Posamezne Številke: N nvadns Din —‘75, ob nedeljah Din 1*—„ »TABOR* vsak tKx*xsa nedtije ia pnrcttbov, ob 13. vri a dnttomora a.t*ic po poutf D 1 ■emetvo D 18' ► poStf D 10*—^ t* mo* ■ , cio*hrvi;e3i na doto I> 11’—, na irbaaoic« D 10* —. inovrsti po cW(ot»u. Harošrn *c pri nprevi »TA SO RA* MARIBOR, Jomfl&em uRoa itov.i. ESESS Naslov Cena dariašrt?© Slav- S Din. TABOR P oiamezae Številke* Navadno Din —*75» ob nedeljah Din 1*—h UREDNIŠTVO m nah«:* » Muf baru, Jurčičeva ql. st- < L nod* stropi’e- Telefos ialerurb. It JTi* UPRAVA «* nehaj. V Jurič ne briga proti čemu. birokracij. —; samo, da mi nakaže agentura stanovanje. Na temu obisku sem se izda jal — odpusta, o domovina! — za Nemca, pa za hudiča bi se, kadar gre za agenturo, in izvedel, da rabi ta Nemec kuhinjo za shrambo, ker je v gostilni, eno Sobo za pravo stanovanje, v drugo hodi gledat na uro skozi okno, v tretji pa ima titografične pripravo za razmnoževanje letakov in spisov nemško politične stranke. _ Prosil sem torej gospode, da bi smel zamenjati svojo sobico, (»lagal sem s«\ da imata’ souporabo kuhinje), ki sem jo imel v podnajemu za sc. ženo in div nje dece s tratah n ii n stanovanjem •salmca, Nemca, ki jn zopet zahtevati svoje pravice. , Tako smo pr©(a,!Sljj\V»!t'# Premlsldi. da bi bilo pr.iv in koriidnO, ako bi letos navdan nedolžnih otročičev, ki bo, kakor kaže družinska: pratika: dne 28. decembra, zopet uvtdti tepežkanjo. T)a Pa bo dora videt i, kako 'je treba, bodo letos tepežkali naši dijaki, Srednješolci, ki sO' bili v vojnem času prikrajšani' za to koristno navado. Bodili bodo na ta dan v Mariboru, Celju, in drugih krajih mariborske oblasti dijaki od hiše do hiše, ih tepežkali: Šip, šap... Reši se, reši pa nas n teši! Šip, šap.. • Bajte nam knjižic kaj za vsak obmejni kraj ali dinarček vsaj Bog Vam daj sveti raj! Šip, šap. Obmejni kraji v severni Sloveniji potrebujejo knjižnice. Do danes so še brez knjige, t.p j,e brez najbolj Sega prijatelja človeka in najboljšega' učitelja naboda. V miiTogih krajah pa so -družine in posa-iMeerrdlki. ki iimajo večje število knjig, ki Jih žo prečiltali, ki so zauje že zastarele im ntinajo pomena, ki se praše na policah ali «o pozabljene na podstrešju. - a j m obračamo. Spomnite se o boži-cn’ ko se vsakdo raduje svoje božičnice, na obmejne kraje: prebrskajte svoje u.!izuice ;n karkoli lahko pogrešate, 04 isi slovensko ali nemško knjigo, za-n,*T^ . novejšo izročite dijakn, ki »»»•ide k vam tepežkut. S tem malim —40, 1 gos 70—80, 1 domači zajec 10—40. 1 I mleka 3—3-25, 1 1 smetane 3.50—4, i 'kg surov, masla. 48—50. 1 kg sir? ementalskega 120, 1 kg po! ©men (niškega 20— 25, 1 kg parmosana 80—100, 1 jajce 2— 2.30. 1 I vina novega 8—10, 1 1 starega. 14— 20. 1 1 piva 8, 1 steki. piva 5-50, 1 1 žganja 30—45. kg belega kruha 6, 1 kg črnega 5, 1 žemlja (6 bkg) 0-50. 1 kg jabolk 5—7. 1 kg posušenih sliv 10—16, 1 kg hrušek 7—10, 1 kg dateljnov 3—70, 1 kg mandeljnov 80—00, 1 kg orehov 7—8. 1 kg kave I. 60—80. II. 50—55,1 kg pražene I. 75—85, II. 60—70,1 kg čaja 48—250, 1 kg soli 4—4-25. 1 kg testenin 10—14. 1 kg sladek rja v kristalu 13.50 v kockah 15, 1 fcgtvža G—11, 1 1 kisa navadnega 2, 1 1 lriaa vinskega 3.50—4. 1 1 olja olivnega 23, I 1 olja bučnega 24, 1 kg mila 16—17, 1 kg sode 2. I 'kg pšenice 3—3.50, 1 kg rži 2.20—2.40, I 'kg ječmena 2110—2.50, 1 kg ovsa 2.30— 2.50, 1 kg koruzo 1.80—2.25, 1 kg fižola 3, 1 kg leče 6—14. 1 k« moke .pšenične OOg 5.20—5.60, 1 kg Og 5.0 )—5.40, 1 kg št. 1 5.20. 1 kg št 2 4.40—5, 1 kg št 6 3.25—3-85, 1 kg otrobov 2, 1 k« koruzne moke 2.65—3 1 kg pšeničnega zdroba 6, 1 kg ajdove moke 7— 7.50, 1 kg cikorije 20—22 Din. 1 o sladkega sena 70—80, 1 q otave 75, 1 q slame 50-r5<), 1 m trdih drv 160—180, 1 m mehkih drv 105—120, 12 trboveljskega premoga 44—48. .1 n vtenjakega 26—28, 1 kg oglja 2,1 kg koksa 1—2,11 petroleja 7, 1 1 bencina 12—14, 1 kg karbida 7. 1 kg sveč 20 22 Dira. .1 komi. glavnate salale 0.50—1, 1 kom. ondlivje 0.25—1. 1 glava zelja poznega 0.50—2,1 kom. karfijole 2—10.1 šopek zelenjave za kulho 025, 1 kg čebule 2.50—3, 1 kg česna 12—18, 1 kom. korenja 0.25— 050. 1 kom. pese rdeče 0.25—0.50, lkg krompirja 0.75—IpO, 1 kg kiwlcga; zelja 3, 1 kg 'klele repo 2. V zadnjem tednu so cene nekaiterinS živi jenskim potrebščin (im narasti©. To« ko na pr. se je podražilo mleko, maslo, jajca In kruh. Tudi seno sc je podražila Cene slanini pa so padle. Gospodarstvo. Slavenska banka Na_ sedmem rednem občnem nhoirn viničarjev, ki *e je vršil dno 33. decembra t. J.., so ee vzela na znanje poročila uprav nega sveta, nadalje zaključni računi za leto 1024 kakor tudi' poročilo nadzorstvenega sveta in s« je upravnemsn svetu in nadzorstvenemu svetu podcJO abeeliuto-rij. Nato jo bil odobren predlog upravnega sveta, da re delniška glavnica od 100 milijonov Din potem konverzije zniža na 60 milijonov Dim in sicer tako,da se pet starih delnic zamenja za tri noveli tem v zvezi je tudi »prejeta izpremom-ba pravil. Občni zbor je nadalje pooblastil upravni svet, da pristopi povišanju delniške glavnice na prvotno višino 100 milijonov Din ki so rek, moduli tete ln tečaj emisije ustanove naknadno. V upravni svet je bil izvoljen g. Claude de Sčze, ravnatelj Baniju© des Pay« de 1 Europe Centrale, d očim so bili člani nadzorstvenega, sveta, ki jim je iztekel flfcandat, nanovo izvoljeni. —o— Tržne cene Maribor, 24. decembra; 1 kg govedine 10—15, 1 kg vampov 6—7. 1 kg pljpč 6, 1 kg loja 5—10 Din. 1 kg teletine 12-50—20 l kg jetr .12.50 --15, 1 kg pljuč 7—0. 1 kg svinjine 12.50—30, 1 kg pljuč T— 10, 1 kg jntr_12, 1 kg slanine sveže 25 —30, 1 kg'papricirane 30—32, 1 kg pvokn.iemo 1 kg prekajenega mesa 20—34. Ivan Robnik: Glas z neba Ti, zemljan, si eno in dol, a jaz edin« sem eno in vse. Nisem v preteklosti n« v bodočnosti, le v sedanjosti je moj« večnost. Nimam ishodišča no obsega, a vsako mojih teles jo središče moje n©-skončnosti. NerazdtružI jiva emov lp sila sta moje bistvo. Senu jaz v tebi in ti g meni. Da ne ‘boš tožil o dvomih in zmotah, 'dušaji Ob morju se igra pastirček. S slamico se dčltakne gladine morja in dvigne kapljico jas njega: kristalno telesce, biserna stvarca, v solnčnih žarkih! V morju j© bila in morje jo v njej. Zoprnija pa vetrič in kapljica kome v morje nazaj. — Svetovi, ti in: sloilieruai stvarca site ‘kapljice iz mene in kanete v mene nazaj. Oblikovalo sem te iz sebe. Iz moje snovi »i gradiš telo in iz moje sile si ustvarjaš svojo zavest. Telo in zavest sta tvoja last. Dokler gospodariš, sva dva: jaz in ti. Ko tvoja posodla razpade ali jo samovoljno staneš, je tebe kotieq in spet šemi torno jaz. Gospodariš pa, dokler ^je tvoja volja v moji. In kaj naj storiš, da se obvaruješ in obraništ Z lastno mislijo in vstrajuimto delom jači v »eb; tvojo tv o .mo, rj.sodnj in čustveno silo ter tako izpopolnjuj samega eebef Išči me in našel m© boe, trkaj, in odprla s© ti bodo vrata do trvojih zakladov. Poglabljaj s© v bistvo moje in spoznavaj moja pote! Nesfcočna popolnost jemoj ©iilj in pot do ujega večnost Obojo vredno jmouc. Tega; doumeti ti ne moreš, ker sl bitje kraja in časa. Kažem pa ti pot ln potem' bodi brez obstanka do konca svojih dni! Ako s© ustaviš sredi pota, se uničiš sam. In vedi, da- veouost zate-b°J jc ista kot večnost Pred teboj! Brez tebe. To je ona pošast, ki te navdaja 8 strahom pred trenotkom, ko tvoja člo-y*»ka oblika in zavest izgineta v večni im nesikončni nič, katerennm sem ja® večno in noskoučno nasprotje. Kar jev tebi mojega, se združi z menoj. Ih kdo je, ki poišče ravno to kapljico v meni ter jo dvigne iz mene v tvoji prvotni obliki? — ICaj si domišljaš, Jasi meni? 1V>, kar tvoj daljnogled tebi. Z njim vrh gore motriš in občuduješ «vet ter skušaš prodreti v globine mojega vsemirja. K« ti tvoja nanmava več ne ©luži, jo uničiš, njene delce v ognju zliješ ter.sflco.PP0 z V Ata rt baru, me z novim letom na brano in stanovan e pod stragim nadzorstvom. Cena 700 Din. Ponedbe-pod „Di jak 1925* na upravo. 2732 Stanovanjska bftrza „IVIar 3tan“ Maribor. fiotovSki trg, posreduje prosta stanovanja tiobe, lokale, skladišča.prodajo hiš, posestev, daje zanesljive informacije v kočljivih stano vanjskih vprašanjih. 2746 Gospod vinogradnik Znano Vani jc gotovo, da se la 100% modra galica brez železa in 85—95% žveplo le težko in v malih količinah zamote dobaviti. Kot specijalna trgovina z vinarskim! potrebščinami in umetnim gnojem, započeli smo sprejemati, kakor lani naročila za spomladanske dobave, da si pravočasno za naše odjemalce zasigttraino potrebno količino. Po-služite sc torej takoj našega opozorila, ker sc na poznejša naročila ne bodemo mogli ozirati. Za prvovrstno kakovost jamčimo ter so prednaročila tudi brez naplačila obvezna. Priporočamo sc vsem interesentom kot Specijalna trgovina z vinarskimi potrebščinami in umetnim gnojem Z. TONEJC Maribor, Aleksandrova cesta štev. 35. POPRAVILA mehanik IVAN LEGAT spočijalist za pisaine stroje tifaribor, Vetrinjska 30 to Telefon kV* 434 ^ RAZPIS. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani oddaje mizarska dela pri gradbi stanovanjskih hiš v Mariboru, ob Kralja Petra trgu. Mizarska dela se oddajo za štiri hiše skupno ali za vsako hišo posebej. Interesentom, naiim državljanom, so na razpo-'ago pogoji in proračuni od 28. decembra naprej ob stroškov Urah V P'Sarni zavoda> proti Plačilu nabavnih nrji«*Sferte Je v,ožiti do 1L januana 1926 do 12 ure, priložita 5% jamščine. 2748 Pristopajte k Sokolski Sla tiči! podal kasneje z odkritosrčno aamOobtožbo v ev-ojih nesmrtnih povestih in ro mahih. A žc v tej doki TO11 prihajajo mi j ® ničevosti vsega, kar ga obdaja, na vdusuje in napolnjuje s ponosom in zadovoljstvom. Bolj in hoij.se oglasa n jem ^fantastični značaj. Predavatelj je plašitično_ očrtal vso to fazo Tolstojevega) iskanja sebe. njegovo vojaško dobo na Kavkazu in njegove prve večje spise Povedel je slušatelje tja do ženitve, ki je bila V Tolstojevem) življenju velik dogodek. Zdaj so jela nastajati njegova na J večja tlela. Po vzpenjal se je na višek svoje umetniške slave. Odtod je potem ugledal, da je tudi to ničevo in da -mora vse služiti samo enemu, samo temu, kai edino rešuje človeka pred smrtjo; nrav nemu idealu. O tej fazi pa bo govoril predavatelj v na-slednjem predavanju. Lepo in sugestivno gorko, od srčne ga skladaj med predavateljem in svojo prožeto je jbi-lo to predavanje. Ves čas je vezalo -slušatelje na se in jim odpiralo poglede v dušo enega na jvečjih sodobinl, reprezentantov človeštva. Ob zaključku je bil g. inž. Kukovec deležen navdušenega odobravanja. ki je pričalo o hvaležnosti številnih slušateljev. S tem krasnim predbožičnim večerom ^ nastopi!« tudli r »Ljud-ki univerzi« božične počitnice. —0b 59 Nova Evropa" Prijatelje revijalne literature, zlasti °ne. ki jih zanimajo akt.uelna vprašanja, gle-de katerih smo Slovenci spričo 'Poman jikam ja takih revi j navtezani le na dnevnike ter na srboh-rvatske in inozemske časopise, smo že ponovno opozorili na zna-no srbohrvatsko revijo »N,na Evropa«. Ta revija, ki jo odjično urejuje g. dr. M. Curčin, -izhaja že 6 let v Zagrebu. Doslej je izhajala trikrat na me-io C’ v Pa bo izšla vsaikih 14 dni Pravkar je zaključila 12. knjigo (vsaka knjiga obsega. 18 številk). Uredništvo o beta za prihodnje leto bogat in sila zanimiv program. Prvi številki, ki bo izšla 11. januarja, bodo priložene reprodukcije najnovej-T7- t del Ivaiia Mešfcroiv.iča. V Kratkem Ivo izšla ALbanijl posvečena stevuika, Grad-ivo bo zbral nas poslauik v Tirani g. Branko Lazarevič, prispevati pa bodo mimo jugoslov. poznavalce v Albapije tudi nekateri odlični Atbariti. Takisto zanimivi bosta dve številki o Italiji. Po načeliu »Audiatur et altera pairs!« bo »Nova Evropa« izdala v pot;e-bnj. številki prispevke o fašistovsiki Italiji. Prispevki bodo spi-sami nalašč za »Novo Evropo«. Uvodnik bo -napisal ea-m Mussolini, ostali članki pa bodo jz peresa vodilnih ideologov italijanskega fašizma. Sledi še številka o slabih straneh Italije. Dalje obeta uredništvo dve številki o »Črni gori«, štvilko o »Južni Srbiji, o sodobni Poljski, o sodobni Franciji i. t. d. Vsi prispevki ibodo iz prve roke. 0‘b 801etnici N. Pašida bo posvečena posebna številka, tem-u leaderu Srbov im njegovi stranki. Pripravljajo se nadalje številke o Michelangelu, o delovanju Jugo-slov. odbora, o narodnih manjšinah, o maši zdravstveni politiki i. t. d- Uredništvo »Nove Evrope« da je v važnih vprašanjih pri-lilko zastopnikom raznih smeri ,im naziramj, da povedo svoje nazore o tenu kar je velika- prednost te revije -pred vsemi drugimi časopisi te vrste v Jugoslaviji. «Nova Evropa«, ki je izdala pred meseci na tem mestu že objavljeno knjigo Al. Jelačiča »Ruska revolucija«, priprav I ja knjižno izdajo velikega spi-s a angleškega -prijatelja našega, naroda in poznavalca jugoslovanskih Tazmer dr. Settona AVaisona: »Sakajevo. Študija o uzrocima Svets.ko.ga Raita«. Okoli »Nove Evrope« se zbirajo pri- znani jugoslov. publicisti, izmed Slovencev so aktivni člani njunega »Rndne,-ga kola« gg. dr. T. Cankar (LjubljnSTa); dr. M. Murko (Praga), dr L. Piramid (Ljubljana) in B. Borko (Maribor). Dalje so elani, znani srbski pesnik M. U. Raki-c (naš poslanik v Sofiji), estet Branko Lazarevič (poslanik' v Alhan-ij-i). vseuč. prof. Laza Popovič, kipar Ivan Meštrovič, srbski publicist Vaša Stajic, hrv. pisatelj Br. Livadič i. dr. »Nova Evropa« se naroča v TiagrebU Preradovičev trg 9. tet- *—fT— Kako se drugod vzgojuje mladina za glasbo? Menda ne bo odveč, če zabeležimo pa breških »Lidovyh Novinaeh« poročilo iz Stokholma o tamošnji-h šolskih koncertih. Stckhol-mski »Koncertforen-lh-gen« bo priredil v letošnji glasbeni sezoni 12 koncertov za šolsko mladino* z res originalnim vzgojno-esteifc.skim i« — če hočete — tuji etičnim vidikom pred cčmi. Naročnina za celo -sezono znaša samo 4 švedske krone za katerikoli pr*> slor. Koncerti imajo namen, podati n# podlagi lahko dostopnih in svetovnozna-nih skladb pregled, kako se je razvijala glasbena umetnost od dobe generalnega basa ma-nnlieimske šole pa do Si-berlia-Predvajali -bodo Handela (Largo), Ba^ ch-a (Coral in fuga g-mo-1'1), Haydna (Cesarske variacije), Mozarta (Rondo za' piano). Beelhovenove in Sch-ubcrt rve skladbe so na programu več. ko-nČert-tv, nato pride We-ber z opverturo k Precio-si, Schuman (Trau-merei). Virtuozno dobo karakterizira madža-rtsko Berliozova in Lfeztova doba. nato sledi doba nsm:-ške romantike z \Vaignerjem in Brahmsom', šved-ski koncert ,s Sodermanom in Torem Anlinoin. Godbo sosednih dežel reprezentirajo; dva finska in en danski skladatelj. Ruse zastopajo Oajkovskij (1812), Borodin (»Skica s stepe«), Glazu-nov (Valse fantaistique). Francoze predr sbavljajo Massenet (Fedra) in' Satnt-Saens. Enajsti koncert je posvečen češki glasibi (Smetana, Dvorak in Suk). Serijo koncertov zaključuje italijanska glaaba z Roiss-iniijem, Respi g-hi jem, Leo ne aval— lom-. Sinigaglijo in- Bo-ssonr. Značilno je sledeče: Program je hkrati kupon za abonente; ima tudli listke z vprašanj-i. Mladina, ki sliši koncert s predavanjem, tekmuje v odgovorih nai stavljena vprašanja. Kdor odgovori najboljše, lahko dobi zastonj listek za )nahodu.i o sezono. 2000 prostorov avd-iltorijai je docela zasedenih in koncerti- so že sedaj razprodani za celo se-zono. Kakšna vprašanja stavijo mladinif Na pr. o češki glasbi: 1. Od katerega desetletja lahko govorimo o češki narodni glasbeni umetnosti? 2. Kateri skladatelj1 b-i se imenovat očetom! češke glasbeno u-metuosii? 3. Zakaj se imenuje legenda v Dtorakovi »a-miorišk-i« simfoniji »legen da o Hmvati«? 4- Povejte, kaj pripoveduje Smetana v svoji simfonični pesmi!. »VItava«. 5. Povejte, kaj veste o Smefa> ni ne-ui življenju? Ni li to lopa .in smotrena•> glafebenai vzgoja? Sicer je med našimi mesti in Stokholmom ozir. prebivalstvom in njega kulturno zrelostjo velika razlika;, vendar pa hi dallo tudi pri nas izvesta kaj takega — seveda en miniature. Mariborska »Ljudska univerza«, je začela' -8 podobnimi prireditvama.', veudiar pa bi! bilo boljše, če bi vzela organizacijo v roke »Glasbena Matica« in organizirala ca': pr. 6 koncertov, ki bi bil-i progrannaltiČtno! skrbno pripravljeni -in celotni, namenjeni pa- mladini - ip najširšim ljudskimi! slojem- Seveda je vprašanje, ali n© bil abonement pri nas previsok. Kajiai uspeh bi bil le tedaj siguren, če-bi hite taka glasbe-no-estetska -vzgoja kar, na iee* 'ne-hča-_______________________________ -ob. v' 'v Zahvala. Ob bridki izgubi soproge odnosno matere, hčerke in sestre gospe Julke Veselič, rej. Peto var se najprisrčneje zahvaljujemo, za mnogobrojne izraze sočutja, tolažbe in prijateljstva, posebno pa še za mnogobrojne poklonjene krasne vence in cvetje na grob ter za toliko spremi stvo na poslednji poti pokojnice. Posebno pa se še moramo zahvaliti Sokolskemu društvu in Požarni brambi za zadnjo popotnico kakor Pevskemu zboru za krasni žalostinki. ' v Žalujoči ostali. Maribor, Glavni trs 21 n Trgovci zahtevajte ponudbe Trgovci zahtevajte ponudbe Oglejte si božična niiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuii in novoletna darila! IIIIIIIIIUIIIIIIIlllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHilllllllHIUIIIII Radi izborne kvalitete Vam priporočamo nabaviti si za jesen in zimo KARO - čevlje Lastne delavnice. — Solidne cene, Božična darila Gaspari & Fanlnger Maribor, Aleksandrova cesta St 23 so najprimernejša le tista, katera sc vsak dan rabi n. pr, kovček! in torbice ra potovanje, različne damske, spisne, šolske in tržne torbice, listnice, tobačnice, denarnice za drobiž kakor tudi gamaše in nahrbtniki. V veliki Izbiri in po zmernih cenah pri 5545 IVAN KRAVOS, Aleksandrova c. 13, rezanega lesa konkurzne imovine tvrdke .Lesna eks-portna in industrijska d. d.“ v Mariboru se vrši dne 28. decembra 1925 ob pol 10 uri v Bistrici pri Limbušu. Dražbeni les sestoja iz smrekovih in borovih brunov, desk, moralov, latvic etc., celokupno okrog 120 m*. Točnejša pojasnila daje konkurzni upravitelj Dr. Juro Jan, ki nudi v nakup, iz proste toke še na-daljne količine lesa, nahajajočega se na drugih skladiščih. 2475 Zimsko perilo copate klobuke čevlje delne plaiče, dalnlke priporoča najceneje JAKOB LAH, MARIBOR GLAVNI TRG 2 Išče se trgovski lokal s pripadajočimi pisarniškimi in skladiščnimi prostori v bližini glavnega kolodvora. Cenj. pismene ponudbe je poslati na upravo lista pod .Februar 1926“. To je veselje, taka penai Kdor uporablja . GAZELA milo, ima prijetno delo in je hitro gotov. Jaz ne perem nikdar z drugim kakor t .GAZELA"-milom. JjL tovarna za Izdelovanja likarjev, dez. vin In sirupov Maribor, Meljska c. 3 priporoča svoje najfinejše likerje vseh vrst, dezertna vina. kakor Vermouth, Maršala in Marsaleta. Istotako je v zalogi vedno pristna slivovi-ca, brinjevec, rum ter konjak Radi uvedenja specialnega blaga sem cene blagu dokler traja zaloga znatno zniial 'Uti Lepa Izbira klobukov, čepic, srajc, spodnjih hlač, jcgerovega pe rila, damskih hlač, ovratnikov, robčkov, kravat, nogavic, svilenih bluz, šalov, trikotaže, fine parfumerije in drugega blaga. Stranke, katere kupijo čez 50 Din blaga dobijo razven znižanja cene tudi 10*/o popusta. 2196 B.Veselinovič in Komp. Maribor, Gosposka ni. 26 fmdkrfS .Gosposka olilca St 201 (Pirchanova hita) .j Svoboden ogted! Ceniki brezplaizel' Okraske Pristopajta k Jugoslo venski Matici. ________________ ta božičso drevo v vszki množini v tovarni kanditov Fr. Rozman in Co., Aleksandrova 57. Na obroke! Veliko koriat in veselje ima vsaka gospodinja, ki kupuje kuhinjsko posodo pri A. VldjH, Olavnl trg 5. Tam dobi ne le po najnižjih cenah, temveč res tudi najtrpežnejšo in najboljšo kuhinjsko posodo, e-majllrano, pločevinasto težke znamke »Herkules* in lahke vrste čehosl. proizvoda, nadalje vlito, železno, prvovrstno aluminijevo iz najboljših tovarn ter stekleno, porcelanasto In kame-ntto robo. Manufakturo In konfekcijo, oblaka po meri za gospode in dame iz lastne prvovrstne krojaCnlce proti ugodnemu odplačevanju na obroka dobite odino-le pri tvrdki DAVORIN JOHAN IN DRUGOVI družba z o. z. MARIBOR - TATTENBACHOVA ULICA S 1919 od Din 5•— do Din 9*— za 1 kg pošilja K. & R. Ježek, Maribor, Melje 103 tovarna stroj’ev, livarna železa in kovin 2286 Tiakar: »MMAb.0f8*A Tiskeraa. v Mariboru, predstavnik: Stanko Detela, ravnatelj. Urednik Vekoslav Špindler, novinar, Izdajatelj; Kouaorcij .Tabora« predstavnik; Vekoslav Špindler, novinar. Oba v Maribor« ^ %"l’H TT II .. SffaTT v* .|r-_: l. - --- r —_ " Veleoražarna kave Meznarič kaao ¥ nsspsfip ..... V a,. ;. n,. j110 mlačnosti, neodločnosti in oholega vedenja, prvih jugoslovanskih čet, ki za_ sedalo Koroško. In ravno to dejstvo je odvrnilo mnogo, mnogo naših mladih ljudi od nas. Značilen je sledeči slučaj: Prve dni po prevratu sreča fanta 1Z moje domače vasi v Celovcu nemški ofi- cir. T.o-ta ga ustavi in ga kliče tia odgovor, češ »zakaj me ne pozdraviš?« »leh l)in ciu ».Slovenc«, mu odgovori odločno fant. in gre mimo. — Ta fant je bil, potem vodja, na.iodločilnejši in najbrez-ohzirnejši vojak pri »Volksvvebru«. Ni ca odvrnilo od na« mogoče politično prepričanje, materi jelpi razlogi i. t. d„ odvrnilo ga j e 11 e razumevan j e naše dtuše in našega značaja ter naših kulturnih posebnosti s strn-ni onih. ki so prevzemal; oblast in se mnogokrat nls<> kazali kot osvobodili el ji, pe kot bratje in tovariši, nego kot gospodarji. Pa ne samo našo inteligentnejše kmečko in delavsko ■minirao. ampak celo mnogo inteligence je odvrnilo to de.M vo. Vsi so bili voljni vsi om, ki jih je naim odtujila, nasilna i11 neotMji*va gospodarska in kulturna moč nemških vlasto#ržeev. da ostanejo pri nas in stopijo v našo službo. Potrebno bi bilo srnino malo več obzirnosti in previdnosti ip izostalo bi vse gorje in razočaranje svobodno bi biio danes naše Kosovo na Koroškem. Spričo negotovega položaja sem moral takrat ostali douma v zaščito .starišem in v obrambo posestvu. Vedno bolj kočljivo i 11 resno jc postajalo. Na levem bregu Droive so se že pojavile prve nem-ke straže, ki so od časa časa obstreljevale našo vas. Prišel je polenu oni usodni prodor pri Huinlier-škem mostu in ves Rož «o v dveh dlieh preplavile neorganizirane nemške in deloma komunistično navdahnjene tolpe. Nepopisen strah in gorje je zavladalo takrat med našim ljudstvom. Nikjer redu, varnosti in zaščite. Izročeni na milost in nemilost, maščevalni roki zmagovalca. Edina fara v Rožu. ki je ostala še v naši posesti, je bila Šmarjeta, moj domači kraj. Tik pred našimi gospodarskimi poslopji ob potoku jc šla začasna jugoslovanska meja. Onstran j« bila 1 km široka nevtralna cona. ki pa je bila samo na papirju nevtralna, v resnici,pa so se v nji vršili vedno manjši boji In praske. Razmere so se že nekoliko ustalile in prvo bojno razpoloženje se je že!nekoli-ko pomirilo. Bilo je neko nejeljo popoldne. V (livni, romantični kotlini počiva moja. domača vas. Povsod nedeljski mir, sveta, blagodejna tišina. Le divji gorski poltok v belem skalna tem pl a»n je šumel in hrumel glasneje kakor kedaj. Vse veliko in ravno polje ob Dravi jc že pokrival visoki sneg, ki je v žarkih toplega zimskega sobica lesketal in se 'blišča! v tisočerih in tisočerih iskrah in zvezdicah. Kaj je bilo torej vabljivejšega kot '■prehod v to božanisko naravo! Pozabil sem nn opazno politično in vojno stanje ne v pol ure oddaljeno; že oi.sito plapin- in sem' se napota! iz domače vasi, iz doli-»ko selo Smarjeto. Obiskal som' tovariša Gusti S. Tip Rožana; vesel, živahen ini sanjav obenem ter pevec in umetnik na gosli, kakor ga ni bilo daleč na okoli. — Oh, kako je 011 ljubil svojo donvovim», svoj domači kraj z nizkimi in prijaznimi hišicami v skromni planinski vasi in, po vseh hribih in obronkih ob vznožju Črnega vrha in sivega očaka, nad 2000 111 visokega Obirja! Tihe, tihe sanje it starodavne pravljice se rnspredajo čez mnoge, ljubko skrite dolinico našo planinske faro in vasi, s katere se nam od--pira tako mikaven in dlven pogled po celem solnonem Rožu. In vse le sanje; v temneiu pravljičnem gozdu, o žuborečem) gorskem potoku, o rdečih nageljnih nuli oknih dražestnih, ljubih Rožnnk je zlil Gusti v mehke zvoke svojih gesli. Inf nikogar ni bilo, ki bi se mogel ustavljati času njegove čudežne godbo. Govorila, je vsakemu iz srca. K njemu sem se torej napotil. Zdi se mi, kakor da je biio še le pred par dnevi. Gusti. sestra Anica, šestnajstletno dekle, mamica in tovariš Joško so bili ravno v živahnem pogovoru pri zapečku toplo zakurjeno velike sobe, ko sem vstopil. Vkljub nadvse prijaznemu pozdravu se je brala vsem resnost ’n skrb z obraza, Bili so resni časi in vsak hip se je bilo nadejati najneverjetnejfiih izne-nadenj iu možnosti. Kaj nam bo pri ne- Tefeoi ollf naprlloia Jos. Kostanjevec: Stariha pripoveduje Okoli mize je sedelo troje otrok, Milan, Anka in Jožica. Najstarejša med njimi je bila Anka, ki je začela letos obiskovati prvi tečaj ženskega učiteljišča. Mnogo se jih je priglasilo k sprejemnemu izpitu, nad sto, a le štirideset jih je bilo sprejetih. Anka je bila torej pridna in nadarjena deklica, od katere je bilo pričakovati najboljših uspehov. Milanu je bilo deset let in je bil v prvem gimnazijskem razredu, a Jožica je bila komaj šestletna ter je začela hoditi v šolo. — Oče je stopil v sobo na-tihoma in rahlo, otroci ga niti niso čuli, dokler ni stal Milanu za hrbtom. Pred vsakim sa bile nakopičene knjige in druge šolske potrebščine, da so se jedva videle izmed njih mlade, kodraste glave, sklanjajoče se nad knjige. Jožica je črtala v zvezek debsle navpične črte drugo poleg druge. Malo trdo je šlo, semtertja se je črta zgoraj ali spodaj preveč bližala drugi, semtertja' se je poznalo, kako so se tresli mladi, nevajeni prstki, a vobče je bilo vse še precej lepo vspo-redno in enakomerno debelo. Kadar se ji je črta posebno posrečila, jo je Jožica zmagonosno pokazala Anki in Milanu, in njene velike modre oči so se zabliskale veselja in zadoščenja. Oče je sedel med nje in začelo se je izpraševanje kakor v šoli. Ta pusta in navzlic zakurjeni peči hladnovlažna soba se je hipoma izpremenila, je zadobila vse drugačno lice, bilo je, kakor da so vanjo posijali pestri solčni žarki, napolnili jo s svetlobo in blagodejno toploto. Oče Stariha se je začudeno oziral po kotih, ki so hipoma iz njih izginile vlažne lise, je pozabil na umazano dvorišče, ki je črnelo tam v bližini pod okni, bil je med otroci srečen in zadovoljen. — Skromna je bila večerja, ki jo je postavila kmalu nato na mizo Starihovka. Mlečen riž se je belil na krožnikih in se kadil, a zajemali so vsi z večjim veseljem in z večjo slastjo kakor marsikateri bogataš, ki je ob tistem času pred njim rumenel v sreberni posodi tolsti puran in se svetila bela mastna solata. Mlada lica so rdela, gorka jed je vdahnila vanje cvetoče sveže rože. Po večerji si je Stariha pogladil svoje dolge, še vedno goste lase^ prižgal si pipo ter dejal: „Dolg bo še nocojšnji večer in ker ste dovršili svojo dolžnost, Vam hočem pripovedovati nekaj izza svojih mladih dni, kar še niste slišali, a vem, da Vas bode zanimalo." — „Blizu trga, kjer ste bili rojeni vsi in kjer ste užili najlepša svoja leta, brezskrbna mladostna leta, v prijazni gorski vasici je tekla moja zibelka. Še sedaj mi je v spominu sleherni grm, sleherno zatišje tam gori, kjer so se vsako leto pokazale prve vijolice mnogo prej nego v drugih krajih, še sedaj vidim v dračju ob vodi kosovo gnezdo, ki ga je znosil vsako leto še v marcu, ko so drugod hruli še zimski vetrovi čez poljane in je še ledena skorja oklepala vsako jutro Nekega leta je pa nenadoma naraste hudournik, ko so bili mladiči komaj iz-lezli iz jajčec, in odnesel jih je z gnezdom vred v široko reko. Stal sem na vzvišenem bregu in videl sem stara dva, kako sta se plašno premetavala, kako sta iskala in iztikala za mladiči. Stari je po brezuspešnem iskanju zletel na višek vrbe in se oziral navzdol po potoku Za njim je prišla tudi ona. Drug poleg drugera sta stala na veji v nemem obupu. Cez dolgo sta odletela, njiju senca se je zazibala v jutranjem solncu in izginila. Drugo leto ju ni bilo več nazaj, v dračju se ni genilo ničesar več... Moj oče je bil dninar. Imel je sicer malo njivico in kos vinograda poleg koče, a to ni moglo živiti njega in njegove družine. Bilo nas je namreč pet, oče in mati, jaz in dve sestri. Obdelal je svojo njivo in vinogradnik kar mimogrede zgodaj zjutraj, preden je odšel drugam na delo. Delal je po ves teden dan za dnevom do pozne noči in zaslužil je toliko, da nismo trpeli lakote, pa tudi da nismo bili ob nedeljah in praznikih bosi in raztrgani. Oče, mož trdih potez na obrazu, širokih obokanih prsi in močnih žuljavih rok, mož razkavega glasu, je imel mehko srce kakor otrok. In to mehkobo je čestokrat pokazal nehote in nevede, dostikrat celo med tem, ko nas je kregal nepokorne in lahkomiselne otročaje. V malem prostoru poleg kuhinje je bilo vse polno ptič-nikov in v njih najraznovrstnejše ptice. Kako jim je stregel! Vse je sam opravljal, krmil jih, čistil jim in snažil. Zato se je pa razlegalo po naši hiši veselo ptičje petje od ranega jutra do poznega večera. Ko so noter posijali še solnčni žarki, ni bila naša domačija več skromna koča, bila je razkošna palača, kjer gore blesteči lestenci in svirajo najboljši godci. ,.Kdor nima ptičev rad, ni dober človek", je rekel dostikrat. „Le glej jih, kako so hvaležne za tisto majhno postrežbo. Dasi so tako majhne in nežne, vendar v žalosti razveselijo Tvoje srce“. In zato je bila pri nas nedelja najsrč' nejši dan. Ko so drugi sedeli po krčmah in popivali, zapravljali svoje zdravje in imetje, smo bili mi z očetom doma in smo opravljali pri pticah in kletkah to, česar nismo utegnili izvršiti med tednom. Edinost in ljubezen sta vladali v naši hiši. Razen ptic so bile dobre knjige, ki so bile vedno na naši javorovi mizi, ki smo si jih izposojali kjerkoli smo mogli. Redke so bile še v tistih časih, največ je bilo še Mohorjevih, a znali smo jih iztekniti tudi ako bi bile pod zemljo. Tu je pa bila na svojem mestu naša dobra mati, ki nam jih je A. I n 1 rt 4 t 4 4 9 4 4 polno kakor morje. Tako neznatna koča tako malo posestvice, da bi ga bil skoraj preskočil kot šestletni deček, a videlo se mi je vse tako veliko in lepo, kakor je velik in lepvesoljni svet.“ Oče Stariha je nekoliko časa umolknil, videti je bilo, kako je raznršljal. Kmalu pa je nadaljeval nekoliko tišje, toda hitreje: „Prišel je čas, ko sem začel hoditi v šolo, ki je bila v sosednji vasi, oddaljena nekako pol ure hoda. Ker sem hodil ob nedeljah tja tudi k maši, sem navidezno poznal že prej tedanjega tamošnjega učitelja, gospoda Kosopoiiskega.Bi! Vam je to resen mož najboljših let, velik in suh, a do sredi prsi mu ie segala gosta Črna brada, semtertja že pretkana s kako sreberno nitko. Izpod visokega čela mu je zrlo dvoje velikih, temnih oči,, ki pač niso znale pogledati hudo, tudi ako so se včasi vsipale na nas poredneže iz njegovih ust grajalne besede. Iz njih je sevala sama dobrota in ljubezen. Ne-zaupno sem šel prvi dan v šolo in s strahom v srcu, a potem nikdar več. Pot v šolo mi je postala najljubša, tisti časi so neizbrisni v mojem spominu... Hodil sem torej v šolo dan za dnem, učil sem se z veseljem, nobena reč se mi ni videla težka. Z lahkoto mi je šlo vse v glavo, da so me zavidali tovariši, ki niso imeli takšnih darov. Toda nekega dne je prišlo zraven vsakdanjih predmetov še nekaj drugega, nekaj lepega, česar še ni do tistikrat čulo moje uho, nekaj takšnega, kar je učinilo, da je vstrepetalo v prsih moje srce, da se je zasanjala mlada duša v nebesne višine. Padla je hipoma in nenadoma mrena raz moje oči, izpregledal sem, in jasneje in jasneje je trepetala pred njimi prelestna svetloba, svetloba, kakršno so uzrli samo še pastirji okoli hleva v oni blaženi sveti noči, ko se je odprlo nebo in so se začuli nebeški glasovi: , Slava Bogu na višavah in mir judem na zemlji!" Svetloba povsod, povsod, do kamor so segale moje oči! n vse to je učinila edina beseda iz ust jubljenega učitelja, beseda izgovorjena □- z veliko ljubeznijo in z velikim spo‘ štovanjem. In ta edina beseda, je bila beseda — „domovina“. Kakor izgine megla ob prihodu solnčnih žarkov in se zažari pred vzradoščenim očesom svetla pokrajina tja daleč do visokih gora in še čez, tako so tistega dne hipoma izginile ozke meje, ki so tesno oklepale moj razgled, in oko je zazrlo začudeno nepoznani, široki in veliki svet, ki je vsklil pred manoj kakor v čudoviti prelestni bajki. Domovina, domovina! Zavedel sem se, moje učeilje je zado-bilo drugačen cilj, ki mi je vstal v daljavi, oblit s svetlimi žarki vzhajajočega solnca, cilj, ki je po njem zahrepenela z vsemi silami moja mlada duša. In oklenil sem se sedaj z vsem svojim bitjem in žitjem svojega učitelja, ki mi je postal sedaj pravi prijatelj, ki sem v njem zrl utelešeno vse lepo in blago, kar ima priti lepega in blagega nad našo domovino. „Učite se, da boste mogli kedaj koristiti svoji domovini, da boste možje, kakršnih ona potrebuje. Vsak po svoji moči, a vsi skupaj in v trdni slogi, in cvesti mora in rast', da je ne_premaga škodoželjni sosed", tako nam je govoril, tako ras je podžigal, in njegovo oko je plamtelo v svetem ognju, njegov glas je zvenel prepričevalno in proroško. Škoda, da se je prehitro poslovil od nas za vedno. Tam gori počiva na samotnem pokopališču vrh griča. Toda umrl ni, njegov duh še dandanes plava nad vasjo in bo plaval še nad poznimi rodovi." Zunaj je razsajala nevihta, stresala so se okna in tulilo in cvililo je ob vogalih, bližali so se božični prazniki z naglimi koraki. „Pozno je že, jutri treba zgodaj vstati", je dejal Stariha. „Ako dovršite tudi jutri zvečer svoje delo pravočasno, Vam hočem zopet nekaj lepega povedati. Naj se Vam sanja kaj prijetnega, o Aii-klavžu in Božiču, in o vsem, kar poželi Vaše srce". . . Kmalu nato je ugasnila luč v preprostem stanovanju in sladki spanec je legel vsem na trudne oči. Alphonse Daudet. Tri tihe maše (Božična pripovedka.) — Dva nadevana purana, Garrigou? — Da, prečastiti, dva krasna purana, nadevana z gobcnmi. Jaz že kaj izvoham, saj sem jih sam pomagal nadevati. Ko jih bodo pekli, bo njuna koža kar pokala, tako so tolsti. . . — Ježes — Marija! Tako rad jem gobe .. . Urno mi daj roket, Garrigou ... In čitala vsak večer in ob nedeljah in praz-! purani, purani, kaj pa si še videl v ku-nikih na glas, dokler vismo začeli hoditi1 v šolo mi otroci. Potem smo se seveda menjavali. In skoro tepli smo se, kdo bo smel čitati. Res lepo je bilo tistikrat naše življenje, teklo je mirno in gladko kakor reka po dolini, bilo je čisto in potoke in mlake po rjavih travnikih, i neizkaljeno kakor studenec, globoko in hinji? ... — Jej! Toliko dobrih stvari . . . Ze od poldne smo skubili fazane in debele kokoši. Perje je kar letelo po kuhinji... Iz ribnjaka ,so prinesli jegulje, karpe, postrvi in .. . — Kako velike postrvi, Garrigou? — Tako velike, prečastiti. .. Izvan-redne! — Moj Bog! Predstavljani si jih — Ali si natočil vino v mašne vrčke? — Da, prečastiti, vrčke sem napolnil ... Vino, ki ga boste pili pri polnočnici, ni nič kaj prida. Če bi videli v grajski obednici steklenice, ki odsevajo vina najrazličnejših barv... In namizna p, da ni več rešitve, kar naenkrat Prerine oče, ki še ni izgubil prisotno-6tlv duha. k voditelju nemške čet«, 7a^fPeee na uho im« neke osebe v Celovcu in imenuje gotovo svoto. Takoj na to je voditelj velel dvema vojakoma ustaviti priprave m izvršitev smrtne obsodbe in za hip ^pm bil navidezno rešen in sicer pod foškimi, foškimi pogoji, 4 divji frurovi dunajski mornarji so me ekskor-1 tirali z najgršimi psovkami in grožnjami čez mejo v Avstrijo. Imeli so od voditelja nalog, da me takoj »na licu mesta« ustrelijo, ako bi se pojavila jugo sl. straža v mojo rešitev. Na eni nit! je takrat viselo moje življenje •. Nastopit sem pcteimi trnjevo pot internacije in ujetništva v Brejah in v Celovcu. • • v 6 oz. 7 let je še-le minulo in vendar je z e skoraj vse pozabljeno. Mnogo podobnih, nič manj strašnih in pretresljivih epizod sem1 še doživel d o oktobra. 1920. Tu di najpretresljivejši dogodki izza 3 let neprestane službe na. italijanskem1 bojišču niso zapustili tako globokih in nepozabnih vil i-ov kakor ii guerilla-boji, pri katerih je šlo neposredno za življenje in smrt,za dom1 in imetje. In mnogokrat se čudim, da sem vzpričo teh grožnih doživljajev — uboj ujetnikov v Smiarjeti i. t. d. — ohranil še toliko vedrine in svežosti. In ko se vrnem danes domu, sem1 večinoma sam in živimi samo še naravi ip prirodntm krasotam moje domovine. Od časa do časa 6e vdam tudi .spominom. Pri ja tel ja poročnika Kraijinea ni; več Padel je ra.nje.n_ v nemško ujetništvo. — Potil in prosil je. da mu pustijo življenje, toda zaman. Umrl je kot junak in mučenik za našo stvnrr; umoril ga je vodja iste čete, ki je izrekla nad menoj snVrtno obsodbo. In zdaj leži tovariš Krajnc v domači Zemlji svoje lope. zasanjane domovine — ob Klopi nskcnn jezeru, — ki jo je ljubil tako prisrčno. — Zbogom tovariš Janko in na svidenje! Anica je danes nekje pri sorodnikih na, Tirolskem1 in bo menda, že skoraj pozabila na našo veliko svobodno domovino preko Karavank. Gusiti je odšel že pred 5. leti kot carinik v Banat in si je ustvaril svoj dom nekje na romunsko-mažarsfci meji. Priženil se je na posestvo, kojega zemljišča leže baje v 3 državah. Veseli, sanjari in životari. Guati, ki je živel samo za svoje gosli in svoje pesmi, je postal ekonom in — odločen Srbi n. Ni se vrnil, v svojo domovino, odkar gospodari tujec. Samo jaz in Joško sva še ostala. Joško navaden kmečki fant, ki pai je inteligentnejši kot marsikateri učeni gospod iz mesta. Vodjo, slovenske stvari je v našem okraju in vedno je »e enako goreč idealist i.n nacLjonalist. Seveda na drug način kakor smo danes pri nas. Se z vso dušo in z vsem srcem- Jaz pa tavam1 okrog, menda še vedno •pod vpliivoim neobičmih in pretresljivih doživljajev od I- 1914 do 1920 in iščem — izgnanec — zaim« n svoj tnir in svoj drugi doni, ki bi mi bil rnnlko drag. enako ljub in enako blizu mojemu sren kot moj don> — ne Km-oškena. -o A. J.: V goricah Nedavno temni je bilo. Pob mrak smt» bili zbrani, kakor pač združi ob takih zimskih dneh ljuba domačnost, obitelj. Zunaj je naletaval sneg, v peci je pel ogenj svojo toplo pesem. Hčerkici Vida in Alenka sta pregledovali pri svoji mizici slikanice, katere jim® je prinesel Miklavž, sinko Mirkec — najmtajši —■ pa je na maminem krilu ponavljal svoje govorne poizkuse; »Ta—ta—alt« « Tanr od nekod je zavalovalo, najprej kakor akordi daljne muzike, potem je prihajalo bližje ip končno jo — nevidna in neslišna — bila med nami naša ljuba babica. Pol leta je že skoro, odkar so šli počivat; a od časa do časa se nam vračajo in prinašajo nove sreče v naš najožji krog. V takih trenoikih se vzbujajo spomini na njih in vse, kar je ž njimi v zvezi. Oni večer mi je pričaral prej dušo gorice, tiste posebno naše slovenjegori-ške in prleške gorice ter njihovo poezijo. Ni jej dia. bi jo mogel primerjati s poezijo teh goric- Užival sem že mnogokrat lepote Pohorja; spoznal sem veličastnost Kanin iških Alp. div.il se »podobi raja« Blejskemu jezeru s cerkvico na otoku in očakom Triglavom v ozadju; poslušal' somi bobnenje Savice in videl Tapor splošne pozornosti pa je vzbudila enajst-I letna deklica, ki je bila čudovito lepa \ liki amoreta, vrhutega pa mirna, razumna ■ in bleda z velikimi očmi, ki so zrcalile v dušo. Otroci so jo bili užalili, pa je i prišla v isti salon, kjer sem. jaz sedel, .da se poigra z lutko. S spoštovanjem fso zrli gostje na njenega očeta, bogatega : zakupnika žganjarije; nekdo je dejal, da je že položil na stran tristotisoč rubljev dote. Ko sem se obrnil, da bi videl vgručo, kjer so to govorili, mi je obtičal pogled na Julijanu Mastakoviču, ki jih je nekam prezirljivo poslušal, držeč roke na hrbtu in glavo malce postrani. Meni se je zdelo krivično* da so tako površno delili otroška darila: deklica s tristotisoč , -ublji dote je dobila najlepšo lutko. Nato j prišli na vrsto otroci drugih starišev, piraje se skrbno na njihov čin ali bo- iStvo. Zadnji otrok — suh, majhen, ■ iečelas deček s pegami na obrazu — _ dobil zgolj knjižico s povestmi, ki k o pripovedovala o krasotah prirode, o minljivih solzah in podobno — pa brez .lik in celo brez vinjete. Deček, 'ki je bil -m gospodarje guvernante — uboge dove — je bil zbegan in preplašen. Nosil je revno mornariško obleko. Ko e prejel svojo knjižico, je pogledal z dolgim, hrepenečim pogledom igračke drugih; kako rad bi se pač poigral z otroci, a se ni drznil; poznalo se mu je, da dobro razume svoj položaj. Zelo rad opazujem otroke: kako zanimivo je pač zaznavati, s kako močjo se v njih dviga samostojno življenje, in se skuša preriti na dan. Opazil sem, da so rdečo-lasega dečka močno mikale igračke — priskočil je zdaj k enemu, zdaj k drugemu vrstniku in mu pomagal pri kaki igrački, pripravljen za vsako uslugo, samo da ga puste med sabo. A že čez nekaj minut je pristopil nadut majhen deček in ga zahrbtno zlasal. Ni se upal jokati. Tedaj je prišla njegova mati in mu velela, naj ne bo drugim otrokom na poti. Deček se je obrnil in krenil v isti salon, kjer je bila deklica. Sedel je zraven nje in sta se oba trudila, da bi lepo opravila dragoceno lutko. Sedel sem že dobre pol ure'v salonu in bi bil skoraj zadremal. Ko sem tako skrivoma prisluškoval pomenku rdečelasega dečka in lepotice s tristotisoč rublji dote, je nenadoma stopil v sobo Julijan Mastakovič. Izkoristil je neki hrup med otroci za to, da je neopaženo odšel iz dvorane. Čeprav sede v salonu, sem opazil, da je minuto poprej zelo živahno govoril s papanom bodoče bogate neveste, s katero se je bil seznanil stoprav nocoj. Sedaj se je postavil zamišljeno v polmrak in se je videlo, kakor da bi štel na prste. „ ... Tristo ... tristo .. .“, je šepetal. „Enajst... dvanajst. .. trinajst in tako naprej. Petnajst — pet let, Vzemimo 4 po sto — 12, petkrat — 60, no, samo teh 60 znese v petih letih — štiri sto. Hm! da . .. Toda po štiristo ta tepec ne bo dal. Sigurno pobira osem ali celo deset od sto. No, petsto, ali denimo: petkrat stotisoč, toliko je vsaj gotovo, ostalo pa so cape, hm . . ..* Ko je končal, se je že obrnil, da bi a rt >r?ir*n p'2 3 o g a odšel nazaj v dvorano. —,.j F.. mu je obtičal pogled na deklici in se je ustavil. Mene, ki sem bil med cvetlicami, ni opazil. Zdelo se mi je, da je vztrepetal od vznemirjenja; nemara je vplival na njegove živce račun ali pa kaj drugega; mencal si je roke in stopical semintja. Vznemirjenje je doseglo višek in tedaj se je tolikanj pomiril, da je pogledal svojo bodočo nevesto z odločnim, možatim pogledom. Stopil je smeje k nji, se sklonil in jo poljubil na glavo. Dekletce je ta napad silno iznenadil in je zavpilo od groze. »Kaj pa počenjate tukaj, drago dete?“ je vprašal in pobožal deklico po licih. »Igrava se.“ »Ah s tem le?“ je poškilil Julijan Mastakovič na dečka. »Ti, dragec, bi vendar mora! biti v dvorani", je rekel dečku. Deček je molčal in ga je zrl z odprtimi očmi. Julijan Mastakovič se je zopet previdno ozrl in se znova sklonil k dekletu. „Kaj pa imate tukaj? lutko, drago dete?" je vprašal. „Lutko ...“, je odgovorila deklica tiho in zbegano. „Lutko ... ali pa veste, iz česa je vaša lutka narejena?" »Ne vem", je rekla še tičje in sklonila glavo. »Ej, iz cunj, moje srčece. Ti, dečko, pojdi no k tovarišem v dvorano", je vzkliknil Julijan Mastakovič z odločnim glasom in dečka ostro premeril. To je zedinilo oba — dečka in deklico — v skupno čustvo bojazni in sta se prijela za roke, da ju ne bi mogel kdo enega med njima napoditi. »Ali veste, zakaj so vam podarili to lutko?" je vprašal Julijan Mastakovič z vedno bolj tihim glasom. »Ne vem." »Ker ste bili ves teden priden in ljubezniv otrok." Tedaj pa je Julijan Mastakoviča nekaj prijelo; glas mu je trepetal in je zvenel še bolj zamolklo. Ko se je ozrl okoli sebe, ali ga ne posluša razen dečka še kako nepoklicano uho, je rekel: „Ali me boste ljubili, drago dekletce, če bom prišel obiskat Vaše stariše?" Hotel je dekletce Še enkrat poljubiti; ali deček, ki je videl, da je deklico že silil jok, je krepko stisnil njeno roko in od sočutja glasno zaihtel. Sedaj se je Julijan Mastakovič hudo raztogotil. »Ven! proč pojdi! ven!" je rekel osorno in zgrabil dečka. »Pojdi v dvorano k tovarišem!" »Ni treba, tega ni treba. Pojdite vi proč!" je rekla deklica. „Pustite ga, naj bo zadovoljen. Pustite ga vendar." To je rekla skoraj že jokaje. Tedaj je nekdo zaropotal pri vratih. Julijan Mastakovič se je zdrznil in takoj poprijel prejšnji vzvišeni izraz v bličju. Še bolj kot Julijan Mastakovič se je ustrašil rdečelasi deček, se iztrgal deklici in se stisnil ob steno — tako se je počasi izplazil iz sobe v jedilnico. Tudi Julijan Mastakovič je šel za njim, boječ se, da ne bi vzbudil pozornosti v dvorani. Bil je rdeč kakor rak in ko je šel mimo ogledala, se mu je videlo na obrazu, da ga je sram pred samim seboj. Očividno ga je jezilo, ker se je tolikanj razvnel od nepotrpežljivosti. Krenil sem počasi za njim. Nudil se mi je svojevrsten prizor. Julijan Mastakovič, ki mu je z oči sijala hudobnost, je lovil rdečelasega dečka, ki se mu je vedno bolj prestrašeno umikal, ne vede, kje naj poišče zavetja. »Proč! Kaj delaš tukaj! Proč, ti pravim! Ti kradeš sadje, kali? A, sadje kradeš! Ven, ti tepec, ti malopridnež!“ Prestrašeni deček je posegel po obupnem sredstvu: urno se je sklonil pod mizo. Razjarjeni zasledovalec je potegnil velik žepni robec od batista in je skušal ž njim prepoditi dečka izpod mize. Pri tem moram omeniti, da je bil Julijan Mastakovič precejšen tolščak: dobro rejen, debelih lic in močnega telesa. Od razburjenja je postal ves poten in je sopihal. Slednjič se je vedel kakor pobesnel: tako silno ga je prijela nevolja ali nemara celo (kdo ve?) ljubosumnost. Zasmejal sem se na vse grlo. Julijan Mastakovič se je obrnili in je postal čisto zmeden; videlo se je, da se ni mogel pokazati mogočnega in dostojanstvenega. Pravkar je vstopil skozi nasprotna vrata sam hišni gospodar. Deček je urno skočil izpod mize in urno otepal prah s kolen in komolcev. Julijan Mastakovič je segel z robcem‘k obrazu, kakor da bi si hotel obrisati nos. Kot mož, ki se dobro spozna v življenju in ume zmerom uveljaviti svoje stališče, je naš gostitelj izkoristil priložnost in dejal svojemu dragocenemu gostu: »Ta-le je oni deček, ki sem vam že pravil o njem; tolikanj zaupam v vašo dobroto, da vas prosim, če bi se zavzeli zanj." „Ah!“ je’odvrnil Julijan Mastakovič, ki še vedno ni prišel k sebi. »Moje guvernante sin je", je nadaljeval hišni gospodar proseče, »uboge vdove poštnega uradnika, zato pa prosim ... Julijan Mastakovič, če bi vam bilo mogoče .. . „Ah ne, ne! ga je naglo prekinil Julijan Mastakovič. »Oprostite, Filip Aleks-jevič, ni mogoče. Saj sem že povprašal, če bi bilo kje kako prosto mesto, ali zaman. In če tudi bi bilo, je takoj na razpolago deset kandidatov, ki imajo več pravice kot on ... Škoda, res škoda!" »Škoda!," je ponovil hišni gospodar, »tih, skromen deček je . ...“ Julijan Mastakovič se je vgrizel v ustnico in vzkliknil: „Opazil sem, da je jako nespodoben cepec. — Pojdi sedaj, mali. Kaj pa stojiš tukaj ? Pojdi k svojim tovarišem !* Ni se mogel več obvladati in je zrl izpod oka name. Tudi jaz nisem imel moči, da se mu ne bi smejal v obraz. Julijan Mastakovič se je obrnil proč od mene in je vprašal gostitelja tako raz-Jočno, da sem precej dobro slišal, kdo je ta čudaški mladenič. Šepetaje med sabo sta oba odšla iz sobe, ne da bi se zmenila zame. Opazil sem, da je Julijan Mastakovič nezaupljivo' majal z glavo. Ko sem se dovolj nasmejal, sem krenil v dvorano. Odličnega gospoda so že obdali očetje in matere, hišni gospodar in gospodinja. Pravkar je govoril z neko damo. Dama je držala za roko deklico, ki jo je deset minut poprej Julijan Mastakovič v salonu nadlegoval. Njegova zgovornost si je dala duška; z visokimi besedami je govoril o lepoti, nadarjenosti, nežnosti, dobri vzgoji »ljubega otroka", Mati ga je pobožno poslušala in solze veselja so ji polzele iz oči. Očetove ustne so se smejale. Tudi hišni gospodar je žarel od veselja. In videlo se je: da se veseli vsa dvorana; celo otroške igre so bile prekinjene, samo da niso otroci motili zabave. Vse ozračje je bilo polno spoštljivosti. Nato sem slišal na lastna ušesa, s kakšnim ginjenim glasom je mati interesantnega dekletca, prosila Ja-lijana Mastakoviča, naj ji izkaže izredno čast in odlikuje njeno hišo s svojim neprecenljivim obiskom. In s kakšnim nepopisnim navdušenjem je Julijan Mastakovič sprejel vabilo! Gostje so se naposled razšli po salonu, — in ni bilo slišati drugega kot blagrovanje gospoda zakupnika žganjarne in gospe zakupnika žganjarne, pa majhne hčerke in še prav posebno Julijana Mastakoviča. „Je-li ta gospod oženjen?" sem vprašal skoraj glasno nekega znanca, ki je stal poleg Julijana Mastakoviča. Julijan Mastakovič me je pogledal s pogledom, ki je iskal in vpraševal. „Ne!“ mi je odgovoril znanec, ki ga je očividno izneaadila moja samovoljna nespodobnost. A * * * Ni dolgo, kar sem šel mimo ... cerkve. Opazivši veliko ljudi in številne vozove, sem se ustavil. Slišal sem, da so govorili o svatbi. Preril sem se skozi množico, vstopil v cerkev in sem opazil ženina: majhnega, okroglega, tolstega možička, vsega skrbno nališpanega. Očividno polnorok dela in skrbi je stopical semintja ter delil ukaze. Kmalu je šel po cerkvi glas, da so privedli nevesto. Povzpel sem se malce višje in opazil dekle izredne lepote. Bilo pa je vrlo bledo in žalostno, na prvi pogled nekam preplašeno; oči so bile rdeče, kakor da se je pravkar jokala. Sicer je bilo nje vedenje svečano in ponosno, vendar pa je ta prisiljen izraz razodeval otroške, nedolžne poteze. Na obrazu si je bral nekaj naivnega, mladostnega in nerazo-detega. Nekdo v moji bližini je dejal, da j« stara komaj 16 let. Ko sem natančneje premeril ženina, sem ga spoznal: bil je Julijan Mastakovič, ki ga nisem videl že celih pet let. In glej no, s kakim pogledom zre sedaj na svojo nevesto... Moj Bog! Jadrno sem se preril proti vhodu. Med potjo sem slišal, kako bogata je nevesta: petstotisoČ rubljev dote. in še toliko in toliko bale ... Torej se je račun ujemal! — sem sl mislil, se prerival naprej in prišel srečno na cesto. .pod seboj Pivtko v Fcsbojoisrki' ja/rmi; zagledal seml sinji naš Jadran pri obelisku na Opčinah nad! Trstom in ponovno » Kon avlo v, ko me je hlapen ob kaskadah reke Neretve pripeljal nad Dubrovnik; prevozil sem Boko Kotorsko in se ■nastlan jal. ob pogledu na njene ciprese, pinije, oranže itn citrone; pritresnl me je avtomobil čez serpentine lsovčensike in skozi romamitiške kjisune črnogorske; na Skadarsko jezero;. klanjal ®aro se Tomorici na Boratom v Albaniji An zrl z Jablanice na Ohridsko jezero in Sv. '-Nauim1: delta je vrsta vtisov, ki jih je ep rejci a moja duša. ali poezije naših gonič nisem doživel nikjer drugje. Napoti se le v poznejšem poletju v gorice, ko začnejo postajati sence daljše. Čez njive in travnike te vede pot in včasi skozi kakšen gozdič. Marljivi naš kmetič še je neumorno pri delni. Pred seboj še ne vidiš -reilov trt. a že od daleč te pozdravili® drdranje An _ klopotanje klopotcev. »Lep. lep, lep,« jih je slišal pod Pohorje naš Glaser, a »naš, naš,« kakor se je njemu 7,delo, ne pravijo nam naši klopotci, marveč: »V vsakem koti ded napoti« in še drugače... Pa do-epeš na vrh in odpre se ti pogled na vse et,rani. Sto in .sto je varijaeij tega pogleda, a v bistvu je povsod enak; na zapadu se bliža soluce.že pozlačenim ro-.bomi Pohorja, in Kozjaka. Planinec za-itott^aga yj dajja^aatariborofcj.: raggled,- - : ■.(! /, -,5 i ni »tolp, iz doline se dviga megla ruške j tovarne za dušik, tam: z ozadja te pozdravlja Velika kopa in Karavanke te spomnijo koroških bratov. Sv. Urban nad Mariborom zabrenka nalahno melodijo one pesmi »...ti dobri naš mejaš, v goricah ti stanu ješ ..in Golica ti zapre pogled proti severozapndu. Sever ti riše v velikih potezah konture naše državne meje, le Viildonski stožec to Glajhenberško gričevje nadkriljujeta višine ob Muri,; včasi, kadar je posebno jasno, se ti prikaže tuji' Sokol (Soh6-Ckel), ki čuva nad Gradcem. Na jugu dajeta Boč in Donačka gora obzorju valovito črto. ki se zniža potem v Haloze in zviša zopet v Maoeljskem pogorju. Na vzhodu pa se beli Kapela, a južno-vzhodne obronke odseka s svojo značilno oblilko Robadjo; toda oko se ti tu še ne ustavi, nego pohiti preko Mure ^v ravnino na njenem levom' bregu, poišče Mur. Soboto z njenimi cerkvami, Beltince in kakor črta belečo se Dol. Lendavo. ter s?e ti izgubil tam nekje mimo Koli ari je v Podravini. Čudeč se razgledu prifspeš končno do hrama. Sedaj je treba poskrbeti predvsem' za telesni blagor. Le mike so . prilike, da