GDK: 91 
Večnamenski gozd in prostorsko načrtovanje 
Nagovor ob posvetu 
Spoštovani gospe in gospodje, kolegice 
in kolegi, prisrčno pozdravljeni v imenu mi-
nistra dr. Osterca, ki se, žal zaradi neod-
ložljivih obveznosti ni mogel udeležiti otvo-
ritve tega pomembnega posveta. Lepo poz-
dravljeni seveda tudi v mojem imenu. 
To posvetovanje sledi posvetovanjem, ki 
smo jih že imeli: gozdnogospodarsko načr­
tovanje, gozdarstvo in varstvo narave, o 
divjadi in lovstvu. Pomembno je še posebej 
zato, ker je prostorsko načrtovanje (pro-
storski deli gozdnogospodarskih načrtov) 
po zakonu o gozdovih tudi naša obveza. 
Načrtovanje je v splošnem temeljni pri-
pomoček ohranjanja in trajnostnega razvo-
ja tako gozdov kot tudi vseh drugih obnov-
ljivih naravnih virov ter krajine oziroma pro-
stora kot celote. 
Tradicija gozdarskega načrtovanja - po 
načelu trajnosti - je v Sloveniji med najdalj-
širni v Evropi. Dve stoletji in četrt sta minili, 
odkar je bil izdelan (in sicer v Trnovskem 
gozdu) prvi znani gozdnogospodarski na-
črt, ki je temeljil na trajnosti donosov lesa 
tako v prostorskem kot tudi v časovnem 
pogledu (za naslednjih 1 OO let). 
Pred sto leti se je v gozdovih visokega 
krasa razvila izvirna oblika gozdarskega na-
črtovanja po načelu trajnosti - slovenska 
kontrolna metoda. Prav slednja je omogo-
čila načrtno malopovršinsko -trajnostno go-
spodarjenje z gozdovi, ki je pri nas prav 
tako uveljavljeno že sto let. V zadnjih nekaj 
desetletjih pa smo v gozdarstvu dosegli še 
več od tega, kar danes Evropa in svet poj-
muje pod izrazom "trajnostno gospodarje-
nje oziroma trajnostni razvoj". Razvili smo 
t.i. sonaravne gospodarjenje z gozdovi na 
podlagi nege gozda oziroma kakovosti in 
ga tudi uzakonili. Posebej smo ga opredelili 
tudi v strategiji ter programu sonaravnega 
razvoja gozdov v Sloveniji. Razvili smo tudi 
sodobno gozdarsko načrtovanje na podlagi 
kontrolne metode. Gozdarji imamo zato bo-
gate izkušnje na področju trajnostnega na-
črtovanja in ravnanja oziroma razvoja. 
Zakon o gozdovih (1993) je prinesel no-
vosti tudi v pogledu načrtovanja. Gozdno-
386 Gozd V 54, 1996 
gospodarski načrti namreč morajo že od 1. 
1. 1995 imeti tudi prostorske dele načrtov, 
ki se praviloma sprejemajo istočasno. Pro-
storske dele načrtov po zakonu pripravlja 
Zavod za gozdove Slovenije, sprejemajo 
pa se po predpisih o urejanju prostora. Mi-
nister, pristojen za gozdarstvo, v soglasju z 
ministrom, pristojnim za okolje in prostor, 
pa predpiše vsebino teh načrtov. 
Ta vsebina, žal, še ni predpisana- pravil-
nik še ni pripravljen, veliko pa je še odprtih 
vprašanj predvsem zaradi tega, ker še ni-
mamo novega zakona o urejanju prostora, 
pa tudi ne strategije prostorskega razvoja 
in prostorskega plana RS. Sistemi oziroma 
odnosi med ravnmi načrtovanja v prostoru 
oziroma v krajini, žal, še niso določeni. S 
stališča celovitosti in racionalnosti načrto­
vanja se bojimo, da bi bilo število ravni 
načrtovanja preveliko. Samo znotraj goz-
dov že imamo tri ravni gozdarskega (gozd-
nogospodarsko območje, enota, detajl) ter 
dve ravni (območje, enota) prostorskega 
načrtovanja. Zakon o gozdovih pa omogo-
ča, da lahko prostorski deli gozdnogospo-
darskih načrtov postanejo tudi prostorski 
dokumenti. 
Potrebno bo torej plodno medsebojno so-
delovanje (namesto nasprotovanja) med 
našimi strokovnjaki ter strokovnjaki s po-
dročja urejanja krajine in prostora ter drugi-
mi, da bi skupaj zagotovili ohranitev in traj-
nostni razvoj gozdov, gozdnate krajine ter 
celotnega prostora oziroma interesov in de-
javnosti v njem. Ob tem pa si bo potrebno 
priznati, da sami - niti gozdarji, niti krajinci, 
niti prostorci - ne bomo zmogli dovolj kako-
vostno in racionalno načrtovati. Ključ je to-
rej v prepotrebnem sodelovanju. 
Zato veliko pričakujem od današnjega po-
sveta, v sicer vročem (pred)poletnem času 
in upam, da bodo vaši prispevki ter stališča 
in sklepi iz razprave pripomogli k temu, da 
čimprej začnemo uresničevati Zakon o goz-
dovih tudi na področju prostorskega načr­
tovanja. 
Mag. Franc Ferlin 
državni sekretar