MOTIVIRANOST OI{KOLOSKIH
MEDICINSKIH SESTER ZA
SAMOPREGLEDOVANJE DOJK
Tatjana Kułnar
Uvod
Vsaka ženska lahko zboli za rakom dojk. Verjetnost, da se bo to zgodilo, s starostjo narašča. S
to nevarno hormonsko boleznijo sodobna ženska plačuje velik davek civilizaciji oziroma
podaljšani življenjski dobi. V Evropi je Vsaka deseta Ženska v nevarnosti, da zboli do svojega
75. leta staľosti, pri nas v Sloveniji pa vsaka osemnajsta! V drŽavah Evropske skupnosti vsako
leto umre za rakom dojk 70 tisoč žensk, pri nas pa pribliŽno 400. Vemo, daje bolezen v večini
primerov dobľo ozdravljiva, če jo odkrijemo dovolj zgodaj. Za ugodnejši izid bolezni moramo
podrobno poznati naravo te bolezni in upoštevati možnosti za njeno uspešno zgodnje
odkľivanje.
V sklop sekundarne prevencije pri raku dojk poleg pľesejalnih testov (screeninga)
umeščamo tudi samopregledovanje dojk' ki predstavlja najcenejšo in najpreprostejšo
metodo v zgodnji diagnostiki. Gre za dejavnost, ki naj bijo sleherna ź'enskaž'e od svojega
20' leÍa naprej vnesla v svoj življenjski stil. Raziskave sem se lotila zaradi zanimanja,
kako so onkološke medicinske sestre, ki sę vsak dan srečujejo s to boleznijo, seznanjene
Z metodo zgodnjega odkrivanja raka dojk' Želela sem tudi izvedeti, koliko vedo o
sumljivih znamenjih, ľizični skupini in genetiki. Zanima|o me je tudi kje so znanje
pridobile, v kolikšni meri 
je 
to odvisno od stopnje izobrazbe ter koliko to vpliva na njihov
življenjski stil. In ne nazadnje, kako znajo to znanje s pridom uporabiti v svojo korist in v
dobro svoje oŽje okolice.
Metođologija
Med kolegice sem razdelíla anonimen vprašalnik, ki se je vsebinsko nanašal na omenjeno
tematiko. Po preteku enega meseca 
je 
anketne liste z l8 vprašanji bolj ali manj natančno
izpolnilo l23 kolegic. od tega 73 zdravstvenih telrnikov, 40 višjih medicinskih sester in 10
diplomiľanih medicinskilr sesteľ' Najmanj točne so bile pri navedbi starosti, žal se je to glede na
vsebino ľaziskave lzkazaÍo za precejšnjo pornanjkljivost. Izračunala sem povprečno starost; ta
je 
znašala pri srednji izobrazbi 3l let' pri višji 40 let in pri visoki 30 let.
Tatjcna Klullcll; lliš. nlet!. ses., Center za boĺezni dojk ''tll:Jože Žitnik''
o łlko l oš ki I ĺlš t it ĺlt Lj ub Ij alm
75

Rezultati raziskave
l.Vprašanje:
Ali si sami pľegledujete dojke?
a) redno, vsak mesec
b) kadar se spomnim
b) najmanj l-krat na leto
d) nikoli
Tabela l.
í 00'00 123 I í0 33 40 59 73 sk.
3,25 4 0 0 0 0 5,4 4 d
't0,57 't3
0 0 10 4 12,3
Ć
c
49,59 61 50 5 45
'ĺB
52,4 38 b
36,59 45
E
45 18 30,1 22 a
ot
/o
OT
Skupaj Visoka Višja Srednja
2.Vpľašanje:
Ali ste pľepľičani, da se znate pravi|no pregledati?
a) da
b) ne
c) ne vem
Tabela 2. Gľaf 2'
Graf I
40
35
30
25
20
10
rdno kose spoani 1 xna lelo
Na vprašanje ali in kako pogosto si pregledujejo svoje dojke, je odgovorilo, da si redno vsak
mesec pregleduje 22 ali 30%a Tľ, 18 ali 457o viš. med.sester ter 5 ali 507o dipl. med' sesteľ.
Skupno samo 45 ali 36Vo I
Skupno jih je 49.6% navedlo, da se pregledujejo samo takĺat, kadar se po nakJučju spomnijo na to.
Najmanj 1- krat na leto si pregleda dojke 10.6% vseh, nikoli pa 5.47o ZT.
100,00 123 I 10 33 40 59 73 sk.
't 
5,45 19 0 c 20 8 1 11
8,13 í0 1C I 5 2 10 7 b
76,42 9Ą 9C I 75 30 75 55 a
% /o
Skupaj Visoka Višja Srednja
94 ali (167o) vseh anketiľankje plepľičarrih, da si znajo pľavilno pregledati dojke ( od tehkar 90vo
dipl. med. sester, l 5% vseh dvomi o svojem znanju, Sa/o vseh pa je 
izjavilo, da tega ne znajo).
Viśja
I
60
50
!0
30
20
10
'76

3.Vpľašanje:
če se pľegledujete, kje ste se tega naučili?
Na to vprašanje sem dobila zelo različne odgovore. 50 anketiľank oz' 367o med vsemi
anketiranimi 
.je 
odgovoľilo, da so se te veščine naučile v službi. 34 oz.247o se jih je naučilo iz
raznih letakov in brošuľ, preostaie pa so navedle, da so sepregledovanja dojk naučile v Cęntru
za bolęzni dojk (CBD), na ľaznih predavanjih in seminaľjih' učnih dalavnicah, v šoli, iz
literature ter pri sistematičnih in ginekoloških pregledih'
4. Vprašanje:
č. 
'" ''. 
pľegledujete, obkľožite ustľezen odgovoľ.
a) se ne spomnim (3 7:l 
)
b) se rĺi ne zdi potrebno (2ZT 
)
c) me 
je strah, da bi kaj našla ( 2 7:ľ 
)
d) ne zauparn svojim rokam ( 1 ZT 
)
e) mislim, da sem premlada za raka ( I dipl. med. s. 
)
f) me ni nihče poučil ( nobena)
g) prosim ginekologa, da mi pľe-eleda dojki ( 4 ZT in 4 višje med. s. 
)
Na to vprašanje sem dobila samo l7 vselr odgovorov.
5. Vprašanje:
Ali menĺte' da bi kot medicinska sestľa, ki dela na Onkološkem inštitutu, moľali biti še
posebno motiviľani za samopľegledovanje dojk?
a) da
b) ne
Tabela 3. Graf 3.
100,00 123 I ĺ0 33 4A 59 73 sk.
12,20 15 0 0 10 4 15 11 ne
87,80 í08 100 10 90 JC 85 62 da
TO
Skupaj Visoka Višja Sľednja
70
60
50
l
l
1,"
l
l.
I
Pozitivnoje oclgovoľilo 108 vseh anketirank ali8'7%o, negativno pa15 oz.1Ż7o'Pri diplomiranih
medicinskih sestľah to vprašanje ni bilo sporno, vendar kaĺ l5va Zľ meni, da motivacija za
samopľegledovanje ńi povezana z delom na onkološkem inštitutu.
'7'.7

ó. Vprašanje:
Pľi kateľih letih moľamo po vaši pľesoji začeti samopľegledovanje dojk?
a) priŻ0 letih (93 anketirank oz.76vo)
b) pri 30 letih (22 anketirank oz.187o)
c) pri 40 letih ( 7 anketirank oz.67o)
Ena med. sestra s srednjo izobrazbo je 
izjavila,
da moramo samopregledovanjedojk začeti takoj
po prvi menstruaciji.
7. Vprašanje:
Kateri način samopľegleda se vam zdi najbolj primeľen?
a) leže (13 - 11%)
b) pred ogledalom (23 - 19Vo)
c) pod prho (22 - 18Vo)
d) na vse načine (65 - 527o)
Leźeči položaj se zdi najprimernejši način za
najhitrjše odkrivanje sumljivih sprememb v
dojki za samo 1 lvo vseh anketirank. Pľeg|ed
pred ogledalom se zdi najprimeĺnejši kar 197o
vseh anketirank. Za pregled na vse načine se je
odločilo 52 7o vseh vpľašanih.
52%
8. Vprašanje:
Kateľa izmed naštetih znamenj so nevaľna za raka dojk?
a) mlečen izcedek
b) neboleča zatrdlina
c) kĺvav izcedek iz bradavice
d) bolečina
e) uvlečenost bradavice, za katero se tiplje zatrdlina
Tabela 4. 
Gľaf 6.
Graf 5.
113 10 35 68 e
28 0 4 24 d
79 8 z1 50 e
43 I
aż
11 b
17 4 2 11 a
Skupaj Visoka Višja Srednja
80
70
60
50
40
30
20
10
0
r Vĺšja
Eĺ pri 20 letih
ü pri 30 letih
ĺt pri 40 lelih
Graf 4.
't8
zalĺdlĺna izcďek iz
se llpłe

Tu 
je 
bilo mogoče obkľožiti več odgovorov. Kar 1 13 anketirank je uvlečenost bradavice štelo
Za prvo sumljivo znamenje. Krvav izcedek je 
79 vprašanim predstavljal drugi sumljivi znakza
raka. Neboleča zaÍrdlina se zdi sumljiva samo 43 med. sestĺam! Bolečino 
je 28 kolegic uvrstilo
na 4. mesto. Da je bolečina sumljiva, je trdilo kaľ Ż4ZT,4 višje med. sestre in nobena dipl. med.
sestľa' Neboleča zatľdlina je sumljiv znak samo 11 Tľ,23 višjim med. sestram in kar 9 dipl.
med. sestram.
9.Vprašanje:
Ali se tveganjezaraka dojk z staľostjo veča?
a) da
b) ne
Gĺaf 7
Tri med' sestre s sľednjo izobrazbo niso
odgovorile. I l0 ali 92 7o vseh anketirank se
strinja, da se tveganje s starostjo več.a, 9 ( 8%)
Zľ lneni da se tveganje s starostjo manjša, o
slednjern pa ni prepričana nobena izmed visoko
izobraženih.
l0.Vpľašanje:
Kam bi šli na pľegled dojk' če bi pľi samopľegledu opazili nevaľno spremembo?
a) v zasebno ambulanto
b) v CBD
c) prosila bi strokovno primerno osebo z onkološkega inštituta, da me pľegleda
Tabela 5, Graf 8.
100,00 8| l2Ż 10 32 39 60 73 sk.
48'3ó 601 se 6 59 23 4t 30 c
42,62 4ol s2 4 38 l5 45 33 b
9,01 0l l1 0 3 I t4 l0 a
Višja Srednja
Ena višja med. sestra ni odgovoľila.
59 vseh anketiľank ali 48%a 
jih je 
izjavilo, da bi se obrnile na mamologa na o.I., če bi kaj
opazile. 52 ali 42'6% jilr je 
odgovorilo, da bi šle v CBD' in samo 11 ali 9vo vseh bi se odločilo
za zasebnika. odgovorje pričakovan, saj najbolj zaupajo stľokovnjakom iz hiše. Po izobrazbeni
stľuktuľi bi šlo v zasebno ambulanto 147a ZT in nobena z visoko izbrazbol.
20
15
10
5
0
Eda
Ll ne
'79

1 1.Vprašanje:
Ali se stľinjate s tľditvijo, da sumljivo zatľdlino najde ženska sama kaľ v 807o primeľov ?
a) da
b) ne
S statistično pravilnim odgovorom, da si Ženske
kar v 80 7o same odkrijejo spremembo, se 
je
strinjalo 110 ali 897o vseh anketirank.
l2' Vprašanje:
Kaj menite o edukaciji glede samopľegleda v vašem ožjem družinskem kľogu?
a) to 
je 
stvar zdravstvene politike
b) za to nisem poklicana, niti usposobljena
c) mislim, da je to moja strokovna dolžnost
Tabela 6. Graf 10.
100,00 107 9 í0 3Ą 36 57 61 sk.
88,78
OE
90
o
8€ 3'ĺ 90,1 55 c
5,61 6 10 1 I
e
3,2 2 b
5'6í 6 0 0 J 6,5 4 a
% to
Skupaj Visoka Višja Srednja
Graf 9.
60
50
40
30
20
10
0
á. toie slBr
zdra6l€n6 polltlke pokllcána, nltl
usposobljena
b
c. misllm, da je to
Na to vprašanje sem dobila l07 odgovoľov. Odgovorilo ni 12 Zjl in 4 višje med. sestre' 95 vseh
anketirank ali 88.'7%o 
je 
trdilo' da 
je 
to njihova strokovna dolžnost. Po izobrazbeni stľukturi je 
to
ttdilo 55 ali907oZ]l'9 a\i907o clipll. med. sester ter 31 ali 86% višjilr med' sester' Da je to stvar
zdľavstvene politike, je 
menilo samo 6 kolegic (5.67o) med njimi 2 višji med. sestri in 4Zl.
l3.Vprašanje:
Ali dejavniki okolja in življenjski stil žensk lahko vplivajo na zbolevanje za ľakom dojk?
a) da
b) ne
c) ne vem
Ĺ{ da
llne
sÍďnia
Višja
80

100,00 el 117 't0 32 ssl 3E 69 sk.
5,13 0l 6 0 c 71 1
t
c
3,4'l 0| Ą 0 5 31 2 b
91,45 1001 107
'ĺ0
92 eol 35 62 a
%l
Tabela 7
l4.Vprašanje:
Ali 
je rak dojke dedna bolezen?
a) ne
b) da
c) ne vem
Tabela 8.
70
60
50
40
30
20
10
0
Graf I I
Gĺaf 12.
Ilĺ sr"a"l" ]
l"visju I
Invi"ołu I
ne vem
Na to vpľašanjeje odgovorilo l17 anketirank. l07 ali9l. 
(vo 
je odgovorilo pozitivno. Thko
mislijo vse z visoko lzobrazbo,92?o z viśjo in 907o s srednjo. 5.2% višjlh med. sester je to
Zanikalo, 77o Zil pa o tem ne ve ničesar.
40
35
30
25
20
15
10
0
ľl 
Srednja
lViśja
I lvisoka
da
b
ne vem
odgovoľilo 
je l 15 anketiľank'
Da ľak dojk ni deden, 
je 
trdilo 55 a|j 47 
'8vo 
vseh ankętirank. Bolezen je pripisalo dednosti 47
ali 40.97o vselr sester. Tľinaj st vprašanih a|i l l .3vo pa j e obkrožilo odgovor, da ne vedo.
l5. Vprašanje:
Ali dľužinsko dovzetnost za ľaka dojk štejemo med dejavnike tveganja?
a) da
b) ne
c) ne vem
Izmed vpľašanih pet višjilr med. sester ni odgovorilo' pľav tako ne27iľ. Sicer so se na splošno
v zelo velikem številu (96,57o) opredelile za prvo trditev.
100,00 í't 5 I 9 3í 36 61 70 sk.
ĺ 1'30 13 0 0 I
?
14 10 c
40,90 47 JJ J
)ą c
50 35 b
47,82 55 67 t) t)/ 2Ą 36 a
Yo
Skupaj vtsoKa Višja Srednja
81

1 6' Vprašanje:
Kolikšen je 
delež dednega ľaka dojke?
a) 10% 45 (43.27o)
b) 20Vo 33 (31%)
c) 307o 26 (Ż5vo)
Na to vpľašanje nisem dobila odgovora od 9
ZT, 4 višjih med. sester in 2 dipl. med. sester'
Pravilen odgovoĺje 10vo.Tako je 
trdilo 45 oz'
43.27a vseh udeleženk ankete.
45
Gľaf l3'
tĺ 
10% je dednih
ĺ 
20% 
ie dednih
tt30%
dednih
33
l7. Vpľašanje:
Koliko ste seznanjeni z genskim testiľanjem glede ľaka dojk?
a) malo
b) nič
c) popolnoma
Tabela 9. Graf 14.
í 00'00 8| í20 10 33 40 58 70 sk.
6,67 201 I 7
?
4 3 c
27,50 101 33 1 2A I 34 24 b
65,83 701 7s 7 29 ot 43 a
/r
Višja Srednja
popolnoma
od l20 dobljenih odgovorovje odgovor c) popolnoma seznanjeni obkroŽilo samo 8 oz.6.67o|
od tega 2 dipl. med. sestľi, 3 višje med. sestre 3 Zf . 33 ali 2'7.5% jih je izjavilo, da niso
scznanjene s tem. od tega tudi 1 dipl' med. sestľa in 8 višjih med. sester. Zaprvo trditev se je
odločilo 
'79 
ali 65'8vo vseh anketirank. Med njimi 43 (61ok) Zf 29 ('73vo) višjih med. sesteľ in
7 ('707o) dipl. med. sester.
l8.Vpĺašanje:
Kateľi zdľavstvenovzgojni pľogrami se vam zdijo najpľimeľnejši za izpopolnjevanje
laikov na tem podľočju?
a) individualno poučevanje samopregleda v ambulantalr za bolezni dojk
b) pľogrnmiľane inštrukcije
c) demonstracije samopľegleda na silikonskem modelu
d) infbrmacije v medijih
e) videokasete v čakalnicah
Í) predavanja v delovnih kolektivih
50
45
40
35
30
20
'15
10
5
0
a s*on1u j
EVišja
I lVisoka
82

67 9 19 39 f
2t
,7
5 9
63 9 18 JO d
45
'1
l9 l9
18 5 4 9 b
71 5 25 4'.1 I
Skupai Visoka Višia Srednja
67
Tabela 10.
Graf 15.
Tu 
je 
bilo mogoče obkrožiti več odgovorov' Diplomirane medicinske sestre so se izrekale za več
informacij v medijih in za predavanja v delovnih kolektivih. Višje medicinske sestre so menile,
daje najprimernejše individualno poučevanje v ambulantah za dojke, Zatem demonstracije na
silikonskem modelu in predavanja v delovnih kolektivih. ZT pa so se odločali za individualno
poučevanje v aInbulantah Za dojke ter za predavanja v delovnih organizacijah.
Pri točki
''Vaš predlog'', smo lahko razbÍati željo po organiziranju pregleda dojk za vse medicinske sestre
in zdľavstvene tehnike, ki clelajo na o'I., vključno z njihovimi ožjimi sorodnicami. Želijo tucti,
da bi bili laiki bolj osveščeni, in, da bi V ta namen organizirali več učnih delavnic za
samopregledovanje dojk. Nekatere bi želele preventivne preglede dojk (verjetno so imele v
mislih presejalne akcije oziroma screening), kot pri fluorografiranju. Druge bi želele več
informacij o genskem testiľanju in rekonstrukciji. Nekatere pa so se zavzerna|e za vključevanje
tovľstnega izobraźevanja že v sľednješolski učni pľogľam.
Povzetek
Rezultati ankete kažejo, da so medicinske sestre in zdravstveni tehniki onkološkega inštituta
Ljubljana glede na svojo izobrazbo zadovoljivo poučeni o tej bolezni, čeprav si dojke pregleduje samo
367o vseh anketiľank. Večina od teh 
je prepričanih, da obvladajo samopregledovanje. o tem dvomim,
saj je učna delavnica leta l998 v Radencih jasno pokazala, da to ni res, čeprav takIatne udeleŽenke
niso bile samo onkološke medicinske seshę. Prav Zato moramo organiziľati še več takih učnih
delavnic za vse, ki se želijo izpopolniti na tem področju. Anketaje tudi pokazala, da kolegice premalo
poznajo sumljiva znamenja za raka dojk. Večina pa si želi več inÍbnnacij s področja genetike.
Zgodnje odkivanje raka dojk predstavlja dolgoročno naloŽbo v zdravje današnje ženske, saj
bolezen dobiva že epidemično ľazsežnost. V Sloveniji vsako leto umľe kaľ 400 Žensk za to nevarno
boleznijo, ki 
je 
ĺesnično pogubna, če je ne odkrijemo dovolj zgodaj. Keľ zaenkrat ne poznamo
nikakľšne preventive' je ľedno in pravilno samopregledovanje poleg pľeostale zgodnje diagnostike
ključnega pomelra za zmanjšanje smrtnosti' čeprav si strokovnjaki o tem niso ravno enotni.
Pa vendar menim, da 
je 
za ťazpoznayo bolezni ključnega pomena redno in pravilno
samopregledovanje, ki ga mora ženska izvajati od zgodnje mladosti do konca Življenja.
77
ts a' individuĺlno poučcvalý
samopre8bda vÁBD
E b. prqramiranc instrukcÜc
21
B c. silikonski modcl
R d. intonnacü v mcdijib
ac. Yidcokasctc v čákalnicah
H f. dclovni kolckivi
45
83

Prepľičana sem tudi, dani razloga za to, da si ženske ne pregledujejo svojih dojk, saj je 
to organ,
ki je najlaže dostopen tako našim rokam, kot tudi preostalim nebolečim diagnostičnim
postopkom. Redno samopregledovanje omogoča ženskam dobro ľazpoznavo tkiva dojk, tako da
so sposobne zaznati moľebitne spremembe, ki bi se na novo pojavile naslednji mesec' Iz
pľognostičnega vidika je namreč zelo pomembno, kdaj zaslutimo in odkrijemo nevarno
spremembo, posebno, če se nanjo ne opozaľja bolečina oziroma drugi opozorilni znaki. lz
prakse vemo, da si ženske na splošno ne pregledujejo svojih dojk. Med vzroki največkrat
navajajo, da ne zaupajo svojim rokam, da niso dovolj vešče, da jim 
tega zdľavnik ni izrecno
priporoči| in dajih je stľah odkriti spľemembo, ki bi jim globoko posegla v dušo in telo. Iz tega
sledi, da moramo me sestre, s svojim znanjem in zgledom nenehno spodbujati okolico k
samopregledovanju dojk, saj je 
to zelo pomembno pri zgodnjem odkrivanju raka dojk. Ne glede
na to' kje delujemo, se moramo zavzemati za zdĺav način življenja in za večjo osveščenost
Žensk. Skratka - usmeĺjajmo naša prizadevanja na tem področju k naslednjim ciljem:
. 
k čim višjemu odstotku ozdravljivosti,
. 
k ohranitveni operaciii dojke,
. 
k izogibanju adjuvantni kemoterapiji,
. 
k čim manjšemu absentizmu,
. 
k čim krajši leŽalni dobi.
Za doseganje teh ciljev pa mofamo biti ustrezno izobĺaźene in motivirane.
84