ZA IZBOLJŠANJE LISTA rito Mn nUn Vak. kt HlftiMir«!*" aH gA » Mratelka. Vaa h« bralo- ■u tlita. GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki« ★ CTTATDJE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno poskusu j o. TELEPHONE: CHeUea 3--1J42 Katera) a» Second VUm Matter September 21st, lIMtt at the Kost Office « New York. N. V. onder Art of Congress of March 3rd. 1879 ADDRESS: 2J6 W. 18th ST., NEW YORK No. 291. — Stev. 291. NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 16, 1938— PETEK, 16. DECEMBRA,, 1938 Volume XLVI. — Letnik XLVI. FRANCIJA NE ODSTOPI ITAUJI NITI PED1 OZEMLJA Poslanik Kennedy se je vrnil v Ameriko ANGLESK04TAIJNSKA POGODBA VELJA TUDI ZA TUNIS IN DRUGE KOLONIJE OB SREDOZEMLJU Francija ne bo ugodila italijanski zahtevi, tudi če pride do vojne. — Nemčija nima v Sredozemlju nobenih interesov. — Chamberlain je Franciji obljubil pomoč proti Italiji. PARIZ, Francija, I 5. decembra. — Vnanji minister Georges Bonnet je včeraj naznanil, da mora priti Italija do spoznanja, da Francija, pa če pride tudi do vojne, ne bo odstopila niti pedi zemlje v 1 uniziji, Džibutiju, Korziki ali v katerem drugem delu francoskega kolonijalnega cesarstva. Ob istem času pa so bile po Parizu tudi razširjene govorice, da je prišel v Pariz Hitlerjev osebni zastopnik stotnik Fritz Weidemann s Hitlerjevim odgovorom na vprašanje vnanjega ministra Bon-neta, ako bo Nemčija šla Italiji na pomoč za slučai vojne med Francijo in Italijo. Diplomati so slišali, da je Weidemann dospel v Pariz, nemško poslaništvo pa tega ni niti potrdilo, niti zanikalo. Po podpisu francosko-nemške nenapadalne pogodbe in predno je nemški vnanji minister Joachim von Ribbentrop odpotoval iz Pariza, ga je Bonnet vpra&aL kaj bo Hitler napravil, ako bi francosko-italijanska napetost dovedla do vojne. Na tozadevna vprašanja je Bonnet v poslanski zbornici odgovoril, da mu je von Ribbentrop rekel, da bo Nemčija ostala zvesta svojim obveznostim v osi Rim-Berlin, da pa Nemčija nima nikakih neposrednih interesov v Sredozemlju. LONDON, Anglija, 15. decembra. — Ministrski predsednik Neville Chamberlain je znova zatrdil prijateljstvo in zvestobo Anglije do Francije ter postavil angleško armado na stran Francije proti grozečim zahtevam evropskih diktatorjev. Chamberlain je javno izrazil svojo nevoljo nad tem, da so nemški diplomati bojkotirali banket, na katerem je obsojal pisanje nemških časopisov in je posvaril Italijo pred vsako njeno akcijo glede francoske Tunizije. Okoli nemškega poslaništva je bila postavljena močna policijska straža, ker se je bati kakih demonstracij. Vsled dogodov zadnjih dni se je Anglija zopet približala Franciji, da skupno nastopite proti totalitarnim državam. Chamberlain je v poslanski zbornici rekel, da an-gleško-italijanska prijateljska pogodba velja tudi z ozirom na Tunizijo, kajti Italija se je s to pogodbo zavezala, da ne bo skušala kršiti statusa quo v Sredozemlju. Chamberlain je resno posvaril Italijo, da ne skuša preminjati status quo v Sredozemlju in je vsled tega francoska vlada naznanila, da je od Anglije prejela obljubo za vojaško in moralno pomoč za slučaj vojne. B1ZERTA, Tunizija, I 5. decembra. — Zaradi i-talijanske agitacije je Francija naglo pričela graditi močne utrdbe ob tunizijskem obrežju. V Bizerti so močne utrdbe, ki se morejo primerjati z največjimi pristaniškimi utrdbami sveta. Ta mornariška postojanka je oddaljena iz Rima z ae-roplanom dve uri, iz Sicilije pa samo eno uro. Močne utrdbe se raztezajo na obeh straneh Bi-zerte, zapadno proti Alžiru, vzhodno pa proti Tu-nisu. V tem pristanišču je Francija zgradila posebno postojanko za submarine in mornariške aeroplane. V bližini pa se nahaja dovolj križark, rušil-cev in aeroplanov, da branijo obrežje pred sovražnikom, dokler ne pridejo ojačenja iz Toulona. FAŠISTI PRIČELI NAPADATI Fašist «o pričeli obstreljevati Madrid. — Države skušajo za Božič skleniti premirje. H EN DAYE, Franci jaTTs decembra. — Iz močnega artilerijskega obstreljevanja Madrida in številnih zračnih napadov ob sredozemskem obrežju je mogoče sklepati, da bo general Franco vsak čas pri čel s svojo .veliko, dolgo napo vedovano ofenzivo. Poročila zadnjih dni naznanjajo več manjših spopadov na madridski fronti, toda včerajšnji artilerijski ogenj je znamenje za večje vojaške tipe racije. Po vladnih poročilih je bilo v Madridu ubitih 6 oseb, 20 pa ranjenih. Republikanski in fašistični zastopniki pripravljajo za Božič veliko izmenjavo ujetnikov. Kot pravi neko poročiio iz Burgosa, bo izmenjanih 77 Angležev in 33 Kanadčanov, katere so vjeli fašisti, za isto število Italijanov, katere so republikanci vjeli. PARIZ, Francija, 15. dec. — Španski poslanik v Združenih državah Salvador de Ma-dariaga je v imenu španskega odbora za civilni mir velesilam priporočil, da skušajo v španski državljanski vojni doseči en mesec premirja. Naprošene so bile vse evropske države m Združene države, da podpirajo ta predlog, ki vsebuje naslednje točke: 1. Sovražnosti naj prenehajo 24. decembra brez kake premem be v položaju. 2. Tekom premirja ne smejo biti ojačene čete in ne povečano orožje. 3. Dogovor za izmeno blaga in prosto gibanje prebivalstva. 4. Osvoboditev ujetnikov. 5. Mednarodna nadzoroval-na komisija bo jamčila in nadzorovala izpolnitev pogojev premirja na obeh straneh. "Zamisel (premirja je popolnoma človečanskega značaja," pravi odbor, "ter ne pomeni sprave ali miru med bojujoči-ma se strankama. Odbor čuti. da bo, ako obe stranki sprejmete ta načela, storjen -velik korak za .konec vojne in bo španskemu narodu dana priložnost, da izrazi &vojo željo po miru." NOVI PREDSEDNIK REPUB-LIKEČ1LE SANTIAGO, Čile, 14. dec.— Kongres republike Čile je danes potrdil izvolitev Pedra A-quirra Cerda za predsednika. Urad bo nastopil dne 24. dec. SKOF LEONARD NI ZADOVOLJEN S PERKINSOVO Škof je proti sedečim stavkam. — Delavski department bi mora) voditi moški. — Par nasvetov delavstvu. WASHINGTON, D. C., 15. decembra. — A dna W. Leonard, ki je škof metodstične epi-kopalne cerkve v Pittsburgh u, je danes rekel pred Diesovim preiskovalnim odborom, da bi bilo dosti bolje, če ,bi načelo val delavskemu departmentu moški, ne pa ženska. Poudaril je, da nima ničesar proti sedanji delavski tajnici Miss Frances Perkins, toda po HITLER SE BO POLASTIL MEMELA Hit- oze- Memel bo povabil lerja, da zasede mlje. — Najbrže bo v januarju poslal vojsko. BERLIN, Nemčija, 35. dec. — Berlinski diplomatski krogi so mnenja, da je samo vprašanje časa, kdaj bo Hitler za t^edel memelsko okrožje. Dogodki se razvijajo tako naglo, da bo mogel Hitler že najbrže 30. januarja sklicati državni zbor, na dan 6. obletnice nastopa svoje vlade, in b:> povabil 150,000 Memelčanov v Veliko 'Nemčijo. 1 Diplomatski 'krogi so mnenja, da je »čas dozorel, da se POSLANIK NI HOTEL GOVORITI 0 MEDNARODNIH ZADEVAH S parnikom Queen Mary je dospel včeraj v Združene države ameriški poslanik na angleškem dvoru Joseph P. Kennedy. Vrnil se je na zahtevo predsednika Roosevelta, ki hoče biti natančno poučen o sedanjem političnem položaju v Evropi. — Kennedy ni hotel govoriti o svoji misiji, kar je časnikarje precej razočaralo. njegovem mnenju naj bi vršil more Nemčija polastiti 109'J je splošno kvadratnih milj zemlje, kate ro .so Litvinci dobili od Nemčije po svetovni vojni. Memelski parlament, ki je Jbil izvoljen v nedeljo, je po- to delo moški, ki znan in ugleden. &kof pravi, da si W ameriško delavstvo šele takrat izboljšalo svoje stališče, ko bo pozabilo medsebojno ko ne bo kalnih ag jalo nemirov. Škof je odločno proti tako- I Na ta nažin bo Hitler Pozvanim "sedečim stavkam", j blJen> da stori iVOi° dolžnost, kajti po njegovih mislih ninri !ker Je_ _to želJa cele£a prebival-nihče pravice zapleniti lastni mrznjo, .p0j,10ma nemški in bo glasoval, t>o več najemalo ra kef si je izbral ,vlogo pokrovitelja v.-eh Nemcev. To se je zgodilo v Avstriji in v sudet^ki pokrajini in v obeh slučajih je šlo v najlepšem redu. Nemški poslanik pri litviii- gu svetu, ko je Hitler priklopil mestu 97 trgov in vasi. Novi Dunaj po svojem obsegu zaostaja samo še za mesti: Los Angeles, Rim, New York, Sydney in Chicago. Od jutra do večera se je dunajski nacijski župan Hermann Neubacher vozil od .vasi ski .vladi Erich Zechlin je spo do vasi ter prejemal občinske I ročil svoji vladi, da Litvinska ključe v znak, da se je (kraj ne bo šla v vojno zaradi Me-prostovoljeo združil z Duna- niela. jem. Po predaji ključev so vsi župani odšli z Neubacherjem na "likof" v slovito avstrijske vinsko klet v ^Gumpolshirche- WAiSHTNGTON, D. C., 15 decembra. — Danes je odstopil trgovinski tajnik Daniel C. Roper, drugi najstarejši član predsednikovega kabineta. V svoji resignaciji pravi, da se namerava vrniti v privatno življenje. V zadnjem času so splošno domnevali, da bo odstopil tudi Harold L. Ickes, tajnik za notranje zadeve, toda predsednik Roosevelt ga je pregovoril, da je ostal. Dejal mu jo. da je v Washingtonu dosti bolj potreben kot pa kjerkoli drugje. Kot znano, je Ickes eden naj • bolj vnetih Rooseveltovih zu govornikov. Roosevelt je sprejel Roper-jevo resignacijo in mu pisal dolgo pismo, v katerem je slavil njegove zasluge. V pismu se je posebno plo spominjal tistih časov, sta skupaj služila pod Wi no vo a d min i s t racij < >. to ko l>o- nu. Ozemlje, ki je bilo združeno z Dunajem, meri 290,845 kvadratnih milj, in ima mnogo velikih tovarn ter. majhne hiše za eno družino. NAROČITE SE NA -GLAS NARODA" NAJSTAREJSj SIJOVBNSKI DNEVNPv V * M ERIKI Ob celem obrežju so razpostavljene baterije ar~ tilerije in protizračnih topov, med njimi pa so skrite radio postaje in opazovalni stolpiči. EDEN JE IZVEDEL GLEDE ŠPANSKE KITAJCI POROČAJO O USPEHIH ŠANGHAJ, Kitajska, 15. dec. — Kitajci poročajo, da so zopet zavzeli vas Sitang, 20 ni»lj jugovzhodno od Jočova ter so raztegnili svojo bojno črto čez gore od jezera Tung- — Iz New Yorka se bom podal naravnost v Washington, — je dejal, — kjer bom obiskal predsednika Roosevelta. V Washingtonu bom dva ali. tri dni, nato pa v Palm Beacii. — Ekselenca, — ga je vprašal neki časnikar, — kaj misli te o položaju v Nemčiji - Kennedy se mu je nasmehnil rekoč: — Tukaj sem Jos. P. Kennedy. Ekselenca je o-stala v Evropi. Kaj da mislim o Nemčiji? Nič ne mislim. Na vprašanje, če bodo evropske države vrnile Združenim državam vojni dolg, je odvrnil, da ni nikdar slišal razpravljati o tem. Edinole glede preteče vojne je bil nekoliko bolj zgovoren. — Za slučaj vojne, bo treba, skrbeti, da se Združene države ne bodo vmešale v njo, — je dejal. — Po mojem mnenju pa vojne r.e bo. Vsi si moramo prizadevati ohraniti mir. — Ali bo vojvoda Windsor-ski obiskal Ameriko? — Nekaj sem slišal govoriti o tem, pa ne vem zagoto\o. — Kaj pa židovski begune- t — Na to vprašanje Vam ne bom odgovoril. S parnikom New Amsterdam je dospel včeraj v Združene države Arthur B. Lane, ameriški poslanik v Jugoslaviji. V Ameriki bo ostal šest tednov. "CAR" BO OBISKAL HITLERJA PARIZ, Francija, 15. dec.— V nedeljo bo šel veliki knez Vladimir Cirilovič — car Vladimir II. — v Berlin, kjer se bo pogajal s Hitlerjem glede bodočnosti Ukrajine, s pomočjo katere hočejo ruski monar-histi priti do vlade nad celo Rusijo. Beli Rusi, *ki žive v Franci- tinga pa do meje Hupej pro-1 J1* hočejo s tem, da pošljejo vince. ("carja" Vladimirja v Berlin, Kitajci poročajo o stalnih u- na Hitlerja napraviti utis, da so vsi Rusi, ki se ne strinjajo s sovjetsko vlado, zato, da zo- speliih na osrednji fronti. Kitajci tudi poročajo, da so --— j Japonci ob izlivu Jangcea iz. j P^t zasede ruski carski prestol. WASHINGTON, D. C., 15. krcali novo divizijo 20,000 vo-' Beli RuslJi so prepričani, da decembra. — Bivši angleški jakov. Ti vojaki večinoma no-lbo Hitler podpiral velikega vnanji minister Anthony Eden sijo naočnike, iz česar je mo- kneza Vladimirja, da postane je v Washingtonu dobil utis, goče sklepati, da so po veliki da je Rooseveltova vlada mne-ivečini trgovci, uradniki in di-nja, da bi zmaga gen. Franca jaki. v španski državljanski vojni j HONKONG, Kitajska, 15. bila v nasprotju z željo Zdru- decembra. — Japonci dovaža-ženih držav. |jo mnogo vojaštva v Kanton Eden bo nesel s ruski car, ker upa, da bo z njegovo pomočjo prišel v posest bogatih zakladov Ukrajine. , _ veljnik v Kantonu, da je v me- seb<>j v An- jin bodo pričeli veliko prodira- stu in okolici 300,000 japon-glijo poročilo, da se Amerika'nje proti severu in zapadu od " boji, da bi Nemčija in Italija,' Kantona. ako bi zmagal general Franco, | Japonska časnikarska agen-dobili premočno stališče na tura Domei pravi, da je vče-Španskem. s"kih vojakov. Najboljši nevtralni dirj pa cenijo japonsko vojaško silo v južni Kitajski na 120,000 voja^ raj rekel japonski vojaški po- kov. "GLXB UlBEIDA"—NewTorf Friday, December 16, 1938 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY GIAS NARODA (VOkx op m raoni) 99 Owned tad Published by UiUVKNlC PDBUSHDitt COMPANY (i Corporation) Vrmak Hmk^t. Prealdeat J. Lap**. 8m. PUca of bust an* at tte comaraUoa art addrettet of above officer«: I« WEST INk STREET NEW YORK, N. X. 45th Year 188(JED EVEUf DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Advertisement on Amauat K* črto teto velj* Hat ah iawljn In Kmmmdc .............. Za |M>) ieta ................pt.'lO 50» Aftrt leta................ fijjc Za New York *a leto . . f7 Ou Za pol leta ................$3.M> Zft lnosematTo am celo leto .. 97..U Subscript i«0 Yearly -OI,AH NARODA" IZHAJA VSAKI DAN lZVZ*CM6l NEDELJ »N PRAZNIKOV -UL4* NARODA", 21« WEST 181» STREET, NEW YOKE. N Y. TELEPHONE; Ptlfhw I Utl ♦Pi81 tirez p«|pu. i. oeoboo«! » m- prlobiojejo. Dew m naročnino mm) m* blagovoli p^u.ti po Mou^ OMer. Prl rpremembl kr»Jc Dar<*-l lC u' " t0dl P"jŽ°Je bl7",Me * najde- IZZA KULIS Prod fašistično zbornico jo portal laski minister grof Ci-nno obširno poročilo o zadnjih mednarodnih dogodkih v Evro pi in o vlogi Italijo v kritičnih septembrskih dogodkih. Ko je posebni kurir Hitlerja, ki je prispel v Rim z Je »"lom, obvestil Mussolinija, da bo Nemčija mobilizirala in stavila Češkoslovaški kratek rok za sprejem nemških zahtev, je tudi Mussolini odredil delno mobilizacijo dne '27. septembra Ta mobilizacija je bila izvršena v vej tajnosti, tako da j- mednarodni tisk eelo kritiziral postopanje Italije, češ da > piL-tila Nemčijo na eedilu in da se iz strahu pred Aaiglijo in Francijo umika. Da se to mnenje popravi, je grof f iano .podrobno opisal ve« razvoj italijanske mobilizacije. V par urah je bilo stanje aktivne italijanske vojske podvojeno, tako da je imela Italija na zapadni in severni meji zbranih 550,000 mož. Pripravljeno pa je bilo tudi vse, da bi »e mogla v 12 urah izvesti splošna mobilizacija. Poleg tega je Italija mobilizirala vse svoje letalstvo na Piemontu, v Liguriji in ob vsej tirenski obali. Mobilizirane so bile v-se čete alpineev, ojačene posadke Pantelerije in otokov v Kgejskem morju. V Libijo so bile poslano rezerve, tako da sta bila ta-mošnja armadna zbora v popolnem vojnem stanju. Razen te-ga so bile mobilizirane armade v severni Italiji ter armade v Sic iliji in Sardiniji. Prav tako je bila v popolni pripravljenosti italijanska vojna mornarica. Dne 28. septembra zjutraj je bilo pripravljenih 22 kii-ž:»rk in vojnih ladij, 114 torpednih ruši Ice v, 91 podmornic, 337 minonoseov in motornih čolnov Mobilizacija je bila izvršena v najpopolnejšem redu in je pokazala, da italijanski vojaški ;iparat funkcionira točno in zanesljivo. Po izvršeni mobilizaciji je bila izvedena tudi točna in zanesljiva zveza med nemško in italijansko vojsko. Na pobudo M us sol in i ja bi se moral 29. septembra ,vršiti v Monakovu sestanek, na katerega bi prišli Mussolini in Hitler, grof Ciano in Ribbentrop, poveljnik nemške vojske general Keitel in poveljnika italijanske vojske generala Pariani in Valle. Na pobudo Anglije je nato Mussolini ponovno interveniral pri Hitlerju in je tako na njegovo intervencijo prišlo do monakovske konference in mirne ureditve nastalega konflikta, da »i ravno je bilo že vse pripravljeno, da odloči orožje. ANGLEŠKA DRŽAVNIKA NIKDAR PREJ NISEM TRPELA VSLČD PRSNEGA PREMLADA. MIŠICE V PRSIH ME TAKO SOL.6, DA NE MOREM 006ITI NITI MINUTE ODDIHA. JAZ POZNAM NAJBOLJE SREDSTVO ZA VNETE MIŠICE. PAIN~EXPELLER< DOBRO SC NAM Ail Ž NJIM, M SE BOS ČUDIL, KAKO T| BO OOLEOLO. Uporabljajo ge» po vsem svetu Izza 1867 rojaki! KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. Mttte po brezplačna navodila in pojasnila na S LOVE NIC PUBLISHING C0~. :J»OTNlSKI ODDELEK "GLASA NARODA":: 21« Wmt lMh Stmt' Hew York. H. T. Peter Zgaga O LOVU IN LOVCIH srnjaki, snet'i, veverice, sem-patam jo je kakšen pes izku-pil, če pa drugega ei I ja ni bilo, so streljali v solnce, v luno in v zvezde nebeške. S tem mislim seveda mest-ne lovce. Drugačni iovc; so ljudje, ki so v nenehnem stiku z naravo, ki žive v gozdu ali Angleški ministrski predsednik Neville Chamberlain (na desni) in minister za \nanje zadeve Halifax, fotografirana na ladji, s katero potujeta preko Rokavskega preliva v Francijo. Tedenski kotiček Pi š« 1. BIJ KOVINSKI, PiHsl.urgh, Pa. Božič v bolnišnici. Bolniški zavod je >icer v<*č ali manj hiša žalosti, vzdihovanja in jokanja, včasih prav glasnega, ali tudi tu sem pnsve ti od rasa tlo časa .svetli žar«4c .-»reče in blaženosti, zlasti zdaj v božičnem času. Kakor ste vi zadnja dni pr< <1 prazniki -zaposleni s čiščenjem, kupovanjem in postavljanjem božičnega drevesa, in gospodinje tudi k peko orehovih in medenih potic, tako tudi pri nas vlada ob tem času velika živahnost. Tu .sicer ne pečemo staro-krajskih medenih potic, pač pa je drugega posla dovolj. Sestre h« že zdaj pričele zavijati mala božična darila za veliko 'bolnišnično družino, služabništvo za'voda. hi to ni mala reč, kajti naša družina zraven 600 bolnikov 120 delavk okoli 70 moških delavcev, 4."i bolniških sester, okoli ISO študirajočih bolniških strežnic in 24 in tem-doktorjev. In ti v.s i dobe od zavoda majhno darilo Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Za $ ZB0 .......... Din. 100 $ 4j8n .......... j lin. jog $ 7.2TI ....................DIu. 'JiMj ¥11.0(1 ....................Dili. 500 ....................lliu. 1«*«» $44.50 ....................1 lin. 1AMI0 V Italijo: Za f 6JJ0 .......... Lir 1UU $ 12.— .......... Lir ^Oii $ 29.— .................I >ili 500 $ 57.— ....................Lir 1000 flU.SO ....................iAr 2000 $167.— ....................Ur 30UU KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI _r.ORI ALI DOLI_ Za izplačilo vetjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah, dovoljujemo bt boljše pogoje. NUJNA NAKAZILA IZVRSU-&IEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1— S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) «« W. 18th ST., NEW YORK z osebnim bozienmi voseiloni. l u n*, voditeljice posar- iim znih departmeiitov, pa posebej od svojo strani obdarujejo služinčad, ki delu pod njimi. Daivki .>o seveda skro--! mili, ali glavna t-tvar j<* božični spomin. Teden ali dva pred praznikom imamo sleherno hto v veliki dvorani Nursing school ba zar ali C-bristmas sale — v korist naiših malih. V 0. nadstropju namreč imamo oddelek za otroke obojega spola o«| -"i. do 12. I<*.la. eez ">11 po številu, in izkupiček te«?:; bazarja se po-lahi za njihovo božično obdaritev. Postavijo jim božično drevo, bogato okinčano. in veselja ni n«j konca ne kraja, ko vsi najdejo pod njim svoje darove: primerno igračo, škatlo slaščic in w-.dja itd. Tn že okrevaj: či"otroci, ki so iz mesta, #rcdo lahko po božič-nici za praznik domov k stari-šeni. ako želijo, in potem so e pa slabši kot prej, in ni mi treba praviti za-kaj. Raz« n v kapeli postavijo zelo velike pa mične iasilee s čl o-1 ~ . . , , , - . . . . | so domovino sta pred kratkim ve.skmu figurami v naravni i-i , - . , , . odšla dva na-a rojaka: Anton l""lliv: nn \ | JI \ <111 •■ uiiuiH^^immnii^tunnmd^iimmiii.Hiu^ Naznanite Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 3939 izide koncem prihodnjega tedna. Vsebina je izredno zanimiva. Koledar ba posebno dobrodošel tistim, ki nameravajo prihodnje leto obiskati svetovno razstavo v New Yorku, ker mu bo dodana v prilogi panorama svetovne razstave v New Yorku. Vseboval bo tndi natančen zemljevid mesta New Yorka. Označeni bodo vse zanimivosti mesta, kot: muzeji, eerkve, gledališča, parki, itd. Ta zemljevid je tiskan v več barvah. Cena koledarja ostane ista kot prejšnja leta: 50 centov. Poštnina plačana-Zaradi stroškov za takovrstno delo smo bili primorani tiskati samo omejeno .število. Zatorej ga naročite še danes. — NTaročite ga lahko pri zastopnikih tega lista, ali pa naravnost od "Glas Naroda", 216 W. 181 h St., New York, N* Y. Lovska sezona se bliža kon-| poleg gozda ter poznajo vse en. Od vseh strani poročajo (njegove tajne, slovenski lovci, koliko in kaj sol Al o j mladi prijatelj ,Iohn podrli- Padali so. zajci, fazani,! Ktncin naprimer, ki ima v Flv Oree'ku, N. Y., par korakov do gozda, zajoa *ploh ne pogle da. Le če bi mu rekel: — John, zajea bi rad za večerjo, — bi >e malo pretegnil in do jal: — No. i*e bi rad zajca, pa boš. S steno bi snel puško rekoč : — Se mi zdi, da bo eden premalo, bom pa raje tri. Dva naboja v dvoeevko, enega pa v žep. Po preteku do brc ure so že emarijo trij • 23?' NaroČite še danes^"S. j^xijbo^r pn Johna kune ve A. Koledar za leto Selc. 1939. | ^ ni bil oženjen (oženil |-e jo šole letošnje poletje) je ______zvečer zabasa I v torbo kos Ikrnlia in klobaso, revolver za benccin, ki prejemajo letno nad j pas, in psa je poklical, pa si.-, $1500 plače, .Skrči za* 10 procen- šla. tov, ker s tem bi mesto prihra-l Lov na kuno je povsem svo nilo $900,(K)0 na l^to. Temu ja-' jevrsten. ko nasprotujejo posebno poli-S Pes spodi žival na drevo in cisti in ognjegasilei, češ, da je laja, da prikliče gospodarja, najbolj kriva pot, po kateri bo-j Lovec vzame v levico searen-čejo varčevati, in zahtevajo KM light, r desnico pa revolver, procentov zvišanja, no zniža-j Ko so mu zdi, kje približno je nja. Župan cain je proti in za-žival, posveti v tisto smer. Pai hteva $900 letno povišiinje že sekund kasneje mora pomeril, čoz $2000 plače. V svi^ho var-|in sprožiti. ^Toriti in zadeti čevanja so sicer nekaj nepo-jmora v glavo, če ne, ni kunja trobilih departmentov odpravi-;koža dosti vredna, li ali združili z drugimi, pa- šoj V eni sami zimi, pred šesti vse preveč jo v mestni hiši lah-'mi ali sedmimi leti, je .John kf kruhov .s tolstimi plačami, jskupil za kunje kože nad šli * " risto dolarjev. Božič obhajat v drugo, bolj- , , 'iiii>ui u\a na--a ro uk;i: a.iiioii vlikrriti v prvem nadstropni; 0 . . .. ' , . . , i 1 , , 1 Penko, v starosti 49 let m ro- bhzu glavnega vhoda. i. ... n . , rn r , 7 • i - i i li .Jon I)li7.u St. Petra1 na Notranis-I udi starokrajski duh vlada , rp wv . , v . . , .|kem. lu zapu|>ca zalui-oeo )>ri nas, saj imamo v skupni vdovo, sina in pastorka in se i . • i. i , iv | viiuvii, sum in ii;i>ion ka'peli 'slehemo leto polnočno . . . . 1 v . * . . . Istro v srari domovini, sv. maso, riri kateri sestre ze-i T . , , . • . In drugi se je za vedno po- lo lepo zapoio: . ' ... . . . "Svotn 'K«-, lil,a noč . . ; ef" nas,J. . M art m Antloger, ki je bil rojen pred 75 leti v irorovfjah na Vc lik boj zemljiških in hišnih posestnikov proti mestnemu županu Scully-ju, ker hoče zvišati hišne in zemljiške davke za 10 odstotkov v namenu, da bi uravnovesil mestni proračun za leto 1939. ki znaša nekaj nad 25 milijonov dolarjev. Pravi, da obeta znašati deficit za $700,000 d oči m pravijo drugi izvedenci, da se bo približal prav gotovo 2 milijonom. . Naj raje iztirja ^tare dolgove na davkih, kajti še teh ne morejo ljudje plačati, nikar novih. Sicer pa. ako bi vsi tako pridni bili za plačati davke kot on, bi mesto no dobilo še nobenega centa za letos, kajti on dolguje od svoje hiše še ves letošnji davek, okoli $300. Ako bi moralo stati: V. bolnišnici se zdravi W. Oandc^k, .sin Mrs. Št. Korošec, ne pa: in Mn?. K. Žensika se je zato nad menoj jezila, češ, da sem jo stpravil po si'lii v bolnišnico, četudi se nahaja doma1 zdrava kot riba v vodi. Ker se najbrže več ne vidimo tale ne plača, ki ima $15,000 'prPd pra-zniki radi božičnih poletno plače, kako pa bo dela1- čitnic, worn čitateljom in ose- vec n;i WI'A, ki zasluži mesečno $fi0, ali pa še tega ne? Councilman T. J. je predlagal, naj se v^ern mestnim usluž- r iT^r-TTTrrt;-^rrnTrrrrrrpTj^TTiTT? Tr^ * 'TunsrrrrT^ TT;^ TTTT3aTr^rrTriTrn?nTnTmTT3fTTr^ a wmwuHaw irnHr^ETHhriiMgMBiBanmiB iiiiiiiiiiiuiii um1 ni1" Mestni lovec je pa nesreča, ki se Bogu smili. Vso pomlad, vse poletje in skoro vso jeseni tlači cesti.'« tlak in sanja o zelenem gozdu. O gozdu, fazanih, zajcih in srnjakih. Ko pa napoči tisti čas, so pa obleče in pripravi, kot da hi o i • - , . šel, no zajcev, pač pa Indijari- Spodnjem Štajerskem, tu pa je (>0 pre^anjat bival let. Za njim žfilujejo Ll ^ _• . , , .. . .*'. i j', raruierji dobro poznaio ta-vdova, trije sinovi in dve hce- , +.v . ' J , . . ke tiče, in jim ze prei — ma ri, v starem kraju pa sestra m „ - , v.! . . , i • • t i * gari v prepovedanem času — štirje bratje, ki so vsi dobrosto- - . , . v. , 'J . , . . tazano postrele. jeci obrtniki, posestniki ini m ,, , . . , . , t . ' loda nekateri mestni lovci uradniki. . . .... ... . v w . v ;hocejo biti res lovci in se podu Zapuščenim moio sozahe,'. . ^r . 1 __, • ,, . . ijo jz New Yorka na srne v pokojnim pa blag spomin! , , , . .. , « • |urzavo Maine ali v Vermont. t- - , , . , ! V lovskih listi čitajo, kje je Kaj vse tfcskailski škrat na-J(lober ]ov redii, tudi je satno eno črkoTam pričiika Iovoa salunar pusti. Zadnji teden v por(XMhi.in mu pove> da je y državi ^ ka postava, da mora imeti vsak lovec 'vodnika, ter v isti sapi pristavi, da je njegov brat, sin ali sorodnik tak izprašan in postavno potrjen vodnik. Vsako jutro gresta z vodnikom oprezovat, pa nimata sreče. Dva dni, tri dni, »ves teden. Popoldne se vračata, zvečer se pa pije. Na lovsko zdravje in srečo. Šele ko je 4'lovec" potrošil sto ali še več dolarjev za pija čo, in ko se je že vsega naveličal, ga odpelje vodnik na prostor, kjer ga čaka ponižna srnica, da jo ustreli. hiu lista vesel Božič in srečno Novo leto. bolnim rojakom, po-«(bno Petru Zgagi pa skorajš-no zdravje. —Pozdrav! imajo velik uspeli a m Pravi lovci so seveda drugačni in nočejo nobene pomoči. Naprimer Martinez v Little Palls. Sedemdeset let mu bo kmalu na plečih, pa ima še vedno orlovski pogled in mirno roko. Zajci kar silijo k njemu. Ko je bil pred leti stopil nekega jutra s puško na jard, mu je bilo treba samo pomeriti in sprožiti, pa je zajea podrl. Tn ko ga je iz kože de val in odiral, je mrmral: — Je pač huda zima, huda zima. Ubog*! živad si pomaga kakor ve in zna. Iz gobčka je namreč odrti živali potegnil elegantno vizitko z imenom: 44 Math Gorinšek, Little Falls, N. "GLA8 NA BOD A"—New York Friday, December 16, 1938 I ■■■■■! Ill ■ 1 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY PROSTOR PRI OKNU V restavracijo je stopil gospod visoke postave, ki bi mu «Movek i m oko prisodil kakšnih pet*fc«iet let. Bawtreiw-no je po-»l^lal okoli !m4m* tu veš<"ak je lahko n« iprvi pogled presodil, da je to možakar, ki bavi z abstraktnimi stvarmi Bil je ii iinr. <• zelo |»ovrvno oblečen in ni dal onvidno nič na *vojo zunanjost. . NV da bi postajal, se je d vsega začetka sem posvečal pozornost neki stvari, ki je vi gotovo niste opazili, zame pn je bila velikega pomena. Tako rekoč znanstven problem. Vidite, to. kar bom odkril človeštvu, se imenuje: žarki za .tek! V vašem lokalu sem odkril te žarke, o katerih imam doma natančne zapiske in bom zdaj na podlagi lastnih iskustev začel pisati učeno knjigo." Restavrater še vedno ni razumel. 44Vidite. morda ste opazili, da spremenim vsakega pol leta svoj menu, ki ga vzivam tri mesece tu'kiaj v temnem kotičku. tri mesece pa tam na svetlejšem prostoru." 44Seveda sem to opazil," je re«kel resetavrater. 44 Vidi te, to ni bilo golo naključje ali učen jaška kaprica. Po natančno zabeleženih podatkih sem prišel namreč do prepričanja, da se tiste tri mesece, ko jem svoje kosilo v svetlobi pri oknu, precej zredim. Tn kosilo je prav tako se.Havljeno kakor obed, ki ga uživam tri mesece tukaj v temnem kotičku." "Tafco, teko . mal restavrater. »* je poiki- #) 1 5» VAŽNO ZA NAROČN1KE Pole* naslova je raxvtdno «o kdaj imate plafsno naroCfttao. Frrt U itevUka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da nam prifira- )) alte. nepotrebnega del« ta st rofikov, Vas prosimo, da skušate ngroCui- V\ no pcavočaano, poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam au jo // pa plačajte naftearm zastopnika v Vafiem krtju ali pa kateremu laned \\ zastopnikov, ko jih hneaa so tiskana s Črkami, ker so upravi- // Ceni obiskati tua« drage naselbine, kjer Je kaj naHh rojakov nase* \\ I Jenih. Za at »pa t k ko Vam isroUl potrdilo sa plačano naročnino. CALIFORNIA: San Francisco, CXIL0BADO: Pueblo. Peter Ontlg. A. Softid Wslaenbvt*. M. J. INDL4UA: Indianapolis, Fr. ILLINOIS: Chicago, J. Cleero. 4 Jul let, J ta Salte. J M ntlasM) M ASI LAND: 000: ftsrb^iton, Cleveland, Anion Bobek. U*ger,4aaob Basnik, siapnik Glrard, Anton jagodo Lorain. Lan is Baiant, John K Youagstown, Anton KiksU OREGON: Oregon CUT, J. Koblar PENNSYLVANIA: Fifssfur, John Jevaikar Bro^gbton. Anton Ipavno Conemawb.a- CoverdsJe la Export, forest Gttjv Wr. 44Veste, kaj dokazuje to? To dokazuje, rugi ^o spet tr-dildH da ima celo dve glavi, da pleza* po drevesih in dp je obkroženo z velikim batom. Mlad lovec je.hotel stvar raziskati in je sedaj stvar tudi razložil. Ne gre za človeško opico, kakor so mislili ljudje, intudi:ne za nest vor z < ni™ očdsom in štirimi rokami, kakor je pripovedovala vek ni bil spodoben, da bi svojo nesrečo prenašal s filozofskim mirom. Pobegnil j*1 od doma in se je zatekel v jntlandske -gozdove. Odločil se j«' hil, da se popolnoma uinakne *vetu. Po-! pisano. pred kratkim kmetica, ki je le. da bodo nesrečnika spravi HEBBIOTA SO ISKALI. Eclielles je majhen kraj med Lyonom in Aix-des-T5ain-. Tamkaj so imeli nekako slavnostno zborovanje, ki naj bi ga' bil s svojim govorom začel in vodil sam Heriot. Toda govornika -ni bilo.od nikoder. -Sodili so, da je bil v Parizu zadržan zaradi važnih zadev. Tedaj pa se je nekdo spomnil, da je slišal praviti, da se Herriot zdravi v kopališču Aix-des-Bains. Takoj so v tisto kopališče po-rlali posebno depulaci.jo, ki se je v urnem avtomobilu napotila po Herriota. Zv« deli so, v kateri vili je stanoval. V tisti vili pa so denutaciji povedali, da se je bil Herriot odpeljal v Rein lies na slavnost. 'NSaj mi prihajamo od tam. pa a se ji> oglasil lastnik kopališča, ki se je v njem zdravil Herriot: "Herriot ie gotovo že pri va«, samo da ga spoznali uist»-. ker je pod mojim nadzorstvom zdravljen za 12 kir shujšal.'* Nato so o.l-prslanci brž poskakali v svoj avto ter odbrzeli domov. ANCLEdKO SLOVENSKO BERILO. SestayU dr. F. J. Kern. Vezanr Cena $2.00 Gena 40c BODOČI DRŽAVLJANI naj nar«fr» kajilic« — '*Hmt to a citizen of tke United Stotoa". V t^J knjigi BO m pojasnila In m\to- m sa naseljen** Cena 35c. BREZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 7fi strsnt. Gena 35c. DKNAR. Spisal dr. Kari EnfUS. 236 strani Denarni problem je xelo sapleten in tetaven ln ga ol mogoče storili vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je. anan čeSkl. narodno-goapodar-akl strokovnjak, je rasBiril svoj« delo Uko, da bo slaEUo slehernemu kot orlentseol spis 9 denarju. Cena 80c. DOMACl 2mNOZDRAVNIK, spisal Franjo Dolar. 278 strani. Cena trda vez Gena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis rasnih bolezni in »dravljenje; slike. DO ORHIDA DO B1TOLJA. 1« tranl. ZanisiiT potopis s slikami H«tlh krajev naše stare domovine, ki so Slovencem ie malo snanl. Cena 70c. GOVEDOREJA. Splsel R. Legvsrl. 143 strani. S . sllksTf' , . .. Gena $1.25 IZ TAJNOSTI PRIHODE. 83 stranL Poljudni spisi o naravoslovju in svesdosnan- Cena 50c. KO KONJEREJA. Sestavil Valentin Razinger, M stranL Gena trdoves .... M Brofi. .... Ji KRATKA SRBSKA GRA^ tTIKA. 08 strani Cena 30c. KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, -HRVA-TQV IN SRBOV. 85 strani. -.v Cena36c. KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Ves. Cena $1.25 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111. str. Cena 50c. KUBIČNA RACUNICA. Trd« ves. 1*4. »*r. ' Navodila sa lsrsčananje okroglega, osušit ln tesanega lesa. Gena 7ic. LJUDSKA KUHARICA, najnovejfia ln praktična zbirka navodU sa kuhinjo in dom. ' 50c. KNJIGE LJUDSKA < KUHARICA Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in "dom. Gena 50c. KUHMUCA 965 navodil, 255 strani. Cena: hroš. $155, ves. $150 MATERIJA I* KNERGUA. Spisal dr. Lavo Oer-aeU. S stfkamL 190 ntrap* Nauk o atoalh. molekullk in elektronih. Po-Ijndno pisana razprava o Ifleotia Moderne L Spisal Oeaa HJ6 Pevc. s Jlwl SaSIga na alekarje ta Unbitetje mlekarstva OfBlI^OO SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdaja, 728 strani. $5.oo >ARO|>, Ki I/I M1KA. Hll siritnl Puljoilfii ..nI- tiaj^veriifj.'eKH imrtMi« na gve- tu. Mjfgovft A**ire ln UHTMiic. Cena 40c. naAk §koi»ljivr Živali v podobe in be- SEDI. Opisni Krim Krjsvc«*, sfr»ni. BroS. Cena 40c. OBRTNO KNJIGOVODSTVO 258 strani. Ves... Knjiga je namenjena v prvi vrsti za stavbno, umetno ln strojno ključavničarstvo »«»r žele-solivarfitvo. Cena $2.50 ODKRITJE AMERIKE, spisal H. M AJAR. Trije deli: 102, 141, 133 strani. Cena inebko ves Poljuden ln natančen opis odkriti* novega sveta. Spis se čita kakor zanimiva povest ter Je sestavljen po najboljših virih. Cena 50c- PRAKTIČNI RAČUN AR. Trda vea. 251 str... Priročna knjižica, ki vsebuje vse, kar Je pri nakupu ln prodaji »otrebno. Cena 75c. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal dr. F. Veber. 341 strani. Knjigo toplo priporočamo vsakomur, kt se boče seznaniti z glavnimi Čt>ami sodobne filozofije. Cena 70c. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 strani. V knjigi so opisani predhodniki ln idejni nte- v meljiteljl te svojevrstne »uske stroje. Cena $1.50 SPOMINI. ?»?Iet.z Jože Lavtlžar.) »43 strani. V tej knjRl ofcnja nafi znani potopi sec iupnlk Lavtiiar sjKjmLne na svoja brezštevilna jo-tovaaja. Cena $1.50 SPLOŠNI PODUE, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE. Cena broS. Cena 50c. SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLF.SKO-SLQVEN- SLOVAR. 148 strani. Cena 90C. SLOVENSKO NEMgKI SLOVAR. 143 str. Draga polovica knjige vsebuje nem9ko-sIo-venski slovar in kratko slovnico slovenskega in nemSketa jezika. Ceilft 4Qc. UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Frane Veber. 362 strani. Cena 75c. UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc PovBe. Oena broS. Cesa 50c. VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Zbirka zanimivih in kratkoCasnlh spretno- 1 sti; burke in Šaljivi poeknsl; vedeževalna tabela; punktiranje; zastavice. Cena $1.45 VODNIKI IN PREROKI. kS stranL Knjiga je isSla t v saloibl Vodnikove drnflbe i ter vsebuje življenjepise aoL ki so svojim včasih greši. VODILNI BALON KOMAH IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NAHODA" PRIBJEDIL I. H. Ouirter ji boža njene kostanjevo rjave lase in njeno glavo ♦rdo Ktlxka k sobi. Tudi njemu «e porose oči, lepe, izrazite, inodre oči, ki »o bile iste kot sestrine. Dobro ve, kaj se godi v njeni duwi, to voljo. "Xrtcar ne jokaj, Ounda! Samo poglej, to y- samo začetek in Wak začetje težak. Pa vendar je že nekak za-predek. Najprej am prcdwjal časopise, sedaj pa sem že stalno nastavljen kot r»zn«šalee. Ako bo šlo tako navzgor, bova že prišla visofco." Otxrtda se -vzravna in kodre potisne s čela. "Prav itrč so ne oz i na j na mene, Gunter. Mesto da bi Irila vesela, pa tulim. Mogoče so bile samo solee veselja. Sedaj pa mi pomagaj razvnzati zapeljiv«- zavitke. Tukaj floatljica sladkarij, tukaj kldbafee, tukaj gnjat, tulkaj solata z majonezo — .kar sline se mi že rode. Sedaj pa jabolka in liomaranče in tukaj — steklenica ruma za čaj ali pa zu punč. In tukaj najlepše —Kkatljica cigaret za mojega veJLkega brata. Dajva, Gurlter, we lepo uTediti.,, KRETAMK PARNI KOV SHIPPING NFW- 17. dwmhr« : Pari« v Hsivr* .'1. dooemhra : IIuiism v IliiintiurK ".it. dmrnihra : NiiriDiiDi'lt* t Htirn? ki so ga nedavno zgradili v Akron, Ohio, za ameriško armado. Veljal je četrt milijona dolarjev. 1938—leto velikega preselje-vanja narodov Svet je na nogali Xa milijo- Gimda prinese podedovano dobro porcelanasto posodo inl™1^T»preminja#voja bivali va kozarca aa šampanjec. V resnici je bila praznično po-'llf5ca- >e *amo Joaje. tudi Ki- tajci, ŠparK-i, Italijani, da, celo Angleži se odpravljajo na pot, urrnjena miza, h katerr ista oba čez eno uro sedla. Tudi ob lekla sla se lepo, kolikor je dovoljevala vnjuna -zaloga oblek, fhinda je tudi kupila dve sveči. Vtaknila ju je v svečnik iz ožno iapijeta kozarce do polovice. Nato pa roko v roki, vediio »trdno držeč kozarec, kopita k odprtemu oknu m poslušata vriskanje po ulici, skozi katero je donelo odiwvanje zvonov. Slišifca samo avonenje zvonov. Gurttcrjeve misli iščejo dekle, iki jo je danete srečal. Počasi dvigne kozarec proti nebu in njegovo srce pozdravlja Joano Werderjevo. In pije na njeno zdravje, kar je še ostalo v kozarcu. Tudi Gimda izprazni svoj kozarec in tudi sama i-šče lrrrpeneče nekaj nepoznanega, velikega, lepega, česar v taki uri išče vsako mlado človeško srce. Ali pa je Joana v tej uri čiitila, da *=o bile pri njej misli liekoga z iskreno vJanostjo, ko je tudi sama — s svojim očetom — stala pri oknu s polnim kozarcem v svoji roki in je gledala čer temno jezero na zvezdnato nebo, kot bi hotela iz zvezd polnočne ure, ki je prinesla Novo leto, brati, 'kaj jI bo primeta. Da, tudi Gunda je mislila v tej uri na mladeniča, ki ji je vftedko prioči I na pomoč — m čegar oči in pogleda ni mogla poza/biti. . In zopet stoje pred njo dogodki popoldneva. Toda ni bil več strah, ne ve? presenečenje, ko na to pomisli. Dogodefk pred banko vidi sedaj samo še kot nekaj brezpomembnega. Kaskx>rhitro ji je bilo mogoče, je s evojim športnim avtomobilom bežala domov, vozila je skoro stodvajfset (kilometrov na uro. In jiato je takorekoč padla v delavno sobo svojega očeta in tam ... Tam Mtli njen Če; temni naočniki zakrivajo njegovi oči. Sedi sklonjen nad iknjigo, kot bi bral. '7, začudeno kretnjo pfc-gkda. Kaj vendar je z dekletom? "Z veseHffn vzklikom skoči Joana k njemu, ga objame m ve«e!o kritone: "Oh, kako me je kfcnbelo zaradi tebe!" " Da, toda zakaj, Joana t" Budolf Werder ima svoj svoj obraz v svoji oblasti; bil ;e ▼ ranici pravi igralec. Ničesar ni (bilo opaziti na njegovem obrano o razburjenosti (popoldneva, nobenega znaka na nje* govern obrazu; nobena resna poteza na njegovem, očetovskem, ljubečem obrazu ni izdajala, da je Rodolfa Werderja ta dan prvig zapustila sreča pri njegovi pustolovščini. In bili so v ranici tmfčni trenutki med njegovim in Joaninim prihodom domov. Komaj je bilo mogoče, da bi ga bHa spoznala. (Mi* nrihodniiA.) kor v letu 19.'i8. A ee so se morali prejšnji narodi na svojem preseljevanju boriti z divjinami, kugami in divjimi zvermi, pa je zdaj njih strah in trepet še hujši v besedah: "V to deželo vseljevanje ni dovoljeno." Po različnih krajih sveta naletiš na moške, ki sedevajo na obrežnih kovčegih in ne vedo, kam bi položili svoje težke roke; dalje ženske, ki nosijo opr-tiv culo in ki od skrbi za otroke skoraj pozabijo na grozo in strah v sebi. ker vidijo toliko nepričakovanega, novega in Judov se je dvignilo iz Italije Ogrske, Romunije in predvsem Nemčije in pritiskajo na meje novih držav, kjer se ka'nijo naseliti. Xa stotisoč Spancev zapušča rasibita mesta, ki ostajajo za državljansko vojno. 300 tisoč Japoncev se .seli iz preob-Ijudenih otokov v severno Mandžurijo, ali pa čez Tihi ocean v Ameriko Itidijani naseljujejo svoj novi i « perij in njihovo preseljevan V je šele v začetku. Italija nam-reč kliče svoje državljane, ki so raztreseni po vsem svetu, v domovino nazaj in toku izseljevanja postavlja nov tok vseljevanja domačih sinov, ki naj naselji in obdelajo ozemlje, ki Italiji alaj pripada. Tudi v 17. in 10. stoletju je svet videl take dobe, ko so potovali celi narodi. Vfčinoma je bilo to iz političnih razlogov. nevarne-a. To so izseljenci, ki,ko so mnoi\ce hotele politične niti vojskam, ali pa uiti kruti upravi vsemogočnih gospodarjev. V 19. stoletju je ž? nastopajoča prenaseljenost potiskala ljudstva ven iz Evrope, kjer so se zaradi industrializacije že kazali prvi znaki brezposelnosti. V nekaj več ko rto letih .se je v Združene države vselilo 38 milijonov ljudi in v letih pred vojno so jih paro-plovne družbe prepeljale skoraj 1 milijon na leto. Po vojni pa so so začele meje d mi ga za drugo zapirati in celo tako dolgo na steza j odprta Amerika ie svoja vrata priprla in je rfdkokatero leto po vojni priseljevanje znašalo več kot 300 tisoč ljudi. Od tedrj pa je ta težnja, upirati se priseljevanju povsod vedno močnejša. Izseljenec stoji pred nesrotovostio in s svoiim rokodelskim orodjem in prtljago v roki še ne ve. so jih spremenjene razmere prisilile ,da si poiščejo novo domovino Paroplovne družbe poroča jo, da že dol aro niso imele takih velikanskih dohodkov kot v letu 1938. Tu vidiš 1200 čeških beguncev, ki se peljejo v Juižno Afriko,; tam na krovu ladje je 800 izgnanih Judov na poti v Avstralijo; ondi spet potuje, stisnjeni v gneči kot čreda ovac. na tisoče Kitajcev, ki si čez Tihi ocean, v (Združenih državah iščejo novo domovino. Preko Atlantskega oceana parni ki prevažajo Baske in Kataloncc, ki so so umaknili iz porušenih vasi in potujejo proti Argentini, neznani us-odi nasproti. Po Sredozemskem morju se giblje celo brodovje, ki prevaža dvajset tisoč kolonistov v Libijo. Do konca leta bo s tistimi, ki so se že preselrli, in s tistimi, ki so že s prtl jago .-koraj na poti, premenjalo svoja bivališča blizu tri milijone ljudi. Pa to je zelo nizko cenjeno. Po razgovorih v Monakovem je pol milijona Čehov in Slovakov zapustilo svojo domovino. Poldrugi milijon Kitajcev je pred japonskim sunkom na Kanton zbežalo nazaj v notranjost njihovega velikega kraljestva, kjer si ustanavljajo nove nasolbine. Nad tri tisoč Ko obnovite naroč-nino, prida i te še 50 T®3 centov za S. A. Ko-TBT ledar za leto 1 939. kam mu je kreniti. Tako množice in množice prečujejo ob kolodvorih in se gnetejo po čakalnicah konzulatov in čakajo, kdaj se jim bodo odprla vrata v novo deželo. Pod pritiskom razmer pa morajo države dovoljevati izjemo za izjemo in tako kljub raznim zaporam in prepovedim nastanejo nove naselbine. Xi si la'liko misliti židovskega kow bova v Argentini — in vendar tam naletiš na živinskega gonjača s popolnoma židovskim obrazom, ki je morda prišel iz velikih evropskih boulevarjev. Sr* d i Panipe je nastala židovska občina, ki ima lastno gledališče in majhno knjižnico, podobno poročajo iz Brazilije in Paragvaja. V Paragvaju je že cel pas, ki ga je kaj težko loči tj ml premestij Tokia. Japonski izseljenci tu se jejo riž in pojejo svoje pesmi, ki je evropskemu ušesu še tu.ja in nerazumljiva. V Argentini je nastal novi Bilbao in novi Irun — delo Spancev, ki jih je pregnala državiianska vojna in so tako; osvojili zemljo in jo po sili napravili za novo domovino. Z vprašanji novih naselbin se najbolj jkm-h angleški imperij. ki ima v svojem področju tudi še največ prostora za nove narode. Dva angleška strokovnjaka sta nedavno prišla s tozadevnega potovanja in sta prinesl-a1 s seboj cele načrte, kako bi bilo mogoče v angleški Kolumbiji naseliti na tisoče in tisoče angleških brezposelnih. Avstralfika vilada je objavila razpis, v ik a t ere m napoveduje močno naseljevanje v severni Avstraliji. Veliki projekti za namakanje zemlje naj razširijo območje rodovitnega sveta, da bo moglo sprejeti nova ljudstva. Vsak dan se ponudi kaka nova zemlja, med njimi je tudi Aljaska, ki v tej stiski kliče ljudi. Seveda «pa ta zemlja še ni čutila človeških rok in jo bo treba šele predelati v človeško bivališče. Nobenega dvoma pa ni, d® se bodo naši potomci nekdaj v šoli učili: "1938 — leto velikega preseljevanja narodov."' Z EMLJEVIOI Z N I 2 A N E CENE POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI: JUGOSLAVIJA ........... .25 CANADA ____________i...............40 ZEMLJEVID CELEGA SVETA Cena .25 ZEMLJEVID AVSTRIJSKE-1TALIJANSKE FRONTE (L. 1918) ...........25 ZDRUŽENIH DRŽAV Muli zemljevid (velikost 12x20 iiif-ev) .............10 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado. Kanmu, Kentucky, Tennessee, Oklahoma. Indiana, Montana. Mlstdppl, Washington. Wyoming Cena 20 centov TURISTIČNI VODNIK .4%%%%%' Illinois. Minnesota. Michigan. Wisconsin. West Virginia. Ohio, New York. Virginia Vsebuje glavne ceste, železnice, električne proge, okraji, mesta, trgi, vasi, poStni ura-iii. jezera, reke itd. 1'osamezne države SOc. Naročilom Je priloiltl denar, bodi sl v gotovini. Money Order all poštne znamke po 1 ali 2 erata. f> poAljete gotovino, rekomandl-rajte pism«. KNJIGARNA "CLAS NARODA" 216 W. 18 St., New York NAJVEČJA ČEBELOREJA NA SVETU. Blizu Ulma je čebelarska farma, ki vsebuje — po letnih ea-isili — 1500 do 3300 panjev in ki bržkone ni nobene take več na svetu. To že zato lahko rečemo, ker za pridobivanje medu ni dobro, če je toliko čebel na istem prostoru, ('ebela ne leti del j ko 4 km, tako da bi se taka množica čebel ne mogla napiusti, v takem ozikem okolišu., pa čeprav bi iimJi zanjo posebno pašo (kot deteljo in podobno). Na novi čebelarski farmi morajo zda.i pa zdaj po več panjev prevažati v druge okolišče, da si ondi najdejo dovolj hrane. Ttfkšno početje pa za pridobivanje medu nebi bilo plodnoi^no. Ulnrska farma pa se tudi ne bavi s pridobivanjem medu, marveč ima čebele zato, da zalaga veliko farmacevtsko tvomico zaradi pridobivanja čebelje »-a strupa v i zdravilne namene. Ze dolgo je znano, da strup čebel ugodno vpliva na revma-tizem. Ker.pa le ni vsak človek torej, da bi šel k čebelarju, in bi se dal opikati po čebelah, so začeli čebelji strup izločati in ara v obliki maže in tekočin za injelkeije in utiranje dajati v promet. (Vbelji strup izločati I sorodnike ali prijate- j ^ Ije, to lahko stori. — 4 J Naročnina za s t a r i j ^ kraj stane $7. — V' ^ S (talij o lista ne posi- 4 ^ ljamo. ^ pa ni lahko. Prej so čebele ubili, jim izpulili želo. ki so ga nato izpraznili. Vendar je bil talko pridobljeni strup močno onesnažen. P*o novem pa ravnajo tako, da poedine čebele polovijo in jih prisilijo, da svoj strup izločijo v tekočine ali luknjičave snovi. Ce pni tem izberejo čebele, ki niso delj na svetu ko 15 dni, se čebeli izno-va tvori strup v želu, seveda, če želo ostane še celo. Takim čebelam morejo čez nekaj dni v drui^o vzerti strap iz žela. Ker pa kemična sestava čebeljega strupa še zdavnaj ni popolnoma znana, se zdaj še ne da govoriti, da bi na umeten način izdelovali čebelji strup in ga pač pridobivajo le p a tak, jako neroden način. BLAZNIKOVA Prati ka za leto 1939 Cena 25c • poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Strert Few York, H. Y. V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — n. KNJIGARNA "GLAS NARODA' Bohinjsko jezero 216 WEST Idth STREET, NEW YORK