslanci pokusili po-
klonjen kozarec delčka na-
še turistične ponudbe.
. .. da je bilo to poplako-
vanje grla neke vrste sed-
mina za dvakrat ubite
Martinove gosi. Prvič so jih
ubili oktobra 1990, drugič
oktobra 1991. Če ne verja-
mete, vprašajte ptujske tr-
govce.
... da je slovenske ga-
stroenterologe ' (želodčne
zdravnike) stisnilo v želod-
cih, ko so jim ob gostova-
nju v srednješolskem centru
sporočili o grožnji s podta-
knjeno bombo. Ob stiski so
izhod iz Centra iskali kar
na podstrešju.
. . . da je Ptuj neizmerno
hudoben, saj natolcuje, da
so nek lokal zaprli inšpek-
torji. Res pa je, po obvestilu
sodeč, da lokal pleskajo.
Prepleskali bodo tudi gobo
na vratih. In res je tudt, da
ponoči ne pleskajo. Zakaj
torej ne bi točili in nudili
drugih storitev? /
.. . da si nekateri zelo
želijo, da bi ena od ptujskih
ulic v bodoče nosila njihovo
ime. Seveda po njihovi smr-
ti, torej pri ponovnem pre-
imenovanju ulic čez nekaj
let. Po sedanjih kriterijih bi
bilo to menda celo mogoče,
le potrdilo morajo imeti, da
niso nikoli bili v partizanih.
Eme si utira
pot v novo
okolje
Za podjetje EME Engineering
iz Slovenske Bistrice, družbo z
omejeno odgovornostjo, ki jo vo-
di Emil Mlakarje bil 12. novem-
ber pomemben dan. Tega dne so
kupili proizvodne prostore ne-
kdanje tovarne Olge Meglič v
Dolanah. Dogodek jih je navdal
z optimizmom, ki ga skušajo de-
liti z drugimi. Vršilcu dolžnosti
direktorja ptujske bolnišnice dr.
Lojzetu Arku je Emil Mlakar po-
slal izjavo, v kateri mu sporoča,
da jim poklanja likalnik v vred-
nosti nekaj nad 46 tisoč nemških
mark, ki ga ta zdravstvena usta-
nova nujno potrebuje. Darilo so
v ptujski bolnišnici z veseljem
pripravljeni sprejeti.
MG
Z Luko na sneg
in po druge
radosti
Jutri, 22. novembra, ob 17. uri
bo v hotelu Mitra v Ptuju nevsa-
kdanji dogodek. Aljaž Lukman,
lastnik družbe z omejeno odgo-
vornostjo Luka, registrirane za
šport in turizem, bo skupaj z re-
kreacijskim turističnim centrom
Rogla predstavil svojo zimsko
ponudbo.
»Luka« misli na vse, saj ponu-
ja za vsakogar nekaj. Ljubitelji
smučanja in drugih športov bodo
lahko izbirali med različnimi po-
nudbami v domovini in tujini.
Na jutrišnjo predstavitev so
vabljeni vsi, ki jih ta ponudba za-
nima. Kdor bo imel srečo, bo
lahko del zimskih radosti užival
brezplačno. Reklamni lističi s
ponudbami so oštevilčeni, in če
boste imeli srečo, boste izžreba-
ni.
MG
Občinski podjetniški
inkubator?
v prejšnjem tednu so predstavniki TGA Božo Glazer, pomočnik di-
rektorja za kadrovske zadeve, Simona Berden, strokovna sodelavka pod-
jetja A lin, in direktor A lina Darko Vidovič predstavili ptujski občinski
vladi delovanje njihovega podjetniškega inkubatorja. Osnovni namen
predstavitve je bil vzbuditi pri vladi zanimanje za ustanovitev podjetni-
škega inkubatorja na občinski ravni. Vlada je izziv sprejela in meni, da
je pobudo potrebno čim prej realizirati tudi zato, da bi lahko sodelovali
v natečaju ministrstva za malo gospodarstvo Republike Slovenije za po-
speševanje razvoja in ustvarjanje enot malega gospodarstva. Rok za pri-
jave poteče 30. novembra.
Božo Glazer je povedal, da so
se v TGA za ustanovitev podje-
tniškega inkubatorja odločili iz
treh razlogov: da izkoristijo zmo-
gljivosti, ki zaradi zmanjševanja
programov ostajajo neizkorišče-
ne, da pri tem uporabijo delo in
znanje ljudi, stroje in naprave,
da pomagajo vsem tistim delav-
cem, ki imajo podjetniške ideje
in pri tem potrebujejo pomoč, in
da v okviru novoustanovljenih
podjetij nudijo zaposlitev tistim
delavcem, ki so zaradi zmanjše-
vanja programov postali tehno-
loški presežek.
Od ideje do realizacije podje-
tniškega inkubatorja je preteklo
leto in pol. Ustanovili so podje-
tje Alin, družbo z omejeno odgo-
vornostjo, kot podjetniški inku-
bator. Z njegovo pomočjo je
ustanovljenih že pet podjetij, ki
uspešno poslujejo. V obdelavi pa
je še pet poslovnih načrtov, na
osnovi katerih naj bi v kratkem
nastala nova podjetja. V novou-
stanovljenih podjetjih je dobilo
zaposlitev dvajset delavcev, za
približno toliko pa se še dogo-
varjajo, da bi jih zaposlili prek
Alina v drugih podjetjih oziroma
pri zasebnikih, ki pri tem vidijo
svoj poslovni interes. Pogoj je,
da se zaposlijo presežni delavci
TGA.
Božo Glazer je poudaril, da
želijo dejavnost podjetniškega
inkubatorja razširiti zunaj tovar-
niške ograje. V zadnjem letu so
se ukvarjali samo z vprašanji ozi-
roma nastajanjem podjetij v
okviru TGA. Pomagali so pri
ustanovitvi podjetij, pri realizaci-
ji idej, ki so jih imeli zaposleni v
TGA. Znanje in izkušnje želijo
sedaj prenesti na občinsko raven
~ v občinski podjetniški inkuba-
tor. Pri tem želijo spomniti, da je
tudi skupščina zahtevala ustano-
vitev občinskega podjetniškega
inkubatorja.
V TGA in Alinu so zadovoljni
z zanimanjem, ki ga je vlada po-
kazala za delo podjetniškega in-
kubatorja. To je dobra osnova
bodočega poslovnega sodelova-
nja. Delati pa bo potrebno hitro,
saj število nezaposlenih raste,
priganja pa tudi republiški raz-
pis, na katerem lahko za kredit-
na sredstva konkurirajo le občin-
ski inkubatorji.
MG
-pismo »od blizu«-
Po padcu Vukovarja verjetno
ni več nobenih dilem glede voja-
ške strategije Srbije oziroma ar-
made. Hrvaška ne samo da iz-
gublja ozemlja, temveč postaja
vse bolj nestabilna in se bo po
nekaterih predvidevanjih zlomila
navznoter. Zaenkrat ji ostaja sa-
mo opiranje na »zaščitnico civili-
zacije — Evropo«, ki že pošilja v
teritorialne vode bivše Jugoslavije svoje ladjevje.
Zdi se, da je v ospredju evropskih interesov pred-
vsem čakanje na plen po balkanskem »plesu vol-
kov«. Kako drugače razložiti obnašanje tako Evro-
pe kot ZDA, ki vsaj včasih potihoma podpirata Sr-
bijo. Malo je tudi verjetno, da bodo mirovne sile
oziroma modre čelade prišle na meje med Hrvaško
in Srbijo, temveč bodo v najboljšem primeru samo
na liniji sedanje fronte, kjer Srhi že naseljujejo
je prebivalstvo na »osvobojenih« ozemljih. Miloše-
vič hi morda celo pristal na svetovno oziroma ev-
ropsko protekturo nad ozemlji Hrvaške, kjer so v
večini oziroma v manjšini Srbi, toda med liderji in
srbskim življem na Hrvaškem za to ni več pripra-
vljenosti, saj se ne nazadnje bojijo predvsem posle-
dic bratomorne voine.
Seveda se postavljajo številna vprašanja, kako
naprej. Zasedba hrvaškega ozemlja je izvršeno dej-
stvo, zato je malo verjetno, da hi po kakršni koli
mirovni konferenci omenjeno ozemlje prišlo nazaj
pod jurisdikcijo Hrvaške. Skrajni domet hrvaške
politike je torej doseči prorektorat nad srbskimi
ozemlji pod okriljem Evrope.
V Srbiji se lahko seveda zgodi še marsikaj, tudi
skorajšnji padec Miloševičevega režima, kar je ver-
jetno tudi strategija, na katero računa Hrvaška.
Malo je verjetno, da bi kljub zamenjavi na srbskem
vrhu kdorkoli padel na kolena v pravoslavni Srbiji,
tudi za ceno velikih žrtev. Ni namreč naključje, da
je bila Srbija ne nazadnje kljub bizantinskim me-
todam kar dvakrat v tem stoletju na pravi strani.
Ne hi hotel prejudicirati, toda lahko se zgodi, da
bo oh zahodnoevropskih strujanjih prišlo zopet do
možnosti avtoritarnih režimov ter neizživetih apeti-
tov nekaterih držav. Konkretno: v Nemčiji imajo
velike probleme z rasizmom — toda do tujcev, ki
so vir vsega zla. Seveda ima sedanji režim v Srbiji
veliko značilnosti avtoritarnega vladanja, oziroma
nacionalkomunizma, toda resno vprašanje je, kako
bodo stvari potekale naprej.
Kako je v tem kontekstu z državo Slovenijo,
najbrž ni treba posebej opisovati, saj so dejstva več
kot na dlani. Zaprli so se nam tako južni kot za-
hodni, mislim zahodnoevropski trgi, doma imamo
parlamentarno in vladno krizo, ki je veliko bolj
usodna kol pa v nekaterih drugih državah, saj gre
za polarizacijo, ki je že pripeljala do bratomorne
vojne znotraj Slovenije. Le upamo lahko, da je se-
danje obdobje normalno predvolilno strujanje ter
da se ho vse skupaj končalo v parlamentu in ne na
ulicah ali — bog ne daj — v kakšnih gozdovih po
ustaljeni praksi. V ospredju je boj med dvema kon-
ceptj^alnima ali če hočete ne nazadnje ideološkima
antagonizmoma, ki napovedujeta globlje proble-
me, kot jih vidimo na površini.
Vladimir Vodušek
Prijetno in nepozabno ...
Za starejše občane krajevne skupnosti Dušana Kvedra je v petek
zvečer krajevna skupnost organizirala srečanje. Daje bilo prijetno, je
zasluga izjemno požrtvovalnih žensk, članic komisije, ki jim neutrud-
no pomaga socialna delavka Tatjana Matjašič. Na srečanju so opozo-
rili na prometno neurejeno Prešernovo ulico, zaradi katere imajo te-
žave vsi, ki hodijo peš, starejši in mlajši, ter na onesnažen zrak v je-
senskih in zimskih mesecih, ki je posledica kurišč na premog v starem
delu mesta. Govorili so tudi o novem pokojninskem zakonu.
Na prireditvi se je zbralo veliko starostnikov; najstarejša je bila
Marija Ribič, stara 91 let.
Za kulturni program so poskrbeli otroci osnovne šole Olge Me-
glič.
Bilo je prijetno in tako veselo, da so ob koncu zapeli več starih
domačih pesmi.
4 — OD TU IN TAM
21. november 1991 - TEnMfir
OD Apač ...
CIRKOV CE - Od tam že prihaja odmev na našo novo rubriko.
Po trditvah pisca krajevna skupnost na tem območju nima samo
uspehov in manjših problemčkov, obstajajo menda tudi veliki proble-
mi. Recimo ceste v Stražgonjci in Starošincah. Tam so krajani plačali
prvo asfaltno plast iz žepa, v dveh referendumskih planih pa je bilo
predvideno tudi financiranje druge plasti. V vsaki vasi je ostal še kak
kilometer nedokončane ceste, ki je sedaj v zelo slabem stanju. V Sta-
rošincah menda za to (za slabšo cesto namreč) skrbi še zasebnik, ki je
(bog ve, ali na črno ali z dovoljenji) odprl lastno gramoznico. Kljub
omejitvi osnega pritiska pridno vozi gramoz in dodatno uničuje cesto.
Možje v plavem pa nič, kot da so predpisi za to, da se kršijo.
TEDNIK
CIRKULANE — Tam so člani vinogradniškega društva Haloze
pripravili predavanje o prvem pretoku vina. To je bilo v nedeljo, tudi
vnaprej pa bodo skrbeli za izobraževanje svojih članov. Skupaj s
Kmetijskim zavodom Maribor pripravljajo šolo kletarjenja. Trajala
bo 50 šolskih ur. Prijave: Konrad Janžekovič, Markovci, ali Društvo
vinogradnikov in sadjarjev Haloze, pošta Cirkulane.
TEDNIK
MARKOVCI — Tudi polja okoli tega kraja se letos lahko pohva-
lijo z bogato letino. Kokolovim (Markovci 53) so zrasle izredno debe-
le buče, sicer z »oblečenimi« bučnicami. Najdebelejša med velikan-
kami tehta nad 40 kilogramov. Mala, polletna Rebeka je s svojimi
osmimi kilogrami pravi »drobižek«.
TEDNIK
PTUJ — V mestu se že pojavljajo posode za sortiranje odpadkov
in kmalu bo v celoti izpolnjen tako imenovani A program. B (Ptujsko
in Dravsko polje) in C (Haloze in Slovenske gorice) pa še čakata na
uresničitev. Medtem raste število divjih odlagališč. Tudi zaradi tega,
ker so ljudje pričeli po informacijah o sprejetem odloku zbirati smeti,
da bi jih pozneje »organizirano« odložili. Do jeseni kant ni bilo in ob
jesenskem čiščenju so morali smeti odstraniti na črno.
TEDNIK
SELA — Na bližnjo vzpetino nad vasjo so leta in leta hodili šo-
larji in drugi krajani ter k spomenikom devetim padlim partizanom
polagali cvetje in prižigali svečke. Za letošnji dan mrtvih je nekdo, ta-
'•aže fotografija, porušil nekaj spomenikov in raztrgal vence ob
nji Glede na novo kulturo lahko pričakujemo, da bomo začeli podi-
rati ^menike na pokopališčih. Vsak tistemu, na kogar je bil kdaj je-
zen, a a zato, ker je bil v drugi stranki.
TEDNIK
SKORBA — Iz tamkajšnjega za občino Ptuj največjega črpališča
pitne vode prihajajo alarmantne vesti. Količina nitratov neprestano
in dokaj hitro raste. Črpališče v Lancovi vasi je že dolgo zaprto — bo-
mo morali sčasoma zapreti še tisto v Skorbi? Pred kratkim so analize
pokazale, daje v litru vode že 15,2 miligrama nitratov. Mejna količina
je 10 miligramov. Težko bi direktno imenovali krivca, delno pa bi lah-
ko prav v tem primeru krivdo naprtili kmetijstvu. Medtem ko strokov-
njaki govorijo, da je gnojenje z gnojnico v času, ko rastline ne rastejo
(ta čas je tu in bo trajal vsaj do marca), prepovedano, pa z naših polj
in travnikov krepko »diši« po gnojnici. Rastlinam koristne elemente
mečemo vstran, pitni vodi pa škodujemo.
TEDNIK
VIDEM PRI PTUJU — Poštni urad seje po nekajtedenskem us-
klajevanju med krajevno skupnostjo in pošto preselil v nove prostore.
Tako je poskrbljeno za delavce pošte, krajani pa še čakajo na telefon-
sko centralo in priključke. Menda bodo pričeli centralo montirati de-
cembra, kdaj bodo prišli na vrsto razvodi in priključki, še ni povsem
znano. Koliko pa bo to stalo, ne upamo zapisati.	^^^
.,. DO ZuPEČJE VASI
Ptuj — prvi v turizmu
Zelo z\eneč naslov, ki gn isi želimo slišati. Tokrat velja za pristop občine Ptuj pri obliko\anJu celovitega
turističnega storitvenega i/delka. V sodelovanju s STUDIOM MARKETISC iz Ljubljane smo namreč pio-
nirji » Sloveniji (tudi bivši Jugoslaviji) pri strateškem načrtovanju le-tega na modernih marketinških princi-
pih. Kot kažejo prve raziskave javnega mnenja, Ptujčani polagamo veliko upov v razvoj turizma v naši občini.
I\a poti do naslova razvitega turističnega področja pa bomo morali premagati še veliko ovir. Predvsem » nas
samih in tudi v svojem okolju. Ta prispevek je med drugim odgovor na nekatere pomisleke v zvezi s projektom
Snovanja oblike in strategije razvoja turizma v občini Ptuj, katerega strokovni izvajalec je Studio Marketing.
Ljudje smo bitja, ki z neza-
upljivostjo in bojaznijo spreje-
mamo stvari, ki jih ne poznamo
dovolj ali so od nas oddaljene.
Ne odločimo se zlahka za nakup
ali zaupanje v nek izdelek, stori-
tev, idejo, dejanje ipd., če nam
prej niso predstavljeni vsaj osno-
vno delovanje, potek, lastnosti
ali rezultati le-tega. Zato je po-
vsem razumljivo, da nekateri
Ptujčani zelo plašno razmišljajo
o Huju kot razvitem turističnem
kraju (vzrok za to je tudi politi-
čno in gospodarsko stanje v dr-
žavi). Drugi pa menijo, da je to
mogoče doseči z nekaj »horuk«
potezami. V tem članku bom po-
skušal obojim prikazati svoje
razmišljanje o spreminjanju Ptu-
ja v privlačen turistični cilj.
V tem trenutku je gospodarska
struktura v občini takšna, da ko-
maj verjamemo, da je iz tega me-
sta in njegove okolice možno v
doglednem času narediti kaj
»drugačnega«. Ljudje smo bili
dolgo podrejeni industrijski mi-
selnosti (ne podcenjujem indu-
strije kot gospodarske panoge),
ki še sedaj obvladuje razmišlja-
nja marsikaterega Ptujčana. Atri-
buti tega so recimo prepričanje,
da le industrijska proizvodnja
ustvarja novo vrednost, prikazo-
vanje uspešnosti v tonah, kosih
ipd. Edino, kar pa šteje v moder-
ni ekonomiji, je finančni rezultat
nekega posla. Svet je namreč da-
nes tako majhen, da se lahko nek
kraj, regija ali tudi manjša drža-
va ukvarja le pretežno s trgov-
sko, turistično, bančno ali kak-
šno drugo storitveno gospodar-
sko dejavnostjo. S to dejavnostjo
ustvari takšne prihodke, da lah-
ko izdelke, za katere je potrebna
»umazana« proizvodnja (ki se ji
tudi ne izplača), kupi drugje. Ta
kraj, regija ali država se bo
ukvarjala s tisto dejavnostjo, pri
kateri bo lahko vnovčila svoje
naravne, kulturne in druge dano-
sti ter dosegla konkurenčnost na
tržišču s ceno, kvaliteto in izvir-
nostjo.
Prav tako imamo v ptujski ob-
čini mnoge danosti, primerne za
razvoj storitvenih dejavnosti na
področju kulture, turizma, trgo-
vine, kmetijstva in živilskoprede-
lovalne industrije ipd. Kljub te-
mu je razvoj občine v »svetli pre-
teklosti« bil usmerjen v popolno-
ma drugačne vode. Zakaj, v tem
sestavku ne bom razpravljal.
Najverjetneje pa zato, ker je bila
večina investicij izpeljana po po-
litičnih odločitvah in z nikogarš-
njim denarjem.
Le poldrugo leto sproščenih
podjetniških sposobnosti v lju-
deh ob večjih možnostih vlaga-
nja zasebnega kapitala v gospo-
darske dejavnosti je prineslo s
seboj povsem drugačno sliko na-
šega gospodarskega prostora.
Nastajajo predvsem trgovska,
storitvena, kulturna (galerije), tu-
di turistična podjetja. Ljudje so
pripravljeni investirati v turisti-
čne projekte (razvidno iz razpisa
za Razvojni sklad občine Ptuj).
Končno seje pričela naravna go-
spodarska opredeljenost našega
prostora. Množica majhnih obr-
tnikov in podjetnikov bo vedno
bolj spreminjala neugodno go-
spodarsko strukturo občine v po-
zitivni smeri. Ob vsem tem pa ne
smemo razvoja prepuščati po-
vsem liberalnemu toku. Država
in občina morata predstavljati
koordinatorja razvoja.
Na področju turizma je to še
posebej pomembno, saj je turi-
zem izredno interdisciplinarna
gospodarska panoga, ki v svoji
ponudbi združuje tudi mnogo
t. i. negospodarskih dejavnosti
(govorimo o integralnem turisti-
čnem izdelku/ponudbi). Obliko-
vanje integralnega turističnega
izdelka nekega kraja/področja je
zato zelo zahteven proces. Ravno
zaradi tega smo se v Sekretariatu
za turizem in IS SO Ptuj odločili
za sodelovanje s strokovno mar-
ketinško institucijo, kakršna je
Studio Marketing (poznamo jih
po njihovih delih: Slovenija —
moja dežela, lipov list, Fructal,
Mura, Rad imam mleko . . ., prav
tako pa so prisotni že tudi v Ptu-
ju: PP — koketi, Petovia — moj
vrt). Studio Marketing smo iz-
brali predvsem zato, ker želimo
oblikovati strategijo razvoja tu-
rizma in obliko naše ponudbe na
visoki kvalitetni ravni, njihove
reference in strokovnost pa so
porok za dosego našega cilja
(postati center nove oblike turi-
stičnega izdelka v Sloveniji, te-
melječega na kulturi, tradiciji vi-
narstva in termalni vodi). Prav
tako nam bodo gotovo koristile
poslovne vezi Studia Marketing
širom sveta, kar je bilo vidno že
iz obiska kanadske delegacije v
Ptuju (beri Tednik 17. 10. 91).
Peter Vesenjak,
član IS SO Ptuj za turizem,
gostinstvo in trgovino
Sporočila
pokopališča
(Nadaljevanje iz prejšnje števil-
ke)
Slovenska kultura je ena red-
kih, ki nadaljuje svojo jezikovno
ljudsko pisno varianto v nagrob-
nih napisih. Večina nagrobnikov
v Sloveniji posreduje minimalne
življenjske podatke, vendar nam
jezikovni sprehod na splošno da
veliko raznovrstnih poročil.
S strukturnopomenskega vidi-
ka so sporočila oziroma besedila
na nagrobnikih razdeljena v tri
skupine. Zanimivi so napisi, ki
Nekatera besedila so eksplicit-
na in izražajo žalost na zemlji in
srečo »zgoraj«:
»Sem cvetela kakor rožica
za božji vrt usajena.
V dolini solz ni bil moj dom,
saj v nebesih večno vesela bom«.
Namen nagrobnih napisov je,
da izražajo čustva in sporočajo
obvestilo. Samogovori mrtvih so
bolj učinkoviti, saj s tem želijo
opozoriti na lepše in skrbnejše
urejevanje grobov in pokopališč.
Pokopališče je prostor, kjer mno-
gi javno žalujejo in je z nagrob-
nimi napisi simbol slovenske
ljudske strukture.
jih mrtvi sporočajo živim in tako
rekoč vzpostavljajo stike z živi-
mi. Tako je veliko besedil name-
njenih mimoidočim, popotni-
kom, ki so zato v obliki samogo-
vora. Mrtvi govore o grobu kot o
domu (»naš zadnji tihi dom«).
Pogosto velijo: »Popotnik, stoj
in moli za menoj, da jutri sosed
tvoj pomoli za teboj) ali . .. »Saj
kmalu prideš za menoj.« Številni
napisi vsebujejo pesniško pona-
vljanje, nekateri pa navajajo tudi
vzrok smrti:
V odnosu do umrlega se člove-
kova simbolna narava odraža v
obredu, katerega glavna priča je
spomenik — nagrobnik. Spome-
nik daje sporočilo bližnjim in
spominja na davne, pokopališče
je torej potreba živih. Nagrobni-
ki naših prednikov so pogosto ob
drevesih, obdani z bršljanom, in
tako opozarjajo na svetost pro-
stora.
Na našem pokopališču je veli-
ko neogotskih nagrobnikov, ka-
terim so v prvi polovici 19. stole-
tja dodajali portrete ljudi, ki so
zazrti v daljavo, proč od ljudi. V
skladu z meščansko ideologijo
so na historične nagrobnike (hi-
storizem je čas med bidermajer-
jem	in	jugendstilom,
1848—1914), kjer sta pomembna
, posameznik in osebno poveliča-
nje, nameščali potret umrlega,
doprsje ali obraz. Nekateri na-
grobniki imajo tako funkcijo
spomenika.
Od razsvetljenstva naprej (ko-
nec 17. in začetek 18. stol.) se
pojmuje smrt kot usoda, ki zade-
va umrlega in tistega, ki žaluje za
njim. Pozno 19. stoletje je na-
grobnike okraševalo z geniji smr-
ti. Razsvetljenstvo, ki je spreme-
nilo pogled na svet, je zdaj osvo-
bojeno krščanskih spon. Smrt ni
okostnjak, temveč dvojček sna.
Oprijeli so se antičnega mladeni-
ča ali genija z ugaslo plamenico
(ugaslo je tudi življenje). Ti geni-
ji proti koncu stoletja močno
odražajo čustva (si brišejo sol-
ze . . .). V prejšnjem stoletju je
prišlo tudi do preobrazbe krščan-
ske ikonografije in simbolike na-
grobne umetnosti. Po letu 1900
pa srečamo zelo pogost motiv
Kristusovega vstajenja.
Gledano s stališča umetnostne
zgodovine je vsekakor eden naj-
boljših nagrobnikov, ki so še
ohranjeni, nagrobnik družine Or-
nig. Marmornata plošča v sredini
ima ob straneh po dva klasična
antična genija. Genij z liro, kru-
hom in vinom, lutnjo in palico
(beraško ali popotno). Arhitekt
se je zgledoval po antiki. Nad
konkavno ploščo je nadstreha,
ob strani klopi, na ograji pa žen-
ski portreti. Grobnica s številni-
mi ločenimi enotami predstavlja
celovito kompozicijo nagrobni-
ka.	Irena Benedičič
Zgodovinski
arhiv Ptuj
—	Danes meni, jutri tebi.
—	Neznanec, postoj in poglej.
Kar si zdaj ti, to sem bil nekoč jaz,
kar sem zdaj jaz, to boš ti,
pripravi se na smrt in pridi za menoj.
'KOMENTIRAMO'
Sita vrana lačni ne verjame
Vse za naše udobje. Z avtomobilom hi se peljali
tudi po stopnicah, če hi bilo le mogoče. Ker to ni,
parkiramo pač oh vznožju stopnic ali vsaj v nepo-
sredni bližini, pa najje to zelenica, pločnik, rob ce-
ste v najbolj ozki ulici... Vse v imenu »čas je zla-
to« — in vsem se nam mudi skozi to življenje!?
Oh selitvi ptujskih občinskih služb iz ene v drugo
stavbo je bil eden od argumentov, da se je oddelek
za notranje zadeve — tisti oddelek, kjer urejamo
zadeve okrog osebnih izkaznic, potnih listov, vozni-
ških dovoljenj, v zadnjih dneh pa tudi veliko več
okrog potrdil o državljanstvu ~ preselil iz prvega
nadstropja magistrata v pritličje stavbe na Srb-
skem trgu, češ ljudem po teh opravkih ne ho treba
po stopnicah.
Saj je nekaj na tem za tiste, ki zmorejo v prvo
nadstropje, pa tako tudi v pritličje. Toda človek hi
pričakoval, da hodo vsaj »občinski« mislih tudi na
tiste z vozički, na invalide, ki tudi potrebujejo kdaj
pa kdaj kakšen dokument. Stroški preselitve niso
bili majhni, vendar ne hi ogroziti proračuna oziro-
ma davkoplačevalcev, če bi uredili vhode v občin-
ske objekte tako, da hi vanje lahko vstopali tudi in-
validi na vozičkih . . .
Stavbe občinske uprave še zdaleč niso edine, v
katere z invalidskim vozičkom ni mogoče. Ker pa
je bila preselitev nekaterih služb nedavno tega.
smo pričakovali, vsaj nekateri, predvsem pa invali-
di. da ho mogoče v občinsko stavbo po dokumente
tudi na invalidskem vozičku — v imenu humanosti
in za vzgled. . . Selitev zato. da ni tako. kot je bi-
lo .. . In vendar ostaja za invalide v^t- po sta-
rem . . .
Nataša Vodušek
TEDNIK - 21 • november 1991
OD TU IN TAM — 5
SLOVENSKA
BISTRICA
Begunci
še vedno
prihajajo
Na občinskem odboru Rdeče-
ga križa v Sloveiiski Bistrici so
povedali, da število beguncev iz
dneva v dan narašča. Prijavljenih
je 193, prihajajo pa iz Osijeka,
Vukovarja, Vinkovcev, Borovega
naselja, Karlovca, Biograda in
Zadra. V zadnjem času jih je pre-
cej prišlo tudi iz Dubrovnika, 21
beguncev, ki so bili iz Zagreba in
Šibenika, pa se je vrnilo domov.
Med begunci je 32 šoloobveznih
otrok od 7. do 14. leta, 12 pa je
otrok do 3. leta starosti. Nekateri
šoloobvezni otroci hodijo v šolo
v Poljčanah, na Zgornji Polskavi
in Crešnjevcu. Begunci so nasta-
njeni pri sorodnikih in prijate-
ljih, veliko pa jih je pri družinah,
ki so jim v stiski pripravljene po-
magati po celotni občini.
Občinski odbor Rdečega križa
je s Karitasom organiziral zbiral-
no akcijo hrane za begunce, saj
družine, pri katerih živijo, ne
zmorejo več večjega bremena
preživetja. Akcija je potekala po
vseh podjetjih, pri obrtnikih in
drugih, ki so bili pripravljeni pri-
spevati ozimnico. Zbrali so več
kot 3000 kilogramov hrane in jo
razdelili v 69 paketov. Največji
prispevek — 100.000 tolarjev —
je prispeval bistriški Impol. Za ta
denar so lahko naredili kar 50
paketov. Uspešno poteka tudi
akcija zbiranja denarja. Do zdaj
je bilo nakazanih na žiro račun
Rdečega križa 93.782,50 tolarjev.
Za vse daljšo in hujšo vojno v so-
sednji Hrvaški pa se na Rdečem
križu bojijo novih beguncev, ki
jim bodo lahko nudili zmeraj
manj.
Nataša Pogorevc
Gradivo — inventar dejavnosti
Na zadnjem zasedanju skupščine občine Ptuj so
poslanci imeli,na dnevnem redu tudi razpravo o
gradivu Analiza kulturnih dejavnosti v obdobju
1981 — 1990 in Stališča in usmeritve dejavnosti
kulture v naši občini. Razprava je bila slaba poku-
šina. Na srečo je bila tista pred to točko dnevnega
reda — pokušina mošta dan po martinovem — ve-
liko boljša. Ali pa tudi ne, saj poslancem v nada-
ljevanju seje ni razvezala jezikov, vsaj o kulturi ne.
Tisti, ki pa so vendarle rekli kakšno o kulturi —
bilo jih je šest — pa niso povedali nič novega. Za-
to je bila za večino delegatov novost legenda o Or-
feju in Evridiki, ki jo je predstavila članica izvrš-
nega sveta, ki skrbi za kulturo, Kristina Šamperl-
Purg. Nauk legende »Ne oziraj se« (Orfej izgubi
Evridiko, ko se z njo vrača iz podzemlja, ker se
Ozre) za samo gradivo ne velja. Se najbolje je oce-
nil gradivo z besedami »dober inventar dejavno-
sti« eden razpravljalcev, saj gradivo je zgolj to in
nič več. Kar pa je v gradivu o bodočem razvoju, je
brez kritičnosti o možnostih uresničevanja aktiv-
nosti: kulturna srečanja, slikarska kolonija, večji
koncerti, restavracija koncertnih orgel v proštijski
cerkvi, mažoretke, gledališki abonmaji, Miheliče-
va razstava, kulturna vzgoja, veseli popoldnevi v
starem mestnem jedru, proslavitev 100-letnice Mu-
zejskega oziroma Zgodovinskega društva v Ptuju
leta 1993.
O gradivu je že nekajkrat razpravljal izvršni
svet, bilo je nekaj posvetov z izvajalci kulturnih
dejavnosti, bojda pa je bila tudi razprava v torek,
12. novembra, bolj za pokušino, za ogrevanje, bi
rekli športniki. Kakorkoli že, izvajalci od teh raz-
prav nimajo veliko, vedno manj. Zakaj razprave o
definicijah, kaj je kultura, sodijo zagotovo prej v
šolske kot poslanske klopi. Tako pa je vse skupaj,
razprava in gradivo, dalo misliti, kot da se je kul-
turno življenje v občini pričelo šele z mandatom te
skupščine in da so poslanci skupščine prebivalci te
občine šele od volitev naprej.	jsjaV
Preimenovanje
ptujskih ulic
Svet aktiva sindikalnih aktivi-
stov ZSSS je na seji 12. novem-
bra 1991 obravnaval predlog Ko-
misije za imenovanje naselij in
ulic v občini Ptuj, objavljen v
Tedniku št. 44. 7/11-1991. Sogla-
šamo s spoznanjem komisije, da
zaupana ji naloga /»ni enostavna
in da je tudi ne bo mogoče kon-
čati v enem zamahu«.
Oglašamo se predvsem v zvezi
s predlogom pod b3 — Aleja
bratstva in enotnosti. Soglašamo
sicer, da sedanji naziv ni prime-
ren, odločno pa zavračamo pred-
log, da se preimenuje v »Pot v
toplice«.
Predlagamo, da se preimenuje
v ALEJA MIRU IN PRIJA-
TELJSTVA ali skrajšano samo
ALEJA PRIJATELJSTVA.
Znano je 30-letno uspešno so-
delovanje ljudi slovenskih in hr-
vaških občin, ki so ga organizira-
no začeli predstavniki takratnih
občinskih sindikalnih svetov Ptu-
ja, Varaždina in Cakovca 16.
septembra 1961. Krog sodelujo-
čih občin se je z leti širil in zajel
6 slovenskih in 7 hrvaških občin.
Srečanja so vsako leto potekala
pod geslom »Srečanja bratstva
in prijateljstva«. V tem smislu je
bil tudi dan predlog za poimeno-
vanje aleje, vendar je takratna
komisija besedo »prijateljstvo«
zamenjala z besedo »enotnosti«,
ki je bila takrat politično moder-
nejša.
V okviru srečanj 20. septembra
1975 je skupina pooblaščenih
predstavnikov sindikalno organi-
ziranih delavcev prijateljskih ob-
čin (Cakovec, Koprivnica, Kra-
pina, Ormož, Ptuj, Slovenska Bi-
strica in Varaždin) ter sindikatov
Republike Hrvatske in Republi-
ke Slovenije zasadila prvih 9 dre-
ves v nastajajočo alejo. Pozneje
so še po eno spominsko drevo
posadili v imenu gasilskih orga-
nizacij in v imenu organizacij
žensk iz prijatdjskih občin. Spo-
minska drevesa so dosajali še
drugi — o tem so vodili evidenco
v Ptujskih toplicah. Na slovesno-
sti posaditve prvih dreves je so-
delovalo okoli 2500 ljudi iz ob-
čin Republike Slovenije in Hr-
vatske.	_
Sodelovanje v okviru Srečanj
bratstva in prijateljstva sloven-
skih in hrvaških občin je bilo
praktično le nadaljevanje večsto-
ietne tradicionalne povezanosti
ljudi Haloz, Dravskega in Ptuj-
skega polja, Ptuja in Slovenskih
goric z ljudmi Hrvaškega Zagor-
ja, Medimurja in Podravine. Vsa-
koletna srečanja so se razvila v
široko sodelovanje - ne le sindi-
kalno organiziranih delavcev,
temveč tudi šol, zavodov, podje-
tij, krajevnih skupnosti, kultur-
no-umetniških organizacij, gasil-
skih društev, športnih zvez in
društev, civilne zaščite in tako
naprej. Zato je prav, da v Ptuju
vsaj ena od ulic spominja na to
sodelovanje, ki nima nič skupne-
ga s preživelo politično parolo
»bratstvo in enotnost«.
Brez dvoma pride v poštev za
to poimenovanje prav obravna-
vana Aleja, lahko tudi DREVO-
RED PRIJATELJSTVA, saj so
drevesa zasadili predstavniki iz
13 slovenskih in hrvaških občin
prav tam, zato tudi ni moč pred-
laganega imena uporabiti v kate-
rem od drugih delov Ptuja.
Svet aktiva
sindikalnih aktivistov
ZSSS Ptuj
Bombe ne izbirajo ciljev
Arheološki muzej iz Zadra
Ptujčani poznamo po nedavno
•zaprti razstavi Rimsko steklo.
Prejšnji četrtek so se predstavni-
ki muzeja spet mudili v Ptuju. Z
video-in fotoposnetki so v Raz-
stavišču ob Dravi predstavili gra-
divo o razdejanju njihovega me-
sta kot posledici nerazsodne vo-
jaške logike Jugoslovanske ar-
made. Mesto Zadar je bilo med
drugo svetovno vojno skoraj v
celoti razdejano. Tisto, kar je
ostalo — bogata kulturna dedi-
ščina — je zdaj razdejala Jugo-
slovanska armada. Arheološki
muzej še stoji, direktor muzeja
Miro Jurič pa pripoveduje: »Se
stoji, razbito je tu in tam kakšno
steklo. Lahko pa bilo mnogo hu-
je, saj je le meter vstran padlo
nekaj velikih granat, ki pa na sre-
čo niso eksplodirale. Poškodo-
van pa j^ Narodni muzej, kjer je
granata prebila streho in poško-
dovala oddelek Ljudske revolu-
cije, v katerem hranijo, — kak-
šna ironija — ostanke granat, ki
so razrušile Zadar v drugi sveto-
vni vojni. Poškodovana je tudi
cerkev sv. Keršovana iz začetka
12. stoletja, topovske granate so
razrušile del knjižnice, na srečo
so knjige bile na varnem ... Ek-
sponate Arheološkega muzeja, ki
jih je prek 160.000, smo spravili
na varno, veliki kipi so ostali, za-
ščitili smo jih in zdaj upamo, da
ne bo prišlo do najhujšega. Mu-
zeja tako ni več in za vse nas je
bil najtežji trenutek, ko smo ga
morali zapreti.«
Kustos Arheološkega muzeja
Zadar Ivo Fadič pa pravi: »Po-
stavlja se vprašanje, čemu vse to,
zakaj ta vojna ... Človeška ži-
vljenja, tovarne in kulturnozgo-
dovinski spomeniki, ki so naša
identiteta .. . Mislim, daje to ne-
kaj, česar se svet, ne spominja.
Eksponati, ki ste jih videli na
razstavi Rimsko steklo, so zdaj
edini eksponati zunaj muzeja —
na srečo, saj imamo zdaj to raz-
stavo v Cankarjevem domu v
Ljubljani. Vsi drugi eksponati so
v zabojih varno spravljeni. Če-
prav je to le majhen del tega, kar
premoremo, pa je razstava Rim-
sko steklo zdaj edino, s čimer se
lahko predstavljamo. Upamo, da
se bomo lahko, kot smo načrto-
vali, predstavili februarja pri-
hodnje leto tudi v Zurichu.«
Ob otvoritvi razstave smo jim
ob slovesu zaželeli še veliko
uspehov pri delu, tokrat, da bi
srečno prispeli domov, da bi
ostali živi ...	NaV
Krst koncertnega klavirja
Prejšnji četrtek je bilo v baročni dvorani minoritskega samostana
slovesno, zakaj dvorana je dobila koncertni klavir in se z njim vpisala
v seznam prireditvenih prostorov, ki jih v Sloveniji lahko preštejemo
na prste. O samem klavirju smo na straneh našega časopisa že pisali,
četrtkov koncert pa je bil uvodni glasbeni, dogodek, kakršnih bo v tej
dvorani še veliko. Članica izvršnega sveta; ki skrbi za kulturo, je v na-
govoru obiskovalcem, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička,
rekla, da lahko to dvorano imenujemo kar »ptujska filharmonija«. O
tem, kako je prišlo do nakupa klavirja, je govoril pater Mirko Pihler
in ga tudi blagoslovil.
V koncertnem delu večera so nastopili pianistka Adrijana Ma-
glovski, pevci Društva glasbenih umetnikov Maribor — Ljubljana Zo-
rica Fingušt—Fatur, Majda Švagan, Emil Baronik in Franci Javornik,
na klavirju pa jih je spremljal Robert Mracsek. Predstavili so se tudi
učenci ptujske glasbene šole Karola Pahorja Lena in Anja Simonič,
Marjeta Jasenc, Veronika Emeršič, Tanja Kožar, Barbara Segula in
Patricija Masten.
NaV
(Foto: OM)
Šolski zvonec
nam je zaupal. . .
CIRKULANE • Zaključnih del kulturnega doma so naj-
bolj veseli učenci tamkajšnje osnovne šole, saj bodo v njem do-
bili prepotrebno telovadnico. Pred dnevi so jim zanjo iz Elana
že pripeljali orodje, ki trenutno čaka v šolski dvorani, da bodo
dela na kulturnem domu končana. Držimo pesti, da bi se to zgo-
dilo kmalu.
P^UJ • Naravoslovni dan učencev petih razredov Osno-
vne šole Ljudevita Pivka je bil ekološko naravnan. Učenci so si
ogledali površinske vode v bližnji okolici (Dravo, Grajeno, rib-
nik, mlako), vzeli vzorce in jih opazovali pod mikroskopom ter
ugotavljali stopnjo onesnaženosti. Ob koncu so pripravili še raz-
stavo.
VELIKA NEDELJA • V Športni dvorani je potekalo ob-
činsko prvenstvo v rokometu za mlajše šolarje in šolarke. Zma-
gali so Sredisčanci. Učitelji pa so minuli teden prisluhnili preda-
vanju Marije Strojin iz Centra za svetovalno delo in mladostnike
v Ljubljani o komunikaciji med starši in učitelji.
MIKLAVŽ PRI ORMOŽU • Včeraj so si učenci 3. razre-
dov ogledali v okviru naravoslovnih dni delovni proces v ormo-
ški pekami.
6 — OD TU IN TAM
21. november 1991 - XBDNIK
Miklavž pri Ormožu
Miklavž pri Ormožu, kraj, ki ti priraste k srcu takoj, ko ga uzreš. Svoj prostor ima sredi ljubke dolinice,
kija domala z vseh strani obdaja vinorodno gričevje Slovenskih goric. Celo »vrata« v dolino so, če prihajaš z
ormoške strani, nekoliko privzdignjena, tako da se z vrha ceste ob robu gozda zdi, kot da je naselje v kotlini.
In naključje je hotelo, bila je sobota pred martinovim, da se je ravno takrat, ko sem se tukaj ustavil, začela tr-
gati jutranja megla. Posijalo je sonce, da je dolinica z naseljem vred zažarela v bogastvu tisočerih jesenskih
barv. Le vrhove okoliških hribov je megla še zastirala. A ne za dolgo. Ko se je raztrgala in v velikih koprenah
zaplavala nad ravnino, so izza njene tančice pokukali na piano tudi ti. Radovednim očem so ponudili lepoto
spečih vinogradov, ki se po pobočjih kot voda razlivajo proti dolini, ter celo vrsto raznobarvnih hiš in hišic po
slemenih. Bilo je kot v pravljici in ni me sram priznati, da sem jo doživljal čisto po otroško. Toda misel na
službeno dolžnost me je spet postavila na trdna tla. Sem so me poslali kot turista, ki naj s svojo kamero zabe-
leži tudi tisto, kar očesu ni prijazno.
Kot v sanjah nadaljujem pot,
ki nekaj časa sledi potoku Liba-
nja, dokler ne prispem do prvih
hiš. In že koj na začetku eno nič
kaj lepo pospravljenih dvorišč
enostavno prezrem. Še vedno
poln nebeško lepih vtisov ga
enostavno nočem niti videti! Za-
tem ob desni strani asfaltirane
ceste, ki strnjeno naselje deli na
dvoje, gasilski dom (ali dom ga-
silcev). Če bi imel prenovljeno
fasado in če ne bi bil polepljen s
kičasto neokusnimi plakati, ki
vabijo na šestnajstorazredno
predstavo o magiji, bi deloval
mnogo bolj ugledno kot sedaj.
Malo dobre volje, nekaj barve in
že bi bilo vse drugače. Znano je
namreč, da gasilcev sploh ni tež-
ko organizirati, če le imajo koga,
ki to ve!
V ovinku se za trenutek usta-
vim, da bi se na hitro razgledal.
Bil sem nekako sredi naselja. Hi-
tro zavijem na levo čez cesto in
nato po kratki asfaltirani poti
proti šoli. V senci telovadnice
parkiram avto. Toda že naslednji
trenutek, ko sem stopil na dvo-
rišče med dvema stavbama, se mi
je to moje dejanje zazdelo kot
skrunitev. Vse okoli mene je bilo
namreč nenavadno tiho, mirno,
neznansko čisto, kot da bi bilo
pometeno. Nikjer nobenih odvr-
ženih papirčkov od čokolade ali
sladkorčkov, nikjer nobenih za-
vojčkov od pečenih krompirč-
kov, nikjer in prav zares nikjer
ničesar, kar je tako značilno za
popackanost okolice hrama uče-
nosti nasploh! Je to šola ali sana-
torij? Napis pri vhodnih vratih je
jasen: to je šola! In sedaj si jo
podrobneje ogledam še s cestne
strani. K nekdanjemu starejšemu
poslopju, po videzu najbrž še iz
avstro-ogrskih časov, so v bližnji
preteklosti dogradili še prizidek,
da so šolo povečali, za njo pa po-
stavili še telovadnico. Tisto, kar
pri vsem tem prijetno preseneča,
je izredno lepa okolica. Med šo-
lo in cesto je namreč zelenica, ki
z okrasnim zimzelenim grmičev-
jem, smrekami in drugim drev-
jem deluje kot park. Vse skupaj
pa je ograjeno še z lepo pristriže-
no živo mejo. O bog, ali so res še
učitelji, ki se navzlic svojim pla-
čam še vedno zavedajo svojega
poslanstva: biti krajanom vzor m
zgled v vseh pogledih! Isto seve-
da velja tudi za otroški vrtec v
neposredni soseščini šole. Tudi
ta je v čudovitem zelenem oko-
lju, ki se zdi kot nadaljevanje
šolskega parka. Za stavbo na ze-
lenici lepo urejeno otroško igriš-
če.
Toda že onkraj ceste, tako re-
koč ob vznožju cerkvenega griča
mi pade v oči velika arhitekton-
sko zanimiva stavba z letnico
1883 na pročelju, njen obokani
in z dvoriščne strani leseni
»gang« vzdolž cele stavbe. Zani-
mivo, da je kaj! Malteški križ
med letnicama daje slutiti, da je
bila stavba v preteklosti last križ-
niškega reda. Čigava je sedaj?
Če bi ji popravili fasado, uredili
razpadajoč obokan vhod in seda-
nji že trhel »gang« zamenjali z
novim, bi kraju bila celo v okras.
Toda mislim, da krajani na nje-
no prenovo najbrž ne morejo
vplivati. Lahko pa bi, tako me-
nim, vplivali na obnovo sosed-
nje, prav tako arhitektonsko za-
nimive stare hiše. Tako kot tista
grda pri Tomažu tudi ta nosi hi-
šno št. 33 in je prav tako kot nje-
na »tomaševska sestra« vsa ne-
bogljena. Na vseh koncih in kra-
jih se ji kruši omet, še zlasti na
vogalu, ki ga je mogoče tako »le-
po občudovati« s cestne strani.
Pa kako bi bila lahko zanimiva
za vsakega mimoidočega, kako
bi lahko bila lepa in kraju v po-
nos, če bi bila le malo prenovlje-
na!!! Miklavžečani, vem, da je
na vasi mnogokaj lažje storiti kot
v mestu in da se na vasi ljudje la-
žje zmenijo in organizirajo. Po-
magajte popraviti nesrečno št. 33
in kraj bo spričo že urejenega
šolskega kompleksa dobil še lep-
ši videz. Ne bo vam žal!
Potem sem se sprehodil po-
vsod, kamor se je dalo priti, in
nikjer ni bilo videti odpadkov,
ne smeti in ničesar, kar bi dajalo
videz osebne malomarnosti kra-
janov. Čisto in urejeno je bilo ce-
lo pred trgovino (Mercator —
Zarja), torej tudi tam, kjer se ne-
kateri še najraje in najhitreje
znebijo papirnatih ovitkov z od-
metavanjem na tla. Miklavžeča-
ni, s tem ste me naravnost nav-
dušili. Vi ste dokaz za mojo trdi-
tev, da za osebno čistost in redo-
Ijubnost ni potreben denar, na
katerega se tako radi sklicujejo
vsi, ki niso podobni vam!
Kraj svojega večnega počitka
so si prebivalci Miklavža uredili.
na poševninin za cerkvijo. Tudi
tega sem si ogledal. Sledovi praz-
novanja vseh svetih so bili še na
slehernem koraku. Grobovi še
vedno pokriti s cvetjem in sveča-
mi. Eni bolj bogato, bahato, dru-
gi skromneje, a zato bolj prisr-
čno. In že bi odšel z dobrimi vti-
si, če ne bi opazil, da so si neka-
teri, najbrž tisti bližnji, omislili
odlagališče ovenelega cvetja,
ohišij pogoretih sveč in drugih
smeti kar vzdolž gozda, ki meji
na pokopališče. Ljudje, zakaj?
Če je že naselje čisto, zakaj na
robu pokopališča — sramota?
In ob koncu še tisto, s čimer bi
pravzaprav moral začeti. Z domi-
nantnim položajem na griču sre-
di naselja se od daleč vidi naj-
prej. To je cerkev. Lepa, velika,
mogočna. K njej na vrh je mogo-
če priti z dveh plati. Odločil sem
se za stopnice mimo nesrečne št.
33. Na vrhu lipa, za njo cerkveno
pročelje. Vhodna vrata iz razum-
ljivih razlogov žal zaklenjena.
Zato se sprehodim nekoliko oko-
li nje. Lepo in svetlo je prebarva-
na, docela prekrita z novim bo-
brovcem ter ovenčana z novimi
žlebovi iz bakrene pločevine.
Prav tako je na novo z bakreno
pločevino prekrit vrh stolpa.
Takšno, kot je, sem si jo z vese-
ljem ogledoval. A kaže, da so
božji hram obnovili šele neda-
vno tega, sicer bi starih žlebov in
stare pocinkane pločevine ne pu-
stili kar tako za vedno ležati pod
drevesom ob vznožju griča. Sko-
raj prepričan sem, da so redo-
ljubni Miklavževčani ta kup
»plehovja«, tako lepo viden z
glavne ceste, do danes že zdav-
naj odstranili. Sicer pa je druga
okolica cerkve bila vzorno ureje-
na.
Videl sem torej vse. Vendar
pred odhodom še kratek povzetek.
Za moj okus so najlepše urejene
stavbe: šolski kompleks z okolico,
vrtec z okolico, cerkev z okolico,
edini blok (rože na oknih in bal-
konih), stavba št. 40 in stavba s
prodajalno Kmetijske zadruge
Ormož. Skoraj neverjetno, pa ven-
dar je res: cesta in vse poti so či-
ste. Pa še ničesa ne gre pozabiti:
kamorkoli sem prišel ali zašel,
povsod so me pozdravljali otroci;
posamič ali v gruči. Kar malce ne-
rodno sem se počutil, saj take
vljudnosti, da ti postane kar toplo
pri duši, že dolgo nisem več vajen.
Vpliv šole, starsev, ali obeh?
Ko sem odhajal, se je iz cerkve-
nega stolpa oglasilo čudovito
uglašeno petje zvonov. Bilo je
poldne. Na robu doline se pono-
vno ustavim in ozrem. Sem k IVIi-
klavžu bi hotel priti še večkrat.
Besedilo in foto:
I. C.
Nesrečna št. 33, ki kraju ne more biti v ponos
Miklavž pri Ormožu — biserček sredi Slovenskih goric s prenovljeno cerkvijo na gričku sredi naselja
Stavba križniškega reda; preurejena bi bila Miklavžu lahko v okras
Šola s svojo lepo in urejeno okolico
Skupen dom trgovine, pošte, sedeža krajevne skupnosti in bifeja. Privo-
ščite stavbi nekaj fasadne barve in tako bo vse drugače!
TEDNIK	^^^^
ŠPORT — 7
Tone Vogrinec in Bojan Tomažič jo mahata proti svojemu Mariboru.
Kdove kateri par športnih copat imata obut!
Tik pred ciljem so se utrujenima pešcema pridružili še večni spremlje-
valci — ptujski kurenti.	(Foto: M. Ozmec)
Tone Vogrinec pripešačil iz Ljubljane v Maribor
Znano je, da Tone Vogrinec rad stavi. Še
bolj je znano, da vse svo^'? še tako nemogoče in
neprijetne stave tudi izpolni. In ker je na sve-
tovnem smučarskem prvenstvu v Saalbachu
stavil, da bo prepešačil od Ljubljane do Mari-
bora, če Nataša Bokal prismuča medaljo, je
kot mož beseda to tudi stori L Z majhno zamu-
do sicer, a vendarle.
l\a pot se je odpravil v četrtek, 7. novembra,
takoj po tiskovni konferenci o obetih letošnje
smučarske sezone v Sloveniji Družbo mu je
delal novinar tednika 7 D Bojan Tomažič. V
Maribor, na cilj torej, sta prispela v soboto, 9.
novembra, popoldne v spremstvu ptujskih ku-
rentov.
Tik pred ciljem smo se utrujenima pešce-
ma pridružili tudi mi. Tone Vogrinec: »Zdaj
je že kar dobro, ko sva na koncu svoje poti.
Je pa precejšen napor, predvsem za sklepe in
obe okončini. Tudi žulje sva staknila; pa kaj
češ, stava je stava.
Človek šele tako ob hoji vidi, kako lepa je
naša Slovenija. Prekrasen in sončen jesenski
dan, izjemen za takšen podvig. Mnogo hujše
bi bilo, če bi imela slabo vreme.
Prvi del je bil morda najtežji. Do Trojan je
bil zelo gost promet. Avtomobili in tovornja-
ki so švigali mimo naju, precej voznikov na-
ma je trobilo in naju vzpodbujalo. Vsa utru-
jena sva se v Trojanah pošteno najedla in
prenočila.
Naslednji dan sva noge komaj čutila, a sva
zmogla najdaljšo etapo — od Trojan do Ko-
njic. Danes, zadnji dan, pa sva že pred Mari-
borom oziroma pred končnim ciljem, gostiš-
čem Anderlič.«
Bojan Tomažič, kako je biti novinar-pešec
na poti od Ljubljane do Maribora?
»Uh, malce naporno je že bilo, ampak se-
daj me noge že kar same nesejo proti moje-
mu Mariboru. Vesel sem, da sva zmogla brez
večjih težav. Ljudje so naju med potjo precej
bodrili in naju pozdravljali. Tone ima sicer
malo krajše noge kot jaz, pa je zato dokaj
uren. Pomembno je, da sva vzdržala tempo.
Prehodila sva recimo 5 ali 6 km na uro in to
je čisto dovolj. Nepozabno doživetje kljub
vsemu. Ta kos slovenske zemlje je ob hoji vi-
deti dosti lepši, kot pa če zdrviš mimo z avto-
mobilom ...«
Od Hoč naprej so se Tonetu in Bojanu pri-
družili še ptujski kurenti, ki so slovenski beli
cirkus spremljali na vseh pomembnejših
smučarskih tekmovanjih. In če so bili v Ka-
nadi, v Švici, Ameriki in še kje, zakaj ne bi
bili tudi v nekaj kilometrov oddaljenem Ma-
riboru. V sodelovanju s smučarskim klubom
Ptuj bodo naše smučarje spremljali tudi v le-
tošnji sezoni, so obljubili.
Ob tabli Maribor so naša popotnika priča-
kali še mariborska županja Magda Tovornik,
predsednik mariborske vlade Anton Rous in
drugi. Tudi šampanjec so natočili, kajti ko-
nec poti je treba proslaviti, kot se spodobi.
S Tonetom Vogrincem sva seveda rekla še
besedo, dve o obetih v smučarski sezoni, ki je
pred nami. Takole je dejal:
»Prepričan sem, da uspehi slovenskih smu-
čarjev ne bodo izostali. Dekleta so v zelo do-
bri formi. Kot skupina so bila celo v samem
svetovnem vrhu. Realno gledano imamo dve
ali tri, morda celo štiri kandidatke za meda-
lje.
Tudi pri fantih smo naredili korak naprej.
Imamo sicer mlade fante, ki še nimajo večje
mednarodne uveljavitve. Kljub temu pa bo
že na prvi tekmi v Park Cityu (ZDA) nastopil
naš Mitja Kune v prvi jakostni skupini, in si-
cer v veleslalomu. To bo po enem letu pre-
mora spet nastop naše moške smučarske eki-
pe v svetovnem vrhu.«
Se bodo pojavila kakšna nova imena?
»Pri dekletih, recimo, poleg Nataše Bokal,
Veronike Šareč in Katjuše Pušnik računam
na Narciso Šehovič, morda na mlado Urško
Hrovat ali na Barbaro Brleč.
Pri fantih bo verjetno glavno breme v vele-
slalomu nosil Mitja Kune. Treba pa je raču-
nati tudi na obetavnega Grega Grilca, še po-
sebej na mladega Koširja, ki je bil lani v mla-
dinski konkurenci na Norveškem zelo dober.
Na žalost pri moških v slalomu nimamo
kakšnih večjih možnosti. Pomembno je, da
smo razmeroma dobro pripravljeni, saj smo
veliko trenirali na tujih ledeniških smučiščih.
V^^seli bomo, če nas bodo tudi tokrat na tek-
movanjih bodrili in spremljali ptujski kuren-
ti. To je pravo vzdušje. Kamorkoli so prišli,
povsod so naredili na gledalce velik vtis, nam
pa vlili prijeten domač občutek, ki ga ni mo-
goče opisati. Zakaj ne bi bilo tako tudi le-
tos?«
M. Ozmec
w
Šport v nekaj vrsticah
Rokometaši Drave so popravi-
li spodrsljaj, ko so v prejšnjem
kolu superlige v Ptuju izgubili z
Jadranom iz Kozine. V soboto so
namreč v derbiju spodnjega dela
lestvice v Ribnici s 24:22 prema-
gali domači Inles Riko in se pre-
bili do delitve osmega mesta. V
prvem polčasu je bila igra enako-
vredna, v drugem pa je bila stal-
na pobuda v rokah Ptujčanov, ki
so na trenutke vodili tudi s štiri-
mi zadetki prednosti. Pod vod-
stvom strokovnega svetovalca
Josipa Franckega so igrali izjem-
no borbeno in kolektivno ter po-
trdili pravilnost pred tednom
sprejetih ukrepov vodstva kluba.
Najboljši strelec je bil znova
Ivan Hrupič z desetimi zadetki,
za prizadevnost pa velja pohvali-
ti prav vse igralce. Če bodo tako
zavzeto nadaljevali, potem se za
uspešne igre ni bati. Prva prilož-
nost za potrditev bo že v soboto,
ko bo v Ptuju gostovala močna
ekipa Velenja, prejšnji Šoštanj
(ob 18. uri).
• • •
V	slovenski rokometni ligi sta
naši ekipi tokrat ostali brez točk.
Velika Nedelja je v svoji dvorani
z 19:21 izgubila s Krškim, Ormož
pa je s 23:28 izgubil v Kamniku.
Velika Nedelja je enajsta, Ormož
pa dvanajsti med štirinajstimi
ekipami.
• • •
Ekipa šahovskega društva Ftuj
se je uvrstila v finale državnega
prvenstva, ki bo v drugi polovici
tega tedna v Radovljici. To ji je
uspelo z drugim mestom na pol-
finalnem turnirju minuli konec
tedna v hotelu Bellevue na Po-
horju. V finalu bo nastopilo šest
ekip.
• • •
V	območni nogometni Hgi je
jesenski prvak mariborski Želez-
ničar, ki je igral brez zadetkov v
Središču. Bistriški Impol je z 1:0
zmagal v Limbušu proti Inter-
marketingu. Impol je po jesen-
skem delu deveti. Središče pa
zadnje, štirinajsto.
• • •
Na močnem mladinskem tek-
movanju v judu za memorial Iva
Reya v Celju so imeli največ
uspeha tekmovalci bistriškega
Impola pred Gorišnico in Olim-
pijo. Med tekmovalci Gorišnice
sta prvi mesti osvojila Damjan
Petek in Jože Marin.
• • •
Odbojkarice Ozona v drugi
slovenski ligi nizajo zmage tudi
na gostovanjih. Tokrat so brez
težav s 3:0 zmagale v Križevcih
pri Ljutomeru.
• • •
V Žalcu je bilo državno mla-
dinsko prvenstvo v karateju po
težnostnih kategorijah. Srebrno
medaljo si je med mladinkami
priborila Sonja Žumer v srednji
kategoriji.
• • •
Na turnirju v judu za ženske je
v Velenju nastopilo osem ekip.
Oslabljena vrsta Gorišnice je os-
vojila tretje mesto.
• • •
Tudi slovenski judoisti se tru-
dijo, da bi bili čimprej sprejeti' v
mednarodno zvezo. Več po-
membnih pogovorov so že opra-
vili, novost pa je tudi predvidena
interliga med slovenskimi in av-
strijskimi klubi, v kateri bi nasto-
palo 12 ekip.
1. kotar
Prihodnjič: • Državno prvenstvo v šahu
•	Superlige v rokometu, judu in namiznem tenisu
•	Predstavljamo vam tekaški klub Maraton
8 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
21. november 1991 - XBDNIK
Ormoški kulturni hram v rokah
krajevne skupnosti?
Dom kulture v Ormožu, za katerega ne vedo, ali je bolj krajevnega
ali občinskega značaja, že nekaj let buri duhove. Vsi, ki so imeli kaj pri
njegovi gradnji, so že naveličani in utrujeni, ker jih krajani in kulturni
delavci bolj aH manj upravičeno spominjajo na slabo gradnjo doma.
Prejšnji dom, ki so ga zgradili pred drugo vojno na pobudo sedaj že
pokojnega Martina SkoUbra, je Ormožanom postal sredi sedemdesetih
let premajhen in premalo ugleden. Lahko pa mirno trdimo, da je bil bolj
funkcionalen.
Zaradi nekaj cest, vodovoda,
doma kulture in mrliške veže so
krajani izglasovali prvi krajevni
samoprispevek. Načrte za obno-
vljeni dom je naredil ormoški ar-
hitekt Dušan Moškon. Vsi so bili
nad gradnjo in izvedbo navduše-
ni. Menda takrat še ni nihče (ali
pa bolj malo) razmišljal o kakšni
pošteni izolaciji ali pa so, kot se
je pri podobnih gradnjah dogaja-
lo, zaradi površnosti izvajalca
del in pomanjkanja denarja to
spregledali.
Ob izgradnji se je začela »bor-
ba« za njegovo lastništvo. Teda-
nje občinske oblasti, ki so menda
slutile, kako bo z njim v prihod-
nje, so ga hotele »varno« priklju-
čiti k ormoški delavski univerzi.
Temu so nasprotovali kulturni
delavci, ki so končno hoteli imeti
svoj prostor, kjer bodo lahko do-
stojno opravljali svoje kulturno
poslanstvo. Menda pa ti takrat
niso razmišljali o vzdrževanju.
Računali so na neomejena de-
narna sredstva takratne kulturne
skupnosti. Kmalu so se težavam
ogrevanja pridružile še druge.
Dvorana je zaradi nefunkcional-
nosti ostajala prazna, brez občin-
stva. Ker je pozimi v njej zeblo
gledališčnike, ki so prišli gosto-
vat, in tudi publiko, je počasi za-
mrla tudi ta dejavnost.
DPD Svoboda, ki je z domom
upravljalo (to počne še danes), je
pošiljalo bolj ali manj obupne
klice na občino, takratno kultur-
no skupnost in tudi na domačo,
ormoško krajevno skupnost. De-
narja za vzdrževanje je bilo na-
mreč iz dneva v dan manj, računi
pa vse večji. Pokazali so se tudi
prvi znaki površnega izvajanja
del: streha je namreč brez izola-
cije, slabo je položena kanaliza-
cija in še kaj. Tudi pogosta me-
njava kurjave ni nič pomagala.
Ko Svoboda ni našla nobene re-
šitve več, je ponudila upravljanje
doma domači krajevni skupno-
sti. Ta je v kislo jabolko zagrizla.
Ko je bilo že vse pripravljeno za
prevzem upravljanja, so temu
ponovno nasprotovali kulturniki
in tako je poskus ureditve tega
problema propadel. Životarjenje
zaradi večnega pomanjkanja de-
narja je, kaže, končno le prisililo
DPD Svoboda, da je ormoški
krajevni skupnosti ponovno po-
nudila upravljanje doma.
Domača krajevna skupnost si-
cer pristaja, vendar z nekaterimi
pogoji, pri čemer mora sodelova-
ti tudi občina: izprazniti mora
stanovanje, tu pa bi bili v pri-
hodnje upravni prostori ormoške
krajevne skupnosti. Dejavnost
ZKO bi še naprej potekala v do-
mu. V prihodnje bo potrebno na-
rediti podroben načrt, da se bo v
hramu kulture vedno nekaj do-
gajalo. Še prej pa bo potrebna
poštena denarna injekcija za te-
meljito sanacijo doma.
Vida Topolovec
Lepa in urejena zunanjost ničesar ne pove o težavah v notranjosti.
PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO
Razmišljanje ob ponovnem
preimenovanju ulic
Ljudje smo res čudna bitja.
Vsako novost in spremembo
imamo za boljšo, revolucionar-
nejšo in v vsakem pomenu boljšo
od stare. Staro postane ničvred-
no, zavrženo in pozabljeno.
Cas po II. svetovni vojni je bil
čas revolucionarnih sprememb
in za sabo je bilo potrebno zruši-
ti vse, kar je spommjalo na prete-
kli kapitalistični čas. Stare me-
stne hiše so pustili vnemar, vanje
naselili ljudi, ki so uporabljali
parket za kurjavo, preimenovali
so ulice po raznih zaslužnih lju-
deh (partizanih in politikih) ali
Ea v zvezi z novo ideologijo o
ratstvu, svobodi ... Gradili
smo spomenike, preimenovali
šole, bolnice in druge ustanove.
In kaj delamo danes? Spoznali
smo, da so »kapitalistične« hiše
poseben biser Ptuja, seveda če so
restavrirane in vzdrževane. Sicer
pa smo sedaj v novih revolucio-
narnih časih in vse, kar je novo,
je odlično. Sedaj bomo ponovno
preimenovali ulice, trge, šole,
pospravili socialistične spomeni-
ce in hiteli k »boljšim« časom,
ne da bi se ozirali za bližnjo zgo-
dovino.
Dragi someščani — z demo-
kratičnimi spremembami ne po-
stanimo tudi demokratični »bar-
bari« in ne uničimo tistega, kar
je- nastalo kot kulturni arhitek-
tonski ali miselni odsev takratne
stvarnosti. Pustimo to našim ro-
dovom v preučevanje in dokaz
nekega obdobja našega življenja.
To naredimo s spoštovanjem do
bližnje preteklosti, katere del
smo, in s polno mero okusa ure-
dimo svoje mesto tako, kakor
najbolje znamo. Vesela sem, da
se je komisija za preimenovanje
ulic v starem mestnem jedru
odločila za imena, ki mestu niso
tuja, ampak prav nasprotno, ki
so njegova in ki dajejo smisel
imena ulice v povezavi z arhitek-
turo. Tako nam ime ulice lahko
pove kaj več, kot samo poimeno-
vanje, kajti sicer bi bilo bolj smo-
trno in lažje imenovati jih kar
Avenija 1, Avenija 2 ... Ob ime-
nu Florijanov trg nam na kraju
oči same prično iskati nekega
Florijana; ime Minoritski trg
nam samo nakaže, na kaj mora-
mo naleteti tam oziroma kaj je
tam vsaj nekoč bilo. Če bi vpra-
šali mene kot meščana in de ček
zgodovinarja, bi se strinjala z
imeni ulic, ki so bile včasih, torej
Minoritski trg, Florijanov trg,
Slomškova ulica.
Edina in mislim utemeljena
pripomba pa je glede spremem-
be imena PLETARSKE ULICE.
Prvo ime te ulice je bilo Heber-
gasse (1879) ali Na skritem
(1919). To ime je ulica verjetno
dobila zaradi tega, ker je dejan-
sko skrita. Leta 1941 so jo pre-
imenovali v Pletarsko, ker je bil
tu obrat pletarske delavnice, kar
nam pove že samo ime. Zato
predlagam, da se ta ulica imenu-
je še naprej Pletarska oziroma
Na skritem.
Tudi z imenovanji Cesta v
Orešje... se strinjam, saj se lju-
dje do danes niso navadili »no-
vih, pravih« imen ulic, se pravi,
da jih nikoli niso niti sprejeli. In
drugo, če vprašamo Ptujčana, kje
je Cesta kurirjev NOV, ve to le
malokdo. Kogarkoli pa boste
vprašali, kje je Orešje, vam bo
odgovoril točno.
Zavedati se moramo, da so bi-
la ta imena ulic ideološki in poli-
tični vrinek in zato, v staro me-
stno jedro Ptuja nikoli niso sodi-
la. Moje prepričanje je, naj bo
ime ulice povezano z zgodovino,
arhitekturo in življenjem ulice.
Zato je bila odločitev komisije za
imenovanje ulic tako točna —
odlično in hvala.
Vendar pa moramo biti pazlji-
vi pri poimenovanju ulic celotne-
ga, širšega in novega dela F^uja.
Moj predlog je tale: tam, kjer so
bloki in naselja, zgrajena v času
po vojni, naj bodo tudi imena
ulic povezana z ideologijo ta-
kratnega časa, se pravi po zasluž-
nih ljudeh (partizanih ali politi-
čnih voditeljih) takratnega časa
in naj ostanejo kot del naše zgo-
dovine in odsev časa v katerem
smo živeli. Prav tako predlagam,
da spomenike, ki jih stroka oceni
kot umetniška dela, preselimo v
okolje, ki datira v isto časovno
obdobje. Tako naj se povežejo
arhitektura naselja, zgradbe (so-
cialistični bloki imajo namreč tu-
di svoje značilnosti), imena ulic
in kot okras plastike iz tistega ča-
sa. (Oprostite, ampak tudi spo-
menik heroju Lacku ne sodi k
mestnemu stolpu in rimskemu
sramotilnemu stebru, ker se pač
partizani niso borili v srednjem
veku.)
Ker je vse kar človek ustvari,
odsev njegove stvarnosti v ne-
kem času in prostoru, skušajmo
to z obdobji zgodovine povezati
v našem mestu. Ne bodimo ena-
ki kot tisti, ki so dopustili propa-
danje ali so uničevali »kapitali-
stične« ostanke — kajti zgodovi-
na nam kaže, da s takšnimi deja-
nji naredimo največ škode bodo-
čim rodovom.
Tjaša Mrgole-Jukič
S polno paro v novo sezono
Ker v ormoški občini od treh trenutno obratuje samo
en kino, in to v Tomažu pri Ormožu, bodo v okviru film-
ske ponudbe otroškega abonmaja, ki ga organizira ZKO,
da ohrani filmsko vzgojo, enkrat mesečno v vseh treh ki-
nodvoranah predvajali izbor kvalitetnih filmov.
V novembru imajo organiziranih več o^)činskih izobra-
ževalnih seminarjev. Prva dva bodo organizirali 23. no-
vembra, na sporedu pa bo glasba v gledališču in pri lu-
tkovnih predstavah. Ta dan bo potekal še seminar o ma-
skah v amaterskih gledaliških predstavah.
Danes so odšli v okviru potepuškega abonmaja v Lju-
bljano, prisluhnili pa bodo Slovenski filharmoniji v Can-
karjevem domu in Smetanovi Moji domovini.
Pisali smo že o finančnih problemih v zvezi z abonmaj-
skimi gledališkimi predstavami, ki so za Ormož in ZKO
zaradi premajhne udeležbe publike predrage. Odločili so
se, da bodo v Ormož vabili cenejše amaterske gledališke
skupine. 28. novembra bo v gosteh neodvisno gledališče
Gulliver iz Murske Sobote s komedijo v cigansko-prek-
murskem narečju ŽIJVI KAMEN ALI LEJPE SENEJE
LEJPOGA BEDOJA.
Vida Topolovec
TEDNIK - 21 • november 1991
NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 9
»Sinove vam vračamo žive in zdrave«
v 710. učenem centru v Pekrah
pri iVlariboru je minulo soboto
sklenila šestmesečno usposablja-
nje prva generacija slovenskih vo-
jakov. Dež, ki je lil kot Iz škafa,
je motil razpoloženje ob slovesu,
je pa se ujemal z občutki, saj so se
fantje, ki so s častniki in drugimi
postali velika in prijetna
153-članska družina, težko posla-
vljali. Zatrjevali so, da se bodo še
srečevali, izmenjali so si naslove
in telefonske številke.
Na krajši slovesnosti, ki so se Je
udeležili tudi starši vojakov, je
prisotnim govoril Bogdan Kopriv-
nikar. Fantje so se od vojaške su-
knje in svojih predpostavljenih po-
slovili s pesmijo Generacija, ki Jo
Je napisal in uglasbil Franci Brez-
nik iz Lenarta.
»Vaše sinove vam vračamo žive
in zdrave. To je obljuba, ki smo
vam Jo dali ob vstopu fantov v naš
center,« je ob slovesu dejal major
Andrej Kocbek, vodja 710. učnega
centra v Pekrah. Da je bilo oblju-
bo težko izpolniti, vemo vsi, ko
se spomnimo znanih pekrskih
dogodkov in minule vojne. »Ko
odhaja ta generacija, smo veseli in
žalostni hkrati. Veseli zato,. ker
smo uspeli uresničiti program, ki
nam ga je zadalo ministrstvo za
obrambo. Iz njihovih besed veje
danes zadovoljstvo nad opravlje-
nim delom, na kar smo ponosni.
Ponosni pa smo tudi na fante, ki
so se s strumno držo in veliko pri-
zadevnostjo z nami vred usposa-
bljali, da smo zastavljeno lahko
uresničili. Žalostni pa smo ob od-
hodu, ker so nas družile številne
težave in tudi lepi dogodki. Ves
čas smo bili s fanti in ne s svojimi
družinami. Med nami so se stkale
niti in vezi in verjetno bo danes,
ko zapuščajo center, ostal del njih
tu pri nas, del nas pa bo odšel z
njimi, tako da bo slovo za marsi-
koga težko,« je v pogovoru z no-
vinarji povedal vodja učnega
centra.
Vprašali smo fante, kako se
počutijo ob slovesu.
Franci Breznik iz Lenarta: »S
prijatelji smo v centru preživeli
veliko dobrega in tudi slabega.
Pri tem mislim na dogodke v Pe-
krah kmalu po našem prihodu v
center in tudi na vojno. Odhaja-
mo z bogatimi življenjskimi izku-
šnjami. Uspešno je bilo tudi
usposabljanje, kar smo dokazali
na vaji »Jesen 91« na Blokah,
kjer smo dobro zastopali barve
Maribora in Štajerske.«
Tomaž Kampl iz Ptuja: »Težko
je oditi sedaj, ko smo postali kot
velika družina. Svojih prijateljev
se bom rad spominjal, povezali
smo se v šestih mesecih. Ob slo-
vesu smo si izmenjali naslove in
telefonske številke, tu in tam se
bomo poklicali, se dobili in sku-
paj odšli na klepet in pijačo.«
Bojan Topolnjak iz Ptuja:
»Razmere bivanja v centru so bi-
le enkratne. Živeli smo skoraj ta-
ko kot v hotelu. Danes se posla-
vljamo od tovarišev in učnega
centra, ki se ga bomo še dolgo
spominjali. Če me kdo vpraša po
dogodku, ki se mi je najbolj vtis-
nil v spomin, je bil to brez dvo-
ma dan, ko nas je obkolila voj-
ska. To je bil zelo tesnoben ob-
čutek.«
Boris Ker iz Slovenske Bistri-
ce: »Naš učni center je bil resni-
čno »naj«. Danes, ko odhajamo
vsak na svoj dom, mi ni ravno
vseeno. Skupaj smo bili ob vseh
težavnih in prijetnih dogodkih.
Odnos med vojaki in častniki je
bil v službenem času zelo profe-
sionalen, po končani službi pa je
veliko častnikov in vojakov po-
stalo prijateljev. Resnično, nobe-
ne slabe besede nimam za naše
častnike.«
Dejan Matuš iz Ptuja: »Bival-
ne razmere v centru so bile odli-
čne. Domov smo lahko odhajali
dokaj pogosto, vendar ne toliko-
krat, kot je bilo obljubljeno v za-
četku. Šele v drugi polovici slu-
ženja smo bili doma bolj pogo-
sto. Vse to razumem, ker vemo,
kakšne razmere so bile v začetku.
Kljub vsemu se bom danes težko
poslovil od vseh svojih prijate-
ljev, s katerimi smo preživeli le-
pe in prijetne ure. Upam, da se
bomo pogosto srečevali.«
Pogovora z novinarji se je ude-
ležil tudi namestnik republiškega
obrambnega ministra Bogdan
Koprivnikar in govoril o prihod-
njem usposabljanju slovenskih
vojakov.
»Na podlagi izkušenj, ki smo
jih dobiii s prvo fazo usposablja-
nja, bomo še naprej gradili sistem,
ki ga želimo pričeti že prihodnje-
leto. Do sedaj nismo mogli sloven-
skim vojakom zagotoviti name-
stitvenih zmogljivosti, ker so bile
vojašnice še pred mesecem v rokah
JA. Zdaj so prazne in do 15. mar-
ca, ko začnemo usposabljanje no-
ve generacije, moramo vojašnice
usposobiti in narediti učne centre.
Narejen je že projekt, iz katerega
Je razvidno, katere vojašnice in
objekti pridejo v poštev, to pa bo
verificirano do konca tega mese-
ca. Decembra pričnemo adaptaci-
jo objektov, saj jih moramo uredi-
ti tako, da dobimo namestitvene
kapacitete, učne prostore in drugo
:za 2000 nabornikov, kolikor se Jih
bo usposabljalo v prvi fazi,« je
menil Bogdan Koprivnikar.
Do konca prihodnjega leta bo
potrebno vzpostaviti celoten si-
stem usposabljanja, za kar pred-
videvajo na območju Slovenije
14 vojašnic. Razlika med seda-
njim in prihodnjim načinom bo,
da bo vojak med prvo in drugo
fazo usposabljanja fizično ločen.
V prvi fazi bodo dobili znanje v
eni vojašnici, pozneje se bodo
preselili v drugo, kjer se bo for-
mirala bojna enota in kjer bodo
ostali do konca služenja.
Bogdan Koprivnikar je pose-
bej poudaril, da bo vse, kar bo
potrebno vložiti v objekte, velja-
lo veliko manj, kot je morala v
starem sistemu republika Slove-
nija plačevati v zvezni proračun
za vojsko. Ker pričakujejo ka-
drovske težave, so se pri ministr-
stvu za obrambo že pričeli dogo-
varjati o bodočem vojaškem šol-
stvu. Jeseni prihodnjega leta bi
pričela delo visoka vojaška šola.
Iz obeh sedanjih učnih centrov,
iz Peker in Iga, pa so že prejeli
36 prošenj sedanjih slovenskih
vojakov, ki želijo po končanem
služenju profesionalno delati v
slovenski vojski.
Ob odhodu iz učnega centra
smo videli veliko staršev, ki so
prišli z avtomobili po svoje sino-
ve, pa tudi prizore ganljivega slo-
vesa, tu in tam je pritekla tudi
kakšna solza. Za konec vpraša-
mo stražarja pri vhodu, koliko
časa bo še na straži. Širok na-
smeh je povedal, da je njegovo
stražarjenje enako kot vojaško
usposabljanje končano. Odhaja
domov.
Tekst in foto: Vida Topolovec
Še skupna slika, preden zares slečejo vojaško suknjo. Od desne proti le-
vi stojijo Bojan Topolnjak iz Ptuja, Dejan Mlekuš iz Ptuja, Franci
Breznik iz Lenarta, Benjamin Kandrič iz Ormoža, čepita Tomaž Kampl
iz Ptuja in Boris Ker iz Slovenske Bistrice.
Ptujsko
zdravilišče
za Aleša
Na naš članek v prejšnji šte-
vilki Tednika »Mami, vračal
ti bom s pridnostjo ...« so se
med prvimi oglasili zaposleni
v ptujskem zdravilišču. Alešu
Pintariču in spremljevalcu po-
nujajo enkrat tedensko brez-
plačno kopanje.
Dobrodelna
akcija
Pliberčanov
Mešani pevski zbor Podjuna iz
Pliberka, ki ga vodi prof. Tone
Ivartnik z Raven na Koroškem,
pogosto obišče Veliko Nedeljo, s
katero imajo pevci že dolgoletne
vezi.
Na Martinovo nedeljo, 10. no-
vembra, so peli v velikonedeljski
župni cerkvi pri pozni maši. Ob
tej priložnosti so prinesli s sabo
veliko raznih oblačil, čevljev, po-
steljnine in drugega, kar ljudje
potrebujejo pozimi. V akciji pev-
cev je sodelovalo tudi podjetje
Konus iz Pliberka, Gradišnikova
Štefka iz Komelja in še nekateri
prijatelji Velike Nedelje.
Blago in tudi 1200 šilingov je
prevzela velikonedeljska Karitas.
Denar bodo izročili skrbni druži-
ni Gričar iz Šardinja, po oblačila
in drugo pa naj pridejo vsi, ki to
potrebujejo.
Vida Topolovec
Osem odstotkov
občanov starejših
kot 70 let
Dvajsetega novembra praznujejo v ormoški ob-
čini dan starejših občanov. Od 18.000 prebivalcev,
kolikor jih občina šteje, je 1447 starejših kot 70 let.
310 jih živi v ormoški krajevni skupnosti, v veliko-
nedeljski 215, središki 213, tomaževski 188, v
ivanjkovski 174, podgorški 118, miklavževski 115
in v kogovski 114. Sprejeme in praznovanja so po-
nekod že pripravili, drugod pa bodo v teh dneh. Iz
proračuna občine je za vsakega ostarelega občana
ob njihovem prazniku namenjenih po 100 tolarjev.
Vse tiste, ki so priklenjeni na posteljo, bodo delav-
ke ormoškega Centra za socialno delo obiskale na
domu in jih obdarile s priložnostnimi darili.
Najstarejša občanka je Rozina Domanjko, roje-
na 1.3. 1897, iz Huma, najstarejša občana pa sta
Ivan Lukman iz Vinskega Vrha in Karel Kaučič iz
Podgorcev, oba rojena 31.5. 1900. V prihodnjih
dneh jih bodo skupaj z ormoškim županom dr. Jo-
žetom Bešvirjem obiskale delavke Centra za soci-
alno delo iz Ormoža.
Vida Topolovec
Kdaj v Ptuju Društvo
za boj proti raku?
Kaže, da bo Ptuj vendarle v kratkem dobil Dru-
štvo za boj proti raku. Za njegovo ustanovitev si že
nekaj časa prizadeva dr. Vinko Brenčič, a kot pra-
vi sam, brezuspešno. Zdaj pa so ga pri tej nameri
podprli Neodvisni sindikati Slovenije v Ptuju. Čla-
ni društva niso rakasti bolniki, ampak tisti, ki tem
želijo pomagati. Namen društva je organizirati
predavanja o zdravstveni vzgoji, kako se ubraniti
raka, kako ugotoviti prve znake te bolezni ... . Že-
leli pa bi, da bi društvu uspelo v Ptuju tudi vpliva-
ti na ustanovitev onkološke ambulante. V ptujski
občini je v povprečju vsako leto registriranih 330
novih rakastih bolnikov.
Neodvisni sindikati Slovenije, ki jih vodi Rast-
ko Plohi, so postali na nek način pokrovitelj Dru-
štva za boj proti raku in mu želijo pomagati pri
ustanovitvi in nadaljnjem delu. Po besedah dr.
Vinka Brenčiča ta prizadevanja podpira tudi On-
kološki inštitut v Ljubljani, soglasje k ustanovitvi
društva pa bo dalo tudi regijsko društvo v Maribo-
ru.
NaV
Obnova ormoškega gradu
Stolp ormoškega gradu, ki je bil v minuli vojni na območju te ob-
čine med prvimi poškodovanimi objekti, so pričeli obnavljati skupaj z
ostrešjem severnega dela gradu. 2 milijona tolarjev, kolikor bodo ve-
ljala obnovitvena dela, bodo zbrali iz občinskega in republiškega pro-
računa, del sredstev pa je prišel v občino na račun vojne škode in ne-
urja.
V	ormoškem gradu, kjer bo v prihodnje kulturni center, je ob ob-
činskih upravnih organov ostal do konca novembra samo še oddelek
za obrambo, ostanejo skupščinska in poročna dvorana ter predsed-
stvo skupščine.
V	skupščinski dvorani urejajo ogrevanje, ki bo zaenkrat na elek-
triko, kasneje pa bo v celem gradu na plin. V letošnjem letu je bila
predvidena restavracija fresk v poročni dvorani, vendar zaradi vojne
do tega ni prišlo.
Les za ostrešje je prispevalo Gozdno gospodarstvo Ormož. Gre za
več kot 20 kubikov lesa iz gozdov, ki so nekoč pripadali ormoškemu
gradu. Gradbena dela izvaja PGP Ljutomer, nadzor pa opravlja Za-
vod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Maribora.
Vida Topolovec
Stolp ormoškega gradu.
Foto: Š. Hozyan
Kmečke ženske s svojimi izdelki. Lepo, da mlajše nadaljujejo tradicijo.
Uspela razstava
domačih dobrot
»Vesele smo, da smo imele možnost pripraviti razstavo domačih do-
brot in s tem pokazati, da še vedno veliko damo na domačo tradicijo.
Zadnje leto, ko je vse manj krajevnih praznikov ali pa niso več organizi-
rani tako, kot so bili nekoč, je manj možnosti, da bi kmečke ženske lah-
ko pokazale, kaj vse znajo pripraviti,« je v imenu Aktiva kmečkih žensk
občine Ormož, ki se zdruzujejo v okviru Kmetijske zadruge, povedala
njihova mlada predstavnica Hiaka Hržič.
Med sladkimi dobrotami Je vzbujala največ pozornosti torta Cvetke
Krabonja; predstavlja počitniško hišico.
Še posebej vesele so bile, ker
so lahko svoje sladke in druge iz-
delke, ki jih ob vsaki podobni
priložnosti skrbno pripravijo,
razstavile, kot so same dejale, v
kulturnem okolju starega dela
ormoškega hotela.
Bogato obložena osrednja mi-
za, številni pogrinjki, ki so jih
pripravile lastnice posameznih
vinotočev v ormoški občinni, ka-
žejo na domiselnost in kuharske
veščine kmetic. Pogrešale so si-
cer odlične gospodinje iz sredi-
ške krajevne skupnosti, ki so svoj
prihod sicer najavile, vendar jih
potem ni bilo.
Ob pogledu na več kot 100
vrst raznega peciva, domačega
kruha, mesa iz tunke, domačih
sirov in drugega, se je obiskoval-
cem pričela nabirati v ustih slina
in vsak je moral nekaj kupiti.
Ženske so bile popoldan na Mar-
tinovo soboto (njihova razstava
je sodila v okvir javnega marti-
novanja, ki je bilo 9. novembra)
z izkupičkom zadovoljne. Proda-
le so več kot 60 kolačev domače-
ga kruha, 30 cimpletov pogač,
kvasenice in krapce, ki so jih vsa-
ko uro pripeljale v hotel še vro-
če. Nekateri so dobrote odnesli
domov ter popestrili sobotni je-
dilnik.
Razstavo so zaokrožile z ročni-
mi deli in vloženo zelenjavo, sad-
jem in pridelki. Med slednjimmi
je bila tudi 10 kg režka krmna
pesa.
Vse, kar je bilo to soboto v re-
stavraciji starega dela ormoškega
hotela, je dišalo po domačnosti
in tu so se vsi člani družine poču-
tili prijetno. Stari pregovor, da
gre ljubezen skozi želodec, kljub
modernim časom drži.
Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
Martinova večerja s sodčkom, gosjo, svinjsko pečenko, kruhom, mlinci,
kostanji in sladkim dodatkom. K temu se prileže verz Božidarja Flegeri-
ča: »Krasne vinske glej gorice, ondi moj Je dragi dom ...«
Zanimiv kotiček s pridelki, sadjem in zelenjavo
10 - NEKOČ IN DANES
21. november 1991 - TEDNIK
Policentrični
razvoj Slovenije
z uvedbo večstrankarskega sistema in prihodom nove oblasti v Slo-
veniji še niso bile izvedene prave politične spremembe. Zaenkrat se je
zgodila samo zamenjava političnih organizacij na oblasti. Neodvisni sin-
dikati Slovenije predlagamo spremembo političnega sistema oziroma
policentrični razvoj Slovenije, ki ga v tem članku predstavljamo samo
idejno, političnim strankam in drugim organizacijam pa prepuščamo, da
ga v podrobnosti razdelajo in uresničijo. Ideje, ki jih posredujemo, so v
Sloveniji prisotne že dalj časa. Menimo, da je nastopil pravi trenutek,
da se jih prične uresničevati. ISSS želimo s svojim skromnim prispevkom
oomaeati k vzoostavitvi države Sloveniie in niene neodvisnosti.
Kot prvo predlagamo novo
ime naše države. Imenuje naj se
samo država Slovenija. Republi-
ka je že preveč ideološko politi-
čna oznaka (prebivalcem ni bila
ponujena nobena druga alterna-
tiva).
Slovenija naj bo zvezna drža-
va, sestavljena iz šestih dežel
(Primorska, Dolenjska, Gorenj-
ska, Štajerska, Koroška in Po-
murje). Vsaka od omenjenih de-
žel bi imela svoj parlament in
vlado, kjer bi odločali o vseh za-
devah, ki se tičejo njih samih.
Poslance bi volili iz vsake občine
in bi tako bile enakopravno za-
stopane v parlamentu z enakim
številom poslancev — eden ali
dva (odvisno, kolikodomen bi bil
parlament). Deželno vlado bi se-
stavile politične stranke, ki bi na
volitvah dobile večino.
V	ustavi je smiselno podpreti
člane, ki govorijo o lokalni sa-
moupravi, vendar bi jih morali
dopolniti še s pravico do deželne
samouprave. Na nivoju občin je
političen sistem zadovoljivo re-
šen.
V	skladu s tem bi država Slo-
venija morala prenesti nekatere
funkcije oblasti na dežele in te
na občine. Tako bi dobili resni-
čno samoupravo na vseh nivojih.
2.	Na nivoju države Slovenije
predlagamo zvezni parlament, ki
bi ga sestavljalo enako število
poslancev iz vseh dežel. Tako bi
v njem dosegli politično enako-
pravnost. Poslance bi volili v vo-
lilnih okrožjih (primer: vsaka de-
žela bi imela deset volilnih okro-
žij, kjer bi volili po enega poslan-
ca). Vsak poslanec bi bil profe-
sionalec, kar bi dvignilo politični
in strokovni nivo parlamenta.
Poslanec bi moral biti neposred-
no dostopen vsem prebivalcem
iz svojega volilnega okrožja.
Prav tako bi moral imeti stalno
bivališče v svojem volilnem
okrožju vsaj pet let zaradi po-
trebnega poznavanja in interesov
in problematike ljudi, kot tudi
zato, da politične stranke ne bi
mogle kogarkoli kandidirati v
določenih okoljih. Mesto Lju-
bljana bi lahko bilo samostojno
volilno okrožje s svojim poslan-
cem v parlamentu. V primeru
dvodomnega parlamenta bi za
spodnji dom lahko veljala enaka
pravila ali pa bi vsaka občina
imela svojega poslanca.
3.	Vsekakor je potrebno priče-
ti takojšnjo decentralizacijo Slo-
venije tudi na drugih področjih,
še posebej na gospodarskem,
univerzitetnem in kulturnem.
Gospodarski razvoj Slovenije
ne more biti v popolnosti podvr-
žen samoiniciativi, ker lahko s
tem povzročimo pravi kaos. Sa-
moiniciativa je lahko uspešna, če
poteka znotraj zakonskih okvir-
jev. Z njeno popolno sprostitvijo
lahko le trenutno rešimo gospo-
darske težave. Nenadziran raz-
voj ima lahko dolgoročne negati-
vne posledice, ki se lahko realizi-
rajo v pretirani gradnji težke in-
dustrije (železarne, rafineri-
je .. /), ekološko neprimerne teh-
nologije, izgubi ekonomske suve-
renosti in podobno. Kaj bi bilo s
Slovenijo pozneje, si lahko misli-
mo. V Sloveniji že dalj časa ob-
staja ideja gospodarskega razvo-
ja, za katerega menimo, da je
skoraj v celoti sprejemljiva. Slo-
vensko gospodarstvo se je več ali
manj že ravnalo po njej. Predvi-
deva razvoj tehle gospodarskih
vej: kmetijstvo, živilskopredelo-
valna industrija, trgovina, turi-
zem, bančništvo, lahka industri-
ja, elektronika in podobno. Te
gospodarske veje je potrebno za-
konsko stimulirati in denarno
kreditirati, z restriktivno in eko-
loško zakonodajo pa omejiti ali
ukiniti neperspektivno in zdrav-
ju škodljivo industrijo. V skladu
z gospodarskim razvojem je po-
trebno razvijati infrastrukturo,
šolski sistem, zdravstvo, kulturo
in druge pomembne dejavnosti.
Davčna politika, ki je sedaj
centralizirana, nujno vodi do si-
romašenja in propadanja vsega,
kar je izven Ljubljane, zato so tu-
di na tem področju potrebne ko-
renite spremembe. Predlagamo
nov način delitve davkov in pri-
spevkov. Deli naj se na tri dele:
občinski del, ki naj bo največji,
deželni, ki naj služi za potrebe
dežel, in državni, ki se uporablja
za nacionalne interese.
Pretirana centralizacija v Slo-
veniji je pripeljala do elitnega
centra Ljubljane (velja samo za
Slovenijo) in »provinc«, kar ne
daje ustreznih rezultatov. Zato je
nujno potrebna selitev visokošol-
skih ustanov na področja, kjer so
posamezne gospodarske panoge
najbolj razvite. S tem bi dosegli
več koristnih učinkov, kot so hi-
trejši razvoj posameznih središč,
šolanje kadra na področjih, kjer
so zanj dejansko največje potre-
be in tradicija. S prisotnostjo
univerz in umetnikov bi dvignili
kulturno raven mest, ustavili seli-
tev inteligence in tako spremenili
»provincionalni« značaj cele
Slovenije, enako naj velja za kul-
turo, zdravstvo, šport in druge
dejavnosti.
Predsednik predsedstva NSS:
Rastko PLOH L
PREJELI SMO # PREJELI SMO # PREJELI SMO # PREJELI SMO
Kmetje, koljite
živino doma
'Niso več daleč časi, ko bomo potrošniki v naših mesnicah kupo-
vali meso po dekagramih, le za okus med krompirjem, rtiakaroni, ze-
ljem. Imamo mesno industrijo, v katero Ptujčani v prvi vrsti prišteva-
mo Perutnino Ptuj, dve mesnici iz Košakov, ne smemo pa pozabiti na
privatne mesarje, ki smo jih še ne tako dolgo bili potrošniki veseli, ker
smo ugotavljali, da so z nekoliko nižjimi cenami svežega mesa in dru-
gih mesnih izdelkov konkurirali družbenemu sektorju. Danes pa žal
ugotavljamo, da tudi privatni mesarji vse bolj stopajo s cenami vštric
s cenami družbenega sektorja, včasih so celo dražji. Enako velja za
zasebne trgovine z živili. Naj za primer navedem, da sem bil v diskon-
tni trgovini SOLI D v Dornavi, kjer sem ugotovil, da so bučno olje
prodajali po 259 tolarjev, medtem ko ga je bilo tedaj mogoče v Ptuju
dobiti po 207 oziroma 220 tolarjev za liter.
Pa naj se povrnem k osnovnemu namenu pisanja. Znano je, da
morajo Igmetje živino prodati za zakol po že kar mizerni ceni. Račun
se jim praktično ne izide. Zato so nekateri pričeli živino klati doma ali
so jo dali klat v mesnico, plačali dva tisoč tolarjev, in meso prodajali.
Poznam primere, ko so ga mnogi kupili tudi po 20 kilogramov. V
enem primeru je lastnik zaklane živali goveje meso prodajal po 80 to-
larjev, drugi po 100 tolarjev. Prvi je izračunal, daje tako za meso iztr-
žil približno 17.000 tolarjev več, drugi pa nekaj nad 20.000 več, kot bi
bil dobil, če bi svojo kravo prodal zadrugi oziroma mesnopredeloval-
ni industriji. Ni potrebno zapisati, da so vsi nekaj mesa zadržali doma
za svoje potrebe.
Račun je torej jasen. Moj predlog pa tudi. Vsem lastnikom kla-
vne živine toplo priporočam, da naj se odločijo: ko bodo želeli proda-
ti svoj živi hlevski pridelek, naj dobijo mesarja in o tem, da bodo kla-
li, povedo dvema, trem sosedom ... V dveh urah bodo brez mesa in
bodo preštevali tolarje, ki jih bo mnogo več, kot če bi govedo prodali
mesarjem, ki potem meso prodajajo najmanj 200 odstotkov dražje,
kot so ga kupili, in kar je najbolj zanimivo, vedno prikazujejo, da
imajo v svojih mesnicah izgube . . . Prepričan sem, da bi edino na tak-
šen način kmetje prisilili klavnice, da bi jim živino bolje plačevali,
meso pa naj bi bilo potem še cenejše.
Franjo Hovnik
TGA pa res ubija!
To bi bil odgovor na trditev vašega uvodnika v Tedniku 7. no-
vembra 1991, da je TGA ekološko sanirana.
TGA ubija vsako leto na milijone čebel v polmeru do 15 km
okrog tovarne. Vsako leto smo čebelarji na množičen pomor čebel
opozarjali veterinarsko inšpekcijo občine Ptuj in Ormož, pa tudi jav-
nost je bila v prejšnjih časih korektno in dobro obveščena z več pri-
spevki novinarjev Tednika. Žal se časi spreminjajo. Pomor čebel je tu-
di letos terjal milijone čebel kljub v vašem uvodniku večkrat opevani
ekološki sanaciji in ozdravitvi TGA. Časi se spreminjajo pač v škodo
resnice, kajti kako naj si drugače razlagamo, da je o letošnji hudi mo-
riji čebel bil v Tedniku objavljen samo krajši sestavek.
Vsakoletni rnnožični pomori čebel v prvih pomladanskih dneh so
posledica zastrupitve čebel s fiuorom, ki ga TGA neprestano oddaja v
ozračje. Ta se v naravi akumulira in spomladi ubija. Do sedaj sta bili
pri Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor opravljeni dve analizi
mrtvih čebel, s katerima je nedvomno dognano, da je pomor čebel po-
sledica delovanja fluora na dihalne in prebavne organe čebel. Žal so
tudi inšpekcijske službe občin Ptuj in Ormož pri svojem delovanju za-
držane ali pa morda onemogočane (mar ni predsednik SO Ptuj prišel
iz TGA?), saj si je nemogoče drugače razložiti dejstvo, da o letošnjih
rezultatih analize mrtvih čebel, katere je Zavod za zdravstveno var-
stvo Maribor opravil konec junija, čebelarji nismo bili obveščeni do
sredine oktobra, ves elaborat pa je bil v posesti veterinarskega inšpek-
torja. Čudno, mar ne?
Problem onesnaževanja s fiuorom ne zadeva samo čebelarjev, ki
smo pač ugotovili, kako pogubno deluje. Raziskati, kako fluor deluje
na zdravje dojenčkov, astmatikov in srčnih bolnikov, bi pa bila dolž-
nost tistih inštitucij, ki so za takšne raziskave usposobljene, npr. Inšti-
tut Jožef Štefan, kajti če tako pogubno deluje na čebele, tudi za ljudi
ni nenevaren.
Pozivam ekologe, zdravstvene delavce in odbornike SO Ptuj, da
posvetijo več pozornosti ekološkim razmeram, v katerih zaradi TGA
živi precejšen del občanov naše občine. Piscu vašega uvodnika pa sve-
tujem, da si pri veterinarskem inšpektorju ogleda analize, ki nedvom-
no kažejo, kako »uspešna« je ekološka ozdravitev TGA.
Albert Brenkovič
Davki in nezadovoljni obrtniki
(4., zadnje nadaljevanje)
Primerjava davčnih olajšav po
starih in novih predpisih
Ker sem v tem članku navedel
davčne olajšave po starih in no-
vih predpisih, imajo bralci mož-
nost, da jih primerjajo, in tisti, ki
se jih ti predpisi neposredno ti-
čejo, to so zlasti obrtniki, bodo
lahko ugotovili, kateri predpisi
so za njih ugodnejši. Opozarjam
pa, da morajo pri primerjanju
davčnih olajšav poleg v tem član-
ku prikazanih olajšav upoštevati
tudi 7. čl. zakona o dohodnini, ki
navaja 15 primerov, v katerih se
osnova za dohodnino zmanjša.
Kakšne spremembe oz. dopolnitve
zakona o dohodnini predlagajo
obrtniki
Iz v uvodu tega članka ome-
njene brošure povzemam, da slo-
venski obrtniki predlagajo zlasti
tele spremembe ZD:
— sedanja določba, da se za
davčnega zavezanca, ki je na no-
vo pričel opravljati dejavnost, ne
smatra tistega, ki je že opravljal
dejavnost (glej 2. alinejo 4. odst.
49. čl. ZD), naj se spremeni tako.
da se za davčnega zavezanca, ki
na novo prične opravljati dejav-
nost, ne smatra zavezanca, ki je
že opravljal dejavnost in ni izko-
ristil olajšave kot zavezanec za-
četnik
—	k sedanji odločbi, da se za-
vezancu, ki za nedoločen čas za-
posli pripravnika oz. delavca, ki
prvič sklene delovno razmerje, in
delavca, ki je bil pred sklenitvijo
delovnega razmerja več kot dve
leti prijavljen pri službi za zapo-
slovanje, zniža odmerjeni davek
za znesek 15 % osebnega dohod-
ka temu delavcu (glej 1. odst. 50.
čl. ZD), naj se doda še dopolnilo,
'da se zavezancu, ki za nedoločen
čas zaposli delavca, razen delav-
cev, ki jih našteva sedanja določ-
ba, zniža odmerjeni davek za
znesek, ki je enak 10% izplača-
nega osebnega dohodka temu
delavcu
—	uzakoni naj se nova določ-
ba, po kateri se zavezancu, ki
sprejme učenca po učni pogodbi
za izvajanje praktičnega dela
vzgojnoizobraževalnega procesa
v poklicnem izobraževanju, od-
merjeni davek zniža za 20 % pov-
prečnega enoletnega čistega
osebnega dohodka zaposlenih v
Republiki Sloveniji v preteklem
letu
-	sedanji 1. odst. 47. čl. ZD,
ki predvideva možnost znižanja
davčne osnove za 10 %, če gre za
vlaganja lastnih sredstev v naba-
vo, rekonstrukcijo in moderniza-
cijo osnovnih sredstev, naj se
spremeni tako, da se za taka vla-
ganja lastnih sredstev zniža dav-
čna osnova za 25 %, v primerih,
ko zavezanec vlaga lastna sred-
stva v nakup, rekonstrukcijo in
modernizacijo osnovnih sredstev
za ekološko čisto proizvodnjo,
pa se davčna olajšava poveča še
za dodatnih 50 %
—	2. odstavek 7. čl. ZD naj se
spremeni tako, da zmanjšanje za
namene po tem členu ne more
presegati 25 % osnove za dohod-
nino (sedaj je 10%), razen
zmanjšanja po 2., 13., 14. in 15.
točki tega člena
-	3. točka 41. čl. ZD, ki kot
odbitno postavko reprezentan-
čnih stroškov določa 30 % stro-
škov, naj se spremeni tako, da se
tudi zasebnikom prizna stroške
reprezentance v višini 70 % teh
stroškov, kot se to priznava prav-
nim osebam po 10. čl. Zakona v
davku na dobiček pravnih oseb
—	za sedanjim 33. čl. ZD naj
se doda nov 33./a čl., ki naj se
glasi: Davek iz dejavnosti se ne
plačuje od dohodkov, doseženih
z opravljanjem domače obrti, v
primeru če:
a)	zavezanec dela sam
b)	je zavezanec star nad 60 let
oziroma ženska nad 55
c)	ima mnenje Obrtne zborni-
ce Slovenije, da sodijo njegovi
izdatki med izdelke domače obr-
ti
-	sedanji 1. odst. 35. čl. ZD
naj se v bodoče glasi: Zavezanci-
zasebniki, razen zavezancev iz
predlaganega 33.a čl. ZD, so dol-
žni voditi poslovne knjige oz.
evidence
—	uzakoni naj se možnost
medletnega zviševanja oziroma
zniževanja akontacije glede na
spremembo obsega poslovanja.
13. nadaljevanje
Življenje v vojašnici je teklo
naprej. Križaniču smo poskušali,
večinoma tudi uspešno, v samico
(Alleinhaft) po zvezah s stražarji
spraviti kakšen priboljšek. Pred-
stavljali smo si, da je življenje ob
skromnih rezinah pustega komi-
sa in vodi mnogo hujše, kot je to
po vrnitvi priznal sam. Res, Loj-
ze se'je po treh tednih vrnil kar
dobro razpoložen, čeprav telesno
upadel. Od takrat sva si tudi de-
lila omaro, to je tisti del, ki ga je
prej uporabljal Pulko.
Lojze mi je potem podrobneje
pripovedoval, kako se mu je vse
skupaj zgodilo. V domačem kra-
ju ni bilo prave zveze s tistimi v
hosti, pa tudi za domače bi bilo
to zelo nevarno, saj bi jih lahko
pognali v taborišče. Večina kole-
gov, s katerimi se je prej družil,
je delala v raznih krajih Štajer-
ske, v glavnem v okolici Gradca.
Tam so tudi imeli organizacijo
OF in prek njihovih zvez je želel
najti pot med borce za svobodo.
Doma pa bi se tudi lahko izgo-
varjali, da niso nič krivi, saj je od
doma odpotoval.
V Gradcu tedaj niso imeli no-
benih pravih zvez s Spodnjo Šta-
jersko, računali so na zvezo prek
Celovca. Ob čakanju na to zvezo
se je z znanci javno družil, tudi
popivali so. Bil je premalo previ-
den in legitimirala ga je vojaška
policija. Ker mu je dopust že po-
tekel, so ga zaprli in naslednji
dan pospremili v Ulm. Prav vese-
Ijačenje v Gradcu mu je bilo na
zaslišanjih glavni »dokaz«, da se
je pač zadržal med prijatelji in
ob tem »pozabil«, da je vojak.
Zato jo je tudi odnesel z milo
kaznijo treh tednov zapora.
Sicer pa v zaporu, čeprav v sa-
mici, verjetno ni bil posebno
strog režim, saj je lahko upora-
IDEALISTl IN MORALISTI
Med temi, ki smo takrat služili
v tuji vojski, nismo bili samo le-
tniki 1924, temveč, tudi starejši,
do letnikov 1920, zato je bilo tu-
di precej razlik v stopnji zrelosti.
To se je odražalo tudi v spolnem
življenju. Nekateri so ob nede-
ljah obiskovali ja*no hišo, drugi
lovili dekleta po mestu, večino-
ma so bile to tuje delavke, precej
pa nas je ostajalo za kasarniški-
mi zidovi. »Mi ne bomo zapra-
vljali nedolžnosti pri nemških
kurbah,« je veljalo geslo. Toda
bolj ko se je bližal čas odhoda na
fronto, manj je bilo takih, ki so
bljal papir in kos navadnega
svinčnika. Le vse tisto, kar je na-
pisal, so skrbno pregledali in si
dali po tolmaču prevesti. Tega se
je zavedal, zato je bila temu pri-
merna tudi vsebina verzov, ki jih
je tam oblikoval. Dve pesmi (Na
straži in Dekletom) sem si potem
od njega prepisal.
Posebno duhovito je v verzih
opisal vse, kar se mu je pripetilo
v Gradcu in pozneje v Ulmu. Za
ponazoritev naj zapišem tisto ki-
tico, ki sem si jo tudi prepisal:
se tega držali. Povezano s tem
naj opišem značilen primer:
Eden sobnih starešin je zafr-
kljivo pripovedoval, da je bil pri
»slovenski kurbi«. To je fante
precej užalilo, zlasti še, ker ni ho-
tel povedati, kje in kako. Načrt
so pripravili predvsem fantje iz
Zasavja, takrat smo jim rekli
»Trboveljčani«. Iz tistega dese-
tnika so nekako le izvlekli, kje je
tista hiša. Potem so tja poslali
dva fanta, ki sta bila že izkušena
v obiskovanju javnih hiš. Ugoto-
vila sta, da tisti desetnik ni lagal,
da je v enem od predelov Ulma
zasebno gostišče s prenočišči in v
njem zaposlenih pet natakaric —
ena Nemka, dve Francozinji in
dve Slovenki, ki se ukvarjajo tu-
di s prostitucijo. Od deklet sta
zvedela, da sta izseljenki iz breži-
škega kota in da je to delo vse-
eno lepše kot pa trpeti v delov-
nem taborišču. Do njiju sta se
vedli dostojno.
Fantje so pripravili načrt, do-
ločili najsposobnejše »zasliševal-
ce« in tisti dekleti po »izvidni-
kih« povabili, da ob prostem ve-
čeru obiščeta slovenske fante v
vojašnici. Načrt jim je v celoti
uspel, le »razgovor« se je zasu-
kal nekoliko drugače, kot so mi-
slili.
O tem mi je Lojze Križanič, ki
je bil skupaj z Bankom, Cešno-
varjem, in še enim med »zasliše-
valci« povedal: Dekletoma so
najprej predočili, kako sramotno
je to za slovensko dekle, morda
nekoč tudi mater, da prodaja
svoje telo tujcem. Zlasti še to ve-
lja za njiju, ki bosta po vojni kot
izseljenki veljali za »narodni mu-
čenici«.
Dekleti sta bili skraja neprijet-
no presenečeni, potem pa postali
besni, hoteli sta pobegniti, toda
vrata so bila zaprta. Ena se je za-
čela jokati, druga pa je prešla v
napad: »Kaj si, smrkavci, domiš-
ljate, saj še ne poznate življenja.
Niti pojma nimate, kaj se pravi
biti v taborišču, kaj se pravi reše-
vati si golo življenje. Pravite, da
se prodajamo. Da, prodajamo
samo svoje pičke, vi pa ste na
poti, da boste prodali svoja ži-
vljenja. Kdo je potem grša kur-
ba?«
l ako mi je Lojze pripovedoval
in priznal, da gaje postalo sram,
da so se šli v to spuščat, in da je
krepko slišal drugo stran nepri-
jetne resnice. Z dekleti so se po-
tem nekako pobotali in obljubili,
da nobeden ne bo izdal njunih
imen.
Eden od tistih, ki je pomagal
zvabiti dekleti v vojašnico, je bil
Vidovič, doma iz Gruškovja, tik
ob hrvaški meji. Bil je prvorazre-
den falot, ženskar, vendar dober
tovariš. Ni znal niti pisati, toda s
pomočjo drugih si je dopisoval z
več dekleti in tu smo si večkrat
privoščili šalo na njegov račun.
Kaže, da je vojno še kar srečno
preživel. Leta 1946 sem ga videl
na fotografiji v Slovenskem po-
ročevalcu v skupini na smrt ob-
sojenih »banditov«. O rijem je
med drugim pisalo (navajam po
spominu): »V JA se je vključil
maja 1945 v Ptuju. Izdajal se je
za starega partizana. Po nekaj
mesecih, ko je zaznal, da bo nje-
gova laž razkritji je pnbegptj na
območj^e Avstrije. Tam je vstopil
v kraljevo vojsko in prišel s sku-
pino »tolovajev« v Slovenijo,
kjer je pomagal ropati in moriti.
Naši organi so ga skupaj s pajda-
ši kmalu ujeli. Vojaško sodišče
ga je obsodilo na smrt z ustrelit-
vijo.«
To navajam le mimogrede, da
prikažem, kako čudna so bila po-
ta usode posameznikov skozi
vojno vihro.
V MARŠKOMPANIJI
Konec junija je bilo ponovlje-
no usposabljanje končano. Tre-
ba je bilo dati slovo stoletja stari
vojašnici v Ulmu. Razporejeni
smo bili v »marškompanijo«, to
je enoto, ki je pripravljena za od-
hod na fronto. Sedež te čete je
bil v vojašnici v Novem Ulmu,
zato smo se morali premestiti tja.
Le šest fantov, ki so se vojaško
najbolj izkazali, so izločili. Ti naj
bi pomagali usposabljati mlajše
slovenske vpoklicance, letnike
1925, ki so prav v tistem času
končali obveznost v državni de-
lovni službi. Najbrž se niso po-
sebno izkazali, saj so jih, kot sem
pozneje zvedel, čez par mesecev
že poslali na fronto.
Prej sem vedno občutil nek
strah že ob sami besedi »mar-
škompanija, maršbataljon«, saj
je to pomenilo enoto, ki j"e bila
določena za pot v človeško klav-
nico. Sedaj, ko sem bil sam v tej
enoti, se mi ni zdelo nič posebne-
ga. Nasprotno, življenje je bilo
kar znosno. Vojaških obveznosti
zelo malo, nekaj stražarjenja in
športnih aktivnosti, večina pa
prostega časa, ki ga je bilo treba
na nek način ooDolniti.
V vojašnici so organizirali šo-
ferski tečaj. Prijavili smo se sko-
raj vsi in to na pobudo posamez-
nikov. Modrovali so namreč, da
bo prej ali slej konec vojne in ta-
krat moramo nekaj doprinesti za
novo slovensko vojsko, ki ne sme
več poznati volovskih vpreg.
Dalje prihodnjič
»Nazadnje še pred majorja (komandanta) moral sem iti,
s piskrom (šlemom) na glavi pred njega stopiti.
On me pogleda in zakriči: Einundzwazig tage!
Jawol Herr major, das geht ohne sage!«
TEDNIK ~ "ovember 1991
NASVETI - 11
Poti odraščanja
(Zadnje nadaljevanje)
Poglejmo si še drugi primer —
konflikt je nastal zaradi čiščenja
oziroma pospravljanja otroške
sobe.
Mati: »Vida, tvoja soba je ne-
prestano razmetana in tega mi je
dovolj^ Vem, da si utrujena, am-
pak zakaj te moram kar naprej
opozarjati na dolžnosti. Včasih
pospraviš, ponavadi pa je vse na-
robe. To me jezi. Poskusiva to
urediti, da bova obe zadovoljni.
Potrudiva se najti rešitev, spre-
jemljivo za obe. Nočem te siliti,
da pospravljaš svojo sobo, ven-
dar sem zaradi tega nesrečna.
Nereda ne prenašam in zato sem
jezna nate. Kako lahko rešiva ta
problem? Mi lahko pomagaš?«
Deklica: »To že, ampak vem,
da bom navsezadnje vendarle
morala pospraviti sama.«
Mati: »Ne, predlagam ti, da
najdeva rešitev, s katero bova za-
dovoljni obe.«
Deklica: »Dobro, potem
imam idejo. Ti nerada kuhaš,
imaš pa rada lepo pospravljeno.
Jaz pa rada kuham, a mi ni do
pospravljanja. Poleg tega bi se
rada v kuhinji še česa naučila.
Kaj če bi na primer dvakrat na
teden jaz namesto tebe pripravi-
la večerjo, medtem pa bi mi ti
pospravila sobo?«
Mati: »Misliš, da bi to šlo?«
Deklica: »Ne šalim se.«
Mati: »Lahko poskusiva. Ali
to pomeni, da boš pomila tudi
posodo?«
Deklica: »Seveda.«
Mati: »Dobro. Morda bo tvo-
ja soba odslej pospravljena bolj
po mojem okusu.«
Ta metoda pomeni upošteva-
nje otrokovih potreb, pa tudi
upoštevanje staršev. Po tej meto-
di otrok razume: jaz upoštevam
tvoje potrebe in tvoje pravice in
želim, da je mojim potrebam in
mojim pravicam tudi zadoščeno.
Res je, da za to metodo porabi-
mo več časa, vendar se splača, je
naložba vnaprej, saj odgovornost
za rešitev problema prevzemata
obe strani, odpade vračanje na
začetno točko, neprestano opo-
zarjanje in moraliziranje. S to
metodo dajemo otrokom obču-
tek, da so njihove potrebe ravno
tako pomembne kot potrebe
odraslih, kot potrebe staršev. To
pomeni, da otroka obravnavamo
kot odraslega, kot svojega prija-
telja, mu zaupamo kot sebi ena-
kemu. Starši so otrokom vzorni-
ki. Lahko jim prinašajo vredno-
te, ki jih sami živijo in jih sami v
resnici cenijo in uresničujejo.
Otroci se ravnajo po pravilu:
»Delaj to, kar delam jaz,« ne pa
po pravilu: »Delaj to, kar pra-
vim jaz.«
Morda kdo od bralcev pozna
razmišljanja modreca, ki si želi,
da bi imel moč, s katero bi lahko
spremenil, kar se spremeniti da,
in notranjo pripravljenost, s ka-
tero bi mogel sprejeti, česar se
spremeniti ne da, ter razsodnost,
s katero bi lahko razločeval obo-
je-
Notranja mirnost, sprijaznje-
nje s tem, česar se ne da spreme-
niti, razsodno sprejemanje naše-
ga bližnjega takšnega, kot je, je
prav to, o čemer sem želela govo-
riti v tem sestavku.
Marta Tuš,
profesorica pedagogike
(Sestavek Poti odraščanja je na-
stal po knjigi Družinski pogovo-
ri, ki jo je priredila Anica Ura-
njek.)
Dobro jutro, dober den! Moker sen kak vtoplena miš. Ob kunci
prejšjega tjedna nas je tak dež naleja, ke smo tudi na našen Suhen bregi
meli poplovo. Vse žobje mlake so poplavle in ceste nakipnole, kak da bi
kvos v blati bija. Gnes, v ponedelek, 18. novembra, gdo van pišen toto pi-
smo, pa se je rodilo jasno in mrzlo jutro. Na cestah so se začele poledice,
še posebno na hlatsfaltiranih. Zaj bo potrebna na avtih in drugih vozilih
zimska oprema. Mene je moja Mica že opremla z dugimi gatami, visoki-
mi škornji, rokavicami, volneno kapo, naušniki, zimskin mantlon. Tak
zgledan kak Eskim, gdo pride vun iz svoje snežne hiše. Ženkica se pač
hoji, da ji ne hi zmrzna in hi ostola soma na štora leta. Ja, vete, hujdičje
biti son na stara leta ...
Malo poglednite okoli sebe, po vaseh in tudi v mesti, pa bote vidli,
kejko Udi živi son s seboj in ma poleg sebe samo še kakšnega pesa ali pa
močko. Udje so boleni in ohnemogh. Tisti ta mlodi, pomagajte jin prine-
sti kaj iz štacune, nasekajte drva, če si sami kurijo v peč. Bote vidli, kak
bodo van hvaležni za vsoko pomoč. Pa malo se pogučte z njimi o vsoko-
dnevnih rečeh. Ce je potrebno, jin pokličte zdravniško pomoč. Penzije so
male in dosti je tokih, ki težko shojajo s tistimi tolarčki. Kak da bi ma-
čok skoz okno skoča, bomo tudi tisti, ki se zaj še za boj ta mlode ah pa
sredjeletnike štejemo, stori grotali, hetek bode priša in Matilda bode nas
začela gledati s koso na rami.. .
Vidite, tak je toto živleje puklasto in narobe obrjeno, še posebno gdo
malo v leta prideš. Saj vete, kak provimo človeki, ki še neje star 50 let:
Povej mi, kaj te boli? Po Abrahami pa je toto vprošaje čista drgačik obr-
jeno: Povej mi, kaj te ne boli. . .
Tak, te pa pridni bote do drugega tjedna in dobro se mejte. Pa gripe
se izogiblite in aidsa tudi.
Vaš LUJZEK.
Smo že zakoličili ptujski geto?
Nekateri naših sedanjih odlo-
čujočih so verjetno precej poto-
vali po razvitem svetu. Ogledo-
vali so si razne znamenitosti,
opazovali, kako žive ljudje v spo-
dobnih predelih mest, sodelovali
na simpozijih v modernih hote-
lih, kar ni nič nenavadnega, saj
gre v tem primeru za smetano
naše družbe. Pri tem so se zalju-
bili v zahodnjaški način življenja
in nam ga zdaj priporočajo kot
obljubljeno deželo Indijo Koro-
mandijo. Resnično me zanima,
ali se je kdo od njih prepričal,
kako žive v teh deželah ljudje, ki
so »zaprti« v getih siromakov,
na primer v newyorškem Harle-
mu. Sam sicer nisem bil tam, sem
pa o Harlemu precej prebral. V
desetmilijonskem New Yorku ži-
vi na sorazmerno majhnem pro-
storu nekaj sto tisoč obubožan-
cev — siromakov. Neka raziska-
va kaže, da so ljudje med seboj
tem bolj agresivni, čim bolj so
utesnjeni, zato ni čudno, da je v
getu ogromno nasilja, od ubojev,
ropov, posilstev do uporabe ma-
mil. V geto ni težko vstopiti, tež-
ko pa ga je zapustiti, tako da
ostajajo ponavadi otroci za starši
v getu. Žive v podrtijah, to je v
hišah, ki jih skoraj nihče ne vzdr-
žuje, žive pa od podpore — veči-
na jih je brezposelnih — ter od
kriminala. Nihče od »spodob-
nih« meščanov ne zahaja v geto,
pa tudi prebivalci geta ga bolj
redko zapuste.
Sprašujete se, zakaj pišem o
getu, saj ga na Ptuju nimamo.
Zaenkrat še ne, pričakujem pa,
da ga bomo čez nekaj let imeli.
Ne vem točno kje, morda kje v
starem delu mesta, morda kje
drugje. Zakaj? Zato ker se ravna-
mo dobesedno po ideologiji de-
žel, kjer geti so. In kdo od drža-
vljanov, ki smo bili doslej dokaj
enakopravni, bo prišel v geto?
Bogatejši zagotovo ne, kateri od
siromakov pa se ne bo mogel te-
Tiu izogniti, pa je težko napove-
dati. Ves proces se je začel z raz-
prodajo družbenih stanovanj ozi-
roma z aksiomom, da mora vse
imeti lastnika.
Premožnejših slojev, ki so že
danes v zasebnih vilah, to lastni-
njenje ne bo prizadelo. Drugi, ki
pa žive v družbenih stano 'anjih,
imajo možnost odkupiti stanova-
nje (seveda le tisti, ki imajo de-
nar). Ker so pogoji finančno
ugodni, bo to storilo mnogo last-
nikov stanovanjske pravice. Tu
smo storili — pri tej poceni raz-
prodaji družbenih stanovanj —
krivico tistim, ki nimajo dovolj
denarja, da bi v predpisanem
razdobju odkupili stanovanje,
saj so v preteklosti prav tako pri-
spevali enak delež za gradnjo
družbenih stanovanj kot tisti, ki
bodo stanovanja poceni odkupi-
li. Po preteku določenega roka se
bodo stanarine za nelastnike zvi-
šale — in to znatno. Zdaj bodo
uporabniki stanovanj, ki ne bodo
zmogli plačila, morali stanova-
nja zamenjati z manjšimi, tisti, ki
pa so že zdaj v majhnih stanova-
njih, pa poiskati kakšne zanikrne
»luknje« v napol razpadajočih
hišah, ki jih lastniki ne bodo
vzdrževali in bodo zato dovolj
poceni. Da bi znižali stroške bi-
vanja, se bodo v eno takšno sta-
novanje vselile dve ali tri druži-
ne. In že smo pri zasnovi geta.
Nato je potreben le še čas in za-
čelo se bo nasilje. Otroci pošte-
nih, toda revnih staršev bodo po-
stali nasilniki.
Morda se vam zdi nenavadno,
da razmišljam za toliko naprej.
Resnično — o tem bi morali raz-
mišljati tisti, ki zadeve vodijo, ne
pa da samo čakajo, kako se bodo
zadeve razvijale naprej in se šele
nato uče na lastnih napakah. Če
se že moramo učiti na napakah,-
se učimo na tujih.
Menim, da je s ceneno razpro-
dajo družbenih stanovanj, ki jih
upokojenci, družine z velikim
številom otrok, ljudje z nizkimi
dohodki in brezposelni ne bodo
mogli odkupiti, zabit prvi koli-
ček za geto.
Število ljudi na robu preživetja
se bo še povečevalo (že pred ne-
davnim sem zapisal, da bodo po-
trebne javne kuhinje, če nočemo
vsem siromakom uničiti preba-
vil). Predvidevajo povečevanje
števila brezposelnih v Sloveniji
do 150.000, nato naj bi se to šte-
vilo ustavilo. Resnično bi rad po-
znal tega pretirano pametnega
človeka, ki v tržnem gospodar-
stvu zna napovedati, do kod se
bo povečevalo število brezposel-
nih in od kod bo jemal denar za
njihove socialne podpore (kljub
njih bedni nizkosti). Saj ti naši
strokovnjaki še inflacije tolarja
niso znali predvideti, ko se je v
enem mesecu povečala za toliko,
kot so predvidevali za vse leto.
Če bi bilo v njih kaj znanstvenih
napovedovalcev prihodnosti, bi
vedeli, dd je številčno napovedo-
vanje prihodnosti stohastični
proces (tudi o tem sem že pisal v
Tedniku — škoda, da ga ne bere-
jo) in tako določljivo le z neko
verjetnostjo. In bolj ko znamo
razmišljati o prihodnjem proce-
su, manj se bomo zmotili v napo-
vedi. Želim, da bi se zmotil v
svoji napovedi ptujskega' geta,
vendar obstaja precejšnja goto-
vost, da se nisem. (Pa ptujski ne
bo edini!)
P. S. V teoriji o sistemih (koli-
kor vem, sem edini strokovnjak
za stohastične sisteme v Sloveni-
ji) poznamo sisteme, ki začno
reagirati-šeie takrat, ko se je na-
paka (to je razlika med dejan-
skim in želenim stanjem) že po-
javila, in tiste, ki začno reagirati
že takrat, ko se pojavi šele verjet-
nost napake. Slednji so zaneslji-
vejši.
Dr. Adolf Žižek, dipl. ing.
V vrtu
Sadno drevo je rastlina, ki na
istem mestu raste dolgo odobje,
nekatere sadne vrste petdeset pa
tudi več let, zato se moramo na
sajenje sadnih rastlin temeljito
pripraviti in ga strokovno opra-
viti.
Čeprav sadno drevje lahko sa-
dimo od jeseni, ko odpade listje,
do pomladi, ko začne drevje br-
steti, dajemb prednost sajenju v
jeseni, ker se korenin čez zimo
oprime zemlja in v takšnih rast-
nih razmerah prično rast že pozi-
mi ali zgodaj spomladi, kar daje
prednost sadilnemu učinku in
začetku rasti. Sajenje v jeseni
lahko opravimo, dokler zemlja
ne zmrzuje in v ozračju ni tempe-
ratura pod 0° C.
Za posaditev sadne sadike potre-
bujemo:
1 kg mešanega gnojila nitrofo-
skal s čim večjo vsebnostjo fos-
forja in kalija,
20 do 30 kg odležanega hlev-
skega gnoja,
1	vedro starega, dobro prepe-
relega komposta,
2	do 3 dag prašiva na osnovi
bakra in žvepla,
1,5 m^ pocinkane, gosto pletene
žične mreže,
2 m visok impregniran drevesni
kol,
vrbovo šibo ali vrvico in
3	do 4 koruzna stebla ali kar-
ton za obvarovanje pred glodal-
ci.
Priprava sadilne jame
Jamo za sajenje (2 m široko v
težki in zbiti zemlji ali 1,5 m v
rahli zemlji, 60 cm globoko) sko-
pljemo vsaj 14 dni pred saje-
njem, da se zemlja prezrači.
Preden pričnemo saditi, zabi-
jemo v sredini jame impregniran
kol. Impregnacija pomeni zašči-
to lesa pred trohnenjem in jo op-
dravimo tako, da ošiljen kol
80 cm proti konici ožge.mo, tle-
čega pa pomočimo v 5-odstotno
raztopino modre galice. Z mine-
ralnimi olji ni priporočljivo ma^
zati, ker so škodljiva drevesnim
koreninam.
Na prerahljano dno jame nasi-
pljemo travno rušo oziroma vrh-
njo plast živice, ki smo jo že pri
izkopu jame ločili. V tej spodnji
plasti zemlje se bodo pri bodo-
čem drevesu v največjem obsegu
razvijale njegove korenine.
Bolj imamo opravek z rahlo in
rodno zemljo, več nam bo delal
škode na koreninah voluhar, za-
to položimo nekako v polovico
zasipane jame zaščitno mrežo z
odprtinami 1 m'. Mreža mora
biti toliko velika, da bodo z njo
ovite vse korenine, v saj 10 cm
pa mora po sajenju ob korenin-
skem vratu štrleti iz zemlje.
Ob kolu v sredini jame naredi-
mo kupček rodovitne zdrobljene
zemlje s primešanim kompo-
stom, preostali del jame, potem
ko smo že pridvignili varovalno
nirežo, zasujemo z zemljo, ki
smo ji poprej primešali NPK
gnojilo kot gnojenje na zalogo in
za začetek rasti.
Sajenje
Sadike obrežemo poškodova-
ne korenine do zravega dela.
Močnejše korenine nekoliko pri->
krajšamo. Režemo jih pravokot-
no na smer rasti, da bo rana čim
manjša. Koreninski del sadike
pomočimo v mešanico kravjeka,
ilovice in vode, ki smo ji dodali
še ustrezne fungicide proti kore-
ninski plesni in drugim boleznim
na koreninah.
Na kupčku rahle zemlje v sre-
dini jame na severno oziroma
senčno stran kola posadimo sa-
dike v višini koreninskega vratu
tako, da korenine enakomerno
razporedimo in zatlačimo, nato
pa pokrijemo z zemljo. Sadiko
rahlo stresemo, da bi se zemlja
bolje razporedila med korenine,
in ponovno zatlačimo. V okolico
korenin na obrobje jame položi-
mo hlevski gnoj. Gnoj ne sme bi-
ti v dotiku s koreninami; koreni-
ne ga morajo z rastjo doseči šele,
ko bo že strohnel. Končno sadil-
no jamo zasujemo z zemljo in
naredimo drevesni kolobar v
obliko ponve, da se bo h koreni-
nam scejalo dovolj vlage.
Sadike privežemo h kolu v
obliko poševne osmice, da se pri
posedanju zemlje ne bi obesila
za kol. Ce sadnega vrta nimamo
ograjenega, sadiko zavarujemo
pred glodalci prek zime s koruz-
nimi stebli, natron papirjem ali
kartonsko embalažo. Vrh sadike
prikrajšamo na višino, kot želi-
mo imeti visoko deblo, povečano
za kakih 10 cm; iz tega bodo
zrastle ogrodne veje.
Po biokoledarju je priporočlji-
vo saditi sadne rastline, ki jih go-
jimo zaradi plodov, od 19. do 21.
ter od 27. do 29. novembra, seve-
da če so ugodne vse druge raz-
mere za sajenje, zlasti še, če je
dovolj toplo in zeinlja ne zmrzu-
ie.	Miran Glušič, ing. agr.
Nagradno
turistično
vprašanje
Pred štirinajstimi dnevi smo
vprašali, kdaj je bil ustanovljen
Dominikanski samostan. V ured-
ništvo Tednika je v roku prišlo
več deset pravilnih odgovorov.
Med tistimi, ki so zapisali, da je
bil ustanovljen leta 1230, je žreb
izbral Ignaca Habjaniča iz Arbaj-
terjeve 1 v Ptuju. Čestitamo!
V Pokrajinskem muzeju v Ptu-
ju so za vse ljubitelje in pozna-
valce turističnih in zgodovinskih
zanimivosti pripravili novo vpra-
šanje: Iz katerega stoletja je štiri-
oglati stolp na zahodni ravnici
grajskega griča: iz 18., 15. ali 10.
stoletja.
Nagrada za pravilen odgovor
so muzejske publikacije, družin-
ska vstopnica za ogled muzejskih
zbirk in spominek. Odgovore pri-
čakujemo v uredništvu Tednika,
Raičeva ulica 6, do 25. novem-
bra.
Nagradno turistično vprašanje
Iz katerega stoletja je štirio-
glati stolp na zahodni ravnici
grajskega griča?
a)	18. stoletje
b)	15. stoletje
C) 10. stoletje
Naslov:--—
Kajenje in preventiva
Pod tem naslovom je 24. in 25. oktobra potekala v Mariboru učna delavnica, ki jo je organiziralo mari-
borsko Društvo nekadilcev. Povabljeni so bili številni predavatelji in vsak s svojega zornega kota so predstavili
problematiko kajenja, poskušali odkriti vzroke za kajenje, opisali karakter osebnosti kadilca, opozorili na
nrnhtfimatiko v zvezi s kaieniem na šolah.
Tako je dr. Marija Djurdjevič
povedala, da letno umre v Evro-
pi 500 000 ljudi za posledicami
kajenja, dr. Albert Klobučar na-
vaja podatek, da letno zaznamo
v Sloveniji 700 novih primerov
pljučnega raka, ki je tesno pove-
zan s kajenjem, oster je bil dr.
Edvard Glazer, ki je dejal: »Bol-
niku z rakom na pljučih ni več
treba nehati kaditi. Ta je svoje ži-
vljenje že zapečatil.«
Viktorija Rehar je svoj prispe-
vek o kajenju sklenila z ugotovit-
vijo, da velja kajenje dandanes
že marsikje za nekulturno deja-
nje, dr. Tilka Kren pa ob orisu
karak^erne podobe kadilca pou-
darja, da kadilec svojo nemoč
skriva za tančico dima. Prof. Te-
reza Rožič je predstavila dejav-
nost šole za zdravo življenje, ki
deluje v sklopu mariborskega
Železniškega zdravstvenega do-
ma. Temeljno vodilo te šole je
prestrukturiranje človekove
osebnosti, da bo lahko živel brez
odvisnosti. (Mimogrede: v tem
zdravstvenem domu so vsi zapo-
sleni nekadilci dobili dodaten
dan popusta).
Podatki so alarmantni, vede-
nje o škodljivosti kajenja pa vsaj
pri mladih še ni zadostno. Toda
preventiva v zvezi s kajenjem pri
nas še ni sistemsko rešena. S
strategijo boja proti zasvojenosti
se ukvarjajo le posamezniki, v
svetu pa so to že sistemsko rešili
— brez panike, trezno in kvali-
tetno in ta pristop se jim že obre-
stuje.
V osnovnih šolah pri nas o
zasvojenosti govorijo učitelji po
svoji vesti, v učnih načrtih ta
problematika še ni dobila svoje-
ga mesta, predmet Zdravstvena
vzgoja na srednjih šolah pa je
skrčen na fakultativni nivo. Toda
prav šola bi morala biti tista in-
stitucija (čas prižiga prve cigare-
te se pomika navzdol), ki bi dala
ne zastrašujoče, temveč objekti-
vne podatke o škodljivosti kaje-
nja. Hkrati bi morala biti šola
prostor, kamor cigareta ne sodi,
mi pa smo do kajenja celo tako
popustljivi, da imamo (kot nikjer
drugje po svetu) kadilnice po
srednjih šolah!
Nerazvitost, neprosvetljenost
in kajenje si podajajo roko. Mla-
di pa ostajajo neosveščeni. V
svet odraslih (pogosto zavit v
tančico cigaretnega dima) vsto-
pajo nepripravljeni. Svojo identi-
fikacijo začnejo graditi doma,
socializirajo se dalje med vrstni-
ki, v šoli, s\iojo vlogo (tudi nega-
tivno) odigrajo množični mediji.
Adolescenca prinaša mnoge pa-
sti (identitetna stiska, vzori, moč
vrstnikov, kritičnost.. .) in na te
pasti bi mlade morali pripraviti
starši, učitelji in zdravstveni de-
lavci. Tako zelo radi rečemo:
»Na mladih svet stoji«, pozabi-
mo pa se vprašati, na čem stojijo
mladi. Ali jim nudimo zdravo,
nezastrupljeno življenjsko oko-
lje? Ali se kdaj vprašamo, kako
naše otroke opremiti s samoza-
vestjo in znanjem, da jim ne bo
treba v stiski in niti iz radoved-
nosti bežati v svet omame, ki se
začne s prvo cigareto, čestokrat
pa nadaljuje na uničujoči poti v
svet močnejših drog?
Udeleženci učne delavnice so
sprejeli več sklepov, ki jih bodo
v zvezi s protikadilsko propagan-
do poslali pristojnim telesom.
Med drugim bodo od Skupščine
Republike Slovenije zahtevali,
da sprejme zakon o kajenju, da
se pripravi prikaz potreb eduka-
cije v zdravstvu in prosveti, da se
uvede predmet Zdravstvena
vzgoja tudi v OŠ, da se prepove
reklama za tobačne izdelke, da
se le-te ustrezno davčno sankcio-
nira itd.
prof. Jožica Težak
12 - TV SPOREDI
21, november 1991 - TEDNIK
TEDNIK - 2J. november 1991
ZA RAZVEDRILO — 13
14 - OGLASI IN OBJAVE
21. november 1991 - XEDNIK
TEDNIK - 21- november 1991
OGLASI IN OBJAVE — 15
SELEKTIVNO ZBIRANJE ODPADNIH SUROVIN V PTUJU
A-program že izvajajo
Izvajanje občinskega odloka o določitvi obveznega odvoza komunalnih odpadkov na območju občine Ptuj, ki je bil
sprejet spomladi, je v zamudi v glavnem zaradi sprejemljivih razlogov, so povedali predstavniki Komunalnega podjetja Ptuj v
petek, 15. novembra, na tiskovni konferenci. Prvič, naj bi se všteli že pri snovanju odloka zaradi pretesnih časovnih rokov za
izvajanje A, B in C programa odvoza odpadkov, čeprav so bili med snovalci tudi komunalci. Poleg tega ni nihče pričakoval
vojne v Sloveniji, ki je posledično premaknila izvajanje omenjenega odloka za nekaj mesecev. In končno — iskanje najugod-
nejšega ponudnika za dobavo posod, predvsem za selekcionirano zbiranje odpadkov, je bih vezano na pomanjkanje finančnih
sredstev in na urejanje kreditnih pogojev. Za »^se to je potreben čas, ki ga je bilo očitno premah. ISeuresničev^nje odloka nika-
kor ni opravičljivo, vendar je ob omenjenih dejstvih lažje dojemljivo. Sploh pa, če je na dlani, da izvajanje A programa odvoza
odpadkov že teče.
Direktor Komunale Jože Cvetko je
med drugim.povedal, da je čas zahte-
vala tudi sprememba načina plačeva-
nja smetnine. Prej smo namreč plače-
vali odvoz odpadkov po kvadratnem
metru stanovanjskih površin, po no-
vem pa po posamezni odpeljani poso-
di. Določeno je bilo, da naj bi v treh
mesecih pripravili predlog za spre-
jemljivi način plačevanja. Ze 26. juni-
ja je bil predlog pripravljen, obravna-
val ga je tudi izvršni svet, vendar se je
zaradi vojnih razmer odločil za odlo-
žitev izvajanja. Ker so bila vozila ko-
munale potrebna tudi v barikadah
(pri čemer dejavnost ni trpela), so na-
daljevali postopek šele v septembru.
Predlog je bil sprejet šele 3. oktobra,
v Tedniku pa so bili normativi za vr-
sto posod in za obračunavanje odvo-
za objavljeni 10. oktobra. Komunalno
podjetje je takoj ukrepalo in 25. okto-
bra (po predhodnem postopku iska-
nja najugodnejšega ponudnika) skle-
nilo pogodbo o dobavi posod z
Emom iz Celja. Tako so že do torka,
19. novembra, pripeljali v Ptuj več
kot 400 kovinskih posod (240-litrskih)
in jih razvozili na vnaprej določene
lokacije. V Ptuju imamo tako že 125
lokacij za selekcionirano zbiranje od-
padkov s po tremi posodami z napisi:
PAPIR, BELO STEKLO, BARVNO
STEKLO. Upajmo, da bomo odslej
tudi Ptujčani bolj obzirni do sebe in
svojega okolja in da bomo v posode
res odlagali le tisto, kar je na njih na-
pisano. Pa še izplačalo se bo, saj bo-
do s prodanimi odpadnimi surovina-
mi v Komunali zniževali naraščajoče
stroške odvoza — to pa bo zagotovo
pozitivno vplivalo tudi na naše žepe
— če bomo pametni.
Do konca tega tedna bodo posode
za selekcionirano zbiranje odpadkov
(papirja in stekla) namestili še v Ki-
dričevo, kjer bo 12 lokacij, in v Maj-
šperk, kjer bodo 4 lokacije.
Izvajanje B in C programa odvoza
komunalnih odpadkov je že naloženo
novemu podjetju EKOLES Ptuj. Gre
za odvoz odpadkov z Dravskega in
Ptujskega polja (program B) in za od-
voz s preostalega predela Slovenskih
goric in Haloz (program C).
M. Ozmec
Takih posod za selekcionirano zbiranje odpadnega papirja in stekla bo-
mo imeli kmalu 750. Poleg tega bodo komunalci namestili še enkrat to-
liko dodatnih posod tam, kjer jih do sedaj niso imeli dovolj. (Foto: M.
Ozmec)
Razstava
pripomočkov
za slepe
in slabovidne
Ob .71-letnici organiziranega
dela slepih in slabovidnih Slove-
nije bodo 25. novembra ob 16.
uri v Ptuju odprli razstavo tehni-
čnih pripomočkov in drugega,
kar potrebujejo slepi in slabovid-
ni v vsakdanjem življenju in de-
lu. Razstava bo v kletnih prosto-
rih ptujskega gledališča in bo na
ogled od 25. do 29. novembra
vsak dan od 10. do 17. ure. Na
otvoritveni slovesnosti bo govo-
ril predsednik Zveze društev sle-
pih in slabovidnih Slovenije.
MG
Tudi Mirka Vindiša
je doletelo .. .
Čeprav je ptujski maratonec Mirko Vindiš znan po tem, da do-
bro teče, mu ni uspelo uteči pred zakonskim jarmom. Z nevesto Ve-
sno sta se vzela v soboto, 16. novembra, na ptujskem magistratu. Na
gostijo sta povabila več kot 70 svatov, ki so se veselili v gostišču Gor-
ca sredi Haloz. Mladoporočencema tudi naše čestitke in iskrene želje,
da se jima izpolni vse, kar je prijetnega in lepega.
Foto: M. Ozmec
Kulturni križemkražem...
PTUJ • Nocoj ob 19. uri bo pod pokroviteljstvom Kmetijske-
ga kombinata Ptuj v razstavišču ob Dravi literarni večer Društva
slovenskih pisateljev. Predstavili se bodo: Mila Kačič, Berta Bojetu,
Tone Peršak, Marjan Pungartnik, Marjan Tomšič in Dane Zaje.
PTUJ • V mali dvorani Narodnega doma bo od 21. do 23.
novembra Literarna kolonija mladih literatov v organizaciji repu-
bliške in ptujske Zveze kulturnih organizacij pod pokroviteljstvom
Kmetijskega kombinata Ptuj. Mentorji literarne kolonije so: Mar-
jan Tomšič, Marjan Pungartnik in Vili Ravnjak.
PTUJ # Do konca novembra je v Ljudski in študijski knjižnici
na ogled razstava Vino, kultura in opoj.
. ORMOŽ • Danes so se v okviru potepuškega abonmaja od-
peljali Ormožani v Ljubljano, kjer bodo v Cankarjevem domu pri-
sluhnili Smetanovi Moji domovini v izvedbi Slovenske filharmonije.
ORMOŽ • V dvorani doma kulture bo v soboto, 23. novem-
bra, seminar o glasbi v gledališču. Udeležili se ga bodo mentorji in
režiserji gledaliških in lutkovnih skupin.
ORMOŽ • 28. novembra bo tu gostovalo neodvisno gledališ-
če Gulliver iz Murske Sobote z gledališkim delom v prekmursko-
romskem narečju ŽIJVI KAMEN ali LEPE SENEJE LEJPOGA
BEJDOJA.
ORMOŽ • 23. novembra ob 20. uri bo v dvorani doma kultu-
re samostojni koncert kantavtorja Vlada Jakša.
ORMOŽ • V soboto, 23. novembra, ob 9.30 se bodo v sobi pi-
halnega orkestra v gradu srečali dirigenti območnega združenja pi-
halnih orkestrov. V okviru srečanja bo prodajna razstava notnega
materiala, gost srečanja pa bo Ivica Knaus, ki bo govorila o mažo-.
retnih skupinah.
Pridite na razstavo malih živali!
Ptujsko društvo gojiteljev pasemskih malih živali šteje le okoli 30 članov, a
je aktivno in uspešno tudi na mednarodnem področju. Te dni se vneto pripra-
vljajo na svojo 16. društveno razstavo malih živali, ki bo od petka, 22., do vklju-
čno nedelje, 24. novembra — tokrat v športni dvorani MLADIKA v ftuju. Raz-
stavljenih bo več kot 400 živali, od tega več kot 150 pasemskih kuncev, več kot
200 golobov različnih barv, pasem in velikosti, več kot 100 primerkov okrasne
in pasemske perutnine, pa še koze, ovce, nutrije, berci, ribe in morda še kaj.
Ljubitelji živali, vabljeni od petka do nedelje od 9. do 19. ure v športno dvorano
Mladika. Še posebej so dobrodošle šolske skupine.	.Om
Gasilci gasilcem
Kljub temu da je ormoška gasilska zveza majhna, predvsem pa revna, so se
gasilci aktivno vključili v akcijo zbiranja pomoči v opremi za republiko Hrva-
ško. Dvaindvajset gasilskih društev, kolikor jih skupaj tvori OGZ Ormož, je
zbralo več gasilske opreme in dostavili so jo v zbirni center v Brežice. Podarili
so 200 1 penila, 300 m B in C tlačnih cevi, 15 delovnih oblek, 5 delovnih pasov,
5 dihalnih aparatov in nekaj manjše gasilske opreme. S tem so, kot pravi pred-
sednik OGZ Ormož Mirko Munda, dodali kamenček v mozaik pomoč' kole-
gom iz Hrvaške.
Tone Kace
NA KRAJU NESREČE NI
USTAVIL
V sredo, 13. novembra, okoli
13. ure je Ivan Smogavec s Tinj-
ske Gore 41 s parkirnega prosto-
ra pred trgovino Oberčkal v Slo-
venski Bistrici z osebnim avto-
mobilom zapeljal proti predno-
stni cesti. Pred ustreznim prome-
tnim znakom ni ustavil, temveč
je zapeljal na cesto in začel zavi-
jati v desno. Prav tedaj je iz sme-
ri Vrhol pripeljal s stoenko Alojz
Jurčič iz Slovenske Bistrice. Da
bi se izognil trčenju, je Jurčič
močno zaviral in se umikal na
nasprotni vozni pas. Pri tem je
izgubil oblast nad vozilom, to je
zdrsnilo v obcestni jarek na levi
strani cestišča in trčilo v nasip.
Hudo poškodovanega Jurčiča so
prepeljali v mariborsko bolnišni-
co. Smogavec na kraju nezgode,
ki jo je sam povzročil, ni ustavil;
miličniki so ga izsledili čez nekaj
ur.
TRČIL V PEŠKO
Po Volkmerjevi cesti v Ptuju je
v četrtek, 14. novembra, ob 16.
uri vozil osebni avto Roman
Šmigoc iz Ulice 25. maja 4 (Ra-
belčja vas). Pred križiščem s Pa-
nonsko ulico je čez zaznamovani
prehod prečkala cestišče 82-letna
Vera Brumen iz Kraigherjeve 15
v Ptuju. Šmigoc je peško opazil
in pričel zavirati, vendar je zara-'
di mokrega cestišča kljub temu
trčil vanjo in jo zbil po cestišču.
Hudo ranjeno Brumnovo so pre-
peljali v ptujsko bolnišnico.
TRČENJE NA MOKRI IN
SPOLZKI CESTI
Franc Zorman iz Aškerčeve 6
v Slovenski Bistrici je bil v petek,
15. novembra, ob 20.40 hudo po-
škodovan v prometni nezgodi pri
Hočah. Po mokri in spolzki cesti
je vozil osebni avto Ivan Medved
iz Maribora. V preglednem bla-
gem desnem ovinku je zapeljal
na nasprotni vozni pas, ko je po
njem pripeljal tovornjak s pri-
klopnikom italijanske registraci-
je. Medved je s svojim avtom tr-
čil v tovornjak, tam ga je odbilo
in zasukalo, drsel je še kakih 90
metrov po cestišču in potem trčil
v stoenko, ki jo je nasproti pripe-
ljal Franc Zorman. Pri trčenju je
voznik Medved dobil le lažje po-
škodbe. Poleg hudo poškodova-
nega Zormana je bil lažje ranjen
njegov sopotnik Janez Janžič.
PEŠEC HUDO POŠKODO-
VAN
Po lokalni cesti od Cirkulan
proti Pristavi je v soboto, 16. no-
vembra, ob 5.40 vozil osebni av-
to Ignac Potrč iz Janežovskega
Vrha 15b, KS Destrnik. Za Cir-
kulanami je zagledal pred seboj
pešca, ki je stopal po sredini ce-
stišča. Začel je zavirati in se umi-
kati, a ga je kljub temu zadel in
ga zbil po cestišču. Pešec je bil
19-letni Kristjan Bratušek iz Cir-
kulan 44, ki je bil v nezgodi hu-
do ranjen in so ga prepeljali v
ptujsko bolnišnico.
VOZILO PO STRMINI V PRE-
PAD
Po lokalni cesti z Boča proti
Zgornjim Poljčanam je v soboto,
16. septembra, ob 15.30 vozil te-
rensko vozilo Rudolf Mlekuž iz
Partizanske 49 v Slovenski Bistri-
ci. Dober kilometer od planin-
skega doma na Boču jf; v ostrem
levem nepreglednem ovinku za-
peljal preveč v desno in vozilo je
zdrsnilo po strmini v prepad,
vendar se je med drevjem ustavi-
lo na kolesih. Voznik jo je na sre-
čo odnesel brez večjih poškodb,
na vozilu pa je za več kot milijon
tolarjev škode.
UMRL PO NESREČI
Po regionaliii cesti od Lenarta
proti Tratam se je v ponedeljek,
18. novembra, ob 5.45 peljal na
motornem kolesu 59-letni Franc
Cmour iz Spodnje Senarske 15.
Na poledenelem cestišču za
Zgornjimi Žerjavci ga je začelo
zanašati in je padel po cestišču.
Čeprav je uporabljal zaščitno če-
lado, se je pri padcu tako hudo
ranil, da je po prevozu v Zdrav-
stveni dom Lenart umrl.
NEPREVIDNOST PRI VZVRA-
TNI VOŽNJI
Voznik tovornega avtomobila
Drago Thaler iz Studenega pri
Železnikih je v ponedeljek, 18.
novembra, na avtobusnem posta-
jališču v Zgornjih Žerjavcih v ob-
čini Lenart s tovornjakom zape-
ljal vzvratno, pri tem pa se ni
prepričal, ali lahko to stori var-
no. Zaradi tega je z zadnjim le-
vim delom tovornjaka zadel
77-letno Jožefo Jančar iz Lenar-
ta, ki je prečkala magistralno ce-
sto. Tovornjak je z zadnjimi ko-
lesi zapeljal čez nogi Jančarjeve
in so jo potem prepeljali v mari-
borsko bolnišnico.
STRELJAL NA AVTO
V petek, 15. novembra, okoli
23. ure se je skozi naselje Stojnci
peljal z osebnim avtomobilom
D. Š. in zaslišal, da je v zadnjih
levih vratih njegovega avtomobi-
la nekaj škrtnilo. Ustavil je, po-
gledal in ugotovil, da je škrtanje
povzročila krogla, ki je obtičala v
mehanizmu za zapiranje okna.
Primer je takoj sporočil organom
varnosti, ki so zadevo hitro raz-
jasnili. Krogla malokalibrskega
naboja je bila izstreljena iz na-
prave, ki jo uporabljajo ob do-
mačih kolinah za ubijanje živali.
Hitro so tudi našli strelca v osebi
25-letnega J. V., ki je s to napra-
vo po Stojncih streljal že prej in
potem brez pravega razloga tudi
na omenjeni avto. Svoje početje
bo moral podrobneje pojasniti
pred pristojnimi organi, ovadili
pa ga bodo tudi zaradi utemelje-
nega suma storitve kaznivega de-
janja povzročanja splošne nevar-
nosti.	PP
RODILE SO — ČESTITA-
MO: Brigita Drevenšek, Ptujska
Gora 25 — Sanelo; Kristina Puc,
Strelci 1/c, Markovci — dečka;
Minka Brumen, Pršetinci 17, To-
maž — deklico; Ida Belšak-Vin-
diš — deklico; Anica Prašnički,
Budinščak b.b., D. Voča — de-
klico; Zvezdana Greifoner, Go-
čova 49, Gradišča — Martina;
Majda Danko, Slavšina 29, Vito-
marci — deklico; Tanja Verban-
čič, Ptuj, Reševa 33 - Jano; Sa-
nja Lukaček, Virje, Ul. 8. marta
5, Cestica — Davida; Alenka Pe-
trovič, Stojnci 133, Markovci —
Klemena.
POROKE - PTUJ: Anton Vi-
dovič in Angela Dajčman, Krče-
vina pri Vurbergu 3/a; Ludvik
Krajnc, Ljubljana, Cesta Cirila
Kosmača 12, in Bernardka Kos,
Trnovska vas 34; Miroslav Vin-
diš in Vesna Pičerko, Rabelčja
vas. Ulica 5. prekomorske briga-
de 9; Marjan Gaberc, Mozirje,
Ulica Šlandrove brigade 10, in
Agata Dugar, Ročinj 6/a; Zden-
ko Plohi, Podvinci 115, in Marja-
na Rižnar, Podvinci 115; Ivan
Kralj in Nada Herga, Mezgovci
ob Pesnici 1 l/a.
UMRLI SO: Irena Ribič, Or-
mož, Kerenčičev trg 8, roj. 1923
—	u. 10. novembra 1991; Jožef
Bezjak, Gradišča 108, roj. 1913
—	u. 7. novembra 1991; Milena
Kešpert, Zg. Pristava 48, roj.
1929 - u. 13. novembra 1991.
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega deta, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. izdaja Zavod za
radijsko in časopisno dejavnost
RADIO-TEDNIK PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di-
rektor in glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože
Šmigoc (pomočnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Štefan
Pušnik (tehnični urednik), Jože
Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik,
Darja Lukman, Martin Ozmec,
Vida Topolovec, Nataša Vodu-
šek in Milena Zupanič (novinar-
ji)-
PROPAGANDA: Oliver Težak.
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raiče-
va 6, 62250 Ptuj, p. p. 99; tel.
(062) 771-226; faks (062)
771-223.
Celoletna naročnina 1.250,00 to-
larjev, za tujino 2.450,00 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri SDK Ptuj:
52400-603-31023.
Tisk: GZP Mariborski tisk Mari-
bor.
Oproščen prometnega davka po
obvestilu Izvršnega sveta Skup-
ščine Republike Slovenije števil-
ka 3132 z dne 28. 2. 1991.