PoStnina plačana v cotovln’ MARIBORSKI Meribor, ponesi elf e Is 12. februarja 1934 stev. 34 Leto Vili. ;xva Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo m uprava) Maribor, «k>ap»»ha u). II t TaMoa uradalUva 2440, upravo 24M Uhaja run Mdeljo la prašnikov ki priznavajo kulturno in rasno skupnost celokupnega nemškega naroda, vseh njegovih delov. Če prejemajo avstrijski narodni socialisti kakšno pobudo, podporo ali zaščito iz Nemčije, jiim je ne daje odgovorna nemška vlada. Avstrijski boj — so izjavili v Berlinu — se da zato pomiriti samo z notranje-političnimi sredstvi, t. j. z razpisom svobodnih volitev, ki naj dajo avstrijskemu prebivalstvu možnost, da se izjavi ali za narodni socializem ali za Dollfussa. Če se da Avstrijcem ta možnost in se prizna odločitev ter iz nje Izvirajoče dano dejstvo, potem bo tega boja takoj konec. Dollfussova Avstrija se pa s takim odgovorom na svojo demaršo seveda ni zadovoljila in je na seji vlade sklenila apelirati na D r u š t v o n a r o d o v, naj ono reši zadevo in zaščiti avstrijsko suvere-niteto pred ogražanjem iz Nemčije. Društvo narodov avstrijske pritožbe proti Nemčiji sicer Še ni prejelo, toda že samo dejstvo takega sklepa dunajske vlade je dalo svetovnemu tisku in sve- tovni diplomaciji povod za zavzetje stališča do novega mednarodnega problema. K debati so se oglasili skoraj vsi listi Evrope, zlasti evropskih velesil; in njihovo stališče je vsekakor zelo zanimivo, ker dokazuje, da ni vse tako, kakor si mislijo kanedar D o 11 f u s s in njegovi. Dasi so med Rimom, Parizom in Londonom skoraj o vsakem javnem vprašanju mnenja zelo deljena, so v tem primeru nenavadno enotna. Javno mnenje vseh treh velesil je naglasilo, da bo avstrijska pritožba v Ženevi vsem skrajno neprijetna, zlasti še zato, ker prihaja v Času, ko se diplomati teh treh velesil trudijo na vse načine, da bi pripravili Nemčijo do vrnitve v Društvo narodov in na razorožitveno konferenco! Najdelj so pa šli angleški listi, ki so naglasili, da bo pomenila avstrijska obtožba Nemčije pred ženevskim forumom težko stališče za razsojanje in razsodbo. Lahko je obtožiti Nemčijo, težje ji je pa d o-kazati, da je res kriva, namreč torni elno, juridično dokazati. Kakšne dokaze ima Dunaj, da je res Berlin povzročitelj vsega, kar počno avstrijski narodni socialisti proti Dollfussovemu režimu? — Vsakdo je o krivdi Nemčije lahko subjektivno prepričan, a o b j e k t i v n o? Tu manjka juridlčna podlaga! Nemčija lahko vsak trenutek dokaže svoj alibi in ga bo gotovo tudi dokazala. In kaj naj sklene Društvo narodov tudi če bi se dokaz posrečil? Kaj naj sklene proti Nemčiji in kako naj uveljavi svoj sklep, ko je Nemčija Ženevo itak že z a p u s t i 1 a in si od nje ne bo dala ničesar predpisovati? Vsaka preiskava in deba ta bo ostala brez haska, pač pa bo že sama po sebi še bolj povečala nemško averzijo proti Ženevi. Avstrijski apel bo ostal torej v vsakem primeru udarec v vodo, če pa je temu tako, čemu je potem sploh potreben? Bolje bi bilo, da izostane. In če mislijo tako celo v samem Rimu, ki je Dunaju najbližji, kdo bo še! potem po kostanj v žerjavico za kance-larja dr. Dollfussa? Ta se bo moral torej prepričati, da ima sicer marsikje veliko simpatizerjev in da mu tako v Rimu kakor v Parizu in Londonu žele vsega uspeha pri delu za ohranitev avstrijske samostojnosti, da pa je vsa ta ljubezen le p 1 a-t o nič n a, torej iluzorna, praktično brezpomembna. Naj gre dr. Doll-fuss s svojo tožbo v Ženevo ali ne, boj z avstrijskimi narodnimi socialisti (in nem-škimi, ki stoje za njimi), bo moral izbojevati sam — do zmage ali pordza. -r. Državljanska vojna v fivstrlii KRVAVI BOJI MED SOCIALNIMI DE MOKRATI, HE1MWEHR0VCI, POLICIJO IN VOJAŠTVOM V LINČU. OBLE GANJE DELAVSKEGA DOMA. KRVAVI NEMIRI TUDI DRUGOD. PRED DRŽAVLJANSKO VOJNO? DUNAJ, 12. februarja. V zvezi s splošno heimwehrovsko akcijo, ki je izzvala v krščansko-socialnih krogih grenko razočaranje, je prišlo davi v Linču do krvavih razračunavanj med heiimveh-rovci in socialnimi demokrati. Okrog 7. ure se je pojavil pred linškim socialnodemokratskim domom oddelek heim-wehrovcev, hoteč izvršiti hišno preiskavo, V domu zabarikadirani socialisti so sprejel! heimwehrovce s salvami iz samokresov in pušk. Heiimvebrovci so na ta pozdrav odgovorili prav tako s streli, vendar so se morali kmalu umakniti, dokler niso prejeli cjačenja policije in vojaštva. Kljub ponovnim pozivom se socialni demokrati niso hoteli vdati in so nadaljevali obstreljevanje prihajajočih oddelkov, ki so doin takoj obkolili. Po dveurni bitki so se morala po odredbi policije izprazniti vsa okoliška poslopja, da se obvaruje prebivalstvo pred streli in škodo. Obstreljevanje doma s strani heiimvehrovcev, vojaštva in policije še vedno traja, z obeh strani pa so posegle v boj tudi že ročne granate, kar se sklepa iz pogostih močnih detonacij. V lin-ško bolnišnico je bik) prepeljanih prvih 8 nevarno ranjenih vojakov, na bojišču pa je obležalo že več m.tvih. Oblegoval cem je izdala vlada nalog, da morajo dom za vsako ceno zavzeti. Če se socialisti ne bodo hoteli vdati, bo vojaštvo dom razstrelilo. O nevarnih nemirih prihajajo poročila tudi iz vseh ostalih avstrii skih središč, kjer imajo socialisti večjo moč. Razširjanje vseh teh vesti pa je vlada najstrožje prepovedala. Iz navedenih dogodkov je razvidno, da je nastal v notranjem življenju Avstrije kaos in se vedno bolj uresničuje spričo na-sprotstva med heiimvehrovci, socialisti in narodnimi socialisti domneva, da stoji Avstrija na pragu krvave državljan?1" vojne. Sprememba mej je nemogoča ODLOČNA IZJAVA TITULESCA. ČLEN 19. DRUŠTVA NARODOV, K! GOVORI O REVIZIJI, JE MRTEV. ATENE, 12. febr. Romunski zunanji minister Titulescu je dal včeraj zbranim novinarjem izjavo, v kateri je naglasil, da sta sicer balkanska zveza in mala antanta dva različna organizma, ki pa imata enak cilj, namreč var stvo In zagotovitev sedanjih državnih mej. Na vprašanje, če ni morda balkanski pakt v nasprotju z določili člena 19. pakta Društva narodov, je Titulescu izjavil, da se po njegovem mne »ju člen 19. ne more nanašati na konč noveljavno določene meje; če bi se Pa kljub temu nanašal na to, ne bi mogel nikoli postati učinkovit, ker zahteva popolno soglasnost. Ml smo »amreč, tako je nadaljeval Titulescu, yedno najodločnejši nasprotniki vsakega poskusa spremembe sedanjih *neJ. Kako bi bilo mogoče na podlagi člena 19. zahtevati vrnitev kakih ozemelj, če pa vztrajamo mi neomajno in brezpogojno pri našem najodločnej-šem »Ne!«. Zato je člen 19. neizvedljiv in neuporabijiv, ker je mrtev! je končal Titulescu z največjo odločnostjo. REDUKCIJA NEMŠKIH BORZ. BERLIN, 12. febr. V četrtek 15. t. m. se bodo sestali v Kasslu k skupni konferenci predstavniki vseh nemških borz. Kakor se doznava, bodo udeleženci te konference sklenili ukiniti 11 borz, tako da bo ostalo odslej v Nemčiji le 10 borz. NORNBERG, 12. febr. Politična policija je aretirala celotno vodstvo tajne komunistične organizacije za severno Bavarsko. Obsedno stanje v Parizu FRANCIJA V ZNAMENJU SPLOŠNE STAVKE. VSE DELO POČIVA. PO PARIZU PATRULIRA VOJSKA IN POLICIJA. POPOLN MIR. PARIZ, 12. febr. Pariz nudi danes popolno sliko marksistične generalne stavke in obsednega stanja. Generalna stavka, ki so jo proglasile socialistične in komunistične strokovne organizacije, se je pričela o polnoči, ko je nastopilo v vsem javnem življenju po polno mrtvilo. Restavracije, kavarne, varieteji, gledališča itd. so se zaprle in so morali mnogoštevilni obiskovalci nočnih lokalov z ozirom na to, da so morala izginiti prav vsa prometna sredstva s ceste in ulic, hoditi na svoje oddaljene domove kar po več ur peš. Delavci mestnih podjetij so zapustili točno o polnoči svoja službena mesta, istočasno pa je stopilo v akcijo v zadnjih dveh dneh iz province zbrano vojaštvo, ki je s tehničnim mo štvom takoj zasedlo elektrarne, plinarne in vodarne ter nadaljevalo red- no obratovanje. Tudi telefonski promet se vzdržuje samo s pomočjo tehničnih pomožnih oddelkov. Do 10. ure dopoldne se mir na cestah in bulvarjih v mestu ni nikjer kalil. Ceste so kakor izumrle in se pomikajo po njih izmenično le vojaške patrulje z oklepnimi avtomobili in tanki. V službi je stalo dopoldne 20.000 vojakov, 24.000 policijskih stražnikov in več tisoč mož republikanske garde. Vse trgovine so zaprte. Za popoldne so socialisti napovedali velika javna zborovanja pod milim nebom. Z ozirom na to je bila vlada prisiljena nad Parizom proglasiti obsedno stanje. Na deželi so po* skrfšali komunisti na raznih krajih izzvati nemire, pri čemer je prišlo do ostrih spopadov s policijo. Izmed vseh listov je izšla danes samo stavkokazna »Action Francaise«. Razorožitvena konferenca LONDON, 12. febr. Z izgledi ponovnega sestanka razorožitvene konference se bo bavila v četrtek posebna konferenca, ki ji bo predsedoval Henderson. Udeležili se je bodo generalni tajnik D. n. Avenol, ravnatelj razorožltvenega oddelka D. n. Aghnl-des, podpredsednik konference Poll-tis in poročevalec dr. Beneš. Najprej bo najbrže sklepala o sklicanju urada razorožitvene konference. V zvezi s to konferenco piše »Sun-day Express«, da je angleška vlada informirala vse o tem, da predstavlja njena zadnja spomenica poslednjo mož nost sporazuma in bo Anglija zapustila konferenco, če se ne bi dal doseči na podlagi njenega predloga primeren sporazum. SMRT GENERALA NENADOVIČA. BEOGRAD. 12. febr. Iz Pariza se poroča, da je tamkaj umrl včeraj zjutraj ob 2.30 nenadne smrti v svojem 58. letu starosti general Mihajlo Ne-nadovič, naš vojaški ateša v Franclji z delokrogom tudi v Angliji in Španiji. Truplo bo prepeljano v Beograd. NOV POTRES V INDIJI. NEW DELHI, 12. febr. Včeraj dopoldne okrog 10.30 je bil zabeležen zopet nov hud potres, ki ga je spremljalo podzemeljsko bobnenje. Potres je bil mnogo hujši kakor oni 15. jan., vendar je trajal le 5 sekund, dočim se je v januarju zemlja tresla polne tri minute. Včerajšnji potres je zopet povzročil velikansko škodo in se domne va, da je uničil celo vrsto indijskih mest, iz katerih pa zaenkrat manjkajo še vse vesti. EKSPLOZIJA NA KITAJSKEM. PEKING, 12. febr. V bližini Čing-čava je zletelo v zrak veliko kitajsko inunicijsko skladišče. Pri tem je bilo ubitih okrog 40 vojakov, ki so bili zaposleni v skladišču oziroma so stali na straži. Eksplozija je delo komunistov. AFERA STAVISKY. PARIZ, 12. februarja. V sodišče v Bayonneu so vlomili neznanci in hoteli ukrasti akte preiskave o aferi Stavisky, kar se jim pa ni posrečilo. Sodišče je sedaj zastraženo. Dnevne vesti Razprava o bednosinem fondu na banovinskem zasedanju Banovinski svet je preteklo soboto zasedal samo dopoldne in je bila na dnevnem redu razprava o bednostnem fondu. Obširno poročilo o tej akciji, ki jo je po-krenila banovina za omiljenje bede, je podal načelnik socialno političnega urada g. dr. Dolšak. Navedel je zneske, ki so bili določeni za posamezna mesta v banovini. Ker je letošnji fond v proračunu reduciran na 4 milijone 700.000 Din, so nekateri banovinski svetovalci zahtevali zvišanje in naglašali, da doprinašajo največje prispevke za bednostni fond okraji, ki imajo največ delavcev, vendar pa ne dobivajo povračila v istem razmerju za svoje brezposelne. Ban dr. Marušič je odgovarjal na njihova izvajanja, da je danes že nad 2 milijona dinarjev razdeljenih na račun javnih del, ki se bodo šele izvršila. Davek za tujce je smatrati za iredno davščino, čeprav je bil bednostni fond od vsega početka mišljen kot provizoričen. Po vsestranski banovi utemeljitvi glede razdelitve bednostnega sklada, se je razvila debata, v katero je posegel tudi banovinski svetovalec in mariborski podžupan Rudolf Golouh. Po debati je bil sprejet pravilnik o davščinah za kritje izrednih izdatkov proračuna bednostnega sklada. Zasedanje je bilo v soboto ob 13. uri zaključeno in se bo nadaljevalo danes popoldne. Iz Glasbene Matice. Drevi ob 20. uri je nujna vaja moškega zbora v pevski sobi Glasbene Matice. V počastitev spomina blaigopokojne gospe Karoline Škeriove sta darovali družini Kravosova in Pauličeva namesto venca znesek 150 Din za uboge primorske begunce. Danes kabaret — Pustni torek Nastopi Carreny. Pustni torek 99 Belo 2udo li Sreda, 14. pojedina slanikov VELIKA KAVARNA Predavanje Pedagoške centrale. sredo, dne 14. t. m. ob 16. uri predava v društveni knjižnici na državnem učite Jjišču v Koroščevi ulici vadniški učitelj g. A. Koprivc o temi: Metoda Mon-tessori. — Vstopnine ni. Učitelji vseh kategorij, starši, dijaki in vsi, ki se zanimajo za obnovo vzgoje, prisrčno vabljeni! Odbor P. c. Prleški večer. Mariborski Prleki pridejo jutri na fašenk ob 8. zvečeir v dvorani pri Zamorci vkup. Gostuvanje letos nede, ker so slabi časi in nega penez, gostuvanje pa peneze košta. Jutri v^čer pa moramo luštni biti, ker je fašenk samo enkrat. Če de keri kaj soba prnesa in tudi drugemu kaj da, se nede zamera. Za luštno de skrbela prleška godba, tudi fašenskih burk ne de manjkalo. Soboj je prinesti dobro volo in močen meh za smeh. Lukačič, Kocmut, dr. Lašič, Rajh. Iz trgovinskega registra. V trgovinski register se je vpisala tvrdka Kohnstein in Neukircher na Pobrežju pri Mariboru, izbrisane pa so bile tvrdke Karl Kasper, trgovina z mešanim blagom, Otmar Lepoša, trgovina s kolesi in Anton Mohorič, manufakturna trgovina v Ptuju. Razširjenje zračnega prometa. Letos se bo naš zračni promet razširil, ker nameravajo razširiti proge preko Ljubljane na Avstrijo in Italijo. Zveze z Dunajem in Prago preko Bratislave pa bodo o-stale še nadalje, ker so se pokazale zelo praktične in rrekventirane. S podvojenim delom je pričel tudi mariborski Aeroklub »Naša krila«, ki bo dobil letos še eno letalo in bo otvoril po možnosti tudi pilotsko šolo. Društvo kmečkih fantov in deklet pri Sv. Marjeti ob Pesnici ima svoj redni občni zbor 18. februarja ob pol 11. uri v prostorih tov. Senekoviča s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročila posameznih funkcionarjev. 3. Volitev novega odbora. 4. Volitev delegatov za občni zbor Zveze kmečkih fantov in deklet. 5. Določitev članarine. 6. Predlogi in slučajnosti. Vse prijatelje kmetskega gibanja vabi odbor. Iz delavskega mezdnega gibanja. V soboto je kakih 40 delavk v tukajšnji tekstilni tovarni Mauthner v Melju stopilo v stavko, ker podjetje ni ugodilo njihovi zahtevi po zvišanju prejemkov za 10 oziroma 15 para pri uri. Uvedena je bila posredovalna akcija in je pričakovati, da se bo spor že jutri likvidiral. Žrtev ponočnjakov je postala steklena napisna tabla zobozdravnika dr. Levca na Aleksandrovi cesti, ki so jo neznani razgrajači preteklo noč razbili s palicami. Za njimi poizveduje sedaj policija. Tragična smrt dečka. V soboto popoldne se je odšel sankat na strmi breg v Mulečevem jarku v Št. liju 9-letni edini sinček tamkajšnjega trgovca Franček Swaty. Ker dečka zvečer ni bilo domov, so ga odšli starši iskat, vendar ga niso mogli nikjer najti. Šele s pomočjo sosedov, s katerimi so nadaljevali iskanje, se jim je posrečilo najti globoko na dnu jarca pod zelo strmim in poledenelim bregom dečkovo truplo s težkimi, absolutno smrtnimi ranami na glavi. Truplo so prenesli na dom, kjer so ga položili na mrtva ški oder. Ne doma, marveč v železniških delavnicah se je pred dnevi ponesrečil ključavničar Jože Maher, ki mu je nepričakovano sprožena vzmet odsekala kazalec na levi roki. Nezgoda. V Zimici je včeraj našel 12-letni posestnikov sin France Šauperl na smetišču nabito patrono. Deček je naboj pregledoval in ravnal pri tem tako neprevidno, da je eksplodiral in mu poškodoval levo roko. Hudo ponesrečenega dečka so pripeljali v mariborsko bolnišnico. * 'W Požar v železniških delavnicah. V noči na preteklo soboto je izbruhnil v oddelku za popravljanje vagonov v železniških delavnicah v Velikem Bečkereku ogenj, ki je povzročil okrog četrt milijona Din škode. Oddelek je zgorel in je okrog 200 delavcev brez dela. Žalosten konec vesele družbe. Neka vesela družba, v kateri so bili tudi mesarski pomočnik Jože K., natakarici Jul-čka G. in Rozika Š. ter služkinja Ančka P., je obhajala sinoči pusta v neki gostilni na Tržaški cesti. Tam so se zadržali do pol 4. ure zjutraj in naročili avto-izvoščka Karla B. iz Vrtne ulice, ki jih je prepeljal v mesto. Ko je z avtom naglo zavil z Aleksandrove ceste proti Jugoslovanskemu trgu je zavozil z vso silo najprej v neki hidrant, potem pa je avto zletel ob stran in se zadel v kostanj. Sunek je bil tako močan, da se je vseh pet potnikov precej poškodovalo. Po klicani reševalci so jih prepeljali v bolnišnico, kjer so vse obvezali, le mesarski pomočnik Jože K. je moral še nadalje ostati v bolnišnici. Dobil je pri sunku močno rano nad levim očesom. Danes zjutraj se je podala na kraj nesreče komisija, ki je ugotovila dejanski stan in vzroke nesreče, ki bi lahko bila usodna za vseh pet potnikov. »Stalež šolstva in učiteljstva ter pro- i svetnih ustanov v dravski banovini« po , stanju 1. januarja 1934 izda tekom me- j seca marca Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani. Stalež bo vseboval poleg vseh šol v banovini tudi razne krajevne in osebne podatke, imena ob črnskih in cerkvenih predstojnikov, dalje vsa obstoječa društva (nacionalna, kulturna, socialna, gospodarska), in osnove na sedežu šole. V knjigi bodo označeni pogoji za sprejem v posamezne vrste šol ia kakšne kvalifikacije si pridobijo absolventi posameznih tipov šol. Poleg običajnih osebnih podatkov učiteljstva bo vseboval »Stalež« tudi podatke, ki bodo s pridom služili raznim gospodarskim zavodom in trgovskim tvrdkam. Ker izide »Stalež« v omejeni nakladi, vabi založnica c. interesente na prednaročila, ki jih sprejema do konca t. m., da bo mogla event. zvišati naklado in na ta način tudi znižati prodajno ceno knjigi. Prednaročila sprejema Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani. Zastopniki učiteljske organizacije pri rezornem ministru. Preteklo soboto so se sestali v Beogradu predsedniki banovinskih učiteljskih sekcij JUU. Proučili so resolucijo, ki jo bodo osebno izročili novemu prosvetnemu ministru dr. Šu-menkovicu. Seznaniti hočejo svojega ministra s težkimi razmerami, v katerih žive. Razpravljalo pa se je na konferenci tudi o pripravah za izredni kongres jugo slovanskega učiteljstva, ki bo letos 4. marca v Beogradu. Za posestnike in zakupnike ribolovnih pravic! Ribarsko društvo v Mariboru naproša vse interesente, da izvolijo prijaviti do 25. februarja t. 1. koliko mladic potočne postrvi potrebujejo, to je naročijo. Zaradi nabave točnega števila iker za društveno vališče in zaradi brezhibne dobave mladic interesentom, so naročila že sedaj potrebna. Vlaganje mladic je za vsakega posestnika in zakupnika obvezno. Število mladic naj se izvoli določiti po dolžini potoka. Odbor Ribar-skega društva Maribor. Potrošnja alkohola v letu krize 1933 v občini Pobrežje. V občini Pobrežje (Pobrežje, Tezno, Dogoše in Zrkovce) se je izpilo nekaj več kakor 2264 hi vina, 14 hi vinskega mošta, skoraj 15 hi žganja in samo 39 hi piva. Koliko pa se je iztočilo in prodalo vina na »črno« na škodo občine in gostilničarjev, ni mogoče dognati. Seveda so pomagali precej tudi razni pogrebci. Ste. REPFRTO*^ Ponedeljek. 12. februarja: Zaprto. Torek, 13. februarja ob 20. uri: »Štambul-ska roža«. Red B. Sreda, 14. februarja: Zaprto. Četrtek, 15. februarja ob 20. uri: »Gospo dična«. Red C. Prva ponovitev operete »Štanibulska roža« bo v torek, 13. tm. za red B. Ta Fallova opereta je ob svoji premieri dosegla popoln uspeh in se je občinstvo izborno zabavalo. Fallova muzika je izvrstna, iz orientalnega okolja vzeta vsebina pa prav zabavna. Kdor hoče pust na najcenejši način pokopati, naj obišče to predstavo! Kdor izmed gg. abonentov reda B te predstave na pustni torek ne želi, naj to javi pri gled. blagajni, ki mu bo predstavo nadoknadila kadar bo red C. V kavarni »JADRAN" na pustni torek KONCERT 879 Radio Ljubljana. Spored za torek 13. tm. Ob 11: šolska ura: pravljice, pripo veduje ga. Kusova; 12.15: zakaj veseli bi ne peli, reija priljubljenih melodij v reproducirani glasbi; 12.45: poročila; 13: čas, meh za smeh, reproducirane šaljiv-ke; 18: otroški kotiček, 18.30; karnevalska suita na ploščah; 19: francoščina, poučuje prof. Prezelj; 19.30: boj za Kan-činčingo; 20: glasbeno predavanje; 20.30: ura narodnih popevk, radio orkester. Pustna zabava Sokola Maribor II. bo v torek, dne 13. febr. t. 1. v dvorani Renčelj na Po bredli J'f'z-band. Na sviden; Ljudska univerza. Večer slovanskih pesmi. Dva domača umetnika, koncertno pevko gdč. prof. Vecralovo in koncertnega pevca g. A. Živka bomo imeli priliko slišati v petek 16. t. m. ob 20. uri v Kazinski dvorani. Oba sta bila odlična gojenca ljubljanskega konzervatorija in sta se doslej z lepim uspehom udejstvovala na koncertih. Spored koncerta priobčimo prihodnjič. Pri klavirju bo g. prof. M. Lipovšek iz Ljubljane, ki bo zaigral tudi dve samostojni pianistični toč . ki. ’ . Kurent je lep, blagoroden gospod; jutri v »Unionu« praznuje svoj god. Pogostil nas vse bo z jedjo in pa močo, s srebrno vsedlino pa ribniško kočo. Bodimo par uric v kurenta senčki Pridite vsi, razen — dojenčki! Za ribiče na postrvi! Ribarsko društvo Maribor naznanja, svojim rednim članom, da bo vpisovanje reflektantov na ribolovne knjižice za lov na postrvi do 25. t. m. pri društvenem blagajniku gosp. F. Greinerju, trgovcu v Gosposki ul. 2. Pustna zabava Sokola Maribor II. bo v torek dne 13. febr. t. 1. v dvorani Ren-čeljna na Pobrežju. Jazz-band. Na svidenje! , Opozarjamo na veliko kuharsko razstavo v hotelu »Orel«, dne 13. in 14. ter na slanikovo pojedino! Strelska družina na Teznem prične s sobno strelsko tekmo v sredo 14. tm. v osnovni šoli. Udeležba za vse člane obvezna ! Kino Union. Od danes dalje prvi zvočni in govoreči film temperamentne Špan ske umetnice Dolores del Rio »Luana«. Pripravlja se »Grand hotel«, velefilm po romanu Vicy Bauma z Greto Garbo, Joan Crawford. Grajski kino: Danes zadnjič v srce segajoči film »Solnčni in senčni dnevi malega pobalina«. Od torka naprej predvajamo krasen film »Revizor iz Petrograda«. V glavni vlogi slavni češki komik Vlasta Bur jan. Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesja brez vsakega napora. Ukradeno kolo. Šoferju Henriku Bašu je bilo včeraj izpred Ahtigove gostilne na Tržaški cesti ukradeno 800 Din vredno kolo znamke »Centra«. Kolo ima evidenčno štev. 2-77009. Pri razdraženih živcih, glavobolu, ne-spanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti imamo v naravni »Franz Josefovi« grenčici domače sredstvo pri roki, da večja razburjenja, ki imajo svoj vzrok, v slabi prebavi, takoj preženemo. Slovit! zdravniki priznavajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno tudi pri ljudeh višje starosti. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Potrjena smrtna obsodba. Našim čita-teljem je še v spominu proces proti Andreju Maliju in Antonu Maliju ter Mariji Golmajerjevi, ki so bili zaradi umora Amalije Malijeve obsojeni pred ljubljanskim okrožnim sodiščem, in sicer Anton Mali na 20 let težke ječe, Andrej Mali na smrt, Marija Golniajerjeva pa na 8 let težke ječe. Stol sedmorice je v bistvu potrdil razsodbo, le obsojeni Golmajerjevi je zvišal kazen od 8 na 12 let. Sedaj bo pravosodno ministrstvo odločalo ali se na smrt obsojeni Andrej Mali predlaga kralju v pomiloščenje ali ne. Tatovi so pridno na delu. V zaklenjeni baraki Marije Trapečarjeve v Principovi ulici se je oglasil v noči na soboto ne> znan dihur v človeški podobi in odnesfcv 4 kokoši in petelina. — V ueki hiši na Zrinjskega trgu je beračil predsinočnjim neki okrog 25 let stari postopač, ki je izrabil ugodno priložnost in odnesel z dvo rišča učiteljici Janji. Hribernikov! z vrvi, na kateri so se sušile, 5 pisanih moških srajc. Zaradi tatvine je bil aretiran 24-letni brezposelni delavec Marko Pernek iz Brezovca na Hrvatskem. Na vesti ima nešteto tatvin, med drugim je ukradel finančnemu pregledniku Farasinu iz Ptuja razno obleko in perilo, vredno okrog 2000 Din. Ko so ga prijeli, je imel na sebi Farasinovo obleko. To tatvino prizna, ostale pa taji, da bi bil udeležen. Izroči’ so ga sodišču. __________________ HOTEL ,OREL“ priredi jutri zvečer domačo zabavo Kuhinjske speci jalltata Salvator pivo 381 Nevarna knjižnica za pametnjake. Znani londonski psihiater dr. Premi je prejel nedavno nalogo, da preišče vzroke, zaradi katerih je znorelo v zadnjih petih letih kar 11 knjižničarjev znane knjižnice »Luna«. V omarah te knjižnice je zbranih okrog 20.000 knjig in brošur, ki se vse bavijo izključno le s pojavi s področja okultizma, spiritizma in magike. Obisk te edinstvene knjižnice je mogoč le s posebnimi vstopnicami. Knjižnica je bila ustanovljena v začetku leta 1928. in je imela doslej 11 knjižničarjev, med njimi tudi sina svojega ustanovitelja, ki pa so vsi znoreli. Nekateri trpe zaradi stalnih strašnih prividov, drugi so se zopet proglasili za nesmrtnike, dočim se tretji pogovarjajo neprestano z nevidnimi duhovi. Dr. Prenn je te dni dokončal poverjeno mu nalogo in raziskovanje ter izjavil, da že popolnoma zadostuje, če normalen človek prečita samo naslove knjig v tej čudni zbirki, ker mora neizogibno znoreti. Z ozirom na to ugotovitev so oblasti odredile, da sme biti v bodoče ena oseba knjižničar v knjiž-| nici »Luna« največ tri mesece, in to sa-i mo enkrat. Seja okra:nega odbora JNS v Mariboru Včeraj dopoldne je sklical odbor okrajne organizacije Jugoslovanske narodne stranke v Mariboru sejo, na katero je povabil tudi vse občinske svetovalce mariborskega občinskega sveta in odbornike vseh tukajšnjih krajevnih strankinih organizacij. Sejo, kateri je prisostvovali tudi narodni poslanec dr. Pivko, je o tvoril in vodil predsednik okrajnega odbora JNS in mestni župan dr. Lipold, ki je podal izčrpno poročilo o skupni konferenci mestnih organizacij. V svojem govoru je naglašal potrebo združitve vseh nacionalnih struj v enotni močni fronti JNS in ugotavljal, da se morajo vsi nujni problemi, tako gospodarski, kakor tudi nacionalni in socialni, rcše-vati le v stranki in ne izven nje. Prav resno se bo morala odslej razmotrivati v stranki tudi vsa občinska politika, enako Pa spada v delokrog stranke tudi ustvaritev prepotrebnega Narodnega sveta. — Nato je poročal poslanec dr. Pivko o političnem položaju v državi, o delu narodne skupščine ter o delovanju stranke, zlasti pa o njenem nad vse razveseljivem razvoju v naši banovini, kjer se je zopet poživilo delo v vseh krajevnih odborih. Predsednik dr. Lipold je nato pred lagal, naj bi se čimprej ustanovili posebni odseki, ki bi se podrobno bavili z vsemi aktualnimi in specialnimi obmejnimi problemi. V debato, ki se je razvila, so živahno posegli strankini funkcionarji Malenšek, dr. Pivko, Arnalietti, Kejžar. Lukačič, dr. Cazafura, Založnik, dr. Vauhnik, Jurca in učitelj Cvetko. V bodoče se bodo sklicevale take skupne seje tukajšnjih odborov JNS vsak teden, da bo tako strankine vodstvo v stalnem najtesnejšem kontaktu s svojimi člani in organizacijami. Seja je bila nato po triurnem trajanju zaključena. Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 12 številk: tarifo za pobiranje žigovine in ostalih pristojbin za mere in dragocene kovine; nadalje razne mednarodne konvencije in odpovedi teh konvencij ter razne objave iz »Službenih Hovin«. bremensko poročilo mariborske me-teoro oške postaje. Davi je kazal toplomer 1.2 stopinjo C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 1 stopinjo C pod ničlo; barometer je kazal pri 13.8 stopinjah 744.8, reduciran na ničlo pa 743.1; relativna vlaga 74; vreme je oblačno in tiho; vremenska napoved pravi, da bo vreme večinoma jasno, zjutraj mrzlo, Čez dan pa topleje. Conan Doyle: OPERACIJA Ljuibavno razmerje lady Sannoxove in Douglasa Stonesa je.bilo javna tajnost Zato ni čudno, da je zavladalo po Vsem svetu veliko razburjenje, ko se je razširila vest, da je šla lady Šannoxova v samostan. Zvedeli so tudi, da se je znamenitemu kirurgu Stonesu za vedito omračil um. Nekega dne ga je našel sluga ležečega na postelji, z blaznim smehljajem na obrazu. S svojo spretno roko ie bil mnogim rešil življenje in vsi so ga ljubili in spoštovali. Zaslužil je ogromne Vsote in živel v razkošju. Ko je srečal •ady Sannoxovo, najlepšo ženo Londona, Se je na prvi pogled brezumno zaljubil Vanjo. JLord Sannox je bil tih in miren mož, ki se je zanimal le za vrtnarijo. V gledališču je bil spoznat mlado plesalko Marion Dawsonovo in se tudi kmalu poučil ž njo. Ljudi je zanimalo vprašanje, ali lord ve, kako ga žena vara? Odkar k bil Douglas Stones njen ljubimec, ni nihče več dvomil o tem, zakaj Stones s svojo nebrzdano impulzivnostjo ni mo-Sei prikriti svoje ljubezni. Videli so ga £sak večer, kadar je šel k svoji izvoljenki na obisk. Tudi ona ni skrivala svoje JJpbezni do Stonesa. Podnevi se je vozila v njegovi kočiji na izprehode in je prihajala k vsem prireditvam v njegovi družbi. Nekega zimskega večera, ko se je Sto-”es že odpravljal k lady Sannoxovi, je t0Pil v sobo sluga in javil: Proračun velike občine Pobrež e Sprejetje občinskega proračuna m proračuna ubožnega sklada za leto 1934. Skrajna štednsa. OoČinska doklada 55%* Odprava kusuka Po združitvi bivših samostojnih občin Tezno, Dolgoše in Zrkovci z občino Pobrežje so bili zlasti občani bivših samostojnih občin mnenja, da se bodo zaradi večjih upravnih stroškov občinske doklade zvišale. Doklade pa so se v resnici občutno znižale! Uprava, ki je skoraj v celoti sprejela proračun kakor ga je sestavil finančni odsek, ga bo v sredo 14. t. m. predložila občinskemu odboru. Proračun, ki kaže jasno sliko olajšanja davčnih bremen zlasti našim malim posestnikom, izkazuje 585,468 Din dohodkov in prav toliko izdatkov. Izdatki se krijejo s 55% občinskih doklad na vse državne neposredne davke, trošarino, ob činskih taks, dohodkov od posestev in neizterjanih doklad. Osebni izdatki: u- prava, gradbena stroka, kmetijstvo, narodno zdravje, socialno skrbstvo in občinsko gospodarstvo znašajo 114.680 Din, materialni izdatki 470.788 Din, in sicer vzdrževanje šol na Pobrežju, Teznem in pr Devici Mariji v Brezju 225.200 Din. Važna je še postavka za vzdrževanje občinskih cest v znesku 60.000 Din in za razširitev električnega omrežja v znesku 40.000 Din. Prispevek ubožnemu skladu znaša 28.140 Din. Primerna vsota se je določila za podporo gasilnemu društvu, Sokolu na Pobrežju in Teznem ter drugim kulturnim društvom. Občinski proračun je razgrnjen in občanom v pogled v občinski pisarni do 13. tm. loke1 V katerem času se smejo čistiti hodniki. Mestna občina ima razne predpise prav gotovo za to, da prebivalstvo te predpise upošteva in jih izpolnjuje. Tako je bil še pred kratkim objavljen predpis, po katerem se smejo čistiti hodniki v ponočnih urah in morajo biti očiščeni najpozneje do 6. ure zjutraj. Ugotoviti pa moramo, da razni podjetniki na raznih prometnih cestah in ulicah predpisa glede čiščenja in pometanja hodnikov ne upoštevajo. Njihovi uslužbenci čistijo hodnike med 7. in 8. uro, ko je na ulicah najbolj živo, ko lriti mladina v šolo, urad-ništvo pa v pisarne. In vsi ti morajo požirati prah, ki se kadi v gostih oblakih. Če že mora prebivalstvo mesta požirati prah, ki ga povzročajo avtomobili in avtobusi. se to še prenese, vso grajo pa zasluži malomarnost onih, ki čistijo hodnike in pločnike v takih urah, ki niso določene za čiščenje. Pričakujemo, da bo pristojna oblast v tem oziru napravila red in kaznovala tiste, ki te predpise kršijo, kakor to zaslužijo. Srečen ni, kdor srečo uživa sam... Današnja huda kriza je pahnila v bedo tisoče in tisoče družin, katerih očetje zaradi brezposelnosti ne zaslužijo niti za košček kruha. Lačni, goli in bosi so ti reveži in nimajo niti najpotrebnejših oblačil. Zato je krajevni odbor Rdečega križa v Mariboru pofcrenil akcijo za te reveže in bo stalno vse leto zbiral staro obleko, obutev in perilo ter z nabranim oblačilom in obuvalom oblekel najrevnejše. Rdeči križ apelira na vsa usroiljena srca v Mariboru, naj mu priskočijo na pomoč pri tej akciji in naj darujejo staro in ponošeno obleko, obuvalo in perilo, ki ga sprejema društveni poverjenik vsak ponedeljek od 15. do 18. ure v domu reševalne postaje na Koroški cesti. Kdor bi pa želel, da bi društvo poslalo poverjenika k njemu na dom po darove, naj blagovoli to sporočiti društvu. Ta dobrodelna akcija Rdečega križa je vpeljana že po vseh drugih mestih naše države in ne sme za njim ostati naš obmejni Maribor, o katerem je znano, da ima zlato srce za trpečega brata. Smučarji slivniškega Sokolskega društva so priredili 4. t. m. društveno smučarsko tekmo. Tekma se je vršila v smuku. dolgem 3 km, z višinsko razliko 400 m. Startalo je 14 naših smučarjev. Izid je bil sledeči; 1. Plečko Janez 9’55, 2. Mejovšek Rado 9’58”, 3. Zorec Stanko 10 20 , 4. Fras Oton 10’23”. Občinstvo se je zlasti divilo lepi tehniki najmlajšega smučarja Mejovška, ki je v krasnem smu ku pridrvel na cilj. S to smučarsko tekmo je tudi slivniški Sokol dokazal, kako globoko razumevanje najde podeželska mla dina za to panogo športa, ki krepi telesno, kakor tudi razvedri duševno. Na bližnjih rebrih se vadi cela ekipa Sokolov, ki imajo trdno voljo postati še nekoč resni konkuirentje na večjih prireditvah, kar velja posebno za mladega Radka, ki bo jv bodoče gotovo še častno zastopal naše društvo. Ta tekma naj bo pr-yoplasiranim v častno priznanje, ostalim pa opomin še k vztrajnejšemu vež-banju za dosego enako Častnih rezultatov. Zdravo! »Neki gospod Hamil; je majhne postave s skrivljenim hrbtom, temnimi lasmi in dolgo črno brado. V roki drži rdeč turban.« »Naj vstopi!« je odgovoril zdravnik in vprašal nato tujca: »česa želite?« »Prosim va« peljite se z menoj domov; žena p -ira. Tu imate sto funtov — samo e, prosim vas, hitite!« Sto funtov j c nenavadno visok honorar in Stones se ni dolgo obotavljal. Pogledal- je na uro. Pol ure je imel še časa, potem je moral na obisk k lady San-noxovi. »Kaj se je zgodilo?« je vprašal moža. »Joj, kako žalostno je vse to! Ali poznate Almonadesova bodala?« »No!« »To so stara, čudno zakrivljena bodala. Starinar sem in sem imel med svojo robo tako bodalo. Ko sem prišel zvečer domov, sem našel ženo v nezavesti. Ranila si je bila ustnico z bodalom. A ta ra na ni navadna rana. Bodalo je zastrupljeno. Po vsej Evropi in tudi v orijentu ne poznajo protistrupa. Z naglo oparacijo ji lahko rešite življenje. Strup se Ie polagoma širi in če ji odstranite ranjeno spodnjo ustnico, ji bo moči rešiti življenje.« »Če je to edina rešitev,« je odvrnil Douglas Stones, »je bolje žrtvovati ustnico nego življenje.« Douglas Stones je spravil svoje instrumente in obvez« v kovčeg ter dejal: »Operacije ne bo moči izvršiti brez narkoze!« »Ni je treba! Ničesar ne bo čutila. Pr- Pfui Aretacija tatov in vlomilcev. V zadnjem času so bili vlomi in tatvine v ptujski okolici in obmoaju Slovenskih goric na dnevnem redu. Kradli so, kar jim je prišlo pod roke, posebno radi so se tatovi lotili dobro pitanih svinj,, ki so izginjale iz hlevov kakor kafra. Orožniki so se trudili izslediti tatinsko tolpo, kar se jim je končno tudi posrečilo. Pred tedni so aretirali glavarja v osebi nekega Kolariča, za tem nekega Herica — moža ubijalke prevžitkarja Petka—, ki je osum Ijen tudi sokrivde uboja in 9. t. m. še ostale tri njihove pajdaše in sicer dva brata omenjenega Heriča in posestnika Martina Cajnka iz Mestnega vrha. Aretirance so izročili orožniki ptujskemu sodišču. Upati je, da so sedaj vsi^člani te tolpe pod ključem. Mestna godba v Ptuju priredi na pustni torek ob 20. uri v prostorih društvenega doma veliko reduto mask z lepoto v konkurenci. Določena so tri krasna darila za najlepše maske. va posledica je popolna nezavest in preden sem odšel, sem ji dal večjo količino opija. Joj, gospod, zaklinjam vas, hitite!« Voz se je ustavil pred nizko hišico. Stara ženica je odprla vrata in jima posvetila po veži s svečo. »Kako je ž njo?« je hlastno vprašal starinar. »Še vedno spi!« • Stopili so v slabo razsvetljeno sobo. Na nizki postelji je ležala mlada žena. Oblečena je bila v turško narodno nošo; njen obraz je bil pokrit s prozornim pajčolanom. Starinar je stopil k njej in dvignil pajčolan, tako, da je odkril brado in usta. Na Spodnji ustnici je bil majhen vrez. ^ »Ne vidim znakov zastrupijenja! Počakajmo rajši z operacijo!« Mož je obupno zmajal z glavo. »Joj, gospod, za Boga, verjemite mi, samo operacija ji more rešiti življenje!« »Kaj zato, da ji le ohranimo življenje.« Stones se je sklonil k mladi ženi in zagledal skozi pajčolan dvoje temnih oči. »Preveč opija site ji dali, a vendar se mi zdi, da je pri zavesti.« »Dal sem ji precejšnjo količino. Ničesar ne bo čutila. Rotim vas, ne odlašajte več.« »Tedaj na vašo odgovornost!« Stones je prijel ranjeno ustnico, nastavil nož in čez nekaj trenutkov je bila operacija izvršena. Tedajci pa je mlada žena zavpila. Dvig nila se je z; blazin in pajčolan ji je zdrk- Peklenski stroj kot darilo. dni je proslavljala znana bogata Španka Eleonora Lelezova na enem izmed ..vojih velikih posestev svoj rojstni dan, ki se je končal s strašno nesrečo. Med mnogimi darili, ki jih je bogata Špan ka prejela od svojih znancev, je bil tudi majhen godbeni avtomat, ki ga ji je poslal tieki dober znanec obenem s svojo posetnico. Zvečer, ko je lepa Španka legla v posteljo, je postavila godbeni avtomat, ki je bil nameščen v lični skrinjici, na nočno omarico in naročila svoji služkinji, naj ga navije. Komaj pa je avtomat odigral nekaj taktov, je nastala silna eksplozija. Gospa Lelezova je bila na. Vse spalnica se je spremenila v kup kinja, ki je prav kar hotela zapustiti go-spejino spalnico, smrtno nevarno ranjena. Vsa spalnica ce je spremenila v kop razbitega pohištva in porušenih zidov. Policijska preiskava je ugotovila, da je bil v godbeni skrinjici montiran peklenski stroj, ki je eksplodiral nekaj trenutkov pozneje, ko je pričel avtomat igrati. Zaenkrat še ni znano, kdo je izvršil atentat in pa s kakšnim namenom. Dognati je bilo mogoče le, da je bila posetnica, s katero je bil avtomat poslan slavljenki, pravemu lastniku ukradena', oziroma ponarejena. ni! z obraza. Stones je odskoči]. Bože, ta obraza je poznal! Spoznal ga je kljub spačenim ustom in zevajoči rani. Kakor v snu je pogledal okoli sebe ter zagledal na mizi sta-rinarjevo brado in lasuljo. Ob steni je slonel lord Sannox; zaničljiv smehljaj mu je krivil ustnice. Vpitje mlade žene je utihnilo. Nezavestna se je zgrudila na blazine. »Marion je potrebovala te operacije,« se je oglasil lord Sannox, »ne fizično, toda moralno. Vaše pismo je prišlo pomotoma v moje roke in zdaj mi je vse jasno. Ž njo sem obračunal že preje in rana na njeni ustnici izvira od mojega pečatnega prstana.« Douglas Stones se ni ganil. »Točno ste prišli na sestanek, gospod doktor. Mislim, da bo danes zadovoljila z vami!« Tedaj je Douglas Stones zagnal glas, ki ni bil ne stok ne smeh. Lordov ob res se je zresnil. V očeh mu je vstajala groza. Po prstih se je splazil iz sobe. »Čakajte, da se milostiva zbudi,« je zunaj velel stari ženici. »John, peljite doktorja domov i«n recite njegovemu slugi, naj pazi na gospoda, zakaj operacija ga je izmučila. Potem pridite po lady Sannoxovo in odpeljite jo domov!« »In vi, gospod?« je vprašal sluga. »Drevi odpotujem. Prihodnje mesece mi pošiljajte pošto v Benetke/ v hote! »Roma«. Ne pozabite naročiti Stevensu, naj pošlje škrlatne krizanteme na razstavo in recite mu, da čakam njegovih sporočil.« Sira« 4. Mariborski »V C Č E R N1 K« Jutra Branko Mašič: PERUNIKA Legenda. Tam nekje v Sveti deželi, na pustih obalah Belega morja, kjer se narava bori z naravo, kjer se slabotna oelina večno rešuje iz slane vode, kjer se nenehoma poljubljajo blagi morski vetrovi, polni omamljivih vonjev, sem ležal na ogromni trdi skali, obrasli z algami in mahom ter se z rokama pod glavo zagledal v brez-krajno lazurno morje in sanjal... Poleg mene je ždel čuden tovariš, starec v redovniški obleki, ugaslih oči, uvelih lic in dolge sive brade. Dokler so mu bile noge pokorne in ga je srce vodilo, je prehodil mnoge pokrajine, videl mnogo morij in obiskal mnogo krajev. Toda čas prinese slabost, namesto iskane sreče pride starost, in starec se je z zlomljeno voljo in praznim srcem umaknil v to tiho, pozabljeno pokrajino, domovino žalosti, molka in čakanja smrti. Dom mu je bil v razvalinah starega samostana, doli na sami obzidani morski brežini, ki so jo neutrudljivi morski valovi izpodjedli že golih temeljev. Od časa do časa se rušijo cele stene, lomijo se svodi in odpadajo korci, in nekega dne bo v morskih valovih popolnoma izginil tudi Še zadni ostanek razvalin. Toda tedaj starca že davno ne bo več. Soort Slalomske tekme na Glažuti. Sokolsko društvo Maribor I bo priredilo v nedeljo 18. t, m. svoje prve smuške tekme. Tekmovalo se bo samo v slalomu, in sicer na tkzv. Kobijevi frati. Proga bo dolga za člane 3000 m z višinsko razliko 100 m, za članice 1200 m, za naraščaj pa 500 m. Start in cilj bo pri Glažuti. Start za člane bo ob 9. uri, za članice pa ob 10.30. Proga ne bo pretežka, da se bodo tekem udeležili lahko tudi manj izvežbani tekmovalci. Tekmovalci se bodo zbirali na Glažuti, kamor naj pridejo po možnosti že v soboto. Oni, ki pridejo v soboto, naj prinesejo s seboj odejo in hrano, oni pa, ki bodo prišli v nedeljo, samo hrano. Prijavnina znaša za člane in članice 3 Din, za naraščaj 2 Din. Prijave s prijavnino je poslati najkasneje do vključno petka 16. t. m. na naslov: Sokolsko društvo Maribor I, br. Mohorko, Frankopanova 45. Smuška tekma pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Smučarski klub Sv. Lovrenc je včeraj priredtl smuško tekmo na progi Pesek - Sv. Lovrenc. Startalo je 30 tekmovalcev. Rezultati: 1. Emil Vodenik (MSK) 50:03, 2. Alojz Karničnik (Srn. ki. Sv. Lovrenc) 54:17, 3. Kristijan Voller (MSK) 56:07, 4. Feliks Podlesnik (Srn. ki. Sv. Lovrenc) 57:40, 5. Feliks JodI (SM. ki. Sv. Lovrenc) 59:34. Smuška tekma SK Rapida. SK Rapid je včeraj priredil v okolici Male Kope tekmovanje za klubovo prvenstvo, in sicer za dame, seniorje in juniorje. Rezultati: Dame (4 km) 1. Greta Heilerjeva v času 15:01, 2. Inge Zirngastova 15:48. Seniorji (6.5 km) 1. Egon Lettner 12:25, 2. Willi Jeglič 13:25. Juniorji (4 km): 1. Hans Schmiederer 12:15, 2. H. Jager 16:11. Smuška tekma pri Sv. Martinu na Pohorju. Včeraj so se vršile smuške tekme pri 'Sv. Martinu na Pohorju, ki jih je organiziralo SPD Slov. Bistrica. Startalo je 32 tekmovalcev, od katerih jih je prispelo na cilj 30. Rezultati so bili naslednji: Seniorji (16 km): 1. Valter Puh (ISSK Maribor) 1:13.30, 2. Lojze Koren (SPD Šmartno) 1:14.55, 3. Fran Kapun (SPD Šmartno) 1:17, 4. Franjo Fric (Sokol Ruše) 1:18.25, 5. Franc Pregl (Sokol Ruše) 1:23.55, 6. Teodor Ceh 1:25.35. Juniorji (6 km): 1. Božo Rober (Sokol Pragersko) 44 minut, 2. Jožef Lopič (SPD Šmartno) 45:23. Skakalna tekma v Celju. Včeraj popoldne je priredil Smučarski klub Celje na dr. Kugyjevi skakalnici v Liscah medklubsko skakalno tekmo za prvenstvo Celja. Rezultati v konkurenci: 1. Fran Cop (Ilirija) 28 m, 72.7 točke, 2. Pribošek (Ilirija) 27 m,, 71.3, 3. Šubic (Ilirija) 26 m, 67.5. Izven konkurence je dosegel naj- Primamljen po solncu na skalo, zadiv-ljen od večno mlade moči zemlje in opit od večno mladega morja se je z globoko žalostjo spominjal mladosti, puščene nekje na vzhodu ter je z mokrimi, nabranimi ustnicami m motnih, hrepenečih oči polagoma pripovedoval: »'Silna je bila faraonova država... A davno, zelo davno je to bilo, sin moj, v starih, prastarih časih, še pred vesoljnim potopom. Drugačna je tedaj bila narava in vse je bilo lepše in boljše, samo ljudje so bili prav taki in bodo vekomaj ostali enaki. Zemlja je tedaj bolje rodila, solnce je večno sijalo, a vode ni nikoli primanjkovalo. Iz globokih, ozkih korit so se razlivale sladkovodne reke, pa od časa do časa namakale in hranile plodno prst. Go re in doline so bile poraščene z gostimi pragozdovi, prepolnimi pisanih ptic in vsakovrstnih zverin. Brezkrajne planjave, porasle s ko trstika visoko travo, so mrgolele divjih čred iskrih konj, močnih bivolov, plahih srn in ponosnih jelenov z vejnatim rogovjem. Nepregledne zelene livade in njive so same rodile, same dozorevale, bleščeč se in valoveč na solncu kakor morje nafte. Srečna je bila dežela Lenuirija. Kadar pa je ljudem predobro, postanejo navadno objestni, izgubijo vero v Boga in pozabijo na smrt. Tako tudi silni faraon, kralj lemurijski. Čimbolj ga je sreča obsipala od vseh strani, tem- bolj je bil objesten in razuzdan; satan se je vtihotapil v njegovo srce. V svoji mladosti je hotel premagati samo naravo, hotel je prekoračiti človeško mejo, ne vedoč, da čaka tamkaj vsakogar smrt. Dasi so se ga njegovi podaniki bali, so vendar poklekali pred njim kakor pred bogom in ga niso sovražili; ker tudi oni sami so se bili pokvarili zaradi preobilja. Samo neki starec, prerok, ki je živel Bogu vdano življenje v puščavi poleg mesta, je javno obsojal in grajal razvrat-nost faraonovega življenja. Toda starca ni nihče poslušal. Izkušnjava satanova je bila v njih močnejša. Kadar jim je pa že bilo dovolj njegovega karanja, so ga izgnali iz mesta, rogajoč se mu in mečoč za njim blato in kokosove lupine. Če bi bil kdo drugi namesto tega preroka, bi ga bili faraonovi vojščaki že davno zdrobili s svojimi kopji. Toda kljub vsej svoji zaslepljenosti so se zavedali, koliko jim je bil ta Bogu vdani starec storil dobrega in so ga zato morali spoštovati. Pa tudi sam faraon ga je varoval in zaukazal, da mu ne smejo storiti nič žalega. Ko se je dobri prerok izsmejan in iz-rogaa znašel izven mestnega obzidja, je navadno pokleknil, molil k Bogu za nesrečnike in govoril: »Usmili se jih, o Jehova! Pošlji mir in razsodnost njihovim srcem!« Nato je odšel v svoj puščavski dom, kjer ga je čakala Perunika, njegova po- V Mariboru, dne 12. II. 1934. Mijjiiiup—’XBER3BESH* hčerjenka, ki jo je bil kot siroto hranil in vzgojil. Prerok je pazil na njo kakor na zenico svojega očesa, vzgajal jo je kakor dober vrtnar vzgaja nežno ananasovo steblo, ki mu bo pozneje stokratno povrnilo trud s svojim opojnim vonjem in sladkim plodom. In starec se ni varal. Perunika je bila lepa kakor jutrnji sijaj solnca, dobra in mila kakor prerijska košuta in mlada kakor bistra kaplja gorskega potoka. Prerok jo je naučil poznavanja zdravilnih rastlin in zdravljenja bolnikov; in ona je v tej znanosti celo prekašala svojega učitelja. Po vsej drža- vi so jo poznali kot najboljšo zdravnico, in celo iz drugih levantskih pokrajin so prihajali k njej bolniki, da jih ozdravi. Prerok ji je samo pomagal in ji dajal nasvete. Malokdaj je odšel kdo od nje ne-ozdravljen in nepotolažen. Ce'o samega faraona je nekoč ozdravila, rešila mu življenje, ko so ga njego- vi vojaki vsega okrvavljenega prinesli z bojišča. Faraon ni tega nikoli pozabil. Mnogokrat, kadar se je naužil in nasitil sveta, se je umaknil v osamljen del svojega dvora in se zleknjen po blazinah iz kamelnih dlak zamislil, spominjajoč se onih časov v prerokovem domu, ki so se mu sedaj zdeli mnogo lepši in vzvišenejši od vseh razkošnih kraljevskih zabav in gostij. O, kako rad se je spominjal tega: (Se nadaljuje.) daljši skok dneva Ehrlinger (Gradec), in sicer 28.5 m, 71.4 točke. Vseslovansko smuško prvenstvo v Zakopanih. Pretekli petek se je v Zakopanih pričelo vseslovansko smuško prvenstvo. Prvi dan so se vršile tekme v slalomu in v alpski kombinaciji. V slalomu je zmagal Heim (Jugoslavija) v času 2:462, drugi je bil Brath (čSR) 2:53.7, 3. Jablonski (Poljska) 2:56.7. V skupni klasifikaciji slaloma in smuka, ki velja za alpsko kombinacijo, je bil 1. Kraus (čSR) z 91.26 točkami, 2. Jablonski (P) 90.64, 3. Schenker (P) 89.54, 4. Heim (Jugoslavija). Od ostalih Jugoslovenov so se plasirali kot 12. Praček, 13. Mušič in 15. Dečman. V soboto se je vršil tek na 18 km. Rezultati so bili naslednji: 1. Musil (ČSR) 1:36.24, 2. Šimunek (ČSR) 1:36.44, 3. Kučera (ČSR) 1:38.20. Prvi Jugoslovan je zasedel 7. mesto, in sicer Smolej v času 1:39.56, 10. Janša (Jugoslavija) ‘1:41.54. Včerajšnje nogometne tekme. Celje: SK Celje:SK Trbovlje 10:3 (3:0). Beograd: Jugoslavija '.Primorje 2:2 (2:1). Zagreb: Železničar:Jugoslavija 3:0. S to zmago so železničarji postali prvak Zagreba. Gradjanski:Concordia 5:4 (5:2). Prijateljska tekma. Turin: Avstrija;Italija 4:2 (3:0). Trst: Italija B:Avstrija B 2:0 (2:0). Dunaj: Rapid:Grazer Sportklub 7:2 (5:1). Rim: RinuBudimpešta 4:2 (2:1). Praga: Slavija:Čechie Karlin 5:2. Spairta:Bohemians 6:3. . j*-. laKtr - f- sni Kubellk pod taktirko svojega sina. Pred dnevi je bil prirejen v razprodani Smetanovi dvorani v Pragi pomemben koncert, ki ga je vsa glasbena javnost pričakovala z največjo nestrpnostjo. Prvič je namreč igral slavni češki vituoz na violini Jan Kubelik pod taktirko svojega sina Rafaela. Skupni koncert očeta in sina Kubelika je bil nedvomno najve-čji dogodek vse praške koncertne sezone. Mladi in stari mojster sta žela za si- j jajno izvajan Beethovnov violinski koncert splošno navdušeno priznanje. Oh tej priložnosti pa se je izkazal Kubelik mlajši tildi kot dober komponist z neko fantazijo za violino in orkester. Rafael Kubelik je absolvent praškega konservatorija in ga smatrajo njegovi učitelji za največji talent dirigentske šole. V znamenju nadprodukcije. V Avstraliji so iznajdljivi gospodarstveniki našli najnovejše polje za uporabo grobe volne, za katero ni najti nikjer več kupcev. Ta volna se je pričela uporabljati kot inaterijal za gradnjo cest. Ta način gradnje cest je zelo enostaven. Na spodnjo trdo podlago ceste se položi okrog 3 prste debela plast neoprane grobe volne, ki se nato pokrije s prstjo. Na to podlago se položi še ena plast volne, nakar se vse skupaj trdno zvalja z valjarjem. Prst se spoji z volno v nenavadno trdno, pa vendar prožno zmes, po kateri je vožnja prav idealna. Take ceste so zlasti primerne za močvirnate kraje, kjer ostane cestišče dobro in uporabljivo tudi po najmočnejšem deževju. Strele ubijajo ribe. Doslej je bilo splošno mnenje, da so ribe v vodi varne pred strelami ob nevihtah. Sedaj so pa znanstveniki na podlagi poskusov v naravi dokazali, da je strela lani v nekem ribniku ubila 22 potočnih postrv. Koža na ribah je bila po učinku strele popolnoma posneta. Stotine drugih postrvi v istem ribniku pa so ostale žive brez vsakih posledic. Iz navedenega se da sklepati, da je udarec strele v vodo omejen na zelo ozek prostor. V znamenju krize. V prvi polovici letošnjega januarja so po uradnih podatkih v Braziliji uničili 112 vreč kave. Skupno je doslej Brazilija v zadnjih letih uničila 26 milijonov 177.000 vreč kave po 66 kilogramov. Prav tako so v Holandiji, kjer ni ime'o mleko nobene cene, pobili nad 200.0CO krav mlekaric in meso poceni razproda- li med ubogo prebivalstvo. Konec 1.5C0 let starega časnika. V Šanghaju je bilo pred l&ti ustavljeno izhajanje lista, ki je izhajal nad 15CD let. List je bil ustanovljen okrog leta 400 po Kristusovem rojstvu v času vladanja ce-sartja Tinkuangčanga. Prvi izdajatelj je bil Sukung, ki je tudi iznašel tiskarske črke iz svinca in srebra. Takrat je list izhajal na 6 straneh rumene svile, na katerih je bilo besedilo tiskano in ne pisano. Lastnikom lista se je posrečilo več stoletij obdržati popolno neodvisnost svojega glasila, pozneje pa je neki glavni urednik pričel v listu propagirati misel, da bi kitajska vlada poslala v Evropo študijsko komisijo, ki naj bi preštudirala tamkajšnjo civilizacijo in nato predlagal3 meno uvedbo tudi na Kitajskem. Vladaje bila velika nasprotnica tega stališča in je listu pričela delati ovire. Leta 1800 je postal ta list »Peking Bao« dnevnik, bil pa je zaradi neke intrige na dvoru za nekaj časa ustavljen. Ko je po dveh letih pričel zopet izhajati, je kmalu zopet padel v nemilost. Takrat so njegovi lastniki spremenili njegovo ime v »King Bao«. List je tako izhajal do leta 1912., ko je bi! tretjič ustavljen zaradi nekega članka, ki je sramotil prvega kitajskega pred sednika. Leta 1915. je »King Bao« ponov no zagledal beli dan, sedaj pa je bil definitivno ustavljen. Mali oglasi DOBRE PUSTNE KROFE dobite marsikje, najboljši pa in splošno priljubljeni so in ostanejo le čeboklijevi »tržaški krofi« v pekarni poleg Tscheligija na Glavnem trgu. 516 Sobo odda Sobo iiie LEPA. SVETLA SOBA na ulico, tik Glavnega trga z uporabo kopalnice, se odda v podnajem solidnemu gospodu. Pojasnila v upravi »Ve vernika«. 300 OPREMLJENO SOBO poceni oddam. Naslov v upravi lista. 574 SOBO opremljeno i dvema posteljama v neposredni bližini kasarne vojvode Mišiča na Tržaški cesti iščem. Naslov pustiti v upravi lista. .300 NA PUSTNI TOREK dobite v pekarni Čebokli ue-pretrgoma ves dan tople Uro* fe v najboljši kakovosti in 'f vsaki množini po Din. komad. 517 IŠČEM malo, suho. pritlično sobo v Studenci. Naslov naj pusti v upravi lista pod »150«. 586 Razno PRODAM HRANILNO KNJIŽICO Mestne hranilnice Maribor za Din 14.000,—. Naslov v upravi lista. 578 Kupujte svoje potrebščine pri naših mserentih l GOSPODA sprejmem kot sostanovalca. 2ldovska ul. 12/1 nadstr. 575 ŽNESKO KOLO na prodaj. Maribor, Maistrova ul. 17/11. 580 seli prostorih gostilne Vlahovič veliki m J Dve godbi! Maske dobrodošle! Začetek ob 18. uri. Domači krofi. Vstop prost. K obilnemu obisku vabita J. N. Kolarič Inventurna P R O D a s » svilenih ostankov Ugoden nakup v Trpinovem b a z a r t M * y»D Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA Dl VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.