CELOVEC, PETEK, 19. DEC. 1997 LETNIK 52, ŠT. 50-52 (2941-2943)
Izhaja v Celovcu, Poštni urad 9020 Celovec Erscheinungsort Klagenfurt, Verlagspostamt 9020 Klagenfurt P. b. b.

' E J-
• ssieoD
82Z.S00E
(E98=S 9EP)0i0
Z66I
IXSN3A01S
S0 za .
83!u{iru)| ejsripruj
Vesel božič in srečno novo leto 1998!
PISMO IZ UREDNIŠTVA
Drage bralke, dragi bralci!
Najprej vam seveda iz srca želimo vesele božične praznike, za Novo leto pa obilo zdravja, uspešnosti v poklicu, zadovoljstva v družini, varnosti na cesti in vsega, kar si sami želite!
Uredništvo pa s to številko zaključuje leto 1997, ki je bilo za Zvezo slovenskih organizacij, katere glasilo smo, delavno in dokaj razburkano.
O težavah, ki so predvsem finančne narave, smo že pisali in verjemite, da je to sila neprijeten občutek, če ne vemo niti za eno leto naprej, ali bomo lahko časopis še izdajali ali ne. Dotacije iz Slovenije so (ali celo šele bodo) prišle z več kot tričetrtletno zamudo, tudi na podpore iz Avstrije smo morali čakati skoraj do konca leta.
Manjšina pač ne bo mogla preživeti ne finančno in ne drugače brez podpore iz republike Slovenije in iz republike Avstrije. Po letu 1991, se pravi po osamosvojitvi države Slovenije, se je
marsikaj spremenilo v odnosih s tako imenovano matično državo. Na oblasti so drugi ljudje, ki so se morali deloma šele seznaniti z manjšinsko problematiko zunaj slovenskih meja. Od takrat je postala razlika med obema osrednjima političnima organizacijama ne le ideološka (iz tega vzroka tudi dve organizaciji); razvila seje prava tekma za večjo »priljubljenost« organizacij pri raznih politikih ali političnih strankah. Priznati moramo, da je bil Narodni svet koroških Slovencev na tem področju precej bolj uspešen in sije pridobil (kar seveda logično temelji že iz ideološke usmerjenosti) neomejeno naklonjenost desnih strank v Sloveniji.
Zvezi slovenskih organizacij je očitati do neke mere naivnost, ker je pričakovala, da bo Slovenija vendarle uredila od-
nose na državniški in enakopravni ravni. Dogaja se ravno nasprotno.
Tako rekoč izvršno oblast v odnosu do manjšin imata pretežno v rokah ljudska stranka in pa krščanski demokrati, zraven pa pride še zelo samovoljno in enostransko napeljevanje stikov med manjšino in Slovenijo preko konzulata v Celovcu.
Uredništvo in uprava Slovenskega vestnika
Slovenska prosvetna zveza Zveza slovenskih žena Zveza slovenskih izseljencev Zaveza koroških partizanov Slovensko planinsko društvo Slovenska športna zveza
ZvezM slovenskih organizacij na Koroškem
Po izjavah podpredsednika slovenske vlade Marjana Podobnika (ki je hkrati šef ljudske stranke) nas hočejo prisiliti v organizacijske strukture, za katere se že od osamosvojitve Slovenije dalje zavzema NSKS. Sicer ne bo denarja in Slovenija »bo naredila red v financiranju«, je izjavil drugi mož v država.
Se veliko je kazalcev, ki kažejo v smer, da za slovensko levico ne bo denarja ali pa le malo. Zato se bojimo uredniškega pisma na koncu leta 1998; ne vemo, ali nam bo preživetje omogočeno ali pa se bo na vse kriplje našel način, kako obiti dejstvo, da sta na Koroškem dve politični opciji, ki sta vsaka zase pomembni in ki vsaka po svoje deluje proti asimilaciji in za ohranitev in razvoj vsega tistega, kar imenujemo slovenstvo.
Letošnje pismo zagotovo ni optimistično. A ne moremo drugače, kajti pod takimi pritiski kot smo sedaj, nismo po letu 1945 bili še nikoli. Nismo pa navajeni, da bi nastavljali še eno lice, če nas je kdo udaril. In izjave desnih politikov v Sloveniji, posebno pa še zadnje -Podobnikove - na konzulatu v Celovcu so hud udarec. Navsezadnje nismo organ političnih struktur iz Slovenije.
Zveza slovenskih organizacij kot demokratično izvoljen grernij koroških Slovencev ima v svojih statutih dolžnost, da se zavzema za pravice, razvoj in ohranitev narodne skupnosti. Za to delo potrebujemo pomoč in ne otipljive želje po razbijanju.
Lepe pozdrave in najboljše želje Uredništvo
Sonja Wakounig Jože Rovšek Mirko Štukelj
Vsem bralkam in bralcem, članicam in članom, sodelavcem, prijateljem in somišljenikom želimo prijetne praznike in srečno novo leto 1998
Godba na pihala, Šmihel
Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji Gledališče ob Dravi
KD Peter Markovič, Rožek KI) Pri p)klnu, Celovec
MoPZ Kralj Matjaž, Libuče MePZ Podjuna, Pliberk Plesna šola Gregej Krištof SPI) Bilka, Bilčovs SPI) Bisernica, Celovec SPI) Ben ov Ije
SPI) Danica, Sentprimož Slovensko pevsko društvo Danica, Sentprimož SPI) Dobrač, Bmca SPI) Drabosnjak, Kostanje SPI) Edinost, Pliberk SPI) Edinost, Škofiče SPI) Gorjanci, Kolmani vas SPI) Herman Velik, Sele SPI) Jepa-Baško jezero, Loče SPD Malošče SPI) Peca, Šmihel SPI) Radiše SPI) Rož, Šentjakob SPI) Srce, Dobila vas SPI) Svoboda, Loga vas SPI) Šentjanž SPI) 'Trta, ZA tara vas SPI) Valentin Polanšek, Obirsko SPI) Vinko Poljanec, Škocjan SPI) Vrtača, Sloven ji Plajberk SPI) Zrnja, Zrlezna Kapla SPI) Žila, Ziljska Bistrica SPI) Zvezda, Hodiše
in včlanjena društva
telijo vesele božične praznike in srečno novo leto 1998
Iztekajoče se leto z grožnjami iz Slovenije
LOVENSKI generalni kon-zulat v Celovcu je vabil koroške Slovence na sprejem ob dnevu samostojnosti in na nekakšno božičnico ob iztekajočem se letu. Pred sprejemom pa je gospod generalni konzul Jeraj povabil nekaj organizacij na posvet; temu posvetu je prisostvovala tudi državna sekretarka in vodja urada za Slovence v zamejstvu in po svetu gospa Mihaela Logarjeva.
Po izčrpnem poročilu konzula o dejavnostih in kontaktih na meddržavni in tudi deželni ravni je dr. Avguštin Malle predstavil svojo študijo - oziroma kot je sam dejal - poskus študije o zasidranosti slovenskih organizacij in društev med slovensko narodno skupnostjo. Za recenzenta te študije pa je konzulat pozval dr. Pavla Apov-nika, bivšega podpredsednika NSKS in upokojenega vodja biroja za narodno skupnost pri deželni vladi.
Ker je Republika Slovenija že večkrat predlagala ustanovitev skupnega foruma, nekakšnega koordinacijskega odbora, ki bi bil pogovorni partner med slovensko vlado in manjšino na Koroškem, so bile predlagane različne variante takega gremi-
Zelena
Karin Prucha bo odstopila
Občinska odbornica Karin Prucha, ki je pri letošnjih marčevskih občinskih volitvah priborila Zelenim prvič v njihovi zgodovini mesto v celovškem mestnem parlamentu, se poslavlja od politike. Že dalj časa je simpatična in zelo aktivna političarka bila nezadovoljna s položajem v zeleni stranki, hudo pa jo je prizadelo, da je poleti zaradi varčevalnih ukrepov izgubila poklicno osnovo deželne predstavnice stranke. Dodatno pa so jo bremenila medijska poročila o boniteti pri prejemanju brezposelnine. Prucha, ki je na ekološkem področju marsikaj premaknila v deželi, namerava zaključiti študij in tudi družina naj ne bo prikrajšana. Sicer pa meni, da se bo nekega dne gotovo vrnila v politično areno. Želeti bi bilo. Njen naslednik v celovškem občinskem svetu bo Gerald Hahn.
ja. Generalni konzul je celo predlagal, naj bi kot tak fungi-ral kar krog ljudi, ki se je tega dne pri njem sestal in ki ga je povabil po svoji presoji.
Zveza slovenskih organizacij, ki sama predlaga tak gremij že nekaj let, vendar pod enakopravnimi pogoji, je Jerajev predlog zavrnila. Z njim pa so se strinjali seveda vsi tisti, ki so se tako počutili v »premoči«. Z začudenjem pa smo morali poslušati besede državne sekretarke in generalnega konzula, ki sta mnenja, da je Spomenica
T) ODPREDSEDNIK slovenske L vlade in šef SLS gospod Marjan Podobnik je na slovenskem konzulatu v Celovcu napovedal novo dejavnost: poskrbel bo za red med manjšino. Slovenija da je dovolj bogata, da pa tako ne gre naprej, da bi podpirala organizacije kar vsevprek, ne da bi bilo jasno, ali so dovolj globoko zakoreninjene v slovenstvu. Zato morajo biti volitve, ki bodo služile krepitvi in ugotovitvi identitete. Na Koroškem bo na to temo hitro našel partnerja: koroški Heimatdienst vedno znova negira zakoreninjenost slovenskih organizacij in se tudi v najnovejši pošiljki razburja zaradi avstrijske
»škodovala republiki Sloveniji«. Gospod konzul je idejnopolitične razlike med manjšino vztrajno imenoval »konfrontacija«, »prepir« , poleg tega pa poudaril, da »Slovenija vendarle daje tri četrtine denarja za manjšino in bi morale biti njene želje bolj upoštevane«.
Po tem pogovoru je sledil sprejem, kateremu je prisostvoval tudi podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik, ki je vehementno zahteval volitve in grozil »z drugačno razporeditvijo dotacij«.(Dalje na str. 2)
Evangeličanska misijonska sestra Frieda Burgstaller je dobila letošnjo nagrado Koroške za človekove pravice (str. 3).
PREBLISK
Bo red ali ne bo?
finančne podpore slovenski manjšini, ki da je za teh par Slovencev davno previsoka. Istovetnost oziroma Podobnost teh izjav je prav gotovo slučajna in nenamerna.
Za dokaz zakoreninjenosti identitet, slovenske na eni in
nemške na drugi strani, pa bo veljalo prepevanje sledečih pesmi: »Slovenska kri, slovenska duša, slovenska pesem naj živi! Dokler nas ne pokrije ruša, Koroški bomo zvesti mi!« in pa »Wo man mit Blut die Grenze schrieb, und frei in Not und Tod verblieb ...«. Tudi Podobnost teh pesmi je Zgolj slučajna.	I/. O.
Odprlo pismo vladi Republike Slovenije
Zveza slovenskih organizacij vlaga svoj protest zaradi izjav podpredsednika slovenske vlade in predsednika Ljudske stranke Slovenije Marjana Podobnika, generalnega konzula Republike Slovenije Jožeta Jeraja in državne sekretarke Mihaele Logar.
Gospod Podobnik je na sprejemu za koroške Slovence na generalnem konzulatu govoril o slovenski državi, ki da zahteva od koroških Slovencev izpeljavo volitev v »skupno demokratično zastopstvo«. Take izjave so nedopustno vmešavanje v način organiziranosti manjšine in v nasprotju z načeli spoštovanja manjšine kot subjekta. Neprikrito je v tej zvezi dejal, da bo Slovenija glede financiranja organizacij in projektov »naredila red«.
Naš protest velja v isti meri za ravnanje generalnega konzula Republike Slovenije Jožeta Jeraja, ki je označil Spomenico šestih narodnih skupnosti Avstrije kot »eno najbolj škodljivih dejanj za Slovenijo« (poleg Pippove izjave glede nemško-govoreče manjšine v Sloveniji). Temu mnenju se je pridružila tudi gospa državna sekretarka Logarjeva, češ da je Spomenica v nasprotju z resolucijo državnega parlamenta Slovenije.
Zavračamo trditve, da je omenjena Spomenica »nekaj škodljivega« in da bi je ne smeli predstavljati v Ljubljani. Ta dokument zadeva tudi slovensko manjšino na Koroškem in na Štajerskem.
ZSO se je že vedno zavzemala za koordinacijski odbor med obema strešnima političnima organizacijama na Koroškem, ki naj bi bil tudi pogovorni partner za RS. Ustanovitev takega odbora pa mora biti po naših predstavah izključno pod enakopravnimi pogoji med dvema političnima opcijama znotraj narodne skupnosti.
Slovensko vlado opozarjamo, da očitno v izjavah raznih predstavnikov slovenske vlade ni usklajenosti. Izjave Marjana Podobnika so v jasnem nasprotju z zagotovitvijo zunanjega ministra dr. Frleca, da Slovenija enakopravno upošteva vse politične usmeritve manjšine. Gospod Podobnik celo grozi z odvzemom finančnih dotacij, če se ne bomo ravnali po njegovih predstavah, ki da so menda zahteve Republike Slovenije.
Od Republike Slovenije pričakujemo spoštovanje pluralnosti in upoštevanje različnih ideoloških gledanj med slovensko narodno skupnostjo, s tem pa tudi različnih poti v smislu ohranjanja in razvoja slovenskega življa na Koroškem, brez groženj in izsiljevanj. Tudi resolucije slovenskega parlamenta nismo razumeli in je ne razumemo kot vmešavanje v politično usmeritev ali zahteve po načinu organiziranosti manjšine. Organizirani smo demokratično in po vseh veljavnih zakonih in predpisih države, v kateri živimo. Ni nam dovolj verbalno zagotavljanje spoštovanja te pluralnosti, dokler je udejanjanje politične povezanosti med R Slovenijo in njenih manjšin domena ene same stranke ali morda dveh, ki pluralnosti manjšine ne upoštevata.
Dejstvo je, da gre precej stikov z R Slovenijo preko generalnega konzulata, ki v veliki meri enostransko obravnava manjšino in presoja kultumo-politični položaj med manjšino po osebni politični usmeritvi. Tak odnos je seveda vse prej kot državniški, žal pa daje smernice tudi marsikomu na odločilnih položajih v Sloveniji, ki je na ta način le enostransko in celo tendenciozno ter napačno informiran.
Za Zvezo slovenskih organizacij: Sonja Wakounig, Ana Blatnik, podpredsednici dr. Vladimir Wakounig, tajnik
\ TEUSKLAJENOST 1 V je že zoprna zadeva, posebno če se dva, ki naj bi zastopala vsak na svojem koncu isto reč, ne znata dogovoriti, kako. To velja tako za položaj na Koroškem kot tudi v Sloveniji.
Dan pred sprejemom na celovškem konzulatu je vabil na pogovor koroške Slovence minister za zunanje zadeve R Slovenije dr. Boris Frlec. V pogovoru, ki so ga navzoči ocenili za stvarnega in resnega, je minister poudarjal željo po enakopravnem koordinacijskem odboru, govoril o tem, da Slovenija spoštuje pluralnost in raznolikost znotraj narodne skupnosti. O takem spoštovanju je bilo naslednjega dne v Celovcu čuti bolj malo, zato pa veliko več o »zasidranosti« (to je očitno postala nova modna beseda), o krepitvi narodne identitete in o »projektnem finaciranju«.
Samo po sebi bi to ne bilo še nič nevarnega: bomo pač vlagali projekte. A kdo bo tisti, ki bo odločal o pomebnosti projektov, dejavriostih, o katerih desnica v Sloveniji že danes govori, da so »asimilacijske«?
Dejstvo je, da se država Slovenija trudi za normalizi-
Sonja Wakounig
ranje odnosov z manjšino. Politične izravnanosti v bolj vsakdanjih stikih 'z manjšino ni.
Sprašujemo se, iz kakšnega vzroka si Slovenija dela take skrbi o »zasidranosti« in legitimaciji organizacij. V Avstriji s tem nimamo problemov: država je znala ustvariti tak forum, sosvet, ki nas sili v dogovor in ki zato tudi funkcionira. Nobeden ni ne prikrajšan ne protežiran.
Zagata z neusklajenostjo
Poleg tega sta obe osrednji politični organizaciji že desetletja državno priznani pogovorni partnerici in Avstrija s tem nima posebnih težav.
Iz tega vidika so tudi izjave o »škodljivosti Spomenice«, o širjenju mnenja, da se »odrekamo pravicam«, da »preprečujemo samostojno javnopravno zastopstvo« dovolj Zgovoren kazalec, koga bi rada imela slovenska desnica za pogovornega partnerja in kdo bo moral postati po njenem slej ko prej »bolj zasidran« in »legitimiran«.
Torej le ne gre toliko za slovenstvo kot pa za ustoličevanje »prave« politike.
PRED DNEVOM SAMOSTOJNOSTI
Pogovor na konzulatu Republike Slovenije
Zahvala in voščilo
Generalni konzul Jeraj je na posvet in kosilo povabil poleg gospe Logarjeve po enega zastopnika NSKS, ZSO, KKZ, SPZ; SGZ, EL ter predstavnika cerkve. Povabljena pa sta bila tudi dr. Avguštin Malle, ki je predstavil navzočim svoj poskus študije - kot jo je imenoval sam - o zasidranosti organizacij in društev po nalogu ministrstva iz Slovenije, ter recenzent dr. Pavle Apovnik.
Gospod Jeraj je najbolj poudarjal legitimiranost organizacij, češ da se mora razjasniti, kdo je upravičen govoriti v Sloveniji v imenu slovenstva in pri tem govoril o neusklajenem odnosu do Slovenije. Govoril je o tem, daje treba priti do objektivne slike o slovenstvu na Koroškem, iz objektivnega stanja pa da je treba priti tudi do prave organiziranosti: zato in v tem smislu tudi študija dr. A. Malleja ter recenzija dr. Apovnika. Po potrebi pa da si bodo priskrbeli še druge recenzije, »da bomo vedeli, o čem govorimo«. Razmere da je treba ob-jektivirati in ustvariti kriterije, ki bi pomagali Uradu za Slovence v zamejstvu za »objektivno« razdeljevanje sredstev.
Poskusno študijo dr. Malleja je dr. Apovnik označil za »strokovno in solidno izdelano«, pristavil pa je vrsto svojih pogledov na organiziranost manjšine in - kot že večkrat - predlagal
etnično zbornico. Spomenici narodnih skupnosti v Avstriji pa je očital, da ne zahteva posebnih političnih pravic in da se odpoveduje kolektivnim manjšinskim pravicam, politična integracijska pot pa da je »potapljaška«. Prav tako ni bil zado-
Obisk iz Slovenije: državna sekretarka Mihaela Logar (v sredini) in podpredsednik vlade Marjan Podobnik (levo)	Foto: sv
voljen z gremijem sosveta pri Uradu zveznega kanclerja.
Zveza slovenskih organizacij, ki jo je zastopala Sonja Wakounig, je predlagala ustanovitev koordinacijskega odbora po modelu sosveta (seveda brez strank). Tako bi bili politični opciji koroških Slovencev enakopravno zastopani, gremij pa prisiljen, da se dogovaija. S tem predlogom ni
naletela na odo bravanje, Jože Marketz je celo menil, da se mora nehati delitev sredstev 1:1. (Te delitve tudi ni, je v kar precejšen prid Narodnemu svetu - op. pis.) Prav tako je ZSO mnenja, da če naj bi v takem gremiju imela svoje mesto tudi Enotna lista, je treba na vsak način upoštevati tudi Delovno skupnost »Narodnosti v SPÖ«; navsezadnje priznajo celo predstavniki NSKS, da je med Slovenci na Koroškem več volilcev v SPÖ kot v EL. Reakcija je bila huda in nestrpna. Zavrnila pa je tudi špekulacije o tem, da Spomenica ne upošteva kolektivnih pravic ter da se odreka že pridobljenim pravicam.
Po pogovoru pa je sledil sprejem v spodnjih prostorih konzulata, ki se ga je udeležil tudi podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik. V svojem nagovoru je zelo borbeno izjavil, da bo sredstev za podporo več takrat, ko bodo izvedene volit-v ve v »skupno in demokratično zastopstvo«; leta 1999 da bo delitev denarja krepko drugačna, kajti »treba bo zagotoviti krog ljudi, ki bo nosil odgovornost do porabe sredstev«. Pri tem je z vidika matične države vseeno, ali je to zastopstvo bolj »desno« ali bolj »levo«; gre za dejavnosti in organizacije, ki krepijo slovensko identiteto in so zasidrane med slovenskim življem.	S. W.
Letos smo obhajali 55-letnico začetka množičnega preganjanja koroških Slovencev v času nacističnega nasilja. V tem letu nam je končno uspelo uresničiti dolgoletne želje in načrte za postavitev spominskega obeležja vsem bivšim sotrpinom, ki so umrli v času pregnanstva in so pokopani v raznih krajih v Nemčiji. Spominsko ploščo smo 20. septembra v okviru posebne svečanosti odkrili na pokopališču v Frauenaurachu, kjer je še več dobro ohranjenih grobov slovenskih izseljencev.
Uresničitev teh načrtov so s svojimi manjšimi in tudi večjimi prispevki podprli številni bivši sotrpini in sotrpinke. Za podporo, s katero je bila znova potrjena solidarnost in medsebojna povezanost, ki nas je družila v času pregnanstva, se vam iskreno zahvaljujemo.
Našo zahvalo pa povezujemo z voščili za bližnje praznike: vsem članicam in članom ter prijateljem želimo prijetne božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto!
Zveza slovenskih izseljencev
Offener Brief an die Kulturreferentin der Stadt Villach, Frau Vicebiirgermeisterin Mag. Monika Kircher-Kohl
Für ein »Denkmal der Namen«
Sehr geehrte
Frau Vizebiirgermeisterin!
Im Rahmen unserer Veranstaltungsserie »Kulturherbst in Vik-tring 1997« hielt am 13. November d. J. der Schriftsteller Janko Messner eine Lesung aus seinem jüngsten Buch »Schwarzweiße Geschichten«. Im Rahmen des im Anschluß an die Lesung stattgefundenen Gesprächs zwischen Janko Messner und dem Publikum wurde von der »Kulturplattform Sisyphos« der Beschluß gefaßt, an den Magistrat der Stadt Villach den Appell zu richten, -im Sinne des Vereines »erinnern« (Prof. Hans Haider) - daß er auch den hingerichteten Widerstandskämpferinnen, sowie den
Sinti und Juden Villachs, ein öffentliches »Denkmal der Namen« errichtet. 50 Jahre nach Kriegsende wäre es dazu höchste Zeit.
Hätte es keinen weltweiten Widerstand gegen die Hitler-Barbarei gegeben, könnten wir heute auch keine Freiheit in der Zweiten Republik Österreich genießen. Durch Verdrängung, Verschweigung und Verleugnung der Opfer des nationalsozial ismus würden wir auch in Hinkunft der Jugend unseres Landes einen üblen Dienst erweisen.
Das Mindeste, was wir diesen Opfern schulden, ist die Nennung ihrer Nanrne auf öffentlichen Gedenktafeln.
/. d. Kulturplattform Sisyphos: Andreas Križ, Walter W ratsch ko
Dan odprtih vrat na Pedagoški akademiji
Pretekli četrtek je bil na Pedagoški akademiji v Celovcu dan odprtih vrat, kjer so učitelji skupno s študenti predstavili raznovrstne izobraževalne programe s področja izobraževanja učiteljev in učiteljic. Na posebni stojnici so predstavili izobraževanje in šolanje dvojezičnih pedagogov in pedagoginj. Direktor zavoda dr. Josef Hieden je med drugim dejal, da so poklicne možnosti dvojezičnih učiteljev na Koroškem zelo dobre. Z leve: direktor dr. Josef Hieden in strokovna koordinatorka mag. Maria Wedenigg s študentkami	Foto sv
Večina Slovencev za EU
Po najnovejšem povpraševanju ljubljanske fakultete za družbene vede je kar 60 odstotkov Slovencev za vstop v Evropsko unijo. Nasprotnikov je samo 15 odstotkov. Za informiranje o EU je Bruselj dal na voljo 13,8 milijona šilingov, slovenska vlada pa je pridala še 3,4 milijona.
Večina Slovencev torej želi v Evropsko unijo čimprej. Za
31,8 odstotka potekajo integracijski procesi prepočasi, od teh jih je 16,3 odstotka prepričanih, da vključevanje zavlačujejo politične stranke, sedem odstotkov povpračanih za to krivi vlado in le šest odstotkov jih meni, da je krivda za to zunaj Slovenije.
V procesu vključitve bi bili Slovenci tudi pripravljeni svoj
tolar zamenjati za skupno denarno enoto Euro.
Za tako mnenje Slovencev je odločilno prepričanje o gospodarskih prednostih. Z vključitvijo bi po javnem mnenju prišlo do izboljšanja infrastrukture, razvoja raziskovalne dejavnosti in industrije ter do konkurence v gospodarstvu. Kot avstrijski pa so do Evropske unije nezaupljivi tudi slovenski kmetje.	,/. R.
DUNAJ / INITIATIVE MINDERHEITEN / ZELENI KLUB
1998 - leto človekovih pravic
»Avstrija ima zelo omejeno razumevanje o človekovih pravicah« - to je ena najvažnejših izjav v diskusiji o bližajočem se letu človeških pravic v dunajskem parlamentu.
V torek, 9. decembra 1.1., so se na povabilo Zelenega kluba ter Initiative Minderheiten (IM) zbrali zastopniki 17 nevladnih organizacij v Avstriji (ai, SOS Mitmensch, Asyl in Not, Caritas in drugi), da bi razpravljali o uresničitvi človekovih pravic v Avstriji. Vzrok tega srečanja je, kot že omenjeno, v prvi vrsti naslednje leto, ko bo 50. obletnica splošne deklaracije o človekovih pravicah. V avstrijskem državnem zboru naj bi sprožili diskusijo o pomanjkljivostih, kajti nad človekovimi pravicami bdijo v glavnem le nevladne organizacije, ne pa vladne institucije.Walter Suntinger, sodelavec
Ludwig-Bolzmannovega inštituta za človekove pravice, je opisal položaj v Avstriji za nezadovoljivega (»Integrationspaket«, ki bo stopil v veljavo s 1. 1. 1998, ravnanje z begunci, socialne in ekonomske pravice manjšin). Čeprav je avstrijski mednarodni ugled v tem pogledu zelo dober, pa je znotraj države marsikaj drugače. Obvezno in redno poročanje pri Združenih narodih (UNO) o nacionalnem položaju je na primer nekaj, kar Avstrija sistematično ignorira. Suntinger je v svojem govoru pozval, da je treba odkriti strukture, ki so odgovorne za kršitev človekovih pravic, in da je treba najti tiste strukture,
ki bodo zmožne položaj izboljšati. Za konkretne cilje naslednjega leta je mnenja, da je treba poleg širjenja splošne zavesti o tem, kaj so elementarne pravice vsakega človeka, ustanoviti še komisijo za človekove pravice na ravni državnega zbora. Ta naj bi bila pravni in politični kontrolni gremij parlamenta.
Za odstranjevanje meja med manjšinami (socialne, politične, etnične, verske manjšine) se je izrekel Vladimir Wakounig (Initiative Minderheiten) v svojem uvodnem govoru. Vzrok za težave pri »manjšinskih aliansah«, ki bi bile nujno potrebne za uspešno delo, je konkurenca med manjšinami, pa tudi dej-
stvo, da se npr. etnične skupine še vedno bojijo stika s socialnimi manjšinami (Berührungsängste). Wakounig je dejal, da so se manjšine predolgo zaznavale le v izmejevanju. Bolje bi bilo, če bi se videle kot skupine, ki so jim bili odrekli politično moč in bi temu primerno morale tudi reagirati.
Konkretno delo
Vsaka od nevladnih organizacij (NGO), ki so bile pri diskusiji zastopane, je v kratkem stat-mentu orisala svoje delo in zahteve, ki naj bi jih vlada izpolnila. Za konkretizacijo pa je Sepp Brugger (Zeleni klub) predlagal, naj vsak od organizacij spiše
seznam o konkretno neizpolnjenih zakonih glede človekovih pravic. Te liste bi Brugger zbral in jih izformuliral, Zeleni pa bi to vnesli v parlament. Na ta način, tako Brugger, bi se vlada morala vsaj zagovarjati za nestorjeno in tako tudi vsaj minimalno premisliti, kakšen je položaj glede najosnovnejših pravic človeka v državi.
Terezija Stoisič (Zeleni) je za naslednje leto predlagala še več takih diskusij ob »okrogli mizi« ter redno poročanje o delu v smeri uresničevanja človekovih pravic. Tudi ona zahteva poseben gremij v državnem zboru.
Ludwig-Bolzmann-inštitut je za leto 1998 organiziral nekaj projektov, ki naj bi vedno spominjali na to, da konec dvajsetega stoletja osnovne človekove pravice v Avstriji še vedno niso samoumevne. Katja Weiss
SONČNA KUBA
Podpora energetskim projektom
Podeljena 4. nagrada za človekove pravice
Pred petimi leti je bila ustanovljena iniciativa »Sonne für Cuba« (Sonce za Kubo); čas za prvo bilanco, ki je dokaj razveseljiva: 1.903.479 ATS je bilo v tem času zbranih za gradnjo fo-tovoltaičnih naprav v vaseh El Mulato in Santa Maria de Lore-to, se pravi za elektrifikacijo najbolj odročnih krajev v kubanski gorski skupini Sierra Maestra.
Zaradi dramatične energetske krize na Kubi, ki je nastala po zlomu Sovjetske zveze, so leve stranke in organizacije v različnih evropskih državah začele 1991/92 zbiralno akcijo pod geslom »Tanker nafte za Kubo«. A že kmalu so se Avstrijci odločili za projekte na področju alternativne energije. Že marca 1992 je bila ustanovljena iniciativa z gornjim imenom, ki sojo podprli mdr. politiki kot Madelaine Petrovič, Christoph Chorherr, Peter Kreisky, Walter Baier idr.
Osnovna zamisel je bila, podpreti decentralne projekte koriščenja sončne energije s poudarkom na besedi »podpreti«. Kajti v nobenem primeru ni šlo za »vsiljeno« pomoč, temveč so bili vsi načrti izdelani skupno s kubanskim inštitutom za sončno energetiko CIES. Prioritetne li-
ste pa so izdelale lokalne oblasti - saj so bile te odgovorne tudi za vzdrževanje naprav.
Tako je uspelo zgraditi v El Mulatu nad dvajset manjših foto-voltaičnih naprav za elektrifikacijo zdravniške prakse in vaških hiš (in seveda za družabni prostor z vaškim televizorjem) ter večjo napravo (25 kW) v Santa Marii de Loreto. Oba projekta sta več ali manj zaključena in z novim letom se bomo lotili dveh novih projektov:
1.	Ekološka provinca Santiago de Cuba. Kuba je razglasila provinco na vzhodu otoka za ekološko provinco. Projekt predvideva izgradnjo električnega omrežja s koriščenjem različnih energetskih virov: vode, vetra in sončne energije.
2.	Šolska partnerstva. Za ta projekt se iščejo šolski razredi, ki bi se hoteli povezati s kubanskimi kolegi, da bi skupno z njimi gradili fotovoltaične naprave za elektrifikacijo kubanskih šol, naprave za ogrevanje vode v šolah ipd.
Za oba projekta pa so v prvi vrsti potrebne nadaljnje finančne podpore, kijih lahko prenakaže-te na bančni račun BAWAG, št. 03410782021.
Joži Wutte
Koroška je edina avstrijska zvezna dežela, ki podeljuje nagrado za človekove pravice. Letos je bilo to plemenito odlikovanje podeljeno že četrtič, dobitnica pa je sestra Frieda Burgstaller iz Zgornje Koroške, ki že dolga leta deluje kot evangeličanska misijonska sestra v Sudanu in tam deluje med begunci ter žrtvami državljanske vojne.Vojna med is-lamsko-fundamentalištično vlado v Kartumu, ki hoče uvesti šarijo kot edino pravno normo, ter katoliškimi in anemistični-mi narodi na jugu te velikanske afriške države je doslej terjala milijone žrtev, med njimi ogromno beguncev. Zanje skrbi in z njimi deli hude življenjske pogoje sestra Frieda Burgstaller. Predvsem soji pri srcu ženske in otroci, ki so kot vedno največje žrtve vsakega konflikta. Ker pa bi se v primeru, da bi prišla na Koroško in osebno prejela nagrado iz rok deželnega glavarja, Frieda Burgstaller ne smela več vrniti v Sudan, režim se namreč panično boji vseh informacij o posledicah njegove diktature in zato tudi ne daje vizumov za potovanje v državo, je nagrado v višini 100.000
šilingov prevzela sestra odli-kovanke. Denar bo seveda v celoti namenjen potrebam sudanskih beguncev.
Peter Kaiser, eden od nosilcev in pobudnikov te nagrade, je uvodoma dejal, da zavzemanjema človekove pravice ni nekaj samoumevnega, ampak se je zanje treba odločati vsak dan znova. Z veseljem je sporočil, da bo po sklepu deželne vlade leto 1998 na Koroškem razglašeno za leto človekovih pravic. Kajti decembra 1948 so Združeni narodi sprejeli splošno konvencijo človekovih pravic.
Deželni glavar je posebej pozdravil Boroveljski kvartet, ki je olepšal slovesnost s slovensko, nemško in angleško pesmijo. To dejstvo je Zernatto izrabil, daje obsodil nekulturno dejanje celovškega kulturnega referenta Gassnerja, ki se je zgražal nad slovensko besedo deželnega nagrajenca Florjana Lipuša pri otvoritvi Musilove hiše in s tem deželi napravil zelo slabo uslugo, saj jo je ponovno porinil v kot včerajšnji-kov in nekulturnežev. Florjana Lipuša in Friedo Burgstaller je Zernatto primerjal s svetilnikoma človekovih pravic.
Kiki Kogelnik in ples mrtvakov v kamenski kostnici
V kostnici na Kamnu pri Škocjanu v Podjüni je umetnica Kiki Kogelnik, ki je letos umrla, uredila mrtvaški ples po svoji podobi. To je tudi njen zadnji večji opus, uresničen na Koroškem. V tem plesu ne nastopajo le človeški okostnjaki, marveč tudi trdi ostanki žuželk, rib, vretenčarjev in drugih bolj ali manj ne/uglednih nekdaj živih bitij. Skupni moto njihove navzočnosti je »memento mori«, s preseganjem zgolj človeške dimenzije v mrtvaškem plesu pa je umetnica vanj vnesla tudi humor, večplastnost stvarstva in pa sporočilo, da smrt vse izravna: tudi tuzemsko nadvlado človeka nad ostalimi živimi bitji.
Sedaj je pri Mohorjevi založbi izšla knjiga k mrtvaškemu plesu. Knjiga je štirijezična, predstavljena pa je bila ta teden v deželni galeriji. Njen vodja Arnulf Rohsmann je za prihodnje leto napovedal veliko personalno razstavo Kiki Kogelnik v tej galeriji. Po besedah kulturnega referenta Michaela Ausserwinklerja pa je mrtvaški ples v kamenski kostnici dragocenost, na katero bi Koroška morala biti še posebej ponosna.
AR je poceni, potem tega ne cenimo dovolj, pa četudi je dobro. Očitno je mlada slovenska država hudo cenjena, ker je tudi hudo draga. Samo za plače uradnikov bo prihodnje leto šlo več kot 100 milijard tolarjev. Kako draga je država v Sloveniji, je vlada pokazala ta teden, ko je pred poslance prinesla predlog proračuna za 1998 leto.
Številke pravijo, da bo državni proračun za drugo leto znašal slabih 844 milijard tolarjev (cca. 62 milijard ATS). Ob tem državni financerji že danes vedo, da se v državno blagajno ne bo nateklo toliko, kot naj bi porabili oz. kar 30 milijard tolarjev premalo. Država predvideva številne
ukrepe, da bi ublažila primanjkljaj. Začela bo prodajati del lastnega premoženja, dvignila bo davke in uvedla varčevanje. Številni predlogi, ki so prišli v javnost, so razburili predvsem srednji in nižji sloj prebivalstva. Glavno breme varčevanja bo nosil spet
delavec oz. mali človek. Vlada ukinja regrese za dopust, omejuje plače, celo študentsko delo obdavčuje ... Sama pa zapo-sljuje nove ljudi, ustanavlja nove službe in ministrstva. Poslanci sami sebi soglasno višajo razna nadomestila, ki so si jih predpisali poleg že visokih plač in privilegijev. Ni čudno, da so
se prvič v zgodovini sindikalnega gibanja v mladi državi vsi sindikati, ne glede na politično pripadnost, zbrali na protestnem shodu pred vladno palačo. Protest je bil »tiren in dostojanstven. Zagrozili pa so s
Aleš Kardelj
Draga država
splošno stavko vseh zaposlenih. To pa je nekaj drugega. Ne gre pozabiti resnih štrajkov delavcev kovinarjev, pa zdravstvenih delavcev, učiteljev, zdravnikov ...Podobno napovedujejo študentje in celo policijski uslužbenci. Seveda je od načrtovanih ukrepov in do njihovega sprejetja še parla-
mentarna proceduralna pot. A vendar, nekaterim je enostavno dovolj, da se na eni strani veliko zapravlja in živi na široki nogi, na drugi strani pa je vedno več ljudi na robu preživetja. Če kdaj, potem so se socialne razlike povečale v zadnjih nekaj letih. Število brezposelnih narašča, pred vrati so stečaji še nekaterih večjih gospodarskih gigantov. Vlada bo morala dobiti soglasje za novi proračun najprej med delodajalci in delojemalci, vsaj kar zadeva varčevalne ukrepe, ki obetajo spremembe v pokojninskem in socialnovarstvenem sistemu.
Eden od vzvodov gospodarske rasti, večje zaposlenosti in izboljšanja življenjske ravni so lahko tudi varčevalni ukrepi. Prav ti bi naleteli na razumevanje, če bi za vse veljali enako. Pa ne. Predlagani proračun je preizkušnja za vlado in koalicijo nasploh. Odraža politiko vlade in gospodarjenja v prihodnjem letu. Tu pa se zaenkrat vsi ne vidimo in ne najdemo socialnega miru in varnosti. Lepo in prav, da je vladi uspelo prepričati vodilno petnajsterico Evropske zveze, da je Slovenija med šestimi, ki so ji vrata v to družino najbolj odprta, vendar bo treba v marsikaj prepričati lastne državljane. To je morda težja naloga.
Adventna petja od Podjune do Zilje
Ponosni na prejeto zdravstveno nagrado	Foto: sv
Večera z literati
Tako imenovani čas miru in tišine v letu, advent, je tudi čas številnih petij in koncertov, ki naj bi ljudi pripravili na božič in njegovo skrivnost. Vseh niti ne moremo obiskati, ker bi to krepko preseglo naše organizacijske in predvsem časovne okvire in zmogljivost. Zato naj v
zastopstvo vseh omenimo adventno petje, ki so ga minulo nedeljo, 14. decembra, v šmi-helski farni cerkvi priredili KPD »Šmihel«, mešani pevski
zbor »Gorotan« (vodi Albert Krajger) in župnijski svet. Kot je dejala Micka Opetnik, so v goste povabili zbore iz pobratene župnije Radiše. Spored, ki gaje s primernimi razmišljanji povezovala krajevna mladina, so oblikovali MePZ »Gorotan«, otroci šmihelske ljudske šole
(na sliki), otroška in mladinska skupina z Radiš, Radiški fantje in MePZ »Radiše«. Izkupiček srečanja je namenjen društvu »Živopisana jadrnica«.
Visoko
odlikovanje Javni dvojezični LŠ
Javna dvojezična ljudska šola v »Celovcu je bila te dni v središču pozornosti, ker je pri natečaju za zdravstveno nagrado, ki sta jo razpisala mesto Celovec in Koroška zdravniška zbornica, v kategoriji Inovacije dosegla prvo mesto. Šolarji pod vodstvom ravnateljice Brigite Hambruscheve so svojemu prispevku dali naslov »Človek je, kar je« in so statistično dokazali, kakšne posledice za zdravje in počutje človeka imata napačna prehrana in pomanjkanje gibanja. Pri natečaju so sodelovali vsi razredi in učitelji zavoda, med drugim so šolarji obiskali razne zdravniške ambulante, seznanili so se na primer s kariesom in njegovimi posledicami. Po predaji nagrade prejšnji četrtek v Evropski hiši, ki sta se je udeležila med drugim deželna referentka za socialne zadeve Karin Achatz in celovški župan Harald Scheucher, so učenci dvojezične javne ljudske šole dokazali, da ne znajo samo dobro raziskovati in predstavljati zdravstvene probleme, ampak tudi duhovito in imenitno peti. S to nagrado, ki dviga in krepi njen ugled, si je šola brezdvomno pripravila in podarila najlepše božično darilo.
Prvi teden v decembru so se na povabilo KUMST Žitrajčanom predstavili domači pesniki in pisatelji, člani Društva slovenskih pisateljev, prevajalcev in publicistov v Avstriji (DSPPPA).
V kulturnem domu so številnim poslušalcem brali iz svojih del Anton Haderlap, Herman Germ, Anita Hudi, Janko Messner, Stanko Wakounig, Kati Marketz in Cvetka Wuttej. Kot vedno je tudi tokrat avtorje spremljal kitarist Janez Gregorič.
Predsednik KUMST Pavli Štern je v pozdravnih besedah dejal, daje to sicer prvi takšen večer, glede na veliko zanimanje pa jih kaže nadaljevati. Bil je res lep večer, za kar gre za-
hvala dobri organizaciji in prijetnim poslušalcem.
20. novembra pa sta SPD »Edinost« v Pliberku in DSPPPA gostila avtorje literarnega kluba Slovenj Gradec. V seminarski sobi župnišča v Pliberku so tamkajšnjim ljubiteljem pisane besede brali Franček Anželak. Mira Cajnko, Milena Cigler, Gregor Fras, Andrej Makuc, Marijan Mauko, Vesna Roger, Marijana Vončina in Tone Turičnik. Glasbeno so večer sooblikovali Valentina Praprotnik, Marko Maričnik in Marko Kristan.
To je že drugo srečanje literarnega kluba Slovenj Gradec in DSPPPA, načrtuje pa se jih še več.	A. H.
Slovenski izseljenski koledar 1998
OLEG mesečnika »Rodna I\	gruda« v slovenščini in
četrtletnika »Slovenija« v angleščini Slovenska izseljenska matica med rojake po svetu redno pošilja še »Slovenski izseljenski koledar, ki je zdaj Slovencem, kjerkoli že živijo, na voljo že 45. zapovrstjo. Nedvomno je naslovni koledar na določeni kulturnozgodovinski ravni Slovencem zunaj državotvorne domovine izredno dobrodošla knjiga. Za takšno pričakovanje namreč izpolnjuje vse primerne zahteve: Na oko je razveseljivo lep v vsem mavričnem razkošju barv, ki ga bralcem ponuja tako rekoč od prve do zadnje od vseh 251 strani pestre in privlačne vsebine.
Urednik Koledarja 1998 Jože Prešeren se v svojem sorazmerno kratkem uvodniku opira na že od nekdaj znano veselje Slovencev do praznovanja najrazličnejših obletnic. Ob dejstvu, da jih naša mlada država še ne more našteti ne vem koliko, niti če sešteje vseh svojih 6 x 12 mesecev obstoja, so toliko bolj v ospredju obletnice velikih sinov in hčera našega maloštevilnega naroda, vsepovsod po svetu pa v enakem merilu tudi različne društvene obletnice, ki v enaki meri pritegnejo rojake, da se zberejo in skupaj praznujejo. No, obletnica, ki bo v letu 1998 zaznamovala kar veliko množico Slovencev, ima svojevrstno obeležje, saj gre za
50-letnico naselitve okrog 7000 Slovencev v Argentini, ki so leta 1945 prostovoljno ali prisilno zapustili domovino in se tri leta pozneje naselili v omenjeni novi domovini.
Predsednik Slovenske izseljenske matice (skrajšano SIM) dr. Janez Bogataj je zunanjim Slovencem napisal poslanico »Različnost kot posebnost, bogastvo in vrednota«, v kateri odločno zagovarja mnenje, da se nam bo boljša prihodnost pričela pisati šele tedaj, ko bomo zares dojeli različnost skladno z naslovom, slaba pa bo obveljala vse dotlej, dokler nas bo različnost razdvajala. Kaj vse je SIM v letu 1997 storila za to, da bi se bolj približali lepši strani različnosti, zvemo iz zapisa »Uspehi - s skupnimi močmi« matičnega tajnika Janeza Roglja. Vsi, ki se zanimajo za leposlovno in zemlje-vidno preteklost najožje domovine Slovenije, bodo z veseljem prebrali prispevek Mihaela Glavana »Naša beseda in zemljevidi slovenskega ozemlja«, čeravno bodo pri prvi zaman iskali veličasten koroški delež in pri slednji celo znameniti Zemljevid slovenske dežele Petra Kozlerja iz leta 1853, ki so ga cesarske oblasti za nekaj let celo prepovedale, ker bi v še vedno prevratnih časih po letu 1848 lahko prenevarno spodbujal slovensko narodno zavest.
Jubilejno zavzetost Slovencev bo naš koledar vsaj malo potešil s prispevkom Rozine Sventove »200-letnica rojstva Friderika Ireneja (=Jerneja) Baraga«, nedvomno Slovenca, ki spada med največje pripadnike našega naroda. Kot misionar in škof med ameriškimi Indijanci, izredno zaslužen za njihovo pokristjanjevanje in kulturno osveščanje, saj jim je kot vreden starejši Miklošičev sodobnik v angleščini pisal slovnice izvirnega jezika, je postal svetovno znan in bi nedvomno že zdavnaj bil oklican za svetnika, ko bi le bil pripadal kakšnemu večjemu narodu kot je slovenski. Tako pa si je njegova velika nekdanja avstrijska cesarska domovina, ki je leta 1990 Evropi ponujala potujočo razstavo o kulturni zgodovini ameriških Indijancev v 19. stoletju, dovolila čudaštvo, da mi ob postavitvi te razstave v Slovenjem Gradcu dva novodobna dunajska doktorja znanosti sploh nista mogla odgovoriti na vprašanje, zakaj Slovenec Baraga ni zastopan v razstavnem gradivu. Še več, vzbudila sta mi vtis, da sploh še nikoli nista slišala za tega diplomanta dunajske pravne fakultete iz leta 1821. Vse Slovence doma in po svetu, še zlasti vse Korošce bo nedvomno pritegnil članek dr. Irene Mislej o še enem, sicer sto let mlajšem jubilantu: Ob 100 letnici kiparjevega rojstva -France Gorše, umetnik po božji volji.
Razmeroma obsežen razdelek SPOMINI IN LITERATURA prinaša lep niz prispevkov, ki sojih napisali slovenski izseljenci sami: Polona Cesar Nedzala (ZDA) - tudi s podnaslovom Spomini na srečanje s pisateljem F. K. Meškom (na njegovih Selah na Koroškem), Cilka Žagar, Danijela Hliš, Pavla Gruden in Marjan Peršič (vsi iz Avstralije), Slavko Ce-mažar in Bogdan Anžel (Nemčija), Rudi Glavač (Kanada) ter Aleksej Pregare (Argentina). V ta izseljenski okvir so vstavljeni razprava R. Šventove Ivan Zorman (Pozabljenemu slovenskemu ameriškemu slavčku ob 40-obletnici smrti) ter jezikovna in leposlovna mojstrovina Povest o Vencu; napisal jo je Janko Moder, ter življenjska zgodba o avstralskem izseljencu Tonetu Predikaku Miklavž Revne, življenja bogat Ivana Cimermana.
Sklepni del tega vsega spoštovanja vrednega zbornika SLOVENCI PO SVETU so napisali Alenka Čemeč iz Španije (Mojih šest nepozabnih ameriških let), Nada Bajič (Informacijska dejavnost Slovencev v Kanadi - gre za zelo poveden pregled neverjetno bogate tamkajšnje tovrstne slovenske ustvarjalnosti), Milica Trebše Štolfa (Slovenska katoliška družba sv. Jožefa v Hamiltonu, Kanada), Mihael Kuzmič (Prekmurski izseljenci v A veI-landi, Argentina, pred 50 leti)
ter Igor Maver (Književno ustvarjanje slovenskih izseljencev v Avstraliji v angleščini).
Izseljenski koledar 1998 ponuja še prelepo barvno pašo za oči s sklopoma Hodil po zemlji sem naši ... ter Predstavljamo slovenske občine, ob katerih si lahko zaželimo le še kaj več volje naših rojakov za pogostejše in morda tudi za stalne vrnitve v domovino prednikov.
Za sklepni del svojega zapisa sem si dovolil prihraniti izjemno lep in zanimiv koledarjev začetni del, ki ga napoveduje že naslovnica s povečavo slovenske znamke z ustrezno podobo in napisom Prleški klopotec. Po izvirni urednikovi (ali uredništva) domislici vsak mesečni koledar osvetljuje dvanajst slovenskih vinskih blagovestnikov od najsevernejših lendavskih, najžlahtnejših prleških, zelenih obsotelskih, temnoblejčečih belokranjskih do prešernodišečih primorskih vinorodnih goric in kleti. Koroškim (in katerimkoli sploh) bralcem še zlasti priporočam, naj si kdaj privoščijo razkošje dobrodošlosti in preudarnega poskušanja tega božjega daru v najboljši družbi najimenitnejših slovenskih vinskih velemojstrov. Saj že vemo: plemenitost slovenskega vina prekaša samo še veličastnost slovenske besede od Trubarja preko Prešerna do Cankarja in Prežihovega Voranca.
Franček Lashacher
V CASINEUMU V VRBI
Virtuozni nastop Tonija Kemjaka
|M ULTURRING v Vrbi je v IV prejšnjo soboto pripravil imeniten kulturni večer z mladim pianistom Tonijem Kernja-kom in dunajskim igralcem in interpretom besedil Romual-dom Peknyjem, vzporedno pa je potekala tudi razstava del koroške slikarke Andree Vieler.
V prireditveni dvorani Casi-neuma je bilo nadvse svečano. Zbralo se je precej občinstva, ki je spoštljivo čakalo nastope obeh umetnikov. Na odru je bil postavljen velik črn klavir, za katerega je ob navdušenem aplavzu sedel Toni Kernjak. Njegova prva skladba je bila Sonata v b-duru KV 333 Ama-deusa Mozarta. Igral jo je z neverjetno lahkotnostjo, popolno zbranostjo, zamaknjen v svet glasbe brez časa in prostora, brez občinstva in drugega realnega sveta, na pamet, kot daje zrasel z njo. V dvorani popolna tišina, nekako lebdenje poslušalcev v glasbi, z Mozartom in pianistom Kernjakom. Zadnji takti so nas vse skupaj spet postavili v realnost. Navdušen aplavz in večkratni priklon mladega umetnika.
Romuald Pekny, poleg po drugih vlogah znan kot Abraham ä Santa Clara, je predstavil
novelo o čevljarju velikega ruskega pisatelja Leva Nikolajeviča Tolstoja. Ob začetku ni pozabil povedati, daje ta v svetu najbolj brani ruski pisatelj in filozof v nemškem kulturnem svetu premalo poznan. Njegovo branje je bilo zelo kvalitetno,
interpretacija oseb in vlog je bila na visoki umetniški ravni, ža pa sta ga vznemirjala nemir v sosednjem prostoru in pa gugajoča se miza.
V drugem delu umetniškega večera je spet nastopil pianist Kernjak. Z enako virtuoznostjo
je najprej zaigral prva dva stavka Sonate v g-molu opus 22 Roberta Schumanna in nato še Johannesa Bramsa Balado štev. 4 v h-duru opus 10. Spet smo uživali v njegovi interpretaciji, v mehkih in dinamičnih prehodih, v pomenskih prelivih. Pre-
kratke, vsaj nekaterim, so bile njegove interpretacije.
V hladnem večeru me je na poti domov grel občutek, da vendar ni vse tako skurno, da so med nami ljudje - umetniki, ki nam lahko ogrejejo srce in osladijo dušo. Jože Rovšek
Pianist Toni Kernjak	Foto:sv
JESENIČANI V K&K CENTRU
Smešna »Kosmata žaba«
I^ÄRAVI užitek za otroke in starše, pa tudi za nekatere dedke in babice je bilo gostovanje otroške skupine gledališča Tone Čufar z Jesenic v nedeljo dopoldne v Šentjanžu. Zaigrali so nam eno izmed svojih uspešnic »Kosmata žaba« v režiji svojega mentorja Rada Mužana.
dalci sproščeni in ob koncu sodelujoči.
Zgodba je preprosta in zelo razumljiva. Mlada žaba si zaželi lepše oprave in to potoži dobrim vilam. Te seje usmilijo in jo spremenijo v pernato žival z repom in številnimi »modnimi« dodatki. Vsa ponosna se prikaže pred svojimi gozdnimi
kot si, pa si najlepši, prešine tudi mlado žabo in tako spet poprosi vile, da jo odčarajo. Konec lep, žabica zadovoljna in vsi še nekajkrat zapojejo pesem, gledalci pa ploskajo, ploskajo ...
In kdo so bili mladi gostujoči junaki? Kar po vrsti, kakor hiše v Trsti: Jera, Maruša, Špela,
Iz prijetne predstave o Kosmati žabi
Foto: SV
Predstava je bila dinamična, polna glasbe, petja, kustumi so bili prijetni, igra mladih igralcev na zavidljivem nivoju, gle-
prijatelji, vevericama, ježem, lisico, a vsi se ji smejijo. Tudi sorodnice žabe je tako spremenjene ne sprejmejo. Bodi tak
Neda, Manca, Polona, Eva, Grega, Robert, Domen, Matic in Duša, tehnično pa sta jih spremljala Jernej in Danica. ,/. R.
SPIELHÖHLE V GALERIJI ROŽEK
Palanke v »špelunki« ali kaj je to?
No, to vprašanje si zastavi marsikdo, ki se v teh dneh nameni v galerijo Marije Šikoronja v Semislavčah pri Rožeku. Nekak igralni likovni brlog, beznica je to, špelunka bi rekli v ne ravno lepi slovenščini. V njej pa so razstavljene nekoliko nenavadne likovne umetnine osmih slikarjev: Gustava Januša, Huga Wulza, Rudija Benetika, Roswithe Wulz, Franza Brandta, Juliana Taupeja, Caroline in Corneliusa Koliga. Vse je bilo naprej dogovorjeno z galeristko Šikoronjevo, zato ni slučaj, da vsi poleg del na papirju, platen in slik nasploh razstavljajo tudi palanke.
Prav palanke so najbolj skrivnostna zvrst te umetnosti, ki daje razstavi tako ime. Kako jih opisati, jih predstaviti? Zagotovo si marsikateri od nas še spominja na mizi ležeče, rahlo nagnjene igre, pravzaprav škatle s številnimi žebljički, skozi katere se prebija in odbija su-
njena krogljica in se nekje v polju zaustavi. Bolj na težkem in nenavadnem mestu, več točk si pripiše igralec. Danes take palanke najdemo le še poredko, zamenjali so jih namizni nogo-meti, elektonski igralni aparati, polni vzmeti, lučk in zvočnih efektov. Princip igre pa je ostal isti: nabiranje točk. Kar pa je na tej razstavi posebej privlačno, je umetniška poslikava teh palank. Vsak slikar si jo je zamislil po svoje. K njim pa je Kornelius Kolig dodal še svoj izum, poimenovan objekt in igra, na katerem lahko z železnimi krogljicami hkrati igrajo kar štirje.
Zanimiva razstava torej. Nekaj drugačnega, privlačnega. Za posameznike in skupine. Za vso družino. Redno je odprta še do torka, 22. decembra, vsak dan od 15. do 18. ure, potem pa po telefonskem dogovoru vse do konca januarja prihodnje leto.	J. R.
»Špelunka« v Galeriji Rožek s pajankami	Foto:sv
ZA LETO 1998
Škofiče - partner slovenski gimnaziji
Danes, v petek, 19. decembra jih vadi Nataša Konzilia, v pro-dopoldne, poteka prireditev ob gram pa so vpletli tudi recitaciji sklenitvi partnerstva med le- pesmi letos umrle Milke Hart-tošnjim devetdesetletnim jubi- manove. lantom med slovenskimi pro- Sklenitev partnerstva sta svetnimi društvi na Koroškem pozdravila ravnatelj slovenske
V tem času je čas tudi za razne bazarje. Vzgojiteljici v dvojezičnem otroškem vrtcu v Škofičah sta ga preteklo soboto pripravili pred zadrugo in posojilnico	Foto:sv
- SPD »Edinost« v Škofičah in Zvezno gimnazijo za Slovence v Celovcu. Društvo je gimnaziji poklonilo božično drevo, pod njim pa skupaj z gimnazijci izvedlo kulturni program. Na gimnazijo je prišel škofiški mešani pevski zbor, mladi bobnarji iz dvojezičnega vrtca, ki
gimnazije dr. Reginald Vospernik in predsednica škofiškega društva »Edinost« mag. Magda Errenst. Ob tem so si oboji obljubili tudi sodelovanje na gimnazijski akademiji prihodnjo vigred in se pogovorili še o marsičem.
PRED 10-LETNICO NOVE UREDITVE
Strokovno pedagoško združenje v dvojezičnem šolstvu v letu 1988
Dogajanje, kije leta 1988 privedlo do spremembne poučevanja v dvojezičnih šolah na Koroškem, marsikdo ne pozna v celoti. Tega se je treba na kratko spomniti, tako da bo razvidno v celoti.
Koroške priprave na spremembe
Že pred letom 1980 smo bili dvojezični učitelji v glasilu koroškega Heimatdiensta »Ruf der Heimat« izpostavljeni obrekovanju. Dejal bi, da se je začela gonja proti dvojezični šoli. Začeli smo se zavedati, da KHD pritiska na koroške dežel-nozborske stranke in da obstaja nevarnost, da bodo te klonile ali pa celo sodelovale pri načrtovanem uničevanju javne dvojezične ljudske šole.
Kmalu se je izkazalo, da je bila večletna agitacija KHD, naperjena proti skupni šoli na Koroškem, uspešna.
30. nov. 1983 je FPÖ v koroškem deželnem zboru vložila predlog za spremembo manjšinske šolske zakonodaje in 16. dec. 1983 je mandatar ÖVP dr. Herwig Hofer koroškemu deželnemu zboru predložil peticijo koroških brambovcev, ki med drugim vsebuje trditev o močnem zapostavljanju nem-škokoroških otrok v dvojezični ljudski šoli. Februarja 1984. 1. je KHD vložil ljudsko iniciativo, ki jo je podpisalo 8,9 % koroških volilnih upravičencev. V svobodnjaškem predlogu in iniciativi KHD sta bili skupni zahtevi skrčenje ozemlja, na katerem bi še lahko delovale dvojezične ljudske šole, in ločitev otrok po jezikovnih kriterijih.
Zvezni kancler Sinowatz je novembra leta 1985 ustanovil komisiji pravnikov in pedagogov. Ti komisiji naj bi h koroškemu šolskemu vprašanju zavzeli pravno in pedagoško stališče. Predloženi izvedenski mnenji o potrebah in možnostih za spremembo manjšinske šolske zakonodaje nista zadovoljili koroških političnih strank in Heimatdiensta. Taje s skupino neimenovanih pedagogov iz treh koroških strank pod vodstvom svojega predsednika dr. Feldnerja izdelal šolski model, ki je predvideval popolno ločitev otrok po jezikovnih kriterijih.
Kontroverza o šolskem vprašanju se je nadaljevala in stopnjevala v javnih občilih in znotraj strank.
Tedanji koroški deželni glavar Leopold Wagner je 18. marca 1986 predlagal ustanovitev koroške strankarske pedagoške komisije. Taje bila ustanovljena 23. aprila 1986. Sestavljalo jo je 8 članov SPÖ, 4 člani ÖVP, 2 člana FPÖ, 6 uradnikov
in predsednik dr. Ralf Unkart iz koroške deželne vlade. Slovenskih organizacij k sodelovanju ni povabil. Izmed teh 21 članov so jih 6 (3 SPÖ, 2 ÖVP, 1 FPÖ) izbrali v delovno skupino, ki je v rekordnem času izdelala koroški pedagoški mo-
del. Na drugi seji te politične komisije je bil 2. junija 1986, to je le dober mesec pozneje, predložen koroški pedagoški model potrjen. Večina članov komisije v diskusiji o posameznih predlaganih ukrepih ni sodelovala. Noben član komisije ni vložil pisnih predlogov za spremembo šolske zakonodaje. Vse je potekalo po začrtanih smernicah. Ker seje ta koroški pedagoški model močno približal predlogom KHD in FPÖ in se ni ravnal po pedagoških potrebah skupne šole, bi se zaradi svoje vsebine moral imenovati koroški politični model.
4. junija 1986 je deželni glavar L. Wagner v pismu slovenskima organizacijama javil, da je strankarsko usmerjena komisija končala z delom in da od zastopnikov Slovencev pričakuje sodelovanje in podporo pri uvajanju predlaganih sprememb. Ta Wagnerjev nedemokratični postopek nam je dokončno signaliziral, da je koroški pedagoški model politični dogovor treh koroških strank za spremembo manjšinskega šolstva
ko spreminjanje predlagali izvedbo večletnih šolskih poskusov.
Koroški Slovenci smo posebno po letu 1983 začeli zelo odločno braniti dvojezično šolo.
Aktivne so postale številne slovenske organizacije in kulturna društva. Vrstile so se diskusije, informativni večeri, kulturne prireditve povezane z informacijo o dvojezični ljudski šoli, izjave za tisk, informiranje inozemskega tiska itd.
Demokrati in znanost so bili z nami
Močno aktivnost je razvil nadstrankarski komite za obrambo dvojezične šole. Prav ta je navezal stike z mladinskimi organizacijami in študenti po vsej Avstriji ter pomagal organizirati prireditve in demonstracije.
Podpora avstrijske rektorske konference je pomemben prispevek avstrijskih demokratov v našem boju za dvojezično šolo. V letih 1987/88 je delovna skupina avstrijske rektorske konference obiskala avstrijske manjšine in ugotovitve objavila v knjigi Lage und Perspektiven der Volksgruppen in Österreich.
Nekatere slovenske in druge organizacije so natisnile razna poročila, brošure in knjige z aktualno koroško šolsko problematiko. V slovenskem in nemškem avstrijskem časopisju je več let tekla polemika o koroškem šolskem vprašanju.
Za koroško šolsko vprašanje nam je uspelo senzibilizirati avstrijsko demokratično javnost. Protislovenske politične sile na Koroškem niso mogle in si zaradi zbujene pozornosti inozemstva do tega vprašanja tudi niso upale nasilno uvesti nameravane spremembe brez sodelovanja in privoljenja prizadete slovenske strani,
Prizadevanje pedagoškega združenja
Reakcija
slovenskih organizacij
Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev sta v 22 strani obsegajočem skupnem stališču odklonila politično rešitev šolskega vprašanja, ki bi pomenila bistveno poslabšanje ali celo ukinitev obstoječe skupne dvojezične ljudske šole na Koroškem, in nakazala nekaj možnosti za obstoj in izgradnjo skupne šole. Organizaciji sta zahtevali premišljeno pedagoško rešitev in kot pogoj za vsa-
Strokovno pedagoško združenje se je takoj po ustanovitvi leta 1984 vključilo v akcije za obrambo dvojezične šole in pripravo predlogov za ustrezno pedagoško rešitev šolskega vprašanja:
■	posamezniki ali skupine smo si ogledali osnovnošolske razrede na Dunaju, v Salzburgu in Innsbrucku, kjer so poučevali avstrijske in inozemske otroke z dvema učiteljema v razredu;
■	ogledali smo si delo v šolah v Sloveniji, kjer živijo poleg Slovencev tudi Madžari ali Italijani;
■	v nemško govorečih predelih Švice sem spoznal razrede z dvema učiteljema, kjer poučujejo otroke delavcev iz drugih evropskih držav;
■	za poslujočega predsednika koroškega deželnega šolskega sveta, nekaj uradnikov, okrajnih šolskih inšpektorjev in ravnateljev smo organizirali ogled delovanja dvojezične osnovne šole v Dolnji Lendavi in okolici;
■	vključili smo se v informiranje avstrijske javnosti, predstavili naše šolske potrebe in predloge za spremembe;
■	na seminarju v Celovcu smo o šolskem vprašanju razpravlja-
li z učitelji in študenti iz več avstrijskih dežel;
■	avstrijskim časopisom smo razpošiljali tiskovne izjave, ki so zavračale neresnične trditve koroških političnih predstavnikov ali koroških šolskih oblasti o zadevah dvojezičnega šolstva;
■	občasno smo informirali posamezne inozemske časopise, ki so vedno spet objavljali reportaže o problemih v manjšinskem šolstvu na Koroškem;
■	sodeloval sem na številnih podijskih diskusijah v avstrijskih mestih in v inozemstvu ter zastopal slovensko stališče do šolskega vprašanja;
Warum ich für ein Gesetz stimmte...
Von Karei Smolle
Ich gab zu einem Gesetz metne Zustimmung. das alles andere als ein Wunschgesetz der slowenischen Volksgruppe »st D*e schlimmsten Segregauonsabsichieo der geistigen Viter konnten zwar abge-schwacht werden, wenn auch der angesehene Wiener Sprachwissenschaftler Prof. Dressier in einer Stellungnahme von einem Trennungsmodell spricht Deshalb wiederhole ich klar und unmißverständlich meine Zustimmung gilt nicht dem Inhalt des Gesetzes Obwohl nach
Meine Zustimmung aber öffnete das Tor für einen Dialog zwischen Mehrheit und Minderheit
Es ist auch bezeichnend, daß Haider in seinen hochtrabenden .minderheiten-freundlichen* Aussagen der Aufforderung meines Fraktionskollegen Pilz nicht nachgekommen ist, dieser Erklärung zuzu-stimmen Die Abgeordneten Kohl und Er-
Mm meiner Bereitschaft zum neuen Gespräch habe ich eine gesicherte Fcsiung verlassen und Fronten aufgeweicht, da ich grundsätzlich gegen Fronten, Prontposi tionen in Kirnten bin Nach diesem Schritt erfahre «ch große Zustimmung und treffe auf bittere Ablehnung ln der Volksgruppe droht ein Riß der Spaltung, diesen zu kitten wird erst gelingen, wenn Worten Taten folgen. Wir warten auf die
Izvlečki iz Intervjuja s Karlom Smollejem
■	prisostvoval sem na nekaterih mednarodnih učiteljskih konferencah. Tam sem imel možnost informirati navzoče in predložiti protestne resolucije. Te so pozneje po diplomatskih kanalih prišle do Dunaja. Avstrija je do njih morala zavzeti stališča, ki sojih koncipirali na Koroškem. Posebno s temi akcijami sem si nakopal nekaj težav pri koroških politikih in uradnikih;
■	pomemben se mi zdi tridnevni seminar Strokovnega pedagoškega združenja na Rebrci, kjer smo s profesorji celovške univerze izdelali tri predloge šolskih poskusov za spremembo pouka v javnih dvojezičnih ljudskih šolah na Koroškem. Ta predlog je celoška univerza posredovala na Dunaj in je ob začetku šolske debate imel pri posvetovanjih v različnih komisijah dokaj pomembno vlogo.
ZSO in NSKS še enotna
ZSO in NSKS sta v tem času na mednarodnih manjšinskih kongresih v državah sosedah Avstrije vedno informirala javnost tudi o pröblematiki manjšinskega šolstva. Značilno za narodnopolitično delovanje obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev do leta 1987 je bilo dogovorjeno argumentiranje, skupne akcije in nobenega razhajanja stališč v šolskem vprašanju pri pogovorih s koroško ali zvezno vlado na Dunaju. KOKS (Koordinacijski odbor koroških Slovencev) je takrat zadovoljivo dobro deloval in za pomembna področja narodnostne politike je bilo mogoče najti skupno stališče. Prošnje, zahteve, resolucije, tiskovne izjave in druga pisanja v zadevah šolstva so se navadno napisala na en papir, ki sta ga podpisala oba predsednika slovenskih osrednjih organizacij-
Z vstopom Karla Smolleja v avstrijski parlament seje začela krušiti najprej pogovorna baza v KOKS in vzporedno s tem tudi občevanje med NSKS in ZSO.
Da bi avstrijski parlament na zahtevo Koroške čimprej preuredil pouk na dvojezičnih ljudskih šolah na Koroškem, je bilo treba pritegniti k sodelovanju in soodgovornosti tudi prizadete koroške Slovence.
Neuspešna komisija ekspertov
Pri zveznem ministrstvu za pouk, umetnost in šport so za vprašanje manjšinskega šolstva na Koroškem spomladi leta 1987 ustanovili tako imenovano komisijo ekspertov, sestavljeno iz predstavnikov urada zveznega kanclerja, ministrstva, koroške deželne vlade, koroškega deželnega šolskega sveta in koroških Slovencev, skupaj 27 oseb. Vodil jo je sek-cijski vodja pri ministrstvu dr. Leo Leitner. Ta seje po nalogu ministra Moritza pošteno trudil, da bi dosegel opitmalno pedagoško rešitev nameravanih sprememb v dvojezičnem šolstvu na Koroškem.
Nekaj naših predlogov komisiji:
■	ustanovitev izobraževalnega sveta za manjšinsko šolstvo;
■	izboljšanje šolanja učiteljstva za dvojezične ljudske šole;
■	uvedba dvojezičnih razredov pri pedagoški akademiji v Celovcu kot vadnice za študente;
■	začetek treh različnih šolskih poskusov pred reformo dvojezičnega šolstva;
■	vzpostavitev didaktičnih delavnic (priprava učil in učbenikov);
■	vključitev celovške univerze in Slovenskega znanstvenega inštituta v različne raziskave;
■	dopolnitev predpisov službenega prava za učiteljstvo in ravnatelje v dvojezičnih ljudskih šolah na Koroškem;
■	povečanje pristojnosti manjšinskega šolskega oddelka pri deželnem šolskem svetu;
■	uvedba dvojezičnih napisov in dvojezičnih prireditev v dvojezičnih ljudskih šolah;
■	ukrepi za izboljšanje koroške klime za predvidene reforme v šolstvu.
Poseg dr. Unkarta
Po nekaj sejah se je zdelo, da obstaja pripravljenost za sprejetje naših predlogov. Na eni zadnjih sej pa je prišlo do preobrata. Dr. Unkart je kot predstavnik koroške deželne vlade na nekulturen, grob in žaljiv način napadel sekcijske-ga vodjo L. Leitnerja, vpil nanj in mu odrekel pristojnost za reševanje izključno koroškega vprašanja. Dr. Leitner je kmalu za tem zaključil sejo in pred sklicem naslednje seje oddal predsedstvo. Namesto da bi na seji izbruhnili tudi mi in dr. Unkarta prav tako grobo, kot je to storil on, zavrnili, smo se le zelo kulturno oglašali, ga vljudno zavrnili in trpeli. Se danes me je sram, da smo to sramotno in žaljivo ravnanje predstavnika koroške deželne vlade takrat dopustili, in to kar vsi. Ne verjamem, da se je dr. Unkart tako vedel le po naključju.
Po današnji oceni dogajanja v šolskem vprašanju sodeč bi morali slovenski člani komisije dr. P. Apovnik, dr. V. Inzko, dr. R. Vospernik, dr. A. Malle, dr. V. Wakounig, dr. M. Sturm, F. Wedenig, G. Partl in jaz iz protesta zapustiti sejo in po odstopu dr. Leitnerja odpovedati sodelovanje v komisiji. Morali bi se upreti političnemu diktatu.
Po Leitnerjevem odstopu je predsedstvo prevzel dr. J. Kirch-berger, ki se je očitno ravnal po političnih navodilih nove ministrice Hawlicek.
Iz mojega vidika delo komisije jeseni leta 1987 ni bilo zaključeno uspešno in je omogočalo poznejšo politično rešitev šolskega vprašanja. Za veliko večino naših predlogov v komisiji od ostalih Korošcev nismo uspeli dobiti podpore. Dr. Kirchberger je pozneje zapisal, da je za nekaj točk potrebna politična odločitev. Kakšna pa je ta, pa smo doživeli že večkrat.
Politična odločitev v parlamentu
Politična odločitev je potem v šolskem odboru avstrijskega parlamenta in nazadnje v parlamentu padla junija leta 1988. Predstavniki strank so skoraj vse naše poprej omenjene predloge zavrnili in avstrijski parlament je soglasno odobril koroškemu modelu podobne spremembe za dvojezično šolstvo. Za predloženi paket je 8. junija 1988 glasoval tudi takratni poslanec Zelenih v parlamentu Karel Smolle. Zakaj je NSKS tako postopanje odobril, mi še danes ni razumljivo.
Prelomnica
Med ZSO in NSKS je prihajalo vedno pogosteje do nesoglasij, pogovorna baza v KOKS se je začela krhati. Kmalu nato je KOKS sploh nehal delovati. V avstrijski javnosti smo izgubili podporo avstrijskih demokratov. Koroška politika si je lahko pripisala uspeh. Poleg »rešenega« šolskega vprašanja ji je uspelo zagotoviti neenotno nastopanje slovenske manjšine vse do današnjih dni. Odprle so se vse možnosti izigravanja ene organizacije proti drugi. Kot vidno prelomnico za razhajanje stališč med ZSO in NSKS je treba označiti glasovanje Karla Smolleja v parlamentu 8. junija 1988.
Stvari tečejo po svoje
Ob spreminjanju dvojezične šole je bil eden od sklepov avstrijskega parlamenta, da mora ministrstvo za pouk ustanoviti komisijo, ki bo še tri leta po sprejetju novosti spremljala delovanje dvojezične ljudske šole v na novo zastavljenih okvirih.
Komisija za manjšinsko šolstvo na Koroškem je začela z delom 11. okt. 1988 in je po drugi seji 22. nov. 1988 zaradi političnega vplivanja treh koroških strank za pol leta delo prekinila. Šele na naše pritožbe, parlamentarni vprašanji Zelenih in po povečanju komisije za tri koroške politike, ki gaje odredila ministrica Hawlicko-va, seje delo v juniju 1989 nadaljevalo. Tako je poteklo prvo leto. Slovencem so vzeli vsako možnost vplivanja na izvajanje novosti v praksi.
Da bi dokumentiralo postopanje šolske in politične oblasti na Koroškem in na zvezni ravni, je Strokovno pedagoško združenje izdalo knjigo »Das Jahr danach, Beiträge und Dokumente zum ersten Geltungsjahr des Kärntner Minderheitenschulgesetzes 1988« v nemškem jeziku.
Tudi v naslednjih dveh letih preko komisije v šolski praksi ni bilo s pomočjo naših predlogov mogoče doseči nobenih izboljšav. Deželni šolski svet na Koroškem in šolski oddelek pri deželni vladi sta brez vsakršne kontrole in vplivanja komisije spremenjeno organizacijo pouka organizirala po svoje. Komisija ni uspela doseči sklepa za konkretne smernice izvajanja niti za v zakonodaji predvi-
deno, preko razredov segajočo skupno dejavnost (klasseniiber-greifende Maßnahmen). Teh smernic še danes ni.
Dvojezičnost rešujejo učitelji
Le nekatere šole to dejavnost jemljejo resno. Odnos šolske oblasti pa pomeni, da ji ni do stalnega dela za izboljšanje političnega vzdušja v šoli, ki je slovenskemu jeziku in s tem koroškim Slovencem pogosto posebno v zadevah vzgoje še vedno nenaklonjeno. Samo zelo uspešno poučevanje učiteljic in učiteljev v dvojezičnih razredih ljudske šole je dvignilo prijave za dvojezični pouk na tem tipu šol na 25 odstotkov. Prijave k pouku slovenščine v naslednjih štirih letih obveznega šolanja, v glavnih šolah, pa so zaskrbljujoče nizke. Za 10 do 14-letne otroke
poročilo potrdili. Tako smo zamudili tudi zadnjo možnost, da bi opozorili na mnoge pomanjkljivosti nove šolske ureditve.
Osebno sem ministru Scholtnu izročil odgovor Strokovnega pedagoškega združenja na tri leta dogovarjanj v komisiji v obliki obširne publikacije v nemškem jeziku z naslovom »Abschied von Reformillusionen / Das Minderheitenschulgesetz 1988 - eine kritische Bilanz nach 3 Jahren«.
Treba je omeniti zanimiv detajl. Razne potrebe Strokovnega pedagoškega združenja sta navadno skupaj financirala NSKS in ZSO. Tokrat je NSKS sofinaciranje tiska omenjene publikacije odklonil. ZSO in NSKS nista imela več skupnih in stališč v šolskem vprašanju. Konec je bilo sodelovanja. Skupnih priprav na seje dunajske komisije pa že dolgo poprej
10. KJasscnübcrgreifende und gemeinschaftsfördernde Maßnahmen
Zum Zwecke des gegenseitigen Verständnisses, der gegenseitigen sprachlichen und kulturellen Wertschätzung und des Abbaues von Vorurteilen sollen besondere Maßnahmen wirksam werden.
An allen Schulen, an welchen neben zweisprachig geführten Klassen auch deutschsprachige Klassen geführt werden, sind klassenübergreifende, gemcinschaftsfördernde Maßnahmen vorzusehen.
Im Sinne des interkulturellen und sozialen Ler nens sind unverbindliche Übungen (Chorgesang Spielmusik, Leibesübungen, darstellendes Spiel) Freigegenstände sowie verschiedene Unterrichts projekte grundsätzlich klassen- bzw. schulstufen übergreifend anzubieten und durchzuführen.
Die im Volksschullehrplan angesprochenen kindgemäßen Lernformen (Lernen im Spiel, offenes Lernen, projektorientiertes Lernen usw.) ermöglichen darüber hinaus vielfältige klassen- bzw. schul-stufenübergreifende Aktivitäten.
Die genannten Maßnahmen sollen sicherstelien, daß auch jene einsprachigen Kinder, die keinen unterrichtsbedingten Kontakt mit zweisprachigen Kindern haben, regelmäßig in der Schule gemeinsam tätig sein können.
Diese gemeinsamen Aktivitäten dürfen zu keiner Verkürzung des zweisprachigen Unterrichtes fuhren.
koroška družba ne nudi zadosti motivacije za učenje slovenskega jezika. Poleg tega učenje slovenščine v koroški javnosti navadno ni spodbujano. Nasprotno, slovenski jezik je vrednoten prenizko. Posledica tega je neprijavljanje k pouku slovenščine po končani ljudski šoli in ob vstopu v glavno šolo ali gimnazijo.
Slovenci neenotni
Komisija je zasedala do sredine leta 1991. Razen na papirju, ni premaknila kaj pomembnega. Zastopnika ZSO zaradi tega na zadnji seji 26. junija 1991 ob navzočnosti ministra Scholtna nista glasovala za sprejem predlaganega poročila, pač pa sta ga odklonila. Vsi ostali zastopniki Slovencev so
ni bilo več.
K sreči so se v dvojezičnih ljudskih šolah kolegi in kolegice znašli in iz vsiljene nove zakonodaje napravili najboljše za šolo oziroma za dvojezične razrede in zase. Ob koncu še paralele k dogajanju izpred 20 let.
Jeseni leta 1997 je deželni poslanec FPÖ Fritz Schretter v nekem koroškem dnevniku omenil potrebo po spremembi manjšinske šolske zakonodaje.
Gonja proti ravnatelju dvojezične ljudske šole Zvabek Lenartu Katzu danes poteka po starem receptu, z neresničnimi, celo lažnimi argumenti.
So to priprave FPÖ za naslednje volitve na Koroškem, akcije za ohranjanje protislovenskega vzdušja na Koroškem ali kaj drugega? Franc Kukoviča
Aktivna Zveza slovenskih žena
»Dajati je laže kot prejemati«
Pomoč je vezana tudi z veseljem in zadovoljstvom	Foto: sv
Morda se v prav tem stavku Katarine Lavš ob nedavni akciji Zveze slovenskih žena pri duševno prizadetih v Sloveniji zrcali dvom, stiska mnogih, ki se ukvarjajo z dobrodelnostjo. Nekoč so bili ljudje v socialni stiski prepuščeni večinoma sami sebi, od uradov jim je bilo celo dovoljeno beračenje od hiše do hiše in skoraj nihče se ni spotikal ob to. Bili so pač del pestre družbe. Bolne so imeli doma, jih obravnavali po svoje, umsko bolni so imeli svoje mesto v družinah, nudili so jim zatočišče, nekaj hrane in obleke, pa konec. Le redki so bili v posebnih zavodih, tam pa v kletkah in prisilnih jopičih. Ljudje v marginali, na družbenem obrobju, so bili pač nadlega, ki pa je bila več ali manj povsem sprejemljiva, bi rekli normalna. Je bilo to humano, najboljša rešitev, največ kar lahko človek nudi človeku? Verjetno ne! Socialna psihologija se intenzivno ukvarja s problematiko nudenja in prejemanja pomoči. Je to potreba prejemnikov ali dajalcev, je družbeno socialnovarstveno pravilno umeščena, je humanistično ustrezna, v koliki meri upravičena, morda občasno tudi nesprejemljiva. Vse to so še vedno neodgovorjena vprašanja.
Toda v tem prispevku nisem hotel razglabljati o smislu ali nesmislu pomoči, temveč o tovrstni dejavnosti naše Zveze slovenskih žena. Ta svojo pomoč že kar precej časa usmerja brez licemerstva, brez političnega in nazorskega razlikovanja, brez poudarjene želje po popularnosti, globoki hvaležnosti.
Pred leti, bilo je menda tam v letu 1992 ali 1993, še v času prvega mandata narodnostnega sosveta za Slovence, so nekateri njegovi člani na usklajevalni seji za dodelitev podpor slovenskim društvom in organizacijam zavrnili prošnjo Zveze slovenskih žena za borih
10.000 šilingov podpore. Utemeljitev seje glasila nekako takole: Kaj pa potrebujejo denar, saj tako organizirajo samo izlete. Pa je bil ogenj v strehi, in to upravičeno. Zenske so protestirale in z zbranimi podpisi poslale izjave ministrici Dohnalo-vi, Uradu zveznega kanclerja in seveda tudi narodnostnemu sosvetu. V nebo vpijoča napaka je bila popravljena. Deset tisoč šilingov pa so dobile. Vsaj za kuverte in poštne znamke. Menda je že tako, da so ženske trpežnejši del človeškega rodu. Če je res, da podpirajo tri vogale doma in v družini, jih najbrž skoraj toliko podpirajo tudi v družbi. To se sicer ne odraža v strukturah naših organizacij, tudi v društvih ne, še manj pa v predstavniških oblastnih telesih. Toda to je drugo poglavje. Ob prebiranju pisnih materialov in poročil, naj navedem citat tajnice Zveze slovenskih žena ob 50-letnici organizacije leta 1993: »Slovensko ženo na Koroškem srečujemo na vseh področjih: v krajevnih društvih, v posojilnicah, v zadrugah in cerkvenih svetih, v vseh kulturnih, gospodarskih in narodnopolitičnih organizacijah, skratka v vsem spektrumu družbenega življenja. Njena aktivnost je prisotna v celotnem gibanju naše narodne skupnosti, njeno
delo pa žal večkrat ni deležno tistega priznanja, ki si ga zasluži. To naj ne bo kritika, pač pa ugotovitev, da ženske v naših vrstah pogosto nismo enakopravne.«
Toliko torej o družbenem in narodnostnem položaju naših žensk.
Naj bo filozofija o dobrodel-ništvu taka ali drugačna, Zveza slovenskih žena se je v zadnjih letih pri pomoči potrebnim močno vključevala. Osebno se spomnim nekaterih akcij, ki so bile v človeški stiski zagotovo še kako potrebne.
Poplavljenke
Na dan vseh svetih leta 1990 se je v Zgornji Savinjski dolini utrgalo nebo in padavine so potisnile vode preko bregov. Odnašale so vse: mostove, domove, rušile cestne povezave, zalivale kleti, uničile ozimnice. Slovenski vestnik je tedaj izročil pomoč tamkajšnjim otrokom v višini stotih tisočakov, takoj zatem pa je ZSŽ pod geslom »Žene pomagajo ženam« zbrala denar in ga v kulturnem domu v Polzeli izročila od poplav prizadetim ženskam.
Begunci in begunke
Koliko nesrečnih družin, koliko otrok iz Bosne in Hercegovine se je zateklo v našo neposredno
bližino. Že v letu 1992 seje na njihovo stisko odzvala tudi Zveza slovenskih žena. V novembru jim je predala nujno pomoč v zbirnem centru v bližnji Mežici in jim potem pripravila še bogato božičnico.
Ob tem pa so potekale tudi druge dejavnosti za osveščanje in zbiranje pomoči. Skupaj z društvom za pomoč »Mostovi« iz Kranja je pripravila dva dobrodelna koncerta mezzosopranistke bosanskega rodu Sabire Hajdarevič v Železni Kapli in v Šentilju.
V jeseni 1994. leta je organizirala široko akcijo za pomoč beguncem, prevsem otrokom v zbirnem centru v Škofji Loki in tudi tistim, ki so v težkih razmerah živeli pri svojih sorodnikih v gorenjskih občinah. Predaja pomoči v novembru je bil
dan hvaležnosti, neposrednega stika in človečnosti.
Vsega tega nedvomno ne bi bilo, če se Zveza slovenskih žena ne bi prizadevala tudi na drugih področjih, če ne bi organizirala vsakoletnih seminarjev z bogato vsebino, če ne bi ob svojih dejavnostih prekdolin-sko povezovala za delo in skupnost pripravljenih žensk, če ne bi organizirala tudi izobraževalnih in družabnih potovanj. Te pa že tako same plačajo. Solidarnost, vpetost v vsakdanje življenje, tudi narodne skupnosti, prenašanje bremen, ki jih pogosto niti ne opazimo, njena vsakdanja nesebična skrb in tudi pomoč Zvezo slovenskih žena postavlja v svetlejšo luč, kot pa jo obseva. Zato pa skromna hvala!
Jože Rovšek
\ Te znam si prav 1V pojasniti, zakaj mi ob skoraj vsaki, še tako dobro izpeljani dobrodelni akciji, v misel hodi Lenart. Tisti Lenart, o katerem je v svoji avtobiografski zgodbi »Grešnik Lenart« spregovoril Ivan Cankar. Lenart se rodi istega dne kot Cankar; zaradi drobcene tatvine, ki jo stori svojemu dobrotniku Ferencigu (Cankar Ivanu Tavčarju, ki ga je kot obetavnega dijaka gmotno podpiral), se dobrotnik prelevi v strahovitega moralnega kritika (čeprav je bil Tavčar velik kritik prav duhovniškega licemerstva) in enako kruto obsodbo izobčenja izreče Lenartu tudi šolski katehet. Zgodba nas pouči, da v »dobrodelniško« nasilje lahko torej zdrsneta tako liberalni Feren-cig kot katoliški katehet. Morda je prav Lenart tisti, ki me nekje od daleč vedno znova opozarja, da se tudi dobrodelnost lahko spremeni v nasilje, v farso. In morda prav zato ne izpustim nobene priložnosti, ko lahko brez dlake na jeziku spregovorim o večni ujetosti dobrodelnosti v opravljanje obeh vlog, v pomoč in nadzor, v pomaganje in resocializacijo, v darovanje in kaznovanje, kar je tipična paradoksna situacija, ki je dobrodelnost že večkrat pripeljala na slab glas.
Živimo v času, ko se dobrodelnost postavlja na vidno mesto socialne politike in dobiva vse večji odmev v medijih. V Sloveniji imamo že nekaj let celo posebno akcijo, ki jo vodi uredništvo revije »Naša žena«, imenovano Dobrotnik(ca) leta. Vsako leto so nagrajeni »največji« dobrotniki in vsako leto je tistih, ki se še posebej v adventnem
času tako ali drugače pridružijo njihovim vrstam, več. Tudi uradna socialna politika spodbuja dobrodelnost in načrtuje različne strategije pomoči »majhnim in ubogim«. Spodbuja nastajanje mrež prostovoljske pomoči, organiziranje najrazličnejših dobrodelnih akcij, pri čemer so ji v pomoč tudi mediji, ki bolj ali manj domiselno propagirajo dobrodelnost in promovirajo dobrotnike. Manj pozorni pa so mediji na pasti tiste socialne politike, ki temelji zgolj na dobrodelnosti. In prav tu se vedno znova spomnim očitajoče pripombe, ki sem je bila deležna na račun svojega prostovoljskega, neplačanega dela, da
sodim med tiste, ki vlečemo voz nazaj. Trde so bile besede, pa sem zanje vseeno hvaležna. Nehote so me spet spomnile na pasti dobrodelnosti. Če veš, da so, se jim lahko izogneš. Tudi ob akciji Zveze slovenskih žena smo zanje' vedeli in se hkrati zavedali, da smo ob tem, ko smo dali, tudi dobili. Najbrž celo več. Največji čar pa je morda v tem, da smo dobili nekaj, česar človek ne more kupiti. Tudi ljudem, katerim jim je bila akcija namenjena, tistega, kar so jim prinesle koroške Slovenke, še tako bogata država ne bi mogla kupiti. Ni je trgovine, kjer bi prodajali človeško toplino, ki so ji očitki, nadzor in zahteva po večji hvaležnosti tuji. Zato še posebej hvala za to toplino, za to najlepše darilo.
Katarina Lavš
O dobrodelništvu brez nasilja
Ob nedavni predaji pomoči v društvu Ozara v Mariboru
Foto: SV



Das Bad. Die Heizun
WIR PLANEN + BAUEN V trendu: Kurilne naprave, ki varčujejo energijo Kompletni sistem: Nova kopalnica po Vaših individualnih željah
Vaš strokovnjak
WERNER FINDENIG
Mittlern/Metlova «■ 0 42 32/62 22
Vesele božične praznike in srešno novo leto!
Slovenska športna zveza
želi vsem svojim članom in prijateljem lepe božične praznike	čilimi
ter srečno novo leto 1998
Vesel božič in srečno novo leto 1998
želijo
ravnateljstvo, profesorski zbor in dijaki
Dvojezične zvezne trgovske akademije
v Celovcu
Vsem naročnikom, delavcem in prijateljem prijetne božične praznike ter uspešno novo leto želi
'tlaib
Th.5ahntnik
PLESCHERKEN 59 9074 KEUTSCHACH/HODIŠE
Tel. 0 42 73/22 95 Fax 0 42 73/22 95-14
N/
Ce v reko kaplja kane, ni reka ne večja, ne bolj šumeča, ne bolj čista, ne bolj onesnažena.
Le bogatejša je za eno kapljo
AETIS
Filmproduktion Ges.m.b.H.
9020 Celovec, Primoschgasse 3, Tel.: 0463/37 5 53
Dr. Ivan Tavčar,
DIE CHRONIK VON VISOKO
übersetzt von Werner Engel ab Januar 1998 in zweiter Auflage ISBN 3-8260-1156-2
Aus dem Vorwort zur zweiten Auflage:
Am 27. 7. 1996 luden die Gemeinden Škofja Loka, der zentrale Kulturverband und die Museumsgesellschaft zu einer Feierstunde nach Visoko ein und überreichten im Tavčar-Schlößchen eine Dankurkunde für den »Beitrag zur Annäherung der slowenischen und der deutschen Kultur«. Diese Anerkennung lohnte mir alle Mühen und Opfer der Übersetzung und Herausgabe ... Für Rezensenten, die Tavčar in Literaturgeschichten vermissen: die deutsche Brockhaus Enzyklopädie in 20 und Kindlers Neues Literaturlexikon in 21 Bänden brachten ihn von Anfang an und zwar mit unserem Roman als Höhepunkt. Private und berufliche Leser äußerten Lob und Begeisterung wegen dieser längst fälligen deutschen Unternehmung; auch auf kritische Zuschriften würde ich dankbar eingehen.
Nürnberg, Dezember 1997	Werner Engel
AUTOMARKT
Emst
Igerc
Šmihel nad Pliberkom
tel. 0 42 35/36 57 autotel. 0663/84 61 83
želi vsem znancem, odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto
Vesele božične praznike in srečno novo leto
želita Enotna lista
z občinskimi odborniki
predsednik: Andrej Wakounig tajnik: mag. Rudi Vouk poslevodeči tajnik: Bernard Sadovnik
in Skupnost južnokoroških kmetov
zb. sv. dipl. inž. Štefan Domej zb. sv. Janko Zwitter
Zveza koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora
Drage tovarišice, spoštovani tovariši!
Zveza koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora je v preteklem letu 1997 vse naloge, ki si jih je v svojem delovnem načrtu zastavila, uspešno izvedla. Ob izteku leta se prisrčno zahvaljujemo vsem številnim obiskovalcem naših prireditev ter pevskim zborom, recitatorjem in govornikom, ki sojih olepšali in obogatili. Tudi za prihodnja leta naše člane in vse prijatelje antifašističnega odpora naprošamo, da vzajemno ohranjamo tradicije protifašističnega odpora in gojimo spoštljiv odnos in spomin na vse borce in žrtve, ki so darovali svoja življenja za naše svobodnejše življenje.
V tem smislu naša organizacija vsem rojakom in prijateljem želi vesele praznike ter srečno in uspešno novo leto 1998!
Vsem cenjenim odjemalcem, gostom, znancem kakor tudi vsem zadružnikom po južni Koroški blagoslovljene praznike in srečno novo leto
Mihej
ANTONIČ
HOTEL »ROŽANSKI DOM«
Reka pri Šentjakobu v Rožu Telefon 0 42 53/22 41
Prav prisrčno «le vabljeni na tradicionalno silvestrovanje z glasbo
Vesele
božične praznike in srečno novo leto želi vsem znancem
dr. Štefan Jelen
Železna Kapla
Vsem cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto

Franc STERN
ESSO-ČRPALKA ŽELEZNA KAPLA
Telefon 0 42 38/305
Vesele
božične praznike in srečno novo leto želi
dr. Anica Schwarz
A-9132 Galicija 75
GRADBENO PODJETJE
Bistrica v Rožu
n 0 42 28/22 26 Celovec, Wiegelegasse 20 » 0 46 3/22 7 70
Bauunternehmung und Baustoffhandel
FRANZ
BEGUSCH
Gesellschaft m. b. H.
želi vsem naročnikom in poslovnim prijateljem prijetne božične praznike ter uspešno novo leto
'< > iV .V .V )(,V iV *
Vesele božične praznike ter uspešno novo leto Vam želi
TURISTIČNA AGENCIJA IN AVTOPODJETJE
TEL. 0 42 36/20 10-0 FAX 0 42 36/20 10-11
Zahvaljujemo se vsem prijateljem, partnerjem in potnikom za zaupanje v minulem letu in Vam želimo srečno vožnjo v letu 1998
Vesele božične praznike in vse najboljše za leto 1998 ter najlepša hvala za dosedanje sodelovanje
odvetniški pisarni
dr. Valentin Kaki
A-9020 Celovec
dr. Mirko Silvo Tischler
SLO-1000 Ljubljana
Robert Hedenik
SPENGLEREI - KLEPARSTVO
9072 LUDMANTJSDORF/BILČOVS WELLERSDORF/VELINJA VAS 36
Vesele praznike in srečno novo leto /-
Vsem prijateljem, znancem ter gostom želi mnogo zdravja, uspeha in osebnega zadovoljstva v letu 1998
družina
Vesele 1, 9123 Šentprimož
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi
SPAR-trgovina in gostilna
z dvorano za vsakovrstne prireditve WAUTSCHE-SMREČNIK
ŠOŠTAR
Globasnica
® 0 42 30/211
Vsem cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem želi vesele božične praznike in srečno novo leto
AnCn Ogris-Martič
Mmm	Ludmannsdorf/Bilčovs, 0 <
0 42 28/22 51
GOSTILNA SOBAMI
J. OGRIS
v Bilčovsu s 0 42 28/22 49
Vsem cenjenim gostom in prijateljem vesele praznike in srečno novo leto
Gostilna in kulturno društvo tc Pri Joklnu
5ri7oJčW Vesele božične praznike ^	' ' 1 in srečno novo leto
Vesele božične praznike in uspešno novo leto 1998
Vam želijo svetovalci
ERTRAG & SICHERHEIT
PIONEER
Investmentfonds seit 1928
PaperNet
■ IV lnar>n fi i rtr>r P n rti 01
Klagenfurter Papier
Unser Bestes für Ihre Ideen
A-9023 Klagenfurt, Rosentaler Straße 179, Postfach 68 Tel (0463) 27 72-0, Fax (0463) 262 727
Krojaštvo
Vesele praznike in srečno ter uspešno novo leto 1998 želi
odvetnik
dr. Miran Zwitter
Vsem rednim in podpornim članom, vsem prijateljem in znancem želi vesele božične praznike in srečno, zdravo in veselo novo leto
SLOVENSKO
DRUŠTVO
UPOKOJENCEV
PLIBERK
vesel j3ožič m'srečno novo leto
Spitalgasse 12 9020 Celovec Teje fon 0 46 3/51 37 52
A-9020 Celovec Karfreitstraße 3
telefon 0 46 3/50 5 40 faks 0 46 3/50 5 41
Vsem tovarišem, kar si sami najbolj želijo
Kristi - Marinjak
Kotmara vas
Vesele božične praznike in vse najboljše za novo leto želi vsem občanom in prijateljem
dr, Peter Haderlapp
župan občine Železna Kapla/Bela
DELAVNA SKUPNOST AVSTRIJSKIH NARODNOSTI V SP
Vesele božične praznike in srečno novo leto
Ana Blatnik
Vesele božične praznike ^2? in srečno novo leto % želi svojim strankam ^
‘žil
odvetnik dr. Branko Perc
9050 Pliberk, 10.-Oktober-Platz 15 Tel. 0 42 35/26 45, Faks 0 42 35/31 08
'< '< -v vV a ,v :<
❖ ♦
<0
v

^.998


\et°
noREn
DRU£K
J? l/etAty
A-9020 KlAGENFURT CELOVEC LINSENGASE 59 TEL 0 463 / 55 2 65-0 FAX 0 463 / 55 2 65-10
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
a KOI*
EXPORT - IMPORT
Konus trgovska dejavnost, Pliberk
Konus Handelsgesellschaft, Bleiburg
A-9150 Bleiburg, Völkermarkter Str. 11, tel. 0 42 35/36 50, fax 36 50-83
Vesele božične praznike in srečno novo leto
občina Pliberk
župan
mag. Raimund Grilc
Dr. Franci Serajnik
advokat
Wiesbadener Straße 3, A-9020 Klagenfurt/Celovec tel. 0 46 3/51 63 30 • fax 51 43 24 e-mail: advokat-serajnik@online.edvg.co.at
Želim Vam vesele božične praznike in srečno novo leto
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem odjemalcem in znancem
iflf cobra
Produktions- und Handelsges. m. b. H.
A- 9143 St. Michael/Šmihel 47 Telefon 0 42 35/35 50
IZDELAVA KVALITETNIH REZALK IN BRUSNIH PLOŠČ
Vesel božič in srečno novo leto vsem gostom in prijateljem naše hiše
HOTEL-RESTAVRACIJA
BREZNIK
PLIBERK/BLEIBÜRG
Vsem gostom in prijateljem želita vesele božične praznike in srečno novo leto
%
družini
Wemig
Küpper
Camping ROŽ
KOČUHA
Lastnike
in sodelavci
vam želijo
vesele praznike
in uspešno
novo leto.
RUTAR
EBERND0RF* VILLACH *ST. VEIT
CENTER
Draukraft St. Andrä:
Biomasse ersetzt vier Prozent der Kohle
Mit dem Einbau eines Biomasserostes als Ergänzungsfeuerung im Dampfkraftwerk St. Andrä im Lavanttal schlug die Draukraft einen neuen Weg bei der Nutzung heimischer Rohenergiequellen ein. Erstmals kann aufgrund dieser Verbrennungstechnik Biomasse großtechnisch zur Stromerzeugung herangezogen werden. Die Leistung beträgt 10 MW, der jährliche Biomasseverbrauch beträgt, je nach Einsatzstunden des Kraftwerkes, um die 30.000 bis 40.000 Schüttraummeter. Etwa vier Prozent der Steinkohle können auf diese Weise substituiert werden. Die erneuerten Anlagen wurden nach einem ausdauernden Probebetrieb vor einem Jahr offiziell wieder in Betrieb genommen.
Diese umwelttechnische Modernisierung des Kraftwerkes war gewissermaßen auch ein vorauseilender Schritt in die jetzt im japanischen Kyoto von europäischen Industrieländern angestrebte Richtung, die Schadstoffe zu reduzieren. Für St. Andrä bedeutet dies auch eine Absicherung des Energiestandortes, die dank der Draukraft-Forschungs- und Entwicklungsabteilung unter der damaligen Verantwortlichkeit des heutigen Verbund-Vorstanddirektors Dipl.-Ing. Dr. Herbert Schröfelbauer bereits in den achtziger Jahren in Angriff genommen wurde. Das im Hause Draukraft entwickelte Verfahren der Rauchgasreinigung für Altanlagen überzeugte die Umweltschützer. Insgesamt wurden für die Modernisierung des Kraftwerkes 750 Millionen Schilling aufgewendet.
Das Dampfkraftwerk St. Andrä ging nach einer ersten Ausbaustufe 1952 ans Netz. Als Brennstoff wurde Braunkohle aus dem benachbarten Kohlerevier St. Stefan verwendet. 1959 erfolgte mit Block II die nächste Ausbaustufe, später der Umbau von Braun- auf Steinkohlefeuerung. Bei 4000 Vollaststun-	—
den pro Jahr könnte das Kraftwerk Strom für	*"
120.000 Haushalte liefern.
Draukraft

'< ,Y vY '< '<
'< '< ,v Ci A „V „v > --V

išče
KMEČKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST
'j informacija-motivacija-svetovanje-strokovno šolanje tel.: 0463/54867, fax: 0463/54864-4)
želi vsem kmeticam in kmetom, sodelavcem in prijateljem vesele božične praznike, veselje do kmetovanja, ter sreče in uspeha v novem letu
Vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto želi vsem znancem, prijateljem teržlahti
Bojan-llija Sturm-Snabl
asistent v Evropskem parlamentu
Svinča vas/Štalenska gora, Dunaj, Bruselj
Vesele božične praznike ter srečno novo leto Vam želi
gallery ‘anin
in Društvo godba na pihala
Šmihel pri Pliberku
Vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto želi vsem občanom, prijateljem in gostom
Paul Robnig
župan
občine Globasnica
ZADRUGA
iidr rtcri
1 2-krat v vaši bližini
Zahvaljujemo se za
Vaše zaupanje v minulem letu.
Želimo vam
blagoslovljene božične praznike in uspešno novo leto
Vesel božič in srečno novo leto 1998 želi arhitekt mog. Kot\ Vouk z družino
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
mag. Gabriel Wutti
A-9150 Pliberk, Rinkole 24
odvetnik
zaprisežen tolmač za slovenščino
Vesele božične praznike ter srečno novo leto Vam želi
Andreas Wuttej
Bezirksdirektor / okrajni direktor
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi družina
Büro/pisarna: Mettingerstraße 13 9100 Völkermarkt/Velikovec tel. 0 42 32/31 61
Privat:
9122 Tulpen weg 9, tel. 0 42 39/27 00
\HonttU Versicherung
dr. Franc in mag. Vera Wutti
OBČNI ZBOR ZDRUŽENE POSOJILNICE Z GUR
V novi stavbi v tretje tisodetje
jQOSOJILNICA-BANK Bil-Wr čovs-Hodiše-Škofiče, domača banka torej, ki denarno pokriva področje Gur, je pretekli petek, 12. decembra, na rednem občnem zboru svoje člane seznanila s svojim poslovanjem v preteklem poslovnem letu.
Predsednik upravnega odbora Herman Jäger je številne člane in tudi predsednika centralne Zveze-Bank Willija Mo-schitza ter prokurista mag. Rudija Urbana pozdravil v novi sodobni stavbi bančne podružnice v Bilčovsu. Poročal je, da je bilo zaradi spremljanja in odločanja o gradnji potrebno precej več sej odborov in pododborov. Kljub vmesnim težavam pa je uspeli gradnjo zaključiti in v novo stavbo prenesti današnjemu času ustrezno bančno poslovanje.
Predsednik nadzornega odbora Folti Kropivnik, ki je gradnjo spremljal neposredno, je poročal, da je bilo treba v
projekt vložiti precej energije, vendar se je to izplačalo. V centru Bilčovsa je nastala moderna, arhitekturno zanimiva stavba, ki ne bo služila le poslovanju banke, temveč so zgornji prostori namenjeni tudi za izobraževanje, seminarje in manjše kulturne prireditve.
Kakor vse posojilnice v slovenskem zadružništvu na južnem Koroškem se tudi Po-sojilnica-Bank Bilčovs-Hodiše-Škofiče zaveda svoje pomembne vloge pri podpiranju domačih kulturnih in športnih društev, sponzoriranju prireditev ter raznih projektov šolske mladine.
Iz poročil poslovodstva in revizorja Hanzija Dragaschniga je bilo razvidno uspešno poslovanje banke. Porast v preteklem letu 1996 in tudi v tekočem letu je v vseh postavkah preko desetodstoten. Bilančna vsota v letu 1996 je znašala 242 milijonov šilingov, letos pa
naj bi dosegla skoraj 270 milijonov. Ob združitvi leta 1991 je bilčovška posojilnica izkazovala bilačno vsoto 1 14 milijonov.
V lanskem poslovnem letu je združena posojilnica dosegla svoj doslej največji finančni uspeh. Kljub veliki investiciji v stavbo, kije dosegla 14 milijonov šilingov, bo njen finančni uspeh zadovoljiv tudi letos. Pozitivno delujejo vse tri poslovalnice, ka se seveda zrcali v skupnem uspehu.
Zadružnikom je ob občnem zboru prokurist Urban spregovoril tudi o trenutno aktualni temi - bodoči uvedbi denarne valute Euro. Seznanil jih je o določilih, konverziji in posledicah uvedbe te enotne valute.
Čestitke za uspelo dograditev poslovne bančne stavbe v Bilčovsu in za uspešno poslovanje je izrekel predsednik upravnega odbora Zveze-Bank Willi Moschitz in ob tem po-
udaril, da banke, predvsem manjše, tudi v prihodnje čaka marsikateri izziv, vsakega pa je mogoče razrešiti z uspešnim poslovanjem in z zanesljivim in strokovnim kadrom.
K uspeli izgradnji nove stavbe sta zadružnikom čestitala tudi Hanzi Ogris ml. kot biičov-ški podžupan in Ingrid Zablat-
nik, vodja frakcije Enotne liste. Poslovodstvu in vsem zadružnikom sta zaželela nadaljnje uspešno poslovanje.
Ob občnem zboru je pel moški pevski zbor domačega društva »Bilka«, svojo družabno vlogo pa je nadaljeval tudi ob prigrizku družine Adlasnig in ob dobri kapljici.
Atentat je spremenil njihovo življenje, travme so ostale
»Bežimo, tecimo, Cigani gredo, v črnih bisagah otroke neso. Kdor se ne umiva, cigana se boj, ker te sicer vzel bo s seboj«.
4.	februar 1995 bo v zgodovini Romov in avstrijske civilne družbe za zmeraj zapisan s krvavimi črkami. Tega dne je namreč podtaknjena bomba teroristične skupine Bajuwari-sche Befreiungsarmee (BBA) ubila štiri Rome iz Oberwarta (Zgornje Borte) na Gradiščanskem in na mah pahnila to narodno skupnost v neizmerno žalost in travmo, državi in družbi pa brutalno in samozavestno signalizirala, da je terorizem iz rasistističnih in nacionalističnih nagibov z vso silo vdrl v njen zaščiten vrt, ki je dolgo veljal za otok blaženih.
V senci tega zločina so politiki vseh ravni in strank Romom obljubljali vsakršno pomoč in podporo, bivša ministrica je svojo kramo gostobesedno prodajala celo tako, da je glasno napovedovala, kako bo, če treba, »lastnoročno pripeljala« »furo gramoza za sanacijo poti do romskega naselja«. Te »fure in ministrice« Romi seveda nikoli niso videli v svoji bližini, sploh se takšnim in podobno sočno zabeljenim, a neresnim obljubam samo še milo smehljajo, kajti spoznali so, da pomaga samo tista pomoč, podpora, ki se tudi uresniči in zgodi.
Slovenski vestnik Romom in njihovi borbi za preživetje, za enakopravnost in človeka vredno življenje že od nekdaj namenja pozornost in jo spremlja. Konec novembra smo bili v Zgornji Borti in se na lastne oči prepričali, katere obljube in kako so bile uresničene, kako se narodna skupnost počuti, ali bo mlademu rodu omogočeno preseči ozke meje, ki to skupnost ovirajo pri njenem razvoju in integraciji v družbo. Ali pa bojo Romi ostali v getu in je žrtev pobitih bila zaman?
Nekaj renoviranih hiš
Ko so politiki in številni zasebniki obljubljali pomoč, Romi niso vedeli, kaj jih konkretno čaka. Občasno jih je ta pomoč dušila in skrbela, saj se je nenadoma kot hudournik zgrnila nadnje in jih grozila pogaziti. Dostikrat se niso počutili kot subjekt pomoči, ampak kot lutke, s katerimi nekdo hoče razpolagati in si tako večati ugled. Vzporedno so spoznali drugo, neprijazno plat te pomoči: odslej so se morali (in se morajo še vedno) braniti pred zavistjo in podtikavanji, ki sojih obljube in podpora izzvale pri številnih soobčanih ter pri določenih strankah in medijih. Tako so družini, ki je pri atentatu izgubila očeta, očitali, daje dobila mastne denarce, ki da jih zapravlja za nakup odvečne robe. Pojavile so s govorice in trditve, da je četverica postala žrtev notranjeromskih konfliktov,
obračuna med kriminalci, ki so švercali orožje in avtomobile in podobno. Posledica atentata in nesenzibilno obljubljene pomoči je bila tudi, da so Romi naenkrat bili storilci, ne pa žrtve, da so bili še bolj odrinjeni na rob družbe.
V tej sili pa so Romi spoznali tudi odkrito pomoč in podporo. Občina Gornja Borta/ Oberwart je obljubila sanacijo dezolatnih hiš v romskem naselju na južnem obrobju mesta, tik ob obvoznici in blizu deponije za odpad ter okrajne bolnišnice. Te hišice so bile bolj podobne podrtijam kot človeka vrednemu stanovanju.
Občina je držala svojo obljubo, da bo sanirala romske hiše, zataknilo pa se je pri obljubah dežele in zvezne vlade. Ti dve instanci sta namreč prispevali le polovico dogovorjenih sredstev za sanacijo hiš, drugo polovico bosta menda izplačali prihodnje leto.
Zato je bila do letošnje jeseni sanirana le polovica romskih hiš. Sanacija je stala okoli pet milijonov in je pa mnenju stanovalcev zelo dobro uspela. Počutje v sa-
Znamenje na kraju zločina Foto:sv
niranih hišah je neprimerljivo s prejšnjim. »Prvič v svojem življenju vem, kaj je toplo in suho stanovanje«, je izjavil eden od tistih srečnežev, ki že ima saniran dom. Te besede povedo vse. Povabil nas je na kavo, nam ponosno razkazal okusno urejeno stanovanje, njegova družina ter sosedje in znanci, ki so mimogrede prišli na obisk, pa so nam pripovedovali, kako klavrno in pod vsemi normami civilizacije so morali do nedavnega životariti v mrzlih in vlažnih brlogih, kjer je vleklo skozi špranje in so tanki zidovi bili sivi od plesni. Posledica tega so bili stalni prehladi, težka obolenja na dihalih pri večini otrok, revma in občutek splošnega brezupja, ki gaje izredno visoka brezposelnost le še množila.
Ker Romi niso lastniki, ničesar niso smeli renovirati ali popraviti brez dovoljenja občine, ki je lastnik stanovanj. Na občinskem uradu pa za težave in skrbi »Ciganov« dolgo časa niso imeli nobenega ali pa zelo malo posluha, in nemalokrat so Romi morali izboljšave v svojih stanovanjih, izvedene na lastno roko, na ukaz iz urada odstraniti in hiši »vrniti prvotni videz«. Da
takšno dlakocepsko ravnanje pri Romih ni krepilo zaupanja v občino in sploh urade, je razumljivo.
Samopomoč in integracija
Zdaj vsi upajo, da bojo vigredi pričeli s sanacijo druge polovice stanovanj, prav tako pa komaj čakajo, da bo končno urejen prostor med hišami. Areal, ki se ob dežju spremeni v blatno in nedostopno ledino, hočejo s skupnimi močmi preurediti v prijeten vaški center s studencem, klopmi, zelenico in igriščem za otroke. Tako v naselje, kjer je desetletja vladalo mračno vzdušje brezizglednosti in družbene odrinjenosti, počasi prihajajo optimizem, podjetnost ter zavest skupinske in zasebne samopomoči. Romi vedo, da niso več kakšna »ciganska raja«, ampak priznana narodna skupnost, da so subjekt s pravicami in dolžnostmi.
Seveda pa je pot do splošne akceptance, priznanja pri občanih še preklemano dolga.
Kajti še zmeraj se dogaja, da ta ali oni gostilničar brez vzroka in brez posledic Romom prepove vstop v svojo taberno edinole zato, ker so »Cigani«, daje zagotovljeno delovno mesto zasedeno, da zaradi tendencioznih člankov v medijih nenadoma zmanjka podpore za zmenjen projekt in je tako ogroženo delo z mladino.
Ti pojavi nestrpnosti danes Romov ne prizadenejo več tako hudo kot svojčas, ker so le izjeme, ne pa pravilo medsebojnih odnosov. Pri emancipaciji jim predvsem pomaga Romski center v Zgornji Borti, ki ga vodi Emmerich - Čarli - Gärtner. Tu sem prihajajo ljudje z najrazličnejšimi problemi in upajo na pomoč in podporo. In Carli ter njegove sodelavke in sodelavci jim skušajo pomagati, kjer in če je le mogoče. V bistvu ni problema, s katerim se Romski center ne bi moral ubadati, lok sega od brezposelnosti preko socialne podpore, stanovanjske stiske do birokratskih ovir in pravnih ter sodnijskih postopkov. Dostikrat pa pomaga tudi že lepa in tolažilna beseda.
Predvsem pa je Čarli ponosen, da integracija romskih otrok v izobraževalne inštitucije države in delovni proces krepko napreduje. Odnos do izobrazbe se je temeljito spremenil, danes romske mladeži zaradi njene etnične pripadnosti ne morejo več kar tako odriniti v posebne šole, kakor se je to dogajalo še pred leti in so to vsi akceptirali kot nekaj povsem normalnega. Danes se starši postavijo na noge in to preprečujejo. Vse več šolarjev obiskuje višje izobraževalne ustanove, kot so trgovske akademije, gimnazije, gostinske akademije ter poklicne in obrtne šole. Brezposelnosti med mladino skoraj ni, zato pa je
velik delež odraslih, predvsem žensk, brez dela. Kdor pa le dobi delo, ta mora s trebuhom za kruhom v svet, ponavadi na Dunaj, ker doma primanjkuje zaposlitvenih možnosti in so predsodki do Romov še vedno zelo globoko zakoreninjeni in učinkoviti.
Ponosni na svoj jezik
Rastoča romska samozavest pa se odraža tudi v renesansi, poživitvi romskega jezika romaneš. Prav mladina se ga brez strahu in sramu poslužujeje v javnosti.
Vodja romskega centra Emmerich Čarli Gärtner	Foto:$v
Še pred nekaj leti je bilo nepojmljivo, da bi kdo v mestu govoril romsko, danes pa se Romi trudijo za to, da bi njihov jezik postal učni predmet v nekaterih šolah. Velike zasluge za alfabe-tizacijo romaneša ima graški jezikoslovec Dieter Hallwax.
Dogodek pa, ki kot rana, ki le počasi celi in seje v zgodovino, zavest in identiteto Romov vžgal kot neizbrisno znamenje, pa je pokol 4. februarja 1995, ki je dobesedno uničil nekaj družin. Nekateri od njihovih članov izgube očeta, sina, brata do danes niso preboleli in so celo zapustili naselje, ker stalnega spomina in opomina na atentat niso več prenašali.
Vest o aretaciji možnega terorista BBA in konstruktorja oberwartske bombe Franza Fuchsa, ki je osumljen, da ima na vesti štiri človeška življenja,
roki. Sicer pa so suhoparno komentirali navzočnost žandar-merije, ki je na kraju zločina po nalogu sodišča kar nekaj dni in po kolenih iskala tisto baterijo iz peklenskega stroja, s katerim je BBA ubila štiri njihove soro-jake. Za Rome je bilo jasno, da najdena baterija ni tista, ki so jo iskali, kajti v tesni bližini kraja zločina je okrajna deponija odpada, sploh pa ljudje na tem mestu odmetavajo najrazličnejši odpad, tako daje iskanje »tiste baterij e«, zgolj špekulativna ter alibijevska akcija države. Romi so imeli prav. Najdena baterija ni tista, ki jo je žandar-merija iskala.
Preporod romske kulture
Romski center pa je tudi središče oživljanja kulturne dejavnosti. Mladina je ustanovila ansambel »Romano rath« (Romska kri), za svoj prvi nastop pa že pridno vadi plesna skupina
Latschi boschitscha but hast taj sastipe ando nevo bersch - Vesele božične praznike, veliko sreče in uspešno novo leto želi bralcem Slovenskega vestnika Romski center v Oberwartu.
»Jagalo rath« (Vroča kri), Ma-ton Horvath pa slika motive iz davnega romskega vsakdana, ki gaje še sam doživel. Sicer pa so priznani umetniki kot Harry Stojka, Ceija in Karl Stojka najboljši ambasadorji avstrijskih Romov.
Avstrijski Romi, predvsem pa oberwartski, ki jim je človeška zloba storila toliko hudega, si iščejo pot iz geta, iz odrinjenosti in ekskluzivnega socialnega siromaštva. Ta pot ni posuta z rožami, ampak je tlakovana s kamenjem predsodkov, zavisti in arogance, posuta je s trnjem vsakodnevnega fašizma. A na to pot so se očitno dobro pripravili, kajti opasali so si poguma in samozavesti, v bisagi načrtov pa nosijo voljo
Polovica hiš v romskem naselju je že (ali šele) obnovljenih	Foto: sv
oberwartskih Romov ni posebno pretresla ali prizadela. Jezi jih pa, da ga nekateri mediji in tudi varnostni organi skušajo javnosti predstaviti kot samotarskega genija, ki je pač zaradi nerazumevanja okolice slučajno zdrsnil v kriminal in je ubožec pri tem izgubil obe
in trdno odločnost, da si priborijo mesto na soncu, da bojo končno enakovredni in jih bomo kot takšne sprejeli tudi mi. Da bo pesem, ki sem jo postavil na začetek članka, samo še zvok iz preteklosti, spomin na temni čas, ki se naj ne vme več. Pripravil F. VV.
14 i9. december 1997_______Lipušev simpozij____________SLOVENSKI VESTNIK
V čast Florjana Lipuša in slovenske literature
Četrti literarni simpozij inštituta v hiši Roberta Musila je bil v celoti posvečen enemu najpomembnejših sodobnih pisateljev na Koroškem, Florjanu Li-pušu. Trije dnevi oz. večeri, namenjeni referatom o njegovih knjigah, delovanju, o reviji Mladje, katere duša je bil skozi desetletja. Izredno dober obisk je dokazal dvoje: v prvi vrsti, da zna javnost prav dobro ceni-
ti Lipuševo literaturo, poleg tega pa so izjave celovškega mestnega svetnika za kulturo izzvale val solidarnosti z inštitutom in z Lipušem (glej govor dr. Amanna, ki je simpozij tudi pripravil).
Ob otvoritvi je simpozij obiskal tudi slovenski minister za kulturo Jožef Školč, deželo Koroško pa je zastopala poslanka Melitta Trunk, ki je izrazila
Univ. prof. Klaus Amann Foto: sv
globoko prizadetost zaradi omenjenih izjav.
V treh dneh se je zvrstila vrsta . referatov; Johann Strutz, Silvija Borovnik, Hubert Lengauer, Boža Krakar-Vogel, Johann Sonnleitner, Nathalie Reinberger in Klaus Kastberger so podrobno analizirali Lipuševo literaturo, zanimive pa so bile tudi podijske diskusije o nastajanju Mladja ali o prevajanju. Dr. Mračnikar (kije
bila napisala disertacijo o Mladju), je diskusijo vodila. Zadnji večer oziroma kar noč je bila posvečena branju in refleksijam, so-
prireditelj Lojz Wieser, pri katerem so izšla vsa Lipuševa dela v čudoviti zbirki, pa je pripravil knjižno polico.	S. W.
Slovenska prosvetna zveza / Slowenischer Kulturverband Drava Verlag / Založba Drava
Offener Brief an den Leiter des Robert-Musil-Instituts für Literaturforschung,
Univ. Prof. Dr. Klaus Amann
Lieber Klaus Amann, die
peinliche Anmaßung des amtierenden Klagenfurter Kulturstadtrats nehmen wir zum Anlaß, Ihnen und allen Mitarbeitern des Musil-Hauses dafür zu danken, daß dieses Haus ein offenes ist, in dem beide Literaturen Kärntens -die deutsch- und die slowenischsprachige - Aufnahme und Unterkunft finden. Die Wahl der beiden Festredner bei der Eröffnung des Hauses, Florjan Lipid und Gert Jonke, ebenso wie die Veranstaltung des LipuS-Symposiums haben
wir als - hoffentlich untrügliches - Zeichen der Veränderung wahrgenommen. Daß es noch immer des persönliches Mutes bedarf, zu tun, was eigentlich selbstverständlich sein sollte, wurde in den letzten Tagen deutlich. Mit Ihnen, den Mitarbeitern des Musil-Hauses, werden wir dafür ein-treten, daß dieser gemeinsame literarische Ort uns allen erhalten bleibt.
Mit freundlichen Grüßen Dr. Janko Malle, Sekretär SPZ Dr. Helga Mračnikar, Drava Verlag
Govor univ. prof. Klausa Amanna ob otvoritvi simpozija o Florjanu Lipušu
IE Stadt Klagenfurt hat es abgelehnt, beim Lipuš-Symposium des Musil-Instituts als Mitveranstalter aufzutreten und zwar nicht aus finanziellen Gründen, sondern, wie der zuständige Stadtrat mir am Freitag vor einer Woche (28. 11. 1997) telephonisch mitteilte, deshalb, weil »die Stadtregierung darüber empört« sei, so seine Formulierung, daß die Eröffnung des Musil-Hauses am 6. November in slowenischer Sprache vorgenommen worden sei.
Wahr ist, daß Florjan Lipuš, auf meinen ausdrücklichen Wunsch hin, seiner auf deutsch gehaltenen Festrede eine kurze Einleitung in slowenischer Sprache vorangestellt hat, in der er unter anderem erläuterte, weshalb er sich entschlossen hatte, deutsch zu sprechen. Nach meiner Erklärung, daß das Musil-Haus die vertraglich festgelegte Funktion eines Kärntner Literaturarchivs habe und es in Kärnten eben deutsch und slowenisch schreibende Autoren gebe, es also nur recht und billig sei, daß bei der Eröffnung eines solchen Hauses beide Landessprachen vertreten seien, wobei die fünf Sätze Slowenisch ja ohnehin nur eine symbolische geste darstellten, belehrte mich der Stadtrat, daß es in Kärnten nur gine offizielle Landessprache gebe und bei der Eröffnung kein Anlaß bestanden habe, die slowenische Minderheit besonders herauszustellen. Wenn schon, dann hätte man auch italienisch-
sprachige Autoren einladen und die Eröffnung dreisprachig vornehmen müssen. Auf meine Frage, welche Kärntner Autoren dem Magistrat bekannt seien, die ihre Texte auf Italienisch schreiben, und die man folglich bei der Eröffnung eines Archivs und eines Forschungsinstituts zur Kärntner Literatur nicht hätte übergehen dürfen, bekam ich zwar keine Antwort, aber den Hinweis, damit hätte man Offenheit demonstrieren und den Alpen-Adria-Gedanken betonen können. Im übrigen sei die Stadtregierung auch durch empörte Anrufer und durch Beschwerden aus der Bevölkerung in ihrer Haltung bestärkt worden.
Haben wir also davon auszugehen, daß die Klagenfurter Stadtregierung, zumindest zum Teil, aus Mitgliedern besteht, die es nicht ertragen und die es empörend finden, wenn bei der Eröffnung einer kulturellen Institution in Kärnten, die ein Forschungsinstitut, eine öffentliche Bibliothek, ein Museum und ein Archiv beherbergt, in denen Dokumente zum literarischen Leben Kärntens in beiden Landessprachen gesammelt, bearbeitet und präsentiert werden, fünf Sätze auf Slowenisch zu hören sind? Es sei nicht verschwiegen, daß die Empörung auch mit dem Hinweis auf die beträchtliche Summe begründet wurde, die die Stadt in dieses Haus investiert hat. Brechts lesender Arbeiter hätte Grund zu fragen: Haben
die Mitglieder der Stadtregierung dieses Geld etwa aus der eigenen Tasche bezahlt?
Haben wir ferner davon auszugehen, daß die Klagenfurter Stadtregierung zumindest zum Teil, aus Mitgliedern besteht, die den Wunsch nach grenzüberschreitender Offenheit dieses Hauses mit einer atavistischer Aversion gegen die Sprache eines Teils ihrer Landsleute so fugenlos zu verbinden imstande sind, daß sie zwar pausenlos die Schlagworte »Alpen-Adria« und »senza confini« im Munde führen, sich aber gleichzeitig außerstande sehen, Mitveranstalter beim Symposium eines der bedeutendsten Autoren des Landes zu sein, der lediglich den Makel hat, beide Landessprachen zu beherrschen? Wie wollen solche Politiker ihren Nachbarn vorurteilsfrei begegnen, wenn sie nicht einmal fähig sind, ihren Landsleuten die eigene Sprache zu lassen? Repräsentanten einer solchen Gesinnung wären als Mitveranstalter eines Symposiums zu Ehren von Florjan Lipuš ohnehin undenkbar.
Was folgt daraus. Diese Entscheidung und ihre Begründung, die in jedem anderen demokratischen Gemeinwesen ein Skandal wäre, wird hoffentlich jene nachdenklich stimmen, die es nicht mehr für möglich gehalten haben, daß so etwas in unserem Lande immer noch oder schon wieder geschieht. Auf die Einsicht und das Einbekenntnis der empör-
ten Stadtsenatsmitglieder aber, daß hier mit Argumenten und Stimmungen Politik gemacht wird, die dem Lande von jeher nichts als Zwietracht gebracht haben, werden wir wohl vergeblich warten.
Eines allerdings soll auch klar sein: Solange ich in diesem Hause arbeite, werde ich mich diesem Geist nicht beugen und ich werde dort, wo er mir entgegentritt, nicht schweigen. Im Musil-Haus, das auch Kärntner Slowenen mit ihren Steuermitteln finanziert haben und finanzieren, kann jeder reden, was er will. Und als erste lade ich die Mitglieder der Stadtregierung ein, hier öffentlich zu sagen, worüber sie sich bisher bloß hinter verschlossenen Türen empört haben und wovon ich nur aus jenem eingangs erwähnten Telefongespräch zufällig Kenntnis habe, in dem Stadtrat Gassner in einem dankenswerten Akt politischer Grundsatztreue formuliert hat, wo die Grenzen kommunaler Kulturpolitik seit neuerstem verlaufen.
In den fünf Wochen, die seit der Eröffnung vergangen sind* hat es keines der von Stadtrat Gassner so bezeichneten empörten Mitglieder der Stadtregierung, auf die er sich beruft, die aber offenbar alle namenlos sind, der Mühe wert gefunden, in dieser Angelegenheit mit mir ein Wort zu wechseln, - in einer Angelegenheit, die nunmehr immerhin zu einer politisch motivierten Distanzierung der Stadt von der heute begin-
nenden Veranstaltung geführt hat, die schließlich einem Träger des Landeskulturpreises gewidmet ist.
Meine Einladung an die Stadt, als Mitveranstalter zu fungieren, ging ganz bewußt an jene Körperschaft, die laut Gründungsvertrag gemeinsam mit dem Land Kärnten und dem Bund Träger dieser Einrichtung ist. Wovon also distanzieren diese Politiker sich eigentlich? Und wo sind jene, die sich dessen besinnen und sich von der Empörung ihrer Kollegen distanzieren? Auch sie sind eingeladen, ihre Meinung öffentlich zu äußern. Meine Bitte um Kooperation bezog sich allein darauf, uns bei der Aussendung der Einladungen behilflich zu sein, was bei den vorangegangenen Symposien des Instituts klaglos möglich war und wozu die Kulturabteilung der Stadt auch diesmal in guter Tradition gerne bereit gewesen wäre, was aber nun durch die politische Standesfestigkeit der empörten Stadtregierungsmitglieder verhindert wurde. Es freut mich, daß die Einladungen Sie auch erreicht haben und ich danke Ihnen im namen der Veranstalter herzlich, daß sie sie angenommen haben - selbst auf die Gefahr hin, einige Sätze Slowenisch hören zu müssen.
Florjan Lipuš aber bitte ich um Verständnis dafür, daß ich hier sagen mußte, was zu sagen war und das war etwas anderes als ich gerne gesagt hätte.
TSIKARNA, ZALOŽBA IN KNJIGARNA PODJETJA »DRAVA«
»Smo nepogrešljiva alternativa«
Drava je bila še pred nekaj leti v hudi krizi, govorilo se je celo o prodaji tiskarne, po letu 1991 so skoraj docela izginile finančne podpore iz Slovenije. Kako je poteklo minulo poslovno leto?
Poudariti moram, da take nevarnosti ni več, vsaj ne v tako hudi meri kot leta 1991. Čeprav »vlečemo« dolgove prav zaradi izpadlih subvencij, pa se je podjetje navznotraj konsolidiralo, se pravi vsi trije oddelki (tiskarna, knjigarna in založba) in sodelujejo optimalno. Navzven pa mi je predvsem pri založbi uspelo krepko dvigniti image. To seveda ne pomeni, da smo dosegli že vse zastavljene cilje, a razvoj je pozitiven.
Tiskarna »Drava« je razmeroma majhna; ali lahko tako podjetje obstaja ob hudi konkurenci velikih?
Razvoj na področju tiskarstva je tako hiter, da požira tiskamo za tiskarno. Borba je trda, a morda nas rešuje prednost, ki je nekje hkrati hiba: da smo majhna tiskarna, s katero pokrivamo tisti segment tiskarstva, ki za velike in tehnološko izvrstno opremljene tiskarne ni toliko zanimiv. To nišo nameravamo še izgraditi. Seveda pa smo morali v preteklosti izvesti personalne ukre-
Pogovor z direktorico podjetja Drava dr. Helgo Mračnikarjevo
pe, ki so bili vse prej kot prijetni; se pravi, da smo morali odpuščati sodelavce.
En del Drave je tudi knjigarna »Naša knjiga«. Kako je s prodajo slovenskih knjig?
Po vsej Avstriji gre knjigarnam na splošno slabo ali vsaj ne preveč dobro. Huda je konkurenca tako imenovanih knjižnih supermarketov, libro-diskon-tov, ki rastejo kot gobe po dežju. Tam ne moremo najti veliko naslovov. Običajno imajo te trgovine pogodbe z nekaj založbami in za nekaj bestsellerjev, knjižnih uspešnic. Na knjižnem trgu je tako, da za prodajo literature ni potrebno imeti kakih posebnih dovoljenj in to počne lahko praktično vsakdo. To so trgovine brez strokovno usposobljenega prodajnega osebja in knjig ni mogoče naročati posebej. Pri nas je drugače: s knjigarno hočemo biti protiutež taki masovno zoženi bralni kulturi in ponudbi branja.
S slovenskimi knjigami pa je tako: zadnja leta opažamo drastičen upad kupovanja slovenskih knjig; vzrok je seveda v tem, daje vedno, manj takih, ki znajo brez težav, da ne rečem
Dr. Helga Mračnikar
Foto: SV
celo z užitkom, brati slovensko. Občuti pa se seveda tudi pomanjkanje slovenskih časopisov in medijev na splošno. Upad števila ljudi, ki berejo v slovenščini, je resnično alarmanten. Kljub temu pa je tako: tudi če se nam prodaja slovenskih knjig ekonomsko ne splača, pa nam je pomemben tisti del, ki hodi v našo knjigarno zavestno, da podpirajo to idejo kulturne raznolikosti. Knjige iz Slovenije pa so odločno predrage. Včasih smo dobivali popuste, zdaj pa jih moramo kupovati po maloprodjani ceni, se
pravi, po isti ceni kot jih posameznik lahko kupi v knjigarnah v Sloveniji. Edinole knjižni klub Svet knjige še nudi 35 odstotkov popusta. Kljub temu poudarjam, da imamo resnično bogato, raznovrstno ponudbo in da dajemo veliko pozornosti kvaliteti.
Brez prodaje knjig v nemškem jeziku bi knjigarna ne mogla živeti. »Naša knjiga« ima v javnosti svoj profil in je eden od garantov za pluralizem znotraj narodne skupnosti. Če se malo ozremo med knjigarnami, je že treba povedati, da takih kot je naša tudi med večinskim narodom ni veliko.
Letos smo ime založbe Drava lahko večkrat zasledili tudi v nemškem in avstrijskem časopisju. Kako je z založništvom? Pri nas izdamo na leto okoli 15 do 20 knjig. Svoja programska težišča smo še izgradili, poleg tega pa začeli z dvema novima edicijama. »Edition Niemandsland« je namenjena avtorjem »brez domovine«, kot npr. Dra-goslav Dedovič in Mišo Nikolič, Rom, bivši Jugoslovan, ki živi na Dunaju in ki o sebi pravi, da piše v jeziku, »ki ga ni več«.
»Edition 3« pa ustvarja povezavo med literaturo in znanstvenimi literarnimi razpravami, letos sta izšli deli Klausa Amanna in Klausa Ottomeyer-ja. Na znanstvenem področju je letos izšla silno odmevna biografija S. Pucherja o Odilu Globočniku, največji uspeh pa smo doživeli s prevodi del Ivana Cankarja (prevajalec Erwin Köstler)
Glede subvencioniranja pa toliko: Avstrija je prišla do spoznanja, da ni države brez avstrijskega založništva in je zato denar, namenjen založbam, hkrati v korist celotnemu avstrijskemu kulturnemu prostoru in s tem avstrijski identiteti. Založbe ne morejo in ne smejo ravnati le po tržnih zakonitostih, treba je pospeševati tudi tisto, kar je avtohtonega in samobitnega. To je daleč od vsakega nacionalizma, nasprotno: ravno v zavesti o razlikah lahko ta združena Evropa sploh obstaja, saj gre za ohranitev vsake jezikovne ali kulturne variante.
In isto velja po mojem mnenju tudi za slovenski jezik in slovensko kulturo. Nadejam se, da bo tudi država Slovenija to spoznala.
Hvala za pogovor!
S.	W.
KAJ BOMO BRALI?
Knjižni dar Slovenske prosvetne zveze
članom koroškega predsedstva Lige Gerhardom Maurerjem. Sledi članek o delovanju lige. Franci Zwitter se ukvarja s spremenjeno politično situacijo v Avstriji pod naslovom »Poz v tretjo republiko?«, na temo sožitja pa sta prispevka, ki sta ju napisali Katarina Lavš in Milena Kejžar. O narodni in kulturni politiki sta pisala predsednik ZSO Marjan Sturm in tajnik SPZ Janko Malle. Janez Stergar (Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani) in Teodor Domej (šolski inšpektor na Koroškem) sta prispevala razpravi o 90 let organiziranega kulturnega delovanja med koroškimi Slovenci, Domej na primeru šmihelskega prosvetnega društva. V
koledarju pa je objavljena tudi Spomenica, ki so jo letos izdelale in sprejele vse
manjšine v Avstriji; tudi ta dokument je v smislu človekovih pravic, saj so tudi manjšinske pravice del le-teh.
Druga od treh knjig je izpod peresa našega rojaka in bivšega podpredsednika Zveze koroških partizanov Lipeja Kolenika in nosi naslov »Mali ljudje na veliki poti« s podnaslovom »Spomini na predvojni, vojni in povojni čas na Koroškem«. Kolenik črpa iz lastnih spominov, iz pripovedovanja tovarišev in tovarišic, soborcev in sopotnikov tedanjih časov. Obravnava soočanje z dobo začetkov in izbruha nacionalsocializma ter iz prvih povojnih let.
Knjigo odlikuje dejstvo, da ne gre za obračunavanje, zato tudi ni imenskih navedb storilcev; knjiga je namenjena spominjanju in in razlagi, kako se je ta strahotna ideologija širila. Kolenik opisuje dogajanja samokritično, predvsem pa iz vidika »navadnega« človeka in borca, domačina iz pliberškega okraja, z vidika vsakdanjika nekdanjega partizana.
Knjigo je pregledal in kronološko uredil dr. Valentin Sima, oblikoval pa jo je dr. Mirko Messner (lektor Janko Messner).
Mlajšim bralcem je namenjena knjiga priljubljenega nemškega mladinskega pisatelja Ericha Kästnerja »Konferenca živali«; v preprostem jeziku išče pisatelj izhod iz nenehnih vojn človeštva, iz bede in trpljenja s pomočjo živali, ki so očitno pametnejše kot ljudje, saj se ne vojskujejo in bolje skrbijo za svoje otroke. Knjigo je prevedla Sonja Wakounig, mikavne ilustracije pa je prispeval znani slovenski slikar Marijan Manček.
Compact disc - CD - pa vsebuje posnetke dveh velikih koncertov Mešanega pevskega zbora »Rož« iz Šentjakoba pod vodstvom Lajka Milisavljeviča, katera sta doživela verjetno največje število nastopov med koncerti na Koroškem. Na dvojni CD sta koncerta »Ponižani in razžaljeni« ter liturgija štirih verstev.
Celoten knjižni dar stane samo 450 šilingov. Če pa želiti kupiti knjige ali CD posamič, pa so cene naslednje: Koroški koledar 120.-Lipej Kolenik; Mali ljudje na veliki poti. 248.-Erich Kästner: Konferenca živali: 210.—
Dvojna CD »Rož«: 350 .-Knjižni dar lahko kupite v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu in pri poverjenikih po prosvetnih društvih.	S. VT.
^LOVENSKA prosvetna zve-Jza, ki je resnično prisotna na vseh mogočih področjih kulturnega delovanja, se vsako leto loti tudi založništva. Njen vsakoletni knjižni dar zahteva veliko dela, ki ga že več let opravlja sodelavka SPZ Vida Obid. Delo, ki ga običajno opravlja več ljudi, je vodila sama, in kot pravi - »priganjala avtorje, rotila, se sekirala, se skregala, se zahvaljevala in izgubljala živce«. A kot vsako leto se je tudi tokrat trud obrestoval in knjižni dar zaosega tri knjige in dvojno CD.
»Ker je letošnje že skoraj minulo leto bilo posvečeno borbi proti rasizmu in ker bo naslednje leto v znamenju človekovih pravic, se nam je zdelo samoumevno, da se mora to odražati tudi pri naši knjižni ponudbi,« je povedala in pristavila, da je tako usmerjen knjižni dar v tradiciji Slovenske prosvetne zveze, ki vselej posveča veliko pozornosti sožitju in s tem tudi človekovim pravicam.
Najprej je na vrsti seveda tradicionalni KOROŠKI KOLEDAR z vrsto prispevkov na že omenjeno centralno temo človekovih pravic. Tako je v njem na primer prispevek Feliksa J Bistra, poslujočega podpredsednika Avstrijske lige za človekove pravice, z miselnimi utrinki ob 50. obletnici Splošne deklaracije človekovih pravic, ki bo leta 1998. Na to temo je v Koledarju tudi intervju s

¥1Q TUDI pri vas v letu H1998 vse drugače? Ste zdaj, ko se bližamo koncu starega leta, že sklenile, kaj vse želite v novem letu spremeniti? Hkrati pa se morda soočate z izkušnjo, da se vam le redko posreči uresničiti v novem letu vse to, kar ste sklenile v zadnjih dneh starega? Vendar nikar ne obupajte, kajti s pomočjo nekaj »psiho-trikov« se vam bo letos zagotovo posrečilo, o čem ste vsa druga leta le sanjale. Pogoj je seveda, da spremembe res želite in da so vaše želje realistične, kajti smukniti v povsem novo obleko »jaz-a« se vam po vsej verjetnosti ne bo posrečilo.
Katere predstave so torej realistične? Kaj vam je res pomembno? Odkriti odgovori na ti dve vprašanji so že prvi korak k cilju. Psihologom je namreč znano, da je motivacija prvi pogoj, da cilj tudi dosežemo.
Opustite torej »stare« sklepe za novo leto, vse tiste namreč, ki ste jih sklenile v preteklosti že večkrat - a jih vendar nikdar niste uresničile.
Zavedajte se tudi, da geslo »V novem letu bo vse drugače!« kvečjemu pomiri vašo slabo vest, ne pomaga pa vam storiti konkretnih korakov do cilja, ki ste si ga zastavile. Cilj mora biti povsem jasen, koraki k njemu pa naj
IZ ŽENSKEGA VIDIKA
Piše dr. Štefka Vavti
bodo majhni, tako da jih boste zmogle. Nima torej smisla, da sklenete, da boste v januarju shujšale za deset kilogramov, da boste postale nova osebnost, ki se na primer sploh ne jezi več, čeprav ste bile prej pravi kolerik ...
Sploh menda novo leto - o tem vsaj so prepričani nekateri psihologi - ni idealen čas za dobre sklepe. Pri tem namreč vidimo le dejstvo, da se nekaj konča in nekaj novega
vse to v tvojem življenju izpolni?« Naslednji korak pa bo, da se vprašate, kako bi lahko to »praznino« izpolnile, to pomeni, kako bi vašim potrebam lahko zadostile na drugačen način. Morda vam bo pomagal pogovor s prijateljico in se boste tako lahko izognile hladilniku? Namesto cigarete si boste morda privoščile nekaj sekund meditacije, ki vas bo pomirila, ipd.
Kamen spotike pa je velikokrat tudi dejstvo, da se premalo zavedamo, s kakšnimi socialnimi posledicami bomo morale živeti, če bomo spre-
1998 bo vse drugače!
prične in naša pamet nam ob tej priložnosti pravi: Tudi jaz bom morala kaj spremeniti, da bo kaj drugače! Dejstvo je, da razum ne zadostuje, ko pa se tako težko ločimo od »slabih« starih navad. Ločitev od nečesa nas prizadene namreč v prvi vrsti na čustveni ravni, zato se tudi soočamo z neke vrste paniko, ko bi morale te ljubljene stare navade (na primer kajenje!) opustiti.
V pomoč vam bo, če se na primer, ko ste popolnoma sproščene, vprašate: »Zakaj hočeš toliko jesti (piti, kaditi, nakupovati - odvisno od tega, kaj je vaš problem)? Kaj naj
menile naše zadržanje (na primer v družini, če ne bomo več toliko kuhale in pekle ...).
Pomembno pa je tudi, da si bomo oprostile nazadovanje (Rückschlag!), kajti le tako bomo prišle do cilja. Velikokrat je naš problem, če enkrat »grešimo«, da potem takoj vržemo puško v koruzo in se obsojamo, namesto da bi to enkratno dejanje sprejele kot trenutno slabotnost (»to sem si privoščila, zdaj pa bom ostala spet zvesta svojemu sklepu!«), ki pa nas navsezadnje ne ovira na poti do cilja.
Silvo Kovač
\agradni šahovski oreh
Beli lovski par ob pomoči dame in trdnjave stiska obroč okrog črnega kralja. Ali bosta črna skakača in dama uspeli preprečiti udor belih figur in v
8	I	
7	il	m i k
6		i i*rii
5		M||	■*	25?
4	i	&	
3	Ä	
2	A Jl	
1	.*•**». >«,	M«««»«»	**' •>•	
	a b	c d e f g h
igro vključiti črno trdnjavo?
Beli, ki je na potezi, se ne ozira na obrambne možnosti črnega in krene v zmagoviti matni napad!
Naloga reševalcev in reševalk je, da pravilno rešitev zapišejo in pošljejo do' 16. januarja 1998 na uredništvo Slovenskega vestnika (Nagradni šahovski oreh), Tarviserstr. 16, A-9020 Klagenfurt/ Celovec.
Za ravilne rešitve šahovskega oreha bomo podelili 3 knjižne nagrade s šahovsko tematiko.
■ Pismo bralca
Olympiade nur deutschsprachig ?
Erfreulicherweise wurde die Kandidatur Kärntens für die Olympischen Winterspiele zusammen mit Slowenien und Friaul mit dem grenzüberschreitenden Charakter derartige Spiele begründet.
Umso unverständlicher ist es, daß ungefähr zeitgleich der Klagenfurter Stadtrat Gassner eine Unterstützung eines Symposiums im Robert Musil-Institut für Literaturforschung mit der Begründung
abgelehnt hat, daß der Schriftsteller Florjan Lipuš anläßlich der Eröffnung des Robert Musil Instituts als Kärntner Slowene einige Sätze in seiner Muttersprache vorgetragen hat.
Ist dies das Resultat eines von allen Parteien unterstützten Projektes der Grenzüberschreitung, wenn es schon zuviel ist, daß ein Landeskulturpreisträger in der zweiten Landessprache, die seine Muttersprache ist, spricht?
Mag. Bernhard Wenger, Arbeitsgemeinschaft Kärnten
Zgodilo se je leta 1957. Tistega leta, ko je v Celovcu odprla svoja vrata slovenska gimnazija in so nemškonacio-nalni krogi politično masivno pripravljali padec obveznega dvojezičnega šolstva na Koroškem; ko so se v Alžiriji v krvavi vojni borili za samostojnost izpod jarma francoskega kolonializma; ko je umrl slavni filmski igralec Oliver -Olio Hardy-»Dick«; ko so Rusi, ki so se pod Hruščovom osvobajali stalinistične travme, v tekmi za vsemirje prehiteli Američane in kot prvi izstrelili v orbito svoj objekt -SPUTNIK 1; ko so v Rimu podpisali pogodbo o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, predhodnice današnje EU in je francoski pisatelj Albert Camus prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Da, tistega leta so kadilci v Sloveniji oz. Jugoslaviji dobili novo cigareto: Filter 57.
Edina cigareta na svetu z literarnim sporočilom
40 LET CIGARETE F 57 IN 125 LET TOBAČNE LJUBLJANA Pripravil: F. W.
Direktor dr. Filip Ogris-Martič
Cigareta s profilom
Cigareta F 57 seje v Sloveniji, pa tudi drugod po tedanji skupni državi Jugoslaviji na mah uveljavila in si priborila izredno močno pozicijo na kadilskem tržišču. Njen delež je v Sloveniji občasno dosegal le-
naša še z vrsto drugih značilnosti, ki cigareto tako rekoč dvigajo nad vsakodnevno banalnost tobačnega dima in ji dajejo blesk vrhunske kvalitete produkta in izuma slovenskih možganov. Cigareta s profilom pač.
F 57 je bila prva cigareta s filtrom v Jugoslaviji. V njenem imenu samem sta združeni glavni informaciji: da ima filter (F) in leto (57) njenega prihoda na trg. F 57 je bila rešilna bilka za Tobačno tovarno v Ljubljani, kot pravi direktor dr. Filip Ogris-Martič, naš rojak iz Bilčovsa.
F 57 je edina cigareta na svetu z literarnim sporočilom, saj sta bila na ovoju vtisnjena dva verza iz Prešernovega »Povodnega moža« (novodobni elektronski kodi in informacija ministra za zdravstvo o škodljivosti tobaka so bili za en verz absolutno škodljivi, preživel je samo eden), in F 57 je jemala ozir na kadilske navade delavca. Ko je segel po njej delavec z žulja-vo in umazano roko, ni prijel za filter, ampak za rep cigarete. Tako je filter ostal čist in kajenje vsaj za kanček manj škodljivo. Zato bi skoraj rekli, da so izumitelji in načrtovalci te cigarete, danes bi jim rekli dizajnerji, v njej ude-janili najbolj plemenite vizije socializma, saj so hote ali nehote upoštevali potrebe delavca in sploh pravico kadilca, da si v usta lahko vtakne čisto cigareto, ne pa zamazan čik. Malce
tržišču. Tobačna tovarna Ljubljana, njeni začetki segajo v marčevske dni leta 1871, torej v dobo rajnke avstro ogrske monarhije, je po drugi svetovni vojni kljub znatnim uspehom pri modernizaciji tehnološkega procesa izdelave cigaret zaradi močne konkurence in pa tudi zaradi rastoče zavesti, da kajenje
Filter 57 _
UsPešnica
nat°bačn
Legendarne ljubljanske tobakarice, ki so zvijale cigare, je videti le še v tobačnem muzeju	fo»:s
gendarne mere okoli 40 odstotkov tržnega deleža med kadilci. Danes pa je to cigareta, za katero sploh ni več treba delati reklame, ampak se v bistvu prodaja samotež. Trenutno je njen delež kljub konkurenci tujih cigaret in izredno strogemu slovenskemu tobačnemu zakonu, ki v bistvu onemogoča vsakršno reklamo za tobačne izdelke, še zmeraj pri zavidljivih 16 odstotkih.
F 57 pa se od svojega prihoda naprej na tržišče lahko po-
šarmantno rečeno je F 57 cigareta, ki združuje intelektualno in proletarsko plat kadilske družine.
Filter kot rešilna bilka
Socialistična Jugoslavija nasprotno od kraljeve Jugoslavije in Avstrije ni poznala centralnega državnega tobačnega monopola, ampak so posamezne republike imele svoje tobačne industrije in produkte, ki sojih bolj ali manj uspešno plasirale na skupnem jugoslovanskem
nemtr9Urmo:sv
škoduje zdravju in povzroča raka, bolj in bolj izgubljala tržišče.
Kot pomemben in uspešen argument proti škodljivosti tobaka se je ponujal filter. To zelo dobro ponazarja statistični podatek, da je leta 1956 v Združenih državah Amerike znašalo »razmerje v proizvodnji med filter cigareto in cigareto brez filtra 30 : 70, leto dni kasneje pa je cigareta s filtrom napredovala in je bilo razmerje le še 40:60 v korist cigaret brez filtra« (podatki iz dokumentacije »Opojnost tobaka« Mestnega muzeja Ljubljana ob 120-letni-ci Tobačne tovarne Ljubljana).
Pri Tobačni tovarni v Ljubljani seveda niso nameravali zaspati razvoja časa in so resno razmišljali o poteh in prijemih, ki naj bi vodili iz krize. Zato so takoj - in kot se je pozneje izkazalo, pravilno - ukrepali ter leta 1957, ko je na gospodarskem sejmu v Zagrebu bil razstavljen vzorčni stroj za izdelovanje filter cigaret, za »spajanje cigaret s filtrom«, ta stroj tudi kupili. Danes si ga lahko ogledate v vzorno urejenem in vodenem muzeju Tobačne tovarne.
Že istega leta so začeli izdelovati novo cigareto, prvo fil-tercigareto 4 Jugosliviji. Ime ji je F 57.
Privlačen in brezčasen dizajn
Danes je v Sloveniji in drugod moda, da nekdanja socialistična ureditev služi kot dobrodošel in
poceni grešni kozel za vse napake, nevšečnosti in pomanjkljivosti, ki tarejo družbo in posameznika. Vsekakor pa je zanimivo, da so pri Tobačni tovarni v Ljubljani kljub svinčenemu enoumju realsocialističnega kova, ki je takrat menda mendralo in dušilo samoinicia-tivo, podjetniško ustvarjalnost in iznajdljivost, sploh pa človekove pravice v Sloveniji, znali in mogli uporabiti možgane in so na področju industrijskega dizajna ter reklamiranja cigarete F 57 postavili pomembne mejnike. To poleg cigarete F 57 potrjuje videz njene embalaže, škatlice. Ta sodi med tiste primerke di-zajnske umetnosti, ki jih odlikujejo privlačnost, brezčasnost in kljub neagresivnosti barv in izbranih motivov njeno uspešno tržno sporočilo: kupi me!
Poznanost in akceptanca F 57 med prebivalstvom je, kljub močni konkurenci, bila svojčas domala stoodstotna, kar je senzacionalno celo za najbolj reklamirane produkte v samem zahodnem svetu. Danes je za spoznanje nižja. V bistvu sodi škatlica F 57 v sam vrh dizajnske klasike.
Cigareta F 57 je bila cigareta vseh poklicev in slojev. Od delavca do študentke, od direktorja do gospodinje - vsi so segali po njej in tako pripomogli, da si je Tobačna tovarna v Ljubljani opomogla. F 57 si do-
stvo svarijo pred kajenjem, v EU načrtujejo totalni reklamni embargo za tobačne produkte, ministri za finance pa vso stvar vidijo bolj prozaično, saj jim dim množi denarce.
Dim F 57 se napaja iz orientalskih črnih tobakov. Povečini je to zel, zrasla na primernih hercegovskih in makedonskih tleh in strokovno sušena. Ta tobak daje cigareti njeno posebno, razpoznavno aromo.
Ponovno na sceni
F 57 v Sloveniji doživlja renesanso. Janez Steblaj z marketinškega oddelka Tobačne pravi, da se vrača na sceno. Predvsem mladina, delavska in študirajoča, se ponaša s tem. da kadi F 57. Vzrokov vračanja mladine h kadilskim koreninam še nihče ni raziskal, bilo bi pa to seveda zelo zanimiva naloga. Vsekakor pri Tobačni razmišljajo o revitalizaciji F 57.
Janez Šteblaj, vodja marketinga
F 57 je po osamosvojitvi Slovenije zaradi nove produkcijske tehnike in približevanja eujevskim standardom doživela nekaj sprememb. Filter ni več na dnu, ampak na vrhu škatlice in ker je bilo treba doseči znižano normo 15 mg katrana, so cigareto podaljšali. Brez F 57 si pravzaprav Slovenije ne
S tem strojem so bile narejene prve cigarete F 57
bil v Ljubljani in Beogradu, Dubrovniku in na Kosovu, pa tudi na Koroškem smo radi segli po njej. Bila je bistveno cenejša od tukajšnjih cigaret. Na poseben okus, »žmah«, kakor v tukajšnjem žargonu pravimo, se je bilo treba pač navaditi. Kajti F 57 ni (bila) parfu-mirana, in zatorej menda tudi bolj zdrava kot ostale filterci-garete.
No, o pomenu cigaret za zdravje je bilo že mnogo povedanega. Celo ministri za zdrav-
moremo predstavljati. Postala je izraz njene kadilske kulture, neodtujljiv del njene kulturno-družabne karakteristike in viden člen v verigi uspešnic slovenskih produktov na domačem in tujem tržišču. F 57, Elan, Gorenje, to so pojmi, ki so bistveno krojili in sooblikovali zgodbo uspešnico slovenskega gospodarstva. Za njen 40. rojstni dan želimo F 57 in njeni »mami«, Tobačni tovarni v Ljubljani, ki praznuje svojo 125-letnico, vse najboljše.
PRIREDITVE
PETEK, 19. 12.
BOROVLJE, na Glavnem trgu - občina Borovlje
14.00	Kmečki trg. Prodaja kmečkih pridelkov
SOBOTA, 20. 12.
CELOVEC, Burghof/Bahnhofstraße 16 - ORF - Kärnten
16.00	Koroški umetniki darujejo za »Luč v temi«; na dražbi bodo dela Rudija Benetika, Giselberta Hokeja, Karla Vouka, Hansa Staudacherja, Valentina Omana in drugih
ŠENTUPŠ, v farni cerkvi
18.00	Adventno petje. Nastopajo cerkveni zbor, MoPZ iz Štebna, A'Capella, žitrajski cerkveni zbor, MoPZ »Trta«, otroška skupina
DOBRLA VAS, v kulturnem domu - SPD »Srce«
19.00	Občni zbor SPD »Srce«, nato božičnica
ŠENTILJ, v farni cerkvi - Fara Šentilj in cerkveni pevci
19.00	Adventno petje. Nastopajo: cerkveni zbor, mladinska skupina, ljudska šola, Vaščani pojo, Instrumentalmusik T. Guggenberger in Lindner Dreigesang
VOGRČE, pri Florjanu - KKD Vogrče
19.00	Šestero mušketirjev, premiera (Sergej Mihailkov); nastopa mladinska gledališka skupina KKD Vogrče; režija Pepej Polesnig
NEDELJA, 21. 12.
SELE-KOT, v šoli - SPD Herman Velik
14.00	Božičnica društva
CELOVEC, v provincialni kapeli šolskih sester
14.30	Blagoslovitev orgel (škof E. Kapellari) in adventne večernice
PETEK, 26. 12.
SELE, v farnem domu - KPD Planina
15.00	»Lepa čevljarka«, ponovitev veseloigre. Po igri bo nastopila pevska skupina iz Slovenjega Plajberka
LOČE, pri Pušniku - SPD »Jepa -Baško jezero«
19.30	»Med domačini v Novi Gvineji«.
Predavanje z diapozitivi (Lajko Milisavljevič)
SELE, v gostilni Malle - DSG Sele / Zeli
20.00	Športni ples, igra Trio Pavlič
VOGRČE, pri Florjanu - MePZ Podjuna
20.00	Štefanov ples, igra ansambel »Rosa«
NEDELJA, 28. 12.
TINJE, v Domu
15.00	Dnevi petja in igre za otroke, vodi mag. Andrea Sturm
PETEK, 2. 1.
TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas
9.00	Novoletno srečanje - vzgoja in vrednote. Predavtelji: dr. Alojzij Slavko Snoj, prof. Lojze Peterle, dr. Slavko Gaber, dr. Ivan Štuhec, mag. Vinko Ošlak; traja do 3. januarja, do 17. ure
TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas
17.00	Knjižne presoje. Moderator: mag. Vinko Ošlak
TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas
19.30	Odprtje razstave del akad. slikarja Staneta Kregarja.
Predava mag. Pavel Pibernik
SOBOTA, 3. 1.
CELOVEC, v domu sindikatov - Slovenska prosvetna zveza
20.00	46. Slovenski ples. Igrajo: Ptujskih pet in Kraški kvintet z Bracom Korenom; rezervacije miz na SPZ, tel.: 0463/514300-22
NEDEUA, 4. 1.
ŠENTPRIMOŽ, v kulturnem domu - SPD Danica
14.30	Novoletni koncert. Nastopajo: Otroški zbor Danica, MePZ Danica, MoPZ Trta, Vokalna skupina VOX
ŠENTJAKOB, v kulturnem domu
14.30	Novoletni koncert. Nastopajo: MPZ »Rož«, Die Rosentaler / Rožani, Zoran Lupine, Tolovaj Matej
PONEDELJEK, 5. 1.
ŠMIHEL, v farni dvorani - SPD Danica in KPD Šmihel
19.30	Gledališka predstava »Sem pa tja« (Ödön von Horvath)
SOBOTA. 10. 1.
PLIBERK, v farni dvorani - SPD »Edinost«
19.30	»Koncert prijateljstva - Concerto dell'amicizia«. Nastopajo Mešani komorni zbor Celje, MePZ »Haliaetum« Skupnosti Italijanov, »Pasquale Besenghi degli Ughi« iz Izole in MoPZ »Foltej Hartman« iz Pliberka
GLOBASNICA, pri Šoštarju - SKD Globasnica
20.00	Podjunski ples. igra ansambel »Rosa«, polnočni vložek:
Klemen Leben, svetovni prvak na harmoniki ter duo bratov Mitja in Borut Štrukelj
SPOROČILO BRALCEM
Prvo številko po novem letu boste prejeli v četrtek, 8. januarja.
Uredništvo
NOVOLETNI KONCERT V ŠENTJAKOBU
NEDELJA, 4. 1. 1998, 14.30 Kulturni dom v Šentjakobu
SODELUJEJO:
#	MPZ »Rož«
•	Die Rosentaler / Rožani
•	Zoran Lupine, svetovni prvak na harmoniki
#	Tolovaj Mataj, etno-skupina PRIREDITELJ: SPD »ROŽ«
NEDEUA. 4. 1. 1998, 14.30 Kulturni dom - SPD Danica
SODELUJEJO:
•	Otroški zbor Danica
•	MePZ Danica
•	MoPZ Trta
•	Vokalna skupina VOX PRIREDITELJ: SPD DANICA
DEŽELNI SKAKALNI CENTER ZAHOMC
\s
Športno društvo Zahomc razpisuje
tekmovanje na 35 in 50-metrski skakalnici, kategorija dečki 84 do 86. Tekmovanje bo v nedeljo, 21. decembra 1997, pričetek ob 12. uri.
Prijave sprejema do 20. decembra Franc Wiegele, Zahomc 17, A-9613 Bistrica na Zilji. Tel./faks: 04256/3302. Treningi bodo v soboto od 13. do 15.30 in v nedeljo od 9. do 10.30. Tehnična seja in žrebanje bo v nedeljo ob 10.30 v gostilni pri Hrepcu.
Tekmovanje bo organizirano po pravilih IWO in pro-pozicijah ÖSV.
Dr. Franc Wutti
zdravnik splošne prakse v Borovljah, sporoča, da bo imel dopust od 30. decembra 97 do 6. januarja 98.
PRODAM
lastninsko stanovanje v sončni legi v Celovcu blizu univerze.
Velikost: 57 m2. Tel. 0664/ 1315513, od 18. ure dalje
ŠAH
Točka na zeleni mizi
Sahisti SSZ so v 6. kolu prvenstva v koroški ligi izgubili proti SG RBB/WAC iz Wolfsberga z 2:4. Zaradi napačne postave gostov na zadnjih dveh deskah pa bo rezultat na zeleni mizi korigiran na 3:3. Na prvi deski je Dušan Drinovec remiziral z rojakom Francem Pešcem, ostale točke so osvojili Gorazd Živkovič ter Dunja in Aleksander Lukan. SSŽ je s 9,5 točkami še naprej predzadnja na lestvici. I. L.
SMUČANJE IN DESKANJE na Arlbergu (Tirolska)
v semestralnih počitnicah
od 8. do 14. 2. 1998
Stuben na Arlbergu
Udeleženci bodo bivali v hotelu »MONDSCHEIN«, v Stubenu, v neposredni bližini vzpenjač.
CENE:
odrasli	7.200	šil
odrasli (ž 60/m 65)	6.900	šil
otroci do 14	5.100	šil
otroci do 6	3.500	šil
Prijave sprejema z vplačilom 1.000 šil. Posojilnica Borovlje, poslovalnica Celovec, Bahnhofstr. 1, konto štev. 1-03.029.113.
Odhod v Stuben bo v nedeljo 8. 2. '98 z vlakom (o času odhoda bodo udeleženci še obveščeni). Odhod iz Stubena domov pa bo v soboto, 14.2. po zajtrku.
Bivanje v Stubenu vključuje:
6 polovičnih penzionov (zajtrk, popoldanski prigrizek po smučanju, večerja), sauna, plavanja v bazenu,
5 dnevna vozovnica za vzpenjače po celem Arlbergu, bus do Zürsa, Lecha in St. Christopha, vožnja z vlakom v Langen in nazaj, transfer do hotela, šola v smučanju in deskanju (izleti) v dopoldanskih urah (deske od firme ELAN) pod strokovnim vodstvom prof. Antona Malleja, Richarda Kunčiča, Danila Prušnika, Severa Pušnika, Toma Weissa in Christiana Zeichna
Johi Kogoj iz Podpece - rojstni dan in god; Anzej Stropnik iz Podkraja - rojstni dan; Rozina Zanki iz Male vasi - rojstni dan; Manč Močnik iz Šmihela - rojstni dan; Štefka Ambrus iz Štebna - rojstni dan; Zofka Kordeš iz Podjune - rojstni dan; Hanza Lutschounig iz Šmarjete v Rožu - 82. rojstni dan in god; Kristina Stern iz Lepene - rojstni dan; Tilka Mak s Šajde - okroglo obletni-
PRAZNUJEJO
co; Hanzi Dobernig s Srej pri Šentjakobu - rojstni dan; Tomi Ogris iz Stranj - rojstni dan; Karli Predolnik iz Kršne vasi
-	29. rojstni dan; Martina Predolnik iz Pliberka - 28. rojstni dan; Sabina Hribernik iz Dobrle vasi - 27. rojstni dan; Mici Ogris - Kovačinja s Šajde - rojstni dan; Urška Oraže
-	Ražerca ter Berta Kropivnik s Kota - rojstni dan; pater Ber-
trand Kotnik iz Šentruperta -84. rojstni dan; Tomi Potočnik iz Šentjakoba - rojstni dan; Johi Sadolšek - Peručev iz Lobnika - rojstni dan; Erika Hafner s Šentjanških Rut - rojstni dan; Adela Gril s Plaznice - rojstni dan; Jozej Starc s Sel pri Žitari vasi - rojstni dan; Janko Messner z Osojnice pri Celovcu - rojstni dan; dr. Jože Messner v Salzburgu - rojstni dan
			
SLOVENSKE ODDAJE
ČETRTEK, 18. 12.
18.10 Rož-Podjuna-Zilja
PETEK, 19. 12.
18.10 Kulturna obzorja SOBOTA, 20. 12.
6.08 Od pesmi do pesmi - od srca do srca
NEDEUA, 21. 12.
6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! (mag. M. Dovjak)
18.00 Glasbena odc^ja
PONEDEUEK, 22. 12.
18.10 Kratek stik: Revščina na Koroškem
TOREK, 23. 12.
18.10 Otroška oddaja
SREDA, 24. 12.
18.10 Božične pesmi - božični nagovor krškega škofa
NEDEUA, 21. 12.
13.30	ORF 2
PONEDEUEK, 22. 12.
3.05 ORF 2 (Ponovitev)
15.55 TV SL01 (Ponovitev)
I Ni na mestu sočutje, temveč gmotna pomoč! Revščina tudi na Koroškem ni tuja.
I »Če ne bomo brali, nas bo pobralo«: Knjižni dar Slovenske prosvetne zveze 1998
I V tišini se oblikujeta človeška misel in glasba: Nove orgle v provincialni kaplie šolskih sester v Celovcu
I »Kdo trka še?« V Dulah pri Šmohorju nosijo Marijo
I Black Voices-najuspešnejša vokalna skupina v Angliji je gostovala na Koroškem
SLOVENSKI
VESTNIK
, Usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
tel. 0463/514300-0 « faks -71
DEŽURNI TE ŠTEVILKE.........Sonja Wakounig
ODGOVORNI UREDNIKI
Jože Rovšek (-30) ... kultura, slovensko zamejstvo
Mirko Štukelj (-32)............šport, oglasi
Sonja Wakounig (-34)... politika, manjšinska družba
Tajništvo................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba..........Milka Kokot (-40)
Prireditve............Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
------------------VSI-------------------
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
JUBILEJ - 15 LET SK AICH/DOB
Od skromnih začetkov do evropskega pokala
Ko so odbojkarji SK Aich/Dob in z njimi peščica navijačev in funkcionarjev prispeli v glavno mesto Bolgarije Sofijo, kjer so se udeležili 2. kroga evropskega pokalnega tekmovanja, so gostitelji spraševali, kje leži ta kraj/mesto Dob, in bili začudeni, da klub prihaja iz male idilične 200 duš obsegajoče dvojezične vasi na južnem Koroškem.
Ustanovitev društva
Prav v tej mali, tedaj zasneženi zimski vasi pred 15 leti seje rodilo dvojezično društvo, se pričenja zgodovina kluba. Povod za ustanovitev pa je bilo bivanje članov požarne brambe v Medulinu poleti leta 1982, kjer so med drugim tudi igrali, večina verjetno prvič, odbojko z Gerhardom Kitzingerjem, tedanjim igralcem ATSC Celovec. Tedaj je bila odbojka na Koroškem povsem tuja športna panoga. Obstajalo je samo nekaj klubov. Nekateri so bili tako navdušeni nad tem skupinskim športom, da so že pozimi pričeli pod vodstvom Gerharda s treningom v telovadnici glavne šole Pliberk, katerega se je udeležilo 24 fantov. Obiskali pa so tudi tekmo ATSC v Celovcu, kjer je igral Gerhard.
Na ustanovnem občnem zboru je bil za prvega predsednika izvoljen Markus Matschek, za podpredsednika Marko Trampusch, za vodjo odbojkarske sekcije Johann Trampusch, namiznoteniške Alojz Opetnik in gimnastične Christine Sum-nitsch.
11. in 12. aprila 1983 so se Dobljani s 24 igralci prvič udeležili mešanega odbojkarskega turnirja v Gleisdorfu. Prvo moštvo je tedaj od 28 sodelujočih ekip osvojilo 14. in drugo 17. mesto. Junija 1983 je klub prvič organiziral veselico in turnir, na katerem je sodelovalo 8 moštev. Letos se je največjega mešanega turnirja v odbojki v Avstriji na prostem z 12 igrišči udeležilo nad 60 ekip iz Slovenije, Nemčije, Italije in Avstrije s skupno nad 600 igralci!
Ekipa SK Aich/Dob na turnirju v Sofiji meseca novembra letos. Z leve: Josef Trampusch (12), Robert Neukirchner (8), Bojan Mlakar (1), Christian Reiter (7), Helmut Hirner (4), Ožbalt Zmagaj (3), trener Bojan Ivartnik, 1. podpredsednik Marko Trampusch, Christian Matschek, Peter Trampusch (9), kapetan Martin Micheu (5), predsednik inž. Gerhard Matschek in Tejo Torej (6)	Fot
V prvih letih so kot zvezdni trenerji delovali Gerhard Kitzin-ger, Branko Golob, Rado Krenker in Vlado Oder.
ienska eW'Pa Z3'.^\aäcaW ’
»JS- *«*
Pomladitev odbora
Po uspešnem zaletu v začetni fazi delovanja kluba je bil februarja 1989 na občnem zboru izvoljen nov pomlajen odbor, njegov predsednik pa je postal mladi in zavzeti Gerhard Matschek, ki še danes predseduje klubu in, če je potrebno, tudi še
Pogled na številna igrišča največjega mešanega turnirja v Avstriji
igra. Pod njegovim vodenjem društva in z novimi svežimi močmi so nadaljevali pot do sanjskega cilja - kvalificirati se za tekmovanje v evropskem pokalu. In res - letos spomladi jim je to uspelo.
Napetosti in konflikti
Dejstvo, daje vas Dob že dolga leta dvojezična, še ne pomeni, daje dvojezičen tudi klub. Prvi podpredsednik Marko Trampusch, sam igralec kluba, spominja vročih diskusij okrog dvojezičnosti kluba. Bilo je potrebno veliko osebnih pogovorov z nemško govorečimi in tudi dvojezičnimi vaščani. Končno so se le zdenili in Dobje bil prvi klub, ki je sprejel dvojezična društvena pravila. Spori okrog dvojezičnosti so bili vedno ,w sV prisotni in so tudi še danes.
Pogostokrat pa so bili spori vneseni od zunaj. Nekateri pa so ob začetku prerokovali, da bo klub prav zaradi teh sporov po treh letih nehal delovati. Pa so se pošteno ušteli. V klubu je danes prisotna slovenščina in nemščina, večina odbornikov pa obvlada oba deželna jezika. Danes je dvojezičnost nesporna in vidna v javnosti. To pa je odgovornost predvsem slovenskih funkcionrajev in igralcev in tudi nemško govorečih, da se zavzemajo za dvojezičnost in strpnost med športniki in narodnima skupnostima.
Kronologija uspehov
V letih 1986/87/88 so Dobljani postali prvaki v najvišji koroški ligi. Po nekajletnem tekmovanju v 2. zvezni ligi se jim je leta 1992 s trenerjem Brankom Golobom uspelo povzpeti v 1. zvezno avstrijsko odbojkarsko ligo. Lani, jeseni 1996, so se Dobljani po uspešnem tekmovanju in pod novim trenerjem
Bojanom Ivartnikom iz Slovenije kvalificirali za zgornji play-off tekmovanja najboljših šestih ekip,
Veselj
e Po?
D°sneF
zrr)agi nad
~~ F°to: sv
katerem so spomladi zaključili mojstrski play-off s četrtim mestom, kar je pomenilo uvrstitev v evropsko pokalno tekmovanje. Ta športni dosežek je bil tudi višek v dosedanji 15-letni zgodovini kluba, ki je vedno tekmovalo na tujih tleh, kajti za lastno dvorano ni bilo dovolj finančnih
sredstev. Moštvo je veliko let igralo v športni dvorani v Šent-pavlu, od jeseni letos pa igra v Wolfsbergu in Celovcu.
Vsi ti športni dosežki ne bi bili mogoči brez strokovnega dela, idealizma in izredne motivacije klubskega vodstva, igralcev, trenerjev in zvestih navijačev. Seveda je bilo tudi nekajkrat potrebno premagati krizne situacije, ki so povsem normalne tudi v športni dejavnosti.
Poleg članskega moštva tekmujejo nadvse uspešno še druge ekipe v raznih koroških razredih.
Po spojitvi ženske ekipe z AVC iz Celovca le-ta tekmuje v 2. zvezni ženski ligi.
Jeseni 1998 pod lastno streho?
SK Aich/Dob je brez pretiravanja eden najuspešnejših dvojezičnih in največjih odbojkarskih klubov na Koroškem. Navdušenje mladine za široko športno dejavnost v tem predelu Podjune je tudi spodbudilo društvo »Kulturni dom« v Pliberku, da izgradi veliko športno dvorano v kulturnem domu. Člani kluba so v ta namen organizirali tudi nabiralno akcijo za kulturni dom v domači vasi in med odborniki in pristaši kluba. Če bo vse steklo normalno, bodo moštva SK Aich/Dob lahko nadaljevala uspešno delo pod lastno streho v boljših okoliščinah in igrali tekme pred številčnejšo domačo publiko. Uresničila se bo velika in dolgotrajna želja kluba in vseh ljubiteljev/ ljubiteljic odbojke.
Vsa Koroška je lahko ponosna na dosežke SK Aich/ Dob, v katerem delajo in sodelujejo člani, igralci obeh narodnosti, legionarji in trenerji iz Slovenije in drugih držav, ki so s svojim delom veliko prispevali, da se je klub utrdil v najvišji avstrijski ligi.
SK Aich/Dob opravlja pomembno povezovalno vlogo med športniki večinskega in manjšinskega naroda, Slovenijo, Italijo, Avstrijo in tako prispeva k boljšemu razumevanju in sožitju na Koroškem in med državami.	Mirko Štukelj
Zvesti navijači na turnirju v Sofiji
SLOVENSKI VESTNIK
SPORT
SSZ IN ZSSDI
Večja podpora zamejskemu športu
Delegaciji Slovenske športne zveze in Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) zahtevata upoštevanje športnih organizacij v fundaciji za financiranje športa v R Sloveniji.
Vodji delegacij Ivan Lukan in Mario Šušteršič sta predstavnike parlamenta in Slovenskega olimpijskega komiteja seznanila z vsebino resolucije ZSŠDI in SŠZ o zahtevi »10 odstotkov za šport«. Opozorila sta predvsem na ustavno obvezo Slovenije, da skrbi za svoje manjšine v zamejstvu s finančnimi podporami ob popolni organizacijski in vsebinski avtonomiji zamejskih športnih organizacij. Pogovori s predsednikom komisije za lastninsko preoblikovanje Izidorjem Rejcem, namestnikom gen. sekretarja OKS Marjanom Jemcem in Nacetom Polajnarjem (SKD) so potekali v konstruktivnem vz-
dušju, podporo za svoja prizadevanja si bosta krovni organizaciji skušali zagotoviti tudi še pri ministrstvu za šport in kulturo ter pri komisiji DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Športne organizacije zamejskih Slovencev si v prihodnje pričakujejo višjo podporo s strani slovenske države, ne samo s strani Urada za Slovence pri MZZ, temveč tudi s strani drugih državnih organizacij, ki so pristojne za pospeševanje slovenskega športa.
V zvezi z odločitvijo ÖOC, ki je z izbiro Celovca podprl kandidaturo treh dežel za skupno organizacijo ZOI 2006 na tromeji, pa je bilo poudarjeno, da se odpirajo nove možnosti za prekmejno sodelovanje. Vanj naj bi se v čimvečji meri vključile tudi športne oragniza-cije in društva Slovencev v zamejstvu.	I. L.
KOŠ
Trener Bojan Grzetič:
»Dobri igralci, a neredni treningi«
Trener KOŠ Bojan Grzetič Foto: sv
Spomladi letos je trenersko mesto jrri košarkarskemu klubu KOS prevzel simpatični in mirni, med tekmo pa včasih tudi energični Bojan Grzetič iz Slovenije, ki nam je odgovoril na nekaj vprašanj.
Gospod Grzetič, bi se na kratko predstavili našim brlacem in bralkam?
Prihajam iz Slovenije, s Hrušice pri Jesenicah. Sem star 38 let in zaposlen v Železarni na Jesenicah.
Ste tudi sami igrali košarko in pri kateremu klubu?
Igral sem pri KK Jesenice, z igranjem pa sem pričel s sedemnajstim letom; še prej pa sem igral nogomet z drugimi fanti v domači vasi. Košarkarski klub Jesenice je v nekdanji Jugoslaviji igral v 2. slovenski košarkarski ligi. Bili smo stalno favoriti, vendar 1. mesta nikoli nismo osvojili.
Kdaj ste prevzeli mesto trenerja pri KOŠu?
S trenerstvom sem se začel ukvarjati pred 15 leti. Absolviral sem razne tečaje in opravil več trenerskih izpitov različnih stopenj.
Pri klubu KOŠ sem pričel z delom letos marca, ko je zamenjal trenerja. Treniram juniorje, mladince in šolarje. Na Koroško prihajam na trening in seveda na tekme trikrat tedensko. Največji problem pa je ta, da ni mogoče izvesti konstantnega treninga, ker košarkarji prihahjajo iz različnih južnokoroških krajev.
Treningi so zelo neredni, vrhu tega je na sporedu veliko prvenstvenih tekem.
Kako ste zadovoljni z igralskim kadrom?
Vsako ekipo naj bi sestavljalo najmanj 10 igralcev. To bi bilo optimalno, je pa zaenkrat neuresničljivo, ker je kader enostavno premajhen. Nekateri igralci tekmujejo kar v vseh treh moštvih. Kvaliteta pri mladincih je kar v redu in bi se lahko kvalificirali v finalno tekmovanje. Pri juniorjih je ekipa osiromašena, ker so nekateri igralci prenehali ali pa so že prestari. Kljub temu sem z rezultati jesenskega tekmovanja kar zadovoljen.
Vaš cilj za spomladanski del tekmovanja?
Uvrstitev v play-off tekmovanje in v tem doseči čim boljše rezultate.
Hvala za pogovor in še veliko uspehov!
M. Š.
ODBOJKA
SK Aich/Dob kvalificiral za zgornji plav-off!
Mučnega trepeta za odbojkarje SK Aich/Dob je konec! Z gladko zmago proti Hartbergu s 3:0 ter s pomočjo Sokola z Dunaja, kije premagal Gleisdorf s 3:1, se je moštvo trenerja Bojana Ivartnika vendarle kvalificiralo za mojstrsko tekmovanje. Žal po odhodu nakaterih profilira-
nih igralcev moštvo še ni našlo konstantne forme, ki je potrebna za solidno igranje in zmage.
Dobljani so uspeli priti v zgornji krog le s precejšnjo mero sreče in pomočjo drugih moštev. V teku prvenstva pa so postale očitne tudi vrzeli v moštvu in je vprašanje po okre-
pitvi gotovo na mestu, sicer obstaja nevarnost, da ekipa prihodnje leto izpade iz zgornjega dela lestvice . M. Š.
1.	Donaukraft	18	18	0	54:4	36
2.	PL Salzburg	17	15	2	47:7	30
3.	Union Enns	18	12	6	40:27	24
4.	Innsbruck	18	11	7	35:28	22
5.	Sokol V	18	10	8	34:31	20
6.	SK Aich/Dob	17	7	10	26:36	14
ŠD ŠENTJANŽ
Mladina zagotavlja razvoj in obstoj društva
ŠD Šentjanž, ki bo leta 1999 slavilo 50-letnico obstoja, je imelo preteklo soboto v gostilni Schlemitz v Šentjanžu svoj redni občni zbor, katerega se je udeležilo veliko članov in kot častna gosta državnozborski poslanec in podpredsednik ÖSV Anton Leikam ter namestnik bistriškega župana Manfred del Fabro.
Uspešno delo in vključevanje mladine
Po pozdravnih besedah predsednika društva dr. Tomija Partla v obeh deželnih jezikih je sledilo poročilo poslujočega predsednika Hanzija Pscheider-ja. Izpostavil je izreden uspeh mladega Mihija Sablatnika, ki se je v otroškem pokalnem tekmovanju uvrstil na odlično drugo mesto. Šentjanščani so seveda ponosni na Danijela Užnika, ki je v pretekli sezoni prvič startal za avstrijski B kader in bil najboljši v superveleslalomu. Zaradi pomanjkanja snega na Šentjanških Rutah pa je bil trening nekoliko otežkočen, saj so se morali podati v druge kraje. Prav zaradi tega pa je opaziti tudi popuščanje funkcionarjev, zato je stari odbor predlagal, da se v športno društvo vključi mladina, kar se je na volitvah tudi zgodilo. Le s svežimi močmi in pomladitvijo bo mogoče nadaljevati z uspešnim delom, ki od vseh, predvsem pa od staršev zahteva ve-
Košarka
Košarkarsko jesensko prvenstvo iri s tem prvi del prvenstva se nagiba h koncu. Vse tri ekipe kluba KOŠ imajo dobre možnosti, da se kvalificirajo za play-off tekmovanja. Zelo gotova pa je že kvalifikacija mladinskega moštva, ki je pretekli četrtek premagalo ekipo iz
JUIMIORJI
1.	WSG 8 6
2.	Landskron 7 5
3.	KOŠ 8 4
4.	SU Celovec 7 5
5.	Piraten 7 5
6.	Trg	7	1
7.	Beljak 8 0
2 0 14 644:434 2 0 12 656:502 4 0 12 518:464 2 0 12 469:457 2 1 11 468:411 6 0 8 359:595 8 1 7 426:677
MLADINCI
1.	Piraten	10	10	0
2.	KOŠ	10	8	2
3.	Landskron	9	7	2
4.	BBC	10	6	4
5.	WSG	9	2	7
6.	SU Celovec	9	2	7
7.	Beljak	9	2	7
0 20 958:537 0 18 797:557 0 16 803:531 0 16 773:689 0 11 466:648 0 11 496:698 0 11 522:729
liko naporov in tudi finančnih tudi dejansko izvedene na tro-sredstev.	meji. Ob končuje še zaslužene-
Erih Užnik, ki je odgovoren mu odborniku Floriju Gabrielu za tekmovanja, je pozitivno (blagajnik) predal zlato odličje ocenil delo z naraščajem (sedaj Koroške smučarske zveze za
Odborniki in častni gostje ŠD Šentjanž
Foto: SV
jih je približno 50) ter izpostavil dobre uspehe seniorejv (Toni Oraže) ter usposabljanje in izobraževanje mlajših odbornikov za odgovorne funkcije.
Namestnik župana Manfred del Fabro je odbornike informiral o načrtovani sanaciji vzpenjač na Rute in s strani bistriške občine obljubil gmotno podporo.
Predsednik koroške ASKÖ in podpredesdnik Avstrijske smučarske zveze (ÖSV) Anton Leikam sta s svoje strani obljubila vso podporo in pozdravila izbor Koroške za skupne olimpijske igre s Slovenijo in Italijo 2006 »brez meja«, ki bo od vseh zahtevala veliko naporov, da bodo
Trga prepričljivo in visoko s 106:61 (49:29).
Mladinci so gladko zmagali Foto sv
zasluge na področju športa.
Novoizvoljeni predsednik dr. Tomi Partl se je zahvalil vsem, predvsem pa staršem za sodelovanje in trud, sponzorjem, občini, SŠZ in posojilnici pa za gmotne podpore.
Odbor: dr. Tomi Partl (predsednik), Hanzi Pscheider (poslujoči predsednik), Mihi Hafner (tajnik), Flori Gabriel (blagajnik); Erih Užnik, odgovorni za tekmovanja; mladinski sosvet: Martin Gabriel, Birgit Filipič, Peter Mo-schitz in Silvana Oraže. M. Š
SMUČANJE
Danijel Užnik 16.
■	Po poškodbi v kolenu je Danijel Užnik pretekli ponedeljek in torek spet vozil dva superveleslaloma. V prvem teku je žal izpadel, ker se mu je odpela vez na smučki, v drugem pa je ob močni zasedbi osvojil 16. mesto.
■	Na Koroškem so spet v polnem teku tudi pokalna tekmovanja v raznih starostnih skupinah. Brigitte Esel iz ŠD Šentjanž je v skupini ženska mladinke II osvojila odlično tretje mesto.
SKAKANJE
Zahomški skakalci so se preteklo nedeljo udeležili tekmovanja v Ramsauu na Štajerskem, ki je štelo za Austria pokal. V skupini mladina I je Josef VValluschnig osvojil 10. in njegov klubski kolega Hans (». Millonig 12. mesto.
1998
JANUAR				FEBRUAR				MAREC				APRIL			MAJ				JUNIJ			
1	Če Novo leto		1	1	Ne	Ignac		1	Ne	Albin		1	Sr Flugo		1	Pe	Praznik dela		1	Po	Binkoštni Don.I	
2	Pe	Makarij		2	Po	Svečnica		2	Po Janja			2	Če Frančišek	14	2	So	Boris		2	To	Erazem 1	
3	So	Genovefa		3	To	Blaž 4		3	To	Marin		3	Pe Ljuba 1		3	Ne	Filip, Jakob 4		3	Sr	Pavla	
4	Ne	Angela		4	Sr	Andrej		4	Sr	Kazimir	10	4	So Izidor		4	Po	Florijan		4	Če	Franc	23
5	Po	Simeon 1		5	Če Agata		6	5	Če	Gerda 4		5	Ne Cvetna nedelja		5	To	Angel		5	Pr	Valerija	
6	To	Sv. 3 kralji		6	Pe	Rotija		6	Pe	Nika		6	Po Viljem		6	Sr	Janez		6	So	Norbert	
7	Sr	Zdravko		7	So	Egidij		7	So	Tomaž		7	To Darko		7	Če	Stanko	19	7	Ne	Robert	
8	Ge	Severin	2	8	Ne	Janez		8	Ne	Dan žena		8	Sr Albert		8	Pe	Miha		8	Po	Medard	
9	Pe	Julijana		9	Po	Polona		9	Po	Frančiška		9	Če Tomaž	15	9	So	Gregor		9	To	Primož	
10	So	Gregor		10	To	Viljem		10	To	Viktor		10	Pe Veliki petek		10	Ne	Materinski dan		10	Sr	Marjeta O	
11	Ne	Pavlin		11	Sr	Marija O		11	Sr	Krištof		11	So Velika sob. O		11	Po Žiaa O			11	Rešnie te 24		
12	Po	Tatjana O		12	Če	Damjan	7	12	Če Gregor		11	12	Ne Velika noč		12	To	Pankracij		12	Pe	Janez	
13	To	Veronika		13	Pe	Gregorji		13	Pe	Kristina O		13	Po Velikon. pon.		13	Sr	Servacij		13	So	Anton	
14	Sr	Srečko		14	So	Zdravko		14	So	Matilda		14	To Justin		14	Če Bonifacij		20	14	Ne	Vasilij	
15	Če	Pavel	3	15	Ne	Jurka		15	Ne	Klemen		15	Sr Helena		15	Pe	Zofka		15	Po	Vid	
16	Pe	Marcel		16	Po Julijana			16	Po	Hilarij		16	Če Bernarda	16	16	So	Janez		16	To	Beno	
17	So	Anton		17	To	Silvin		17	To	Jerica		17	Pe Rudi		17	Ne	Jošt		17	Sr	Dolfe 4	
18	Ne	Marjetka		18	Sr	Simeon		18	Sr	Ciril		18	So Konrad		18	Po	Erik		18	Če	Marko	25
19	Po	Marij		19	Če	Konrad 4		19	Če Jožef		12	19	Ne Leon 4		19	To	Ivo 4		19	Pe Julijana		
20	To	Boštjan 4		20	Pe	Leon	8	20	Pe	Srečko		20	Po Neža	!	20	Sr	Bernard		20	So	Silverij	
21	Sr	Neža		21	So	Irena		21	So	Benedikt 4		21	To Simeon		21	Če	Vnebohod	21	21	Ne	Alojz	
22	Če	Vincenc	4	22	Ne	Marjeta		22	Ne Vasilij			22	Sr Leonida		22	Pe	Milan	I I	22	Po	Ahac	
23	Pe	Rajko		23	Po	Marta		23	Po	Oton		23	Če Vojko	17	23	So Željko		|	23	To	Ženo	
24	So	Felicijan		24	To	Pust		24	To	Katarina		24	Pe Jurij		24	Ne	Suzana		I	24	Sr	Janez •	
25	Ne	Darko		25	Sr	Pepelnica		25	Sr	Minka		25	So Marko		25	Po	Urban •		25	Če	Hinko	26
26	Po	Pavla		26	Če	Aleksander •		26	Če	Emanuel	13	26	Ne Marcel •			26	To	Zdenko		26	Pe	Stojan	
27	To	Janez		27	Pe	Gabrijel	9	27	Pe	Rupert		27	Po Jaroslav		27	Sr	Avguštin		27	So	Ema	
28	Sr	Peter •		28	So	Leander		28	So	Janez •		28	To Pavel		28	Če Viljem		22	28	Ne	Hotimir	
29	Če Valerij		5					29	Ne	Ciril		29	Sr Peter		29	Pe	Magdalena	f	29	Po	Peter i. Pavel	
30	Pe	Martina						30	Po	Bogo		30	Če Katarina	18	30	So	Ivana		30	To	Emilja	
31	So	Janez										31	To	Benjamin							Ne	Binkošti	I				J
JULIJ			AVGUST			SEPTEMBER			OKTOBER			NOVEMBER			DECEMBER		
1	Sr	Bogoslav 4	1	So	Peter	1	To	"Tilen	1	Če Julija	40	1	Ne	Vsi sveti	1	To	Marijan
2	Če	Marija	27	2	Ne Stefan		2	Sr	Štefan	' 2	Pe Bogumil		2	Po	Verne duše	2	Sr	Bibijana
3	Pe	Tomaž	3	Po	Lidija	3	Če	Dora	36	3	So Terezija		3	To	Silva	3	Če	Franc O 49
4	So	Urh	4	To	Dominik	4	Pe	Rozalija	4	Ne Frančišek		4	Sr	Karel O	4	Pe	Barbara
5	Ne	Ciril i. Metod	5	Sr	Ožbalt	5	So	Lovrenc	5	Po Marcel O		5	Če	Elizabeta 45	5	So	Sava
6	Po	Bogomil	6	Če Ljubo	32		6	Ne	Zaharija O	6	To Vera		6	Pe	Lenart	6	Ne	Miklavž
7	To	Vilibald	7	Pe	Kajetan	7	Po	Regina	7	Sr Marko		7	So	Engelbert	7	Po	Ambrož
8	Sr	Evgen	8	So	Miran O	8	To	Marija	8	Če Brigita	41	8	Ne	Bogomir	8	To	Brezm. spoč.
9	Če	Veronika O 28	9	Ne	Jaroslav	9	Sr	Peter	i 9	Pe Abraham		9	Po	Teodor	9	Sr	Valerija
10	Pe	Ljuba	10	Po	Lovrenc	10	Če Nikolaj	37		10	So Daniel		10	To	Andrej	10	Če Smiljan 4	
11	So	Olga	11	To	Suzana	11	Pe	Erna	11	Ne Milan		11	Sr	Martin 4	11	Pe	Danijel	50
12	Ne	Mohor	12	Sr	Klara	12	So	Gvido	12	Po Maks 4	|	12	Če	Emil	46	12	So	Aljoša Lucija
13	Po	Henrik	13	Če	Lilijana	33	13	Ne	Filip 4	13	To Edvard		13	Pe	Stanislav	13	Ne	
14	To	Kamil	14	Pe	Demetrij 4	14	Po	Rastko	14	Sr Veselko		14	So	Nikolaj	14	Po~	Dušan
15	Sr	Vladimir	15	So	M. vnebovz.	15	To	Nikodem	15	Če Terezija	42	15	Ne	Leopold	15	To	Kristina
16	Ce Marija 4		16	Ne	Rok	16	Sr	Ljudmila	16	Pe Jadviga		16	Po	Jerica	16	Sr	Albina
17	Pe	Aleš	29	17	Po	Pavel	17	Če	Lambert 38	17	So Marjeta		17	To	Gregor	17	Če	Lazar	51
18	So	Miroslav	18	To	Helena	18	Pe	Irena	18	Ne Luka		18	Sr	Odo n	18	Pe	Teo •
19	Ne	Vincenc	19	Sr	Ludvik	19	So	Suzana	19	Po Etbin		19	Če	Elizabeta •	19	So	Urban
20	Po	Marjeta	20	Če	Bernard 34	20	Ne	ia •	20	To Irena •		20	Pe	Srečko	47	20	Ne	Evgen
21	To	Danilo	21	Pe	Ivana	21	Po	Matevž	21	Sr Urška		21	So	Marija	21	Po	Tomaž
22	Sr	Majda	22	So Timotej •		22	To	Mavricij	22	Če Kordula	43	22	Ne	Cecilija	22	To	Mitja
23	Če	Branislav • 30	23	Ne	Filip	23	Sr	Helena	23	Pe Severin		23	Po	Klemen	23	Sr	Viktorija Adam, Eva 52
24	Pe	Kristina	24	Po	Jernej	24	Če	Nada	39	24	So Rafael		24	To	Janez	24	Če	
25	So	Jakob	25	To	Ludvik	25	Pe	Zlata	25	Ne Darja		25	Sr	Katarina	25	Pe	Božič
26	Ne	Ana	26	Sr	Viktor	26	So	Kozma i. Dam.	26	Po Nac. Draznik		26	Če	Konrad	48	26	So Štefan 1	
27	Po	Sergij	27	Če	Monika	35	27	Ne	Vincenc	27	i To Sabina		27	Pe	Virgil 4	27	Ne	Janez
28	To	Zmago	28	Pe	Avguštin	28	Po	Venčeslav 4	28	Sr Simeon 4	I	28	So	Jakob	28	Po	Nedolž. otroci
29	Sr Če	Marta	29	So	Janez	29	To	Mihael	29	Če Narcis	44	29	Ne	Radivoj	29	To	Tomaž
30		Julita	31	30	Ne	4	30	Sr	Sonja	30	Pe Alfonz		30	Po	Andrej	30	Sr	David
31	Pe	Ignac 4	31	Po	Rajko				31	So Volbenk					31	Če	Silvester 53
SLOVENSKI VESTNIK


r božične praznike in srečno novo feto
I hm želi ‘I 'oso domač a
POSOJILMCA-BANK
ZVEZA BANK
ZADRUG A-market
/V\0)A tUjl^A
216 Str., ATS 248,-
■
Ivan Cankar
Aus fremdem
Erzählungen umi Novellen
■
248 str., ATS 285,-
tvojo. (Ujl^A
barvne ilustracije 24 str., ATS 210,-
Hi
8*
g»
§111
«'
Mišo \ikolir ... und dami
zogen wirf
weiteri
Lrhrnliiiri riirr lMu(a*ilir£V}/1 llil 1‘iNfH lnr«uti tim lUrirlld Hrlr/O-V-
MM\WM
144 str., ATS 197,-
•	Erich Kästner
l KONFERENCA ŽIVALI
80 str., ATS 210,-
KLAUS OTTOMEYER
Kriegstrauma,
Identität und Vorurteil
Mirzadas Geschichte und Ein Brief an Sieglinde Tschabuschnig
&
TRI
KLAUS AMANN
»Denn ich habe zu schreiben.
Und über den Rest hat man zu schweigen.«
Ingeborg Bachmann und die literarische Öffentlichkeit
80 str., ATS 197,-

Drava
Siegfried J. Pucher »...in der Bewegung führend tätig«
Odilo Globočnik -Kämpfer für den »Anschluß«, . Vollstrecker des Holocaust
Md einem Vorwort «on
Kart Stuhlpfarree
176 str., ATS 248,-
AlfUA. tUjl$A
paulitschgasse 5-7, 9020 klagenfurt/celovec, fon 55464, fax 55464-20