ftnovoles
LETO X.	ŠTEVILKA 4	Straža, 26. aprila 1972
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LESNEGA KOMBINATA »NOVOLES« STRAŽA PRI NOVEM MESTU
B. Jakac: BORIS KIDRIČ
Prav je, da se ob prazniku slovenskega naroda OF in delavskem prazniku 1. maju, spomnimo tudi velikega revolucionarja in voditelja Borisa Kidriča. Šestdeset let bi praznoval danes ta veliki revolucionar, če bi dočakal letošnji maj
•otofofotofofoeoioiotofototofotoooto
S	o
| za	i
j praznik j dela,	|
| iskreno	j
l čestitamo I
S	*
o»o«o*o«o*o*o*o*o«<o«o*o*o*o*o*o*o*o«
»Lenkica, daj mu nageljček, da bo tudi on vedel, da je danes prvi maj . . . !«
. . . Potem je skupina ljudi izginila na drugo stran vrha in jaz sem ostal sam s svojimi ovcami. V samoti sem potem pretehtal vsako besedo, ki sem jo slišal na vrhu. Beseda »prvi maj« je bila posebej poudarjena in zato se mi je vtisnila v spomin posebno močno. Saj sem tudi nagelj dobil od deklice za prvi maj.
Takrat tega še nisem razumel, ker sem bil še premajhen. Bilo je še v Avstriji. Pozneje sem šele zvedel, kaj pomeni prvi maj. V stari Avstriji delavstvo prvega maja ni smelo praznovati, kakor ga mi danes praznujemo. Praznovati so si ga upali le najbolj pogumni ljudje.
To je bil moj prvi maj.
Tak je bil Prežihovega Voranca Prvi maj, tak je bil starih delavcev prvi Prvi maj. In danes, naš Prvi maj!
Rdeče cvetje nas bo te dneve spomnilo, da je prvi maj mednarodni praznik dela. Proletarski praznik slavimo ne le dan izletov in kratkočasja, ugodnejšega brezdelja in brezvsebinskega veseljačenja.
Kljub oddihu — ali prav zaradi njega — pa le ne pozabimo: nihče nam ničesar ni podaril; vse kar imamo v svobodni in združeni Sloveniji in socialistični Jugoslaviji, smo si vselej morali priboriti sami. In še si moramo sami izgrajevati domovino, da bo resničen dom samoupravljalskega socializma. Prvomajski oddih pa naj bo tudi trenutek sprostitve po naporih, ki jih od nas vseh terjajo naloge današnjega in jutrišnjega dne.
Plan proizvodnje za leto 1972
»Plan, ki smo si ga letos zastavili, je z ozirom na čas in težave, ki tarejo naše gospodarstvo, precej visok, »je dejal na 12. seji DS glavni direktor Jože Knez.
Ing. Kompan Alojz, vodja analitsko planske službe, je podal plan za leto 1972, ki je za 31% večji od leta 1971. Plan ne predvideva toliko povečanje Cen, kot sam fizični porast proizvodnje. V letošnjem letu so za domač trg predvidene take cene, kot so bile lanske, le na zunanjem trgu smo uspeli za nekaj %-ov dvigniti cene naših artiklov. To pa le zato, ker za zunanji trg ne veljajo zamrznjene cene.
TVP
Žaga Straža
Žaga Soteska
Skupaj primarna
TDP
TSP
TPP
Skupaj finala
Skupaj Novoles
V razpravi o planu so člani DS ugotovili, da bo povečanje spremljal problem nelikvidnosti. Težave so in bodo predvsem v pomanjkanju obratnih sredstev. Vzporedno s tem pa bomo morali reševati tudi osebne dohodke, katere lahko izplačujemo v okviru samoupravnega sporazuma. Glavni direktor Jože Knez pa je glede plana dal naslednjo izjavo:
»Plan je precej visok, to pa zato, ker ne upošteva vse večje nelikvidnosti, ki je zadnje čase prizadela tudi tiste delovne organizacije, ki do sedaj tega pojava v svojem gospodarjenju niso poznali. Zadnji meseci so bili tudi za naše podjetje zelo težki. Včasih so razna podjetja stala pred problemom, kako prodati svoje blago. Danes pa se je temu problemu pridružil še nov in veliko težji problem, kako za prodano blago dobiti od domačega kupca denar. Novoles že precej časa ni videl dinarja iz domačega trga. Ves denar, ki smo ga dobili izvira le od tujih kupcev. Pri postavljanju plana za leto 1972 smo vezani v veliki meri na uvoz repro materiala. To pa pomeni, da moramo ves uvoženi material takoj plačati.
Novoles je zaključil leto 1971 s približno 3 milijardami starih din neizterjanih dolgov. Seveda smo pri takem poslovanju tudi mi ostali dolžni nekaj čez 1 milijardo starih din. Tega dolga nam ne bi bilo treba nositi, če bi nam domači kupci plačali to, kar so nam ostali dolžni.«
Glede doseganja plana po posameznih obratih je DS ugotovil, da je za TVP plan fizično skoraj enak lanskemu.
Za Žago Soteska se tudi predvideva malo manjša proizvodnja, kljub temu pa je plan povečan za 2%. Na doseganje plana bo vplival tudi nov program, ki bo za Žago Soteska pripravljen do začetka junija
Največje povečanje je planirano za TDP — 62%. Da bo plan dosežen, mora ta tovarna izboljšati notranjo organizacijo, nabaviti nekaj novih strojev in razviti notranji transport. Tovarna stilnega pohištva ima povečan plan za 43%. Kljub velikemu fizičnemu porastu 31% pa po izjavi ob ra to vod j e Slavka Medleta lahko pričakujemo realizacijo plana. Tovarni ploskovnega pohištva iz Novega mesta je povečan plan za 31%. Sam plan ne bo predstavljal takega
problema, kot pa predvidene težave pri nabavi surovin in pri preureditvi skladiščnega prostora.
V nadaljevanju svoje seje so člani DS sprejeli tudi sklep o alkotestira-nju. Vsi delavci, ki bodo prišli na delovno mesto vinjeni, bodo morali o-praviti alkotest, kot šoferji, če jih prometna policija osumi, da so vozili pod vplivom alkohola. Ta novost je uvedena predvsem zato, ker se je v podjetju zelo razširil pojav alkoholizma. Vsi pa prav dobro vemo, da pijan delavec ne more opravljati svojega dela, ker je v stalni nevarnosti, da se na stroju poškoduje. Prijatelji dobre kapljice, pozor!
46.407.600 din 25.495.930 din 11.036.720 din 82.940.250 din 47.152.340 din 26.391.400 din 16.308.200 din 89.851.940 din 172.792.190 din
Investicijski program „NOVOLESA'
Z ozirom na splošno gospodarsko situacijo in s tem v zvezi z likvidnostjo je bil izdelan predlog investicijskega programa za leto 1972. Le ta je v prvi projekciji znašal okrog 3 milijarde starih din. Razumljivo je da takega zahtevka nismo bili v stanju realizirati. Zatem se je pristopilo k sestavj investicijskega programa z realnejšimi zahtevki. Pri tem so sodelovali obrati službe in odbori. Gre predvsem za dvoje v naši investicijski usmeritvi.
1.	Nabaviti nekatera tehnološka sredstva in naprave, ki so nujno potrebna za realizacijo letnega proizvodnega plana, ali pa so že tako dotrajala, da jih je že potrebno zamenjati.
2.	Za manjše in večje projekte (večje rekonstrukcije ali uvajanje no. ve proizvodnje). Prav ta skupina pomeni tudi večje investicijske naložbe, zato tudi bolj skrbno in odgovorno proučitev načrtov — programa rekonstrukcije. Karakter teh investicij ima namen, da preusmerimo našo lesno dejavnost ter da jo tudi tehnološko in organizacijsko spremenimo.
Pri nekaterih strojih in napravah iz prve skupine je že v letošnjem letu razpravljal odbor za proizvodnjo in centralni DS. Da bi bil prikaz investicijskega programa čimbolj razumljiv, je v prilogi prikazano, da je bilo v letošnjem letu že izkoriščenih ali pa so v teku okrog 150 milijonov starih din.
V	spisku B je prikazan seznam najnujnejše opreme, ki bi jo bilo potrebno čimprej nabaviti. To pomeni novih 150 milijonov starih din ali skupno je v postopku ali pripravi cca 300 milijonov stan h din investicij. Predlog spiska B je obravnaval odbor za proizvodnjo in razvoj ter z njim soglašal. Na odboru je bilo tudi dogovorjeno, da je to avans na invest. program, ter da to nj celoten investicijski plan za leto 1972. Posamezne postavke bodo koristniki morali utemeljiti in predložiti odboru za proizvodnjo in razvoj. Posamezne postavke odbor lahko spremeni ali zavrne.
V	investicijskem programu ni upoštevanih 500.000 din za ureditev protipožarnega omrežja, ker to ureditev financira DOZ.
Sektor Obrat	Spisek A	Spisek B	Skupaj
Finala TDP	514.200 din	300.000 din	814.200 din
TSP	230.950 din	415.500 din	646.450 din
TPP	140.000 din	145.000 din	285.000 din
Finala Skupaj	885.150 din	860.500 din	1.745.650 din
Primarni sektor			
TVP	80.000 din	230.000 din	310.000 din
Žaga Straža		70.000 din	70.000 din
Žaga Soteska	130.000 din	80.000 din	210.000 din
Primarni sektor skupaj	210.000 din	380.000 din	590.000 din
Uprava	319.700 din	184.000 din	503.700 din
CRD		14.000 din	14.000 din
Novoles skupaj	1.414.850 din	1.438.500 din	2.853.350 din
Spremembe v delitvi osebnih dohodkov
Na zadnji seji DS podjetja, ki je sprejemal gospodarski načrt 1972, je vodstvo podjetja predlagalo spremembo o delitvi osebnih dohodkov, in sicer:
—	vsem zaposlenim se ne glede na delovno mesto poveča osnova za 50 točk. Novo izplačilo bo veljalo od 1. maja dalje in bo vgrajeno v veljavni sistem izračuna in izplačila osebnih dohodkov. Izjema sta mesec marec in april, ko je to povečanje le v obliki 40 točk in to kot posebni fiksni del povečanja, ki je odvisen od dejanskega števila opravljenih ur v rednem delovnem času.
—	v pripravi je tudi nov sistem dodatka na stalnost, ki ne bo odvisen od višine osebnega dohodka (sedaj je veljalo 0,5°/o za vsako leto pri podjetju), ampak bo odvisen samo od števila let pri podjetju Novoles in njemu pripoje-
V letošnjem letu bomo delavci »No-volesa« letovali nekoliko pod drugačnimi pogoji, kot je bilo v navadi prejšnja leta. Vsem je znano, da bo sleherni delavec prejel din 300,00 kot nadomestilo za K-15. Seveda pa s tem odpadejo vsa nadomestila in regresi za letovanje.
Da bi tistim delavcem, ki kljub temu nameravajo letovati, omogočili vsaj delne ugodnosti je Izvršni odbor sindikata podjetja nabavil štiri šotore, katere bomo izposojali delavcem. Na razpolago imamo dva šotora za štiri osebe in dva šotora za tri osebe. Izposojevalnina za šotore je: za četvorček 12,- din na dan in za trojček 10,- din na dan. Turistično takso in campiranje bo moral plačati vsak sam v kraju letovanja. Tudi preko turistične agencije Alpe-Adria iz Ljubljane še dalje organiziramo letovanje, le v polni ceni, se pravi, brez dotacije podjetja.
Navedli vam bomo cene pensionov po posameznih krajih, in sicer:
Pension A - A Poreč — soba I. kat. 71 din otroci od 3-7 let 61 din,
nih obratih, neodvisno od delovnega mesta. Sprememba dodatka bo veljala od 1. junija dalje. Novost pri spremembi bo tudi pravilo: pravico do dodatka si pridobi vsak zaposleni, ki bo dopolnil pet let zaposlitve pri podjetju Novoles. Novi predlog dodatka pa je 10.- din za vsako leto pri podjetju. Npr.: od 0-5 let ni dodatka, 6 let pri podjetju 60.- din 7 let 70.- din, 10 let 100- din in tako dalje.
Za ta povečanja v OD se je podjetje odločilo na račun zmanjšanja letošnje akumulacije. Težnja po nadali-nem povečanju osebnih dohodkov v okviru danih možnosti, bo tudi v prihodnje stalno prisotna.
Možnosti pa bodo dane predvsem r. povečanjem: produktivnosti, plačane realizacije, akumulacije, finanč nega rezultata in seveda s spremem bami samoupravnega sporazuma
ing. Kompan Alojz
soba II. kat. 66 din otroci od 3-7 let 56 din, Hotel »Bor« Rab soba I. kat. 68 din otroci od 3-7 let 58 din, soba II. kat. 66 din otroci od 3-7 let 56 din, soba III. kat. 60 din otroci od 3-7 let 50 din; Vila »Ciana« Savudrija soba II. kat. 55 din otroci od 3-7 let 45 din, soba III. kat. 49 din otroci od 3-7 let 39 din.
Delavec, ki se bo odločil za letovanje v teh krajih, mora takoj ob prijavi plačati po osebi din 300,00. V kolikor po prijavi letovanje odpove, mu zapade 10% od plačila akontacije, če pa odpove šele 12 dni pred odhodom, pa plača 10% od celotne vrednosti. Podjetje bo delavcem omogočilo, da bodo račun za letovanje odplačevali lahko tudi v mesečnih obrokih pri blagajni podjetja, za kar bo vsak koristnik podpisal »Izjavo«, da se znesek lahko odteguje od njegovih mesečnih osebnih dohodkov. Interesente za šotore, kakor tudi tiste delavce, ki nameravajo letovati v hotelih, prosimo, da se čimpreje o-sebno javijo v splošnem sektorju pri tov. Zelnikovi, kjer bodo prejeli vse ostale informacije.
Izgrajevanje in urejanje objektov za potrebe šol poteka v občini Novo mesto že od leta i962. Tega leta je občina sprejela 10-letni program izgradnje in ureditve najnujnejših objektov za potrebe šolstva. Ta program je bil v preteklem letu skoraj v celoti uresničen. Le izgradnja osnovne šole v Dol. Toplicah in nekaj dograditev drugih šol se iz objektiv nih razlogov ni pričelo.
Da bi odpravili velik osip (ponavljanje razredov) v naših šolah ter o-mogočili enak start v življenje in delo vsakemu mlademu človeku, je nujno potrebno, da z angažiranjem sredstev občanov, delovnih in drugih organizacij ter občine, uresničimo program gradnje šol v občini Novo mesto.
Program gradnje šol v občini Novo mesto
V	naših šolah ne moremo vidneje napredovati od klasičnega pouka v prenatrpanih učilnicah z golimi stenami, brez sodobnih učil, s pomočjo katerih bi otrok opazoval, mislil, preizkušal in samostojno prihajal do najrazličnejših zaključkov.
Naš čas zahteva sodobno šolo in sodoben pouk, sodoben pouk pa bomo lahko organizirali le, če bomo s skupnimi močmi zagotovili vsaj del denarja, potrebnega za gradnjo novih šolskih prostorov in za preureditev in dograditev starih.
Mislim, da bo naše bralce zanimalo katere šole so zajete v ta program. Med prvimi je na vrsti šola v Dol. Toplicah, saj je v stari šoli nemogoče poučevati.
Osnovni šoli Vavta vas se bo prizidalo 6 novih učilnic, telovadnica ter nekaj kabinetov.
Osnovna šola Žužemberk ima danes le 9 učilnic, nekaj kabinetov in ie potrebno dozidati še 8 učilnic, da bi se lahko organiziral enoizmenski pouk.
Velik problem postaja tudi Posebna šola Novo mesto. To šolo obiskuje trenutno 109 otrok. Ker ta šola nima dovolj prostora, je 118 kategoriziranih otrok vključenih v redne osnovne šole in vsi končajo šolsko obveznost v nižjih razredih. Da bi Posebna šola lahko vključila v šolanje vso duševno prizadeto mladino iz novomeške občine, bi morala imeti 18 učilnic in druge odgovarjajoče '"•ostore.
Po podatkih Centra za strokovno delo je v občini Novo mesto 227 duševno prizadetih otrok.
V	7 letih bi se s samoprispevkom občanov, del. organizacij, občine in TIS zbralo 6 milijard 710 milijonov starih dinarjev, kar bi zadostovalo, da bi se ves program, ki zajema 11 šol, realiziral.
Letovanje v letu 72
5 min. s samoupravljala
Saje Franc
Vsi ga dobro poznamo, posebno pa še starejši delavci, saj je 16, aprila minilo 19 let, odkar dela v Novo-lesu. Skromen je in tih, vedno pripravljen človeku pomagati ,na delu pa natančen in vesten. Med svojimi delavci pa je priljubljen tovariš, vodja in svetovalec.
Že kot izučen mizar se je vpisal na srednjo tehnično šolo lesne smeri v Ljubljani. Kmalu ga je pritegnilo delo v Ljudski tehniki še posebno fo-
Supka Jožef, Tomas Jan, Sisol Anton
tografiranje. S prijateljem sta ustanovila prvi fotoklub na tehnični šoli, ki še danes dela. Za svoje uspehe v tem klubu je dobil tudi Zvezno diplomo. Doma pa si je izdelal poveče. valnik za izdelavo fotografije, ki se lahko meri s še tako preciznimi in dragimi aparaturami.
Prva leta svojega dela v Novolesu je Saje Franc preživel v parketarni in že takrat tesno sodeloval z mehanično delavnico. Končno pa je zmagal njegov raziskovalni in nova-torski duh in ves se je posvetil strojem.
V maju 1959 se je osnovala centralna remontna delavnica in Saje je postal njen prvi vodja, kjer je delal vse do leta 1968, ko se je začela rekon-
strukcija vezanih plošč.
Potem je nekaj časa delal še v razvojnem oddelku in pred nedavnim je zopet prevzel svoj priljubljeni posel v CRD-ju.
Čeprav samo lesni tehnik po poklicu, pa je s svojimi prečutimj nočmi ob knjigah in s prirojenim talentom postal velik strokovnjak, ki mu lahko za njegovo znanje zavida marsikateri strojni inženir.
Prvi stroj, ki je bil narejen v Novolesu, dela še danes, skonstruiral pa ga je Franc Saje in ravno tako tudi ostalih 60, ki so bili narejeni v Novolesu. Veliko od teh strojev dela še danes in bodo delali še naprej, saj se prav nič ne razlikujejo od kupljenih v tujini.
Poleg vsega dela ki mu ga nalaga služba, pa mu žilica ne da miru in vedno premišljuje in študira, kako b; se še dalo kaj izboljšati pri strojih. Doma ima več kot 20 neprijavljenih patentov. To so razne izboljšave in nove izvedbe v hidravliki in pneumatiki.
»Deset let sem vodil majhen in požrtvovalen kolektiv«, mi je dejal ob koncu pogovora. »Strokovno sem rastel z njimi in skupaj smo dosegali velike in lepe uspehe.«
Sposobni smo narediti zahtevne in tudi najzahtevnejše stroje. Želim, da bi še naprej delal s tem kolektivom, saj smo drug drugega navajeni in vemo kaj kdo zna.
CRD
Obiskali so nas
Od 10. do 14. aprila so bili v Novolesu na obisku predstavniki lesnega kombnata VRANOV NAD TOPL’OV iz Slovaške.
Za naše podjetje so se odločili predvsem zaradi precejšnje podobnosti njihovemu. Imajo moderno žago in veliko tovarno vezanih plošč Izdelujejo pa tudi celulozo.
Malo sem se bal, kako se bomo razumeli, pa je kar šlo. Oni so govorili slovaško, jaz pa slovensko, malo pa smo se pogovorili tudi z rokami.
Kakšne vtise boste odnesli iz Novo-lesa?
—	Doživeli smo zelo prisrčen sprejem, še posebno smo hvaležni za vse podatke, ki nam jih je nudilo vaše podjetje in strokovno razlago med ogledom. Zelo pohvalno pa se moramo izraziti o vaši moderni žagi in finalni proizvodnji.
Kakšna pa je vaša proizvodnja?
—	Sam sistem proizvodnje je podoben Novolesovemu. Imamo žago s kapaciteto 115.000 m3 bukovih hlodov (120% večja od naše). Vezane plošče pa imajo kapaciteto 55.000 m3 buk. hlodov (100% večja od naše). Letos nameravamo rekonstruirati ter modernizirati svojo žago, zato smo tudi prišli na obisk k vam.
Kakšni so vaši osebni dohodki?
—	Vsi smo plačani po tarifnem pravilniku, ki je enak za vso državo. Razlikuje se samo dodatek na storilnost.
Na vprašanje, kakšni so razponi v plačah, so mi razložili, da je razlika med snažilko in obratovodjem 1:4 (podobno kot pri nas).
V zadnjem času pa pripravljamo nov plačilni sistem, v katerem bo velik povdarek na sposobnost za delo. To se pravi, da delavec zna delati, kvalifikacija pa bo šele na drugem mestu. Vzrok za ta nov pravilnik pa je botrovalo občutno pomanjkanje delovne sile.
Ob odhodu pa so prijatelji iz Slovaške izrazili željo, da bi se stiki z Novolesom še poglobili.
Črnska vas v Centralni Afriki
Zapiski s poti po afriških gozdovih
V zadnjem našem glasilu je bilo že precej omenjenega o nakupu in predelavi tropskega lesa pri nas, čeprav smo si le bolj malo predstavljali o gozdovih in njihovem izkoriščanju. Slovenijales Ljubljana je v letu i970 prevzel koncesijo nad 400.000 ha gozdov v Centralnoafriški republiki (CAR). To je država, ki leži prav v osrčju Afrike in meji na Čad, Kamerun, Brazzavilski Kongo, Zeiro (kot so prekrstili Kongo Kinshasa) in Sudan. Čeprav je država dvainpolkrat večja od Jugoslavije, šteje le okrog 2 milijona prebivalcev. Ob tako redki naseljenosti in izredno velikih prostranstvih se ocenjuje narodni dohodek le na 120$ po prebivalcu letno. Edini dohodki te države so od gozdov, diamantov in turizma Namen obiska v CAR je bil ogled gozdov in izkoriščanj v koncesiji Slovenijales ter si ustvariti dejansko sliko možnosti sodelovanja pri izkoriščanju teh gozdov.
Potovanje se je začelo koncem marca s štirimotornim avionom DC-6. Prvi občutki za polet so bili bolj žalostni kot veseli. To pa zaradi neljubih stvari kot:
—	pred nekaj urami so razložili iz tega aviona krste s posmrtnimi ostanki jugoslovanskih pilotov in ste-wardes, ki so jih pripeljali iz Adena,
—	avion, s katerim smo leteli, je bil zgrajen pred dvajsetimi leti in je šel na zadnji polet ter bo takoj po vrnitvi odšel v staro šaro,
—	avion ie bil polno obremenjen z 21 potniki in 6.000 kg raznega tovora (od pohištva, orodja, rezervnih delov za stroje do hrane za Sloveni-ialesove bele delavce v Afriki), tako, da ni smel natočiti polnih rezervoarjev goriva, da ni bil pretežak. Toda točen odlet ob napovedani uri (ob 18h) vesela druščina, lep pogled na Reko, Zadar, Dubrovnik, Mediteransko morje z redkimi ladjami, vlijejo novo korajžo in razpoloženje. Komaj dobro povečerjamo, že stevardesa napove spuščanje aviona na letališče Benghazi v Libiji, kjer bomo dopolnili rezervarje z gorivom. Ko smo se želeli vsaj nekoliko sprehoditi po letališču, že nas ustavi na vratih policija in prepove vsak izstop, ker smo iz države črnih koz. Zopet nevšečnost. Da je bilo to čakanje še nekoliko daljše je bil vzrok v tem, ker uslužbenci libijske države niso znali preračunati, koliko je stalo gorivo v dolarjih. Odleteli smo po dobrih dveh urah z dano obljubo, da bo gorivo plačano, ko bo poslan račun v Jugoslavijo. Nato smo leteli nad prostrano Saharo. Ko se je začelo delati jutro, smo videli pod seboj valovite sipine puščavskega morja brez vsakega znaka življenja. Več ur letenja kaže vedno isto mrtvo sliko. Šele sredj dopoldneva so se sem pa tja začele pojavljati posamezne oaze in so prehajale v vedno bolj strjeno savano porastlo z grmičevjem. Tu pa tam je bil košček rdeče
obdelane zemlje. In tako smo se po dobrih 15 urah spustili na letališče v Banguiju, ki je tudi glavno mesto CAR. Še v zraku nas je stewardesa seznanila, da je temperatura 25° C na letališču (ob 9,30 uri) in da je relativna vlaga izredno visoka. Takoj, ko smo izstopili smo vse to res občutili in k temu dodali še neljubi mrčes, ki je pridno silil v nas.
Z letališča so nas s kombiji odpeljali po široki betonski cesti mimo nizkih iz bambusa in blata zidanih hišic, preko centra mesta z razmeroma lepimi belimi hišami v sodoben hotel za »bele« goste. Popoldne se je temperatura dvignila na 36° C in pri visoki relativni vlagi ter neprespani noči je bil počitek v hotelu izredno dobrodošel. Naslednji dan smo si ogledali šolski center FAO, ki je oddaljen iz Banguija 10 km. Center vodijo Francozi, medtem ko je že nekaj predavateljev črncev, ki so študirali v Evropi.
Šola je dveletna, sprejemajo samo
moške, ki imajo končano osemletko Šola ima 4 oddelke in sicer za delovodje sečišč v gozdu, za delovodje na žagah, za delovodje v mizarstvu in delovodje pri gradnji rečnih objektov. Šola ima 15.000 ha lastnega gozda, žago, mizarsko delavnico in oddelke za gradnjo ladij in čolnov. Po ogledu teh objektov, ki so izredno primitivni (vse stavbe so kot odprte lope, transport vseh izdelkov in odpadkov je ročen) smo nato odšli še 15 km daleč v gozd, kjer smo si ogledali gradnjo cest in izkoriščanje gozdov.
V naši prisotnosti so podrli drevo limbe, ga izvlekli, razkrojil) in naložili na kamion. Pri drevesu je bilo 16 m' hlodovine, medtem ko so boljše odpadke razsekali v drva, kar bo služilo za suho destilacijo.
Naslednji dan smo odpotovali v 800 km oddaljeno vas Bayago, kjer je center Sloveni j alesovega sečišča in o tem prihodnjič.
Slika s črno •
Novoles ali Dinos?
Dve sliki z Zagrebškega velesejma
Spalnica »Monja«
Sedežna stilna garnitura »CAN-CAN«
Za praznik dela 1. maj iskreno čestitamo
učenci os. šo’;e Vavta vas
NADURNO DELO V REDNEM DELOVNEM ČASU
Na sliki vidite našega vrtnarja, ki ponovno sadi vrtnice Ponovno zato, ker je neka oseba smatrala, da bi bolj pristajale njenemu vrtu jih je izkopala in posadila doma. Šunj erga Ante pa je rekel ne in šel v akcijo. Kmalu je odkril ukradene vrtnice in sedaj so zopet na pravem mestu. Naš vrtnar pa je zaslužil 5.000 starih din ker je namesto zalotene osebe opravil ponovno sajenje vrtnic.
Pozor!
Vse interesente, ki se zanimajo za novo jekleno žico. obveščamo, da jo lahko večkrat dobe na smetišču za Krko, kamor jo z odpadki vred vozijo naši delavci.
Novi
Kljub dokaj širokemu izboru izdelkov, ki prihajajo iz naše tovarne stilnega pohištva ugotavljamo, da zahteva tržišče vedno nove izdelke, ki naj zapolnjujejo program ,ki je že v prodaji. Zanimivo je, da sugestije za nove izdelke mnogokrat prihajajo od kupcev, ki že imajo naše pohištvo, pa se jim zdi, da bi morali zapolniti posamezne praznine v stanovanju. Prav tako pa tudi prodajna služba ugotavlja povpraševanje po mnogih izdelkih, ki jih še ne izdelujemo. Seveda pa je v sedanji„ situaciji zamrznjenih cen tudi obrat” zainteresiran za nove izdelke, ker bi sij z njimi popravil splošno kritje in s tem tudi rentabilnost.
Najprej bodo v prodaji posode za rože, v katere bodo lahko vlagali rože v lončkih ali pa jih kar posadili v notranjo pločevinasto posodo, ki bo imela dvojno dno, tako da bo odvečna voda lahko odtekala Upamo, da se bo ta izdelek dobro prodajal, ker je bil že dvakrat razstavljen in so ga ljudje sprejeli z velikim zanimanjem.
Poleg posode za rože so bili na spomladanskem zagrebškem velesejmu razstavljeni tudi novi jedilniški stoli. Ti sicer niso kakšen izrazito nov izdelek, ker so le nekoliko stilizirani, tako da delujejo bolj elegantno kot prejšnji. Novi stoli bodo v prodaji junija tega leta.
Tudi dolgo obljubljana sedežna garnitura CAN-CAN je bila razstavljena v Zagrebu, povedati pa je treba, da tokrat za razstavljenim eksponatom stoji tudi serijska proizvodnja. Ta garnitura je oblikovno dognana in stilsko vskiajena z ostalim našim pohištvom; mogoče deluje nekoliko bogatejše, posebno zaradi blaga odlične kvalitete. Kauč bomo delali v dveh izvedbah; kot trosed z izvleč-nim mehanizmom in kot navaden
Uspehi dijakov TSŠ v Novem mestu
V sredo, 5. aprila je bila 3. redovalna konferenca na Tehnični srednji šoli — lesne in gradbene stroke v Novem mestu.
Vrazredu je še vedno 24 dijakov, od tega 16 fantov in 8 deklet.
Izdelalo je 14 dijakov ali 58,3%, opomine pa je prejelo 10 dijakov ali 41,7%. V primerjavi z uspehom v prvem polletju je uspeh slabši za skoraj 6% in če se dijaki ne bodo potrudili, bo na koncu 3 letnika uspeh porazen. Disciplina se je v razredu tudi nekoliko poslabšala, saj ima en dijak 7 neopravičenih ur v tej konferenci, en dijak pa celo 11 neopravičenih ur. Oba dijaka sta prejela ukor po razrednem učiteljskem zboru.
izdelki
trosed. Izgleda, da bo v izvedbi z izvlečnim mehanizmom bolj zanimiv za tržišče, kar pripisujemo majhnim jugoslovanskim stanovanjem, ki nimajo posebne sobe za goste, na našem kauču pa bo dovolj prostora za udobno spanje dveh oseb. Skupno z našim ekskluzivnim kupcem Jugo-exportom predvidevamo, da bomo že letos prodali 300 garnitur. V pn., daji pa se bodo pojavile julija.
V razvojnem oddelku ima arh. Ra-čečičeva v zaključni fazi oblikovanja kar dva nova elementa za našo veliko kombinirano omaro, in sicer: kotni element, ki bo imel prostor za TV sprejemnik ter nekaj prostora za knjige. Drugi element pa bo izra-
zita knjižna omara. S tema elementoma bomo ustregli tistim kupcem, ki imajo večje dnevne sobe in jim naša omara v sedanji velikosti ni dovolj velika, predvsem pa nimajo dovolj prostora za knjige.
Sekreter pa bo novi kos pohištva za tiste kupce, ki nimajo dovolj prostora, da bi si kupili našo pisalno mizo, prostor za pisanje pa nujno potrebujejo.
Poleg vseh navedenih del pa so v začetni študijski fazi tudi razne spremembe, ki bodo pomenile obogatitev naših izdelkov. Pri tem se zavedamo, da sedanji trenutek ni primeren za lansiranje bogatih izdelkov, prav gotovo pa je pravilna usmeritev, da razvojni oddelek pripravlja delo za v naprej.
Slavko Medle
Stanovanjski krediti
Odbor za medsebojna razmerja je na svoji seji dne 21. 4. 1972 med drugim razpravljal tudi o stanovanjskih kreditih za leto 1972. Imel je zelo težko nalogo, saj je bilo prosilcev 39, denarja za razdelitev pa le 18 milijonov starih din. Da bi si olajšali delo, je odbor pred nedavnim formiral komisijo, ki si je ogledala gradnjo vsakega posameznega prosilca. Ta komisija je na svojem ogledu ugotovila, da so potrebe velike in zato predlagala odboru, da ugodno reši prošnjo 29 prosilcem.
Odbor je po dolgi razpravi naredil lestvico, po kateri je razdelil kredite. Zaradi takšnega števila prosilcev, krediti tudi niso bili veliki, vendar pa odbor upa, da je nekaterim le pomagal iz velikih težav.	'
Za letošnje leto so tako razdeljena vsa sredstva, ki so bila namenjena za stanovanjsko izgradnjo, zato odbor do nadaljnega ne bo več sprejemal prošenj
Transportne poti in nezgode
Že večkrat smo v našem časopisu pisali o nezgodah na transportnih poteh. Sprašujemo pa se, ali sploh kdo prebere te članke o varnosti. Ugotavljamo, da so posamezniki vso preveč sigurni pri svojem delu, šo posebno pa pri transportiranju izdelkov. Ravno na teh, na videz tako nenevarnih delih, pa se nezgode množijo iz dneva v dan.
Naj navedem samo nekaj primerov iz vsakdanje prakse, potem pa sami presodite, kdo je kriv za take nezgode.
Pri odrivanju transportnega traku, je delavcu spodrsnilo, da je nerodno padel in pri tem dobil poškodbo reber.
Pri razkladanju hlodov iz vagona je nekomu hlod poškodoval stopalo. Delavka si je med premikanjem naložene palete po nerodnosti poškodovala palec desne roke.
Nekdo drugi sl je poškodoval pa lec na desni roki. ko je odmikal drva.
Pri menjavi rezil spet poškodba na palcu.
Pri pobiranju naslonjal iz zaboja se je delavka zadrla v sredinec leve roke.
Še in še bi lahko naštevali primere pa vedno pridemo do zaključka, da ni nikjer pravih vzrokov za take poškodbe. Iz vseh raziskav, ki jih dela varnostna služba, največkrat ugotovimo, da delavci premalo resno jemljejo delo pri transportu. Nezgod te vrste ne bomo mogli preprečiti z nobenimi varnostnimi pred-si, če delavci sami ne bodo dovolj pazili na sebe.
Delaj varno!
T. š.
Nagradna križanka
1	V- maj 1	. /in							PETER MURN	EGIPČANSKI BOG SONCA	VPIŠI: VJ5A	SAMOGL.	/	MOLJENI	RAZLIČNA SAMOGL.	iTERNAD 1RAGICA
							►				KL/C V SILI BOJAN COLAR			
v. E							►			TURIST- KRAJ NA GORENJ. PREBIVALEC IRSKE				
							POROTNO SODIŠČE	PAMET						
			Y 7| 1	^ h			BEOGR. PILHSKA IGRALKA							OČESNA LEČA	šlR NA 'ROPSKA RAVAN
							►							
SE sr. : /./?.	EKSPOhU-PAHJE V F0T06MEUI	ZENSKA STAPA 100 LET	raz Popeo JONIH predmetov	IZDELOVALEC. ZIME os.laih'ek		▼					DEL OBRAZA PiLM 0 Tarzanu			
MR se Osujp								£AHO	NRAVNOST NAZORJEVA ZBIRKA					
stonoga												SOSEDNJI ČRKI enaka VOKALA		
NCHŠKA PlEhišKA OZNAKA		. —		dolg. M. IME						GOROVJE V BOLGARIJI JAPONSKO M- IME				
PESNIK H hi Čl				KOMEL POLOTOkA				ITALIJANSKI REN ES. SLIKAR						
APETiT				KOMAN ALEKSEJA TOLSTOJA				bli šč				RADU		
												vpiši : ANGAN		
LJUDSKA tehmika			60 PATA GRŠKA POKRAJINA	MESTO V SEVERNI ITALIJI									KNOCKOUT	SVETA gora NA HALKiDI
PEVKA TADOIO				VdOJA eno		IGRALKA HiRamda				i. ime ZNAMKA TOVORNIH AuTOMOd.				
ULITA ČRK/\						JANKO KERSNIK ŠAMP/OV			brezrepa OPicA PRED LOS					
INDUSTd MB STO V JZ ŠPANIJI							<z>	IME NAŠE SPALNICE					S	
HESTO. i/ LOMBARDU!								JUŽNI SADEŽ						
Sport
Priprave na 3, Lesariado so v polnem teku. 15. aprila je bilo v cerkniškem »Brestu« žrebanje parov za posamezne discipline.
Za letošnjo Lesariado, ki bo 17. junija, je prijavljenih 35 podjetij. To je do sedaj najmasovnejša udeležba. Uvedeni sta tudi dve novi panogi: balinanje in šah za ženske. Taka masovnost je že letošnjega prireditelja prisilila, da za kegljače organizira tekmovanje že v petek 16. junija in soboto 17. junija Prihodnja Lesari-
ada, za katero se potegujeta podjetji »Marles« iz Maribora in »Jelovica« iz Škofje Loke, pa bo morala biti že dva dni, če bodo organizatorji hoteli uspešno izpeljati tekmovanje.
Že v začetku maja pa bo v Novem mestu tekmovanje v odbojki za ženske v okviru sindikalnih športnih iger. Mislim, da bodo ta tekmovanja za naša dekleta kar dobrodošla, saj bo to za njih najboljša priprava za JLesariado.
Veliko težje pa bo za moško odbojko, saj bosta manjkala kar dva odlična tekmovalca Slavko Pavlin in Niko Galeša. ki sta v Celju na drugi Lesariadi tudi prispevala levji delež za osvojeno prvo mesto v odbojki.
Rešitve križank:
Za prejšnjo nagradno križanko je žreb določil:
1.	nagrada: Kovačec Marija TDP
2.	nagrada: Saje Cvetka, Uprava
3.	nagrada: Lukan Marinka, TSP
žrebanje je vodil Tone špelko
Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Marjan MAZNIK, Izdaja delavski svet Lesnega kombinata »NOVOLES« v Straži pri Novem mestu. Naklada 1600 izvodov. Tisk: KNJIGOTISK Novo mesto