Besedica od hostne nastelje.
Kmetovavci, ki ne stanujejo predeleč od svojega gojzda (boršta), so navajeni vso svojo steljo jemati iz gojzda, — gojzdnarji pa nasproti, kterim je skerb le za ohranjenje gojzdov, kličejo: nikar tega! ali saj prav po pameti! Čujmo, kaj pravi gojzdnarski časnik „Mitth. des Forstv. d. oster. Alpl." od hostne nastelje:
„Za nasteljo je mah blizo toliko vreden kot slama; stelja hojevja, obilo zmešana z mahom, je pa še bolja od samega mahii; resa in tanke vejice smerečja in jelove dajejo slabo steljo, počasi trohnijo in le težki zemlji se tam pa tam kot gnoj prilezejo; listje pa je za steljo in gnoj naj manj vredno. — Ako se stelja iz gojzdov jemlje, se jemlje gojzdu gnoj, ker gojzdov ne gnoji gospodar, ampak le sami sebe gnoje; gojzd je pa tudi zemlja, ktera obropana vsega listja, je le toliko rodovitna, kolikor ji dež rodovitnosti donaša*
Gotovo tedaj pobiranje vse stelje iz gojzdov zatiru je drevje, da slabo raste; vendar je tži škoda, ktero rast drevja po tem terpi, toliko manja, kolikor već rudninske (mineralske) moči ima zemlja v sebi, kolikor bolj vlažen (uiokroten) in bolj v zatišji je gojzd, kolikor gosteji v mladem lesu je, in če obstoji iz bolj žlalinega listnatega drevja. Kjer se bukva in smreka na visoko rast plodite, je treba s pobiranjem stelje 40 do 50 let čakati, in stelja listja naj se nabira na pozno poletje in v začetku jeseni, stelja hojevja pa pozneje v jeseni. Mah in stelja naj se z lesenimi grabi jami varno vkup grabita; resa naj se z ojstrimi grabljami tikama tal iztreblja, veje od smrek in jelk naj se pa ne klestijo preblizo devbl^, in nikar naj se jih na enkrat preveč ne klesti. Ce hodi živina poleti navadno na pašo, potrebuje odrašenogovedo na leto Vi centov suhega listja za steljo, za mlado živino pa je zadosti 8 centov.
Okp.
List 53-