Štev. 17. V Gorici dne IS. septembra 1909. Tečaj V. er 211/1909 1 000c!7 1 0 . 1 OR5KI GOSPODAR List za povspeševanje kme> tijstva v slovenskem Primorju. Ureduje Dominko Viljem, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici v p. Izdaja »Goriško kmetijsko društvo« v Gorici — Korenski trg št. 2. List izhaja v prvi in drugI polovici vsakega meseca ter stane 3 K na leto. Udje »Goriškega kmetijskega društva« dobivajo list brezplačno. IH. Po ver a j v Gorici na Travniku priporoča svojo izborno trgovino. Ivan Bednarik v Gorici, via della Croce6, priporoča svojo knjigoveznico. Josip Smet ulica Croce štev. 4. nasproti Š. D. Peter Cotič čevljarsk mojster v Gorici Raštel št. 32 in Gosposka ulica štv. 1. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti dostavljajo. 1 __j kmetijskih strojev se sprejmejo. Ponudbe le zanesljivih oseb naj se pošljejo pod „P. M. št. 3697 na g. Rudolf Mose, Dunaj Seilerstatte 2". o c OS fj O CD O. a d N es v '3 > ca .—i © -a ►3 B ® p N o. pr Denar prihrani ^Bs i kdor kupi izgotovljeno po- g" o IliŠtVO pri 3333333333333333 & o" mm iHEščflR Gorica, Gosposka tiMca št. 14 a '6 Via Signori lastna hiša o jjl kateri ima v zalogi najbo- ® § gatejšo izbero pohištva g vseh slogov, za vsaki stan, priprostega in najfi-° nejega izdelka. Različi o po-n hištvo iz železa, podobe na « S šipe in platno, ogledala, jj? ^ o, 3333 žime in platno. 3333 yg « naslednik Karola Čufer, prva in B Fn f /\ I V edina slovenska kleparnica v Go- f fl 1 ITj rici> ulica del!a Croce št •8 iz" ML A K m. vršuje vsa stavbena in galanterijska dela po načrtih. Posebno se pri poroča vsem kmetovalcem za: mehe za žveplanje po zadnjem sistemu škropilnice za vitrijol, poiivalnike za vrte. Novost: ventilator!, za dimnike. Poprave se izvršujejo točno in po zmerni ceni. Svoji k svojim! Josip Važno za sadjarstvo! Boj sadnim škodljivcem! Edino uspešno mazilo proti mrčesom Propfovo gosenično lepilo „Pefrina" Zakonito zavarovano. Ostane nad 4 mesece lepljivo. Odlikovano z bronasto svetinjo deželnega kulturnega sveta na sadni in vrtnarski razstavi v Ustju 1. 1903. — Cenik, navod o uporabi, in izvrstna spričevala pošilja na željo ALBERT PROPFE, kemična tovarna Ustje ob Labi (Češko). Lepilo proti malemu pedicu ,BrumatoP dne 21. novembra 1908 zakonito zavarovano in od kr. ogrskega ministerstva boljši kakor navaden „Brumataklej" priznan zato v tamošnjih držav, drevesnicah uporabljeni. Vremenske spremembe mu ne škodujejo, se ne cedi pri 40o C ter ohrani svojo lepivost do 4 mesece in se ne pokvari, ako se ohrani v hladni kleti. Hepremočljivi papir za kolobarje oddaja kot posebnost po nizkih cenah tvornica za lepilo WANKE & FRITSCHE Boderibach na (Češkem). Pohvalna priznanja višjih vlasti, drevesnic itd.', poduk o porabi in ceniki brezplačno na razpolago. DENDRIN (Karbolinej v vodi raztopen.) Najboljše sredstvo za pokončevanje mrčesa in rastlinskih zajedalk na sadnih drevesih, katero se je jako dobro obneslo po zimi leta 1908. — Spričevala, navodila in uzorci se pošiljajo na zahtevo brezplačno. Tovarna za izdelovanje karbolineja R. Avenarius, Am-stetten, Nižje Avstrijsko. Dobi se pri: H. Hauslbrandt v Trstu via Cecilia 12 in pri Goriškem kmet. društvu v Gorici - - Najboljše vinske stiskalnice stiskalnice. Patent brizgalnice „Syphonia" so najboljše. Delujejo same. — Posode za grozdje, sadje, plugi za vinograde, s u š i 1 n i c e za sadje, ročne s t i s k a 1 ni c e za seno, mlatilnice in čistilnice za žito, stroji za rezanje krme, ročni mlini za žito razne velikosti in še razni drugi gospodarski stroji. — Izdelujejo in prodajajo se z jamstvom kot posebnost najnovejše, izborne, priznane in odlikovane tvornice Ph. Mayfarth-ove in dr. tvornice gospodarskih in vinarskih strojev na Dunaju, II. Taborstrasse 71. Nagrajeni v vseh državah z več ko 600 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami. Ilustrovani ceniki in mnogobrojne pohvale v dokaz. ffczprodajalci in zastopniki se iščejo povsocfi kjer še nismo zastopani. Naznanilo ofvorifve! Podpisana uljudno naznanjava, p. n. slavnemu občinstvu, da sva otvorila v hiši si. „CENTRALNE POSOJILNICE« v Gorici Corso Verdi št. 32, pod tvrdko ipiold trgovino svojo najmodernejše urejeno s kolonijalnim blagom, jestvinami in vsimi časovnimi predmeti. Zagotavljajoč najcenejše postrežbe z vedno novim blagom se priporočava vsestran-skej naklonjenosti ter bilježiva z velespoštovanjem B. S F. 9iiderwald. Deset zapovedi za kmetovalca T^til^ tiskane pri Ubald pl. Trnkoezy, lekarnar Ljubljana na Kranjskem. Jedina slovenska brivnica v Gorici na .fa27iku Fran Novak. Kfl/riicl/s» ifimžha za izdelovanje rastlinskih olj v Jml/iJdiUt UlU&Jja Trstu ima v zalogi ter priporoča razna umetna krmila, kakor sezamove in drugovrstne pogače (tropine). Oddaja jih cel vagon, pa tudi v manjši množini v vrečah po 75 kg in sicer v hlepcih ali pa zmlete. Primorski Gospodar Juist za povspeševauje kmetijstva v slovenskem primorju Ureduje Dominko Viljem, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici v p. Izdaja „Goriško kmetijsko društvo". fteo 17. | igona. dne 15. septembra I909 feeaj f. Obseg: 1. Nekaj o naših poslih; 2. Nekaj nasvetov k bližajoči se trgatvi; 3. Kaj naj kmetovalec o kalijevih gnojilih pomni?; 4. Uporaba biča pri konju: 5. Kmetijska gospodinjska šola v Tomaju na Krasu; 6. Drobtinice:: 7. Dopisi: 8. Književnost; 9. Zakupni razglas 10. Sadna razstava. Nekaj o nosili poslih. V obče kmetski stan pri nas vidno peša. Nekteri pripisujejo to posebno za nas Slovence vsekako vznemirljivo dejstvo preveliki ljubezni do alkohola ter pravijo, zato nazaduje — gmotno seveda, naš kmet, ker se je preveč vdal pijači. Drugi trde, prenizke cene mnogih kmetijskih pridelkov provzročajo, da piopada kmetski stan. Zopet drugi iščejo korenine temu zlu v občem rapidno rastočem zadolženju kmetiji. Mnogo jih je zopet, ki robantijo nad temi preklicanimi poslanci, ki se v državnem in deželnih zborih baje dostikrat pipljejo za žabjo volno ali za račjo mast, mesto da bi skrbeli za zdatnejša zdravila ranam, ki more kmečki stan Pa tudi takih je mnogo, posebno med slojevi, ki ne nosijo več kmečke suknje, da pra vijo, kmet si je sam kriv svoje bede, ker je že davno opustil svoje nekdanje cenjeno življenje ter živi preveč potratno, preveč razkošno. Naše odkritosrčno mnenje je, da imajo vsi nekoliko prav. Ampak ne alkohol in ne dolgovi, niti naši poslanci ali splošna potrata ni toliko kriva propada kmečkega stann, kakor pomanjkanje delavnih moči in naravnost brezmejna samovoljnost in brezbrižnost kmetijskih poslov. Marsikateri, ki mu je tekla zibeljka pod kmečko streho, se bode še spominjal onih srečnih časov, ko je bilo glede delavcev in poslov pač čisto drugače. Hlapec je služil po trideset, dekla k večjem po dvajset goldinarjev in kmetijskim delavcem- težakom se je plačevalo po pet grošev na dan. — Družina je delala voljno in zvesto; ni se gledalo na to, da bi se prevlekel dan, marveč pošteno se je skrbelo, da se je storilo mnogo in dobro ter da je napredovalo gospodarstvo. Družina raznih domov je med sabo naravnost tekmovala, kje bi se to ali ono delo spravilo hitrejše in boljše. Posli so bili. skoro bi rekel,, otroško vdani gospodarju in gospodinji in so se vedli, kakor da bi bili pravi člani domače obitelji. Gospodarju so v obče rekli le „oče" in gospodinji »mati" in spoštovali so njena povelja, naj so že bila dobra ali slaba. Zanikrnega, nezvestega posla je lastna tovaršija gledala čez rame, družini ni bilo treba velevati kaj naj dela, sama se je opominjala k delu in ni ji zletelo orodje iz rok, kakor se zgodi sedaj, hitro ko odbije določena ura. Družina ni izpreminjala službe, kadar se je leto obrnilo,, še manj pa med letom ; pač pa je ostajala pogosto pod isto streho dotlej, da so ji odpovedale moči in je še potem prejemala ondi dosmrtno oskrbo za mnogoletno zvesto delo. Še davno ni preteklo pol stoletja od one srečne dobe„ a kakšna izprememba ! Poselske meide so rapidno narasle, količkaj pridna dekla ima po 60 gld. in več, hlapce celo dvakrat toliko. — Izvzemši častne, pa zelo redke slučaje, se današnji kmetisjki posli pač dobro zavedajo svojih pravic, ne pa tudi. svojih dolžnosti, zbirajo si hrano, zahtevajo vedno pijače ob količkaj važnejšem delu celo vina, mesa, potice, žganja in bog-sigavedi česa še ter si izgovarjajo ob dnevnem času ure počitka, kakor delavci v tovarnah. Delo si izbirajo sami; ako jim ga odkažeta gospodar in gospodinja, je celi dan godrnjanje in Bog varuj, da bi se gospodinja ali gospodar predrznila, opominjati k urnejšemu delu. „Pa sam delaj" se bo odrezala dekla,, bo zakrmilil hlapec, „če ti ni moje delo všeč, — plačaj, kar si mi dolžan, pa grem!" Lahko se zgodi, da pokaže družinče hrbet tedaj, ko je pšenica zrela, ko je seno na travniku. In kako se dandanes dela! Družinče, ki je še toliko pošteno, da si prizadeva, storiti kolikor mogoče, se od drugih že pisano gleda. Večina dela samo toliko, da se giblje. Kadar ni gospodarja ali gospodinje blizu, se nasloni lepo na držaj svojega orodja, stoji in čenči brez konca in kraja; ko se vsede k malci ali kosilu, poseda vsaj trikrat dalje, kakor je treba. Nedelja in praznik, to je za družinče prost dan. Zjutraj gre od hiše in se vrne pozno- v noč ali celo šele drugi dan, gospodar in gospodinja pa oskrbujeta živino sama, ako jima je na tem, da ni celi dan brez živeža. — Koliko se stori in kako se stori, ni, večinoma vsaj, družini nič mar; ona skrbi le samo za redno plačo in dobro hrano, kje pa se bode jemalo in kake napreduje gospodarstvo, to jo briga presneto malo. — Na rahlo očitanje od strani gospodarja in gospodinje ima navadno pripravljen robat odgovor ter se po cele dneve napeto drži. Gorje gospodarju, ki zapoveduje dandanes večjemu zboru družine. — Ko bi posestvo svoji družini podaril, potem pa z ženo vred vstopil pri istej v službo, dostikrat bi se mu godilo bolje. — Gospodar, ^gospodinja sta premnogokrat sužnja svoje družine; delati morata sama, kakor črna živina, ako hočeta, da se delo pošteno opravi, silna skrb, kje se bode jemalo,, da se poravnajo ogromni troški, jima jemlje celo tako potrebni nočni počitek. — Toda vkljub vsem tem nedostatkom mora biti kmet še vesel, ako hlapca in deklo sploh dobi v službo. Zato pa tudi kaže v premnogih slučajih naravnost mučeniško potrpežljivost v prenašanju križev iti težav s svojo družino, samo da ne ostane sam za obdelovanje svojega posestva. Še slabše pa je s kmetijskimi težaki ali dninarji. Ti znajo zadrego kmeta ob nujnem delu prav dobro izkoristiti in ga prisiliti, da jim mora plačevati neprimerno visoko mezdo in jim vstrezati. na vse možne načine, da jih sploh dobi v dnino. Za delo pa so ti najeti dninarji navadno še mnogo slabši, kakor domača družina. Je li tedaj čudno, če se nahajajo lastniki večjih kmetijskih posestev v prav hudih škripcih, posebno, če nimajo kapitalij, da bi z dohodki od teh pokrivali vedno rastoči letni primanjkljaj ? Dohodki kmetiji se davno niso pomnožili v istej meri, v katerej so narasli troški. Izvzemši živino, kateri dohodek dandanes edino drži kmeta nad vodo, so cene kmetijskih pridelkov take, da se morajo le ti prodajati po ceni, ki niti troškov ne pokrije. Neznosni križ s kmetijskimi delavci pa prav zelo ovira še te skromne dohodke. Kmet je pri obdelovanju svojega posestva navezan le nase in na svojo obitelj. Ako mu je mogoče obvladati delo z lastnimi delavci, blagor mu; kmetje, ki morejo brez pripomoči tuje družine gospodariti, ti še vendar shajajo primerno. Toda napenjati morajo svoje moči do skrajnosti in tisti, ki tako radi zabavljajo nad kmečko sebičnostjo in ošabnostjo pač nimajo pojma, kako krvavo težko se kmet bori za svoje skromno življenje. — Tiste kmetije pa, ki so v obilnej meri navezane na tujo pomoč, propadajo vidno, bodisi vsled tega, ker se vsled nezadostnih delavnih moči ne morejo inves tiranemu kapitalu primerno izkoristiti, bodisi zavoljo predragih in preveč površnih, skoraj bi rekli — brezvestnih poslov. Če toraj razmotrivamo žalostno dejstvo, da pride tudi po slovenski zemlji toliko kmetij na boben, ne dolžimo vselej kmeta zakaj premnogokrat ga ne porine v brezdno lastna kri da, ampak vničijo ga naravnost kričeče razmere glede kmetijskih delavcev, vniči ga prevelika razdalja med dohodki in troški njegovega posestva. Po „Zadrugi". Mm j nosvefou k bližajoči se trgatvi. Letošnja vinska letina bo zaostala za lansko in predlansko ne samo glede množine, marveč najbrž tudi glede kakovosti. Zimski in spomladanski mrazovi, deloma deževno, deloma premrzlo vreme za časa cvetenja, dalje pogosti viharji, toča ter tupatam v bolj južnih krajih tudi suša in peronospora, vse to je letošnji vinski pridelek zmanjšalo, in če nastopi deževno vreme jeseni, se more z gotovostjo računati v Avstro Ogrski na za V3 manjši pridelek od lanskega leta. Ponekod se utegne pridelati enaka množina kakor lani, toda kakovost vina ne bo dosegla lanskega pridelka. Zato je pa potrebno, da se pri letošnji trgatvi jako skrbno in oprezno postopa, da se vsaj s pomočjo umnega spravljanja in kletarjenja nadomesti, kar narava vzame. Glavna skrb vsakega previdvega vinogradnika bodi, da ne prične s trgatvijo dokler ni grozdje popolnoma zrelo, ter da pazi ne samo na skrbno odstranjevanje nezrelega in gnilega grozdja od dozorelega in popolnoma zdravega že v vinogradu, marveč da gleda tudi na največjo snago pri posodi ter v kleti sploh, kajti od pravilnega spravljanja je odvisna vsa stanovitnost vina. Da se trgatey ne vrši prezgodaj in po možnosti le v lepem vremenu, naj bi na to delovala in vplivala v prvi vrsti županstva, ki naj bi jih podpirale kmetijske podružnice, kmečke zveze, vinarske zadruge in drugi vplivni faktorji v dotičnem kraju. Če se s trgatvijo počaka, dokler grozdje popolnoma dozori, to je ko grozdnji peclji že nekoliko olesene, pridobi mošt sladkobo ter izgubi kislino, vsled česar ni treba takega mošta umetno zboljševati z dodajanjem sladkorja ter z odkisovanjem — kar je po novem vinskem zakonu le pod gotovimi pogoji in do gotove meje dovoljeno; pač pa sme neovirano vsakdo pomešafi staro vino med novo. Če pa kdo pride v neprijeten položaj, da mora svoj mošt zboljšati, da mu doda sladkorja — alkohol se navadnemu moštu ali vinu ne sme dodajati —• potem mora to naznaniti pristojnemu glavarstvu in sicer do 30. novembra, in ne sme tega zvršiti, preden ne dobi uradnega dovoljenja V prošnji mora navesti, zakaj to stori in koliko sladkorja namerava dodati na 100 litrov mošta. Po dovršenem oslajenju mora zopet naznaniti in sicer najkasneje do 15. decembra, koliko cukra je dodal. Pripomni se, da se tako zboljšanega mošta ne sme prodajati za »pristno vino" marveč le za vino. Za tako dovoljenje lehko prosi vsa občina ali kaka korporacija za več njih skupaj. (Vse tozadevne prošnje so koleka proste.) Vsekako je pa bolje, če se rajši slabejša vina na ta način zboljšajo, da se jim dodajo ali primešajo močnejša naravna vina, ki se dandanes lehko po ceni dobe in je s tem izključena vsa nevarnost zapeljivih dejanj in se nihče ne izpostavi nevarnosti, da bi bil proglašen za ponarejalca vin. Dovoljena je tudi naprava domače pijače ali petijota, pa le za domačo porabo, nikakor pa ne za prodaj. Tudi napravo domače pijače je treba naznaniti, navedši množino v hI. pristojnemu županstvu in sicer najkasneje do 31. januarja; županstva pa morajo predložiti take izkaze do 15. februarja pristojnemu glavarstvu. Iz gnilega grozdja napravljena domača pijača brez dodatka sladkorja ali vode ni vezana na tako naznanilo. O nadaljnih tozadevnih predpisih se vsakdo lahko pouči iz novega vinskega zakona z dne 12. aprila 1907, ki ga mora imeti vsak vinogradnik in gostilničar, vinotržec, lekarnar, ka- varnar itd. vidno razobešenega v prostoru, kjer vino hrani ali prodaja. Kdor nima takega zakona, zapade kazni do 900 K ali 14 dni zapora. F. Gombač v r Kmetovalcu". Hoj noj ftmeMec o kalijevih gnojilih pomni? Danes najbolj v rabi se nahajajoče kalijevo gnojilo je kajnit, ki vsebuje 12 odst. kalija in se rabi najbolje v jeseni za gnojenje travnikov ter ozimnih setev. V kajnitu in Tomaževi žlindri imamo gotovo sredstvo, s katerim dosežemo od travnikov in deteljišč dobre pridelke. Nadaljno kalijevo gnojilo je čista kal jeva sol, ki vsebuje 40 odst. čistega kalija, toraj trikrat toliko kot kajnit. 40 odst. kalijevo sol rabimo najbolje v spomladi, vendar se pa lahko gnoji s tem gnojilom tudi že v jeseni. Rabi se lahko za vsako zemljo in vsako kulturo, kajti v nobeni zemlji ne najdemo toliko kalija, da bi ga ne trebalo dovažati. Celo ilovica in sprstenina potrebuje kalija. Ker vsebuje kalijeva sol trikrat toliko kalija kakor kajnit, je lahko umevno, da opravimo z enim vagonom tega gnojila ravno toliko, kolikor s tremi vagoni kajnita. To poslednje gnojilo moramo naročevati iz Nemčije, kar je posebne važnosti, ker si s tem, da rabimo močnejšo 40 odst. kalijevo sol, veliko prihranimo, kajti vozni stroški so precejšni in prihrankov pač nikdo ne bo zavračal. Vsled tega se pri nas kalijeva sol tudi od leta do leta rabi v večji množini. Kar se tiče gnojenje travnikov, se priporoča, naj se vzame za vsak hektar 700—800 kg kajnita in ravno tako množino Tomaževe žlindre. Najbolje je raztrositi obe gnojili med seboj pomešani in sicer že v jeseni. Za rž se potrebuje 400 — 600 kg kajnita in enaka množina Tomaževe žlindre ter poleg tega še 100 — 150 kg čilskega solitra; isto velja tudi za pšenico. Detelji se gnoji navadno s 500 kg kajnita in z ravno tako množino Tomaževe žlindre. Namesto kajnita se lahko rabi povsod 40 odst. kalijeva sol in sicer vzame se eno tretjino od potrebne kajni-tove množine. Ako se je gnojilo poprej žitu z umetnimi gnojili, pride nekoliko tega gnojila pozneje v piid tudi detelji, katera se že navadno seje med žito; seveda velja to tudi za vsako drugo rastlino, ki sledi za žitom. V obče je znano, da učinkujejo umetna gnojila nekaj let. Detelja peša le na onih zemljah, kjer manjka kalija in fosforove kisline. Tako hirajo tudi travniki, katerim primanjkuje teh redilnih snovi. Na travnikih, ki so bili pognojeni s kalijevnatimi in fosfornatimi gnojili, rastejo dobre trave in mnogo detelje, dočim raste na nepognojenih travnikih več plevela nego sladkih trav in detelje. Končno naj še pripomnim, da izda gnojenje prav malo, ako se gnoji samo s Tomaževo žlindro, kajti s tem gnojilom spravimo v zemljo le fosforovo kislino, a kalija potem primanjkuje. Pravi in trajni uspehi umetnega gnojenja se vidijo le tam, kjer se gnoji poleg Tomaževe žlindre tudi s kajnitom ali s 40 odst. kalijevo soljo. z vprašanjem: Ali zamore konj sploh misliti in če ima dušo, ter z drugim enakim. Trudili so se tako, da bi človek lahko mislil, da je zastavica o duši že davno rešena. S tem pa nočem še predbacivati naravoslovcem, ki se bavijo z živalsko fizijologijo, ampak le omeniti, da naj se raje podrobneje bavijo s človeško fizijologijo. V zadnjem času je konj nekega gospoda na Nemškem vzbujal splošno pozornost znanstvenikov ker se je zdelo, da je ta konj naravnost umetnik v računstvu. Znanstveniki so radi tega preiskovali konja natančno in dognali, da ima skrajno potencirano zmožnost zaznavanja za minimalne, nenamenjene in nezavestne kretnje vprašalca. Vprašalec je moral zahtevani rezultat najpoprej sam vedeti in trdno nanj misliti, še preden se je konj z mesta ganil; rešitev je bila toraj odvisna od vprašalca in ne od konja. Kakor ni v tem slučaju dala povoda žival, ampak človek, da se je uspeh dosegel, prav tako ni tudi konj kriv, če ima napake, ampak le človek. Nobena druga žival ne zasluži tako lahko pridevka M. »Navajena žival", kakor konj. Ako konja ne kaznujemo, ko se neprimerno vede, mu preide to v navado in česar se ga pozneje čestokrat ne more več odvaditi. Take navade pa je treba pri konju že koj na početku odpraviti in zato je treba rabiti bič. Tako n. pr. se najdejo konji, ki pri jedi poleg njih stoječe konje ujedajo, tako da nastanejo pravcati pretepi med njimi. Ako se takega konja, koj ko se je kaj enakega opazilo, dobro oplazi z bičem, se ne bo upal več zlepa tega ponoviti Bič je potreben tudi v mnogih drugih slučajih, a rabiti ga je previdno. Konja naj se ne biča, če ni zaslužil kazni. Če se je pre grešil, naj se zakriči in če to ne izda, poseže naj se po biču. Če se konja prepogosto ošviga z bičem, ne obrajta več zanj, postane hudoben in celo potuhnjen. Ako se želi, da bo konj hitrejše stopal, naj se ga na lahkem švigne z bičem in tak udarec mu gotovo ne bo škodoval. Na sploh je dobro, če se konja in sicer gospodarskega konja priuči na hitro hojo že v mladosti. Konj, ki je že od narave temperamenten, se kmalu privadi počasni hoji, če ga ima v rokah človek, ki se na hitro hojo ne briga Nasprotno pa se počasnega konja, če se ga tuintam švigne z bičem, privadi na hitrejše kretanje. Za gospodarja pa je primerno hitra konjska hoja velike važnosti. Če se rabi bič pri konju, ki je vprežen v težko obložen voz, se konja čestokrat le trpinči. Zdrav in nepohabljen konj uporabi namreč ravno pri težkih vožnjah že tako vse svoje moči. Ako se pa konja potem še bolj sili, potem nima pretepanje z bičem več nikakega smisla. Konj, katerega se pretepa z bičem, postane nemiren in ker potegne kar naenkrat, ko ga udarimo z bičem, potrga vprego ali pa se zgodi pri tem še kaj hujšega. V takem slučaju ali ko konj sploh ne more več vleči, dasiravno bi rad, naj se poskrbi takoj za pri-prego. Dasiravno se mučenje živali že po zakonu strogo kaznuje, kljub temu se dogaja večkrat, da se z ubogo vpreženo živino ravna na celo surov način in zahteva od konj to, česar ne morejo izvršiti. Dolžnost vsakega gospodarja in če on ni prisoten, dolžnost drugih, ki so prisotni takemu grdemu ravnanju z vprežno živino, je, da posežejo vmes in mučenje živali preprečijo. Če se to večkrat ponavlja, naj se da takim surovežem-hlapcem z bičem, da okusi sam, kako deluje bič na telesu. Če se ravna z konjem že izza mladih let lepo in skrbi o primernem času, da se ne iazbrzda, potem bo treba rabiti bič pri konju samo na oni način, kakor ga rabi pameten voznik in ne tako kakor ga rabi mučitelj. Konj mora slušati na lahek udarec z bičem, kar se pa doseže le tedaj, če se rabi bič zmerno. Nehote se mora človek smejati, če čita, da je hotel pred leti neki Francoz uvesti poseben universalen jezik ali konjski volupiik, kateri naj bi nadomeščal bič. Razpisal je tudi nagrado za one voznike, kateri bi mu pripeljali kakega takega konja, ki bi na besedo vse storil, kar bi se zahtevalo od njega. Dvomljivo je, če je do danes dobil kdo katero nagrado za to. Taki poskusi so in ostanejo tudi v bodoče le igrača. Če je že konj za nesamokotno kretanje že tako občutljiv, bo, kar se samo ob sebi razume, tolikanj bolj reagiral na kretanje, ko se ga prisili z uzdo Vsekakor najboljše je, če se konja privadi na razne besede, ga tuintam na kak način pohvali in če se rabi pri njem bič le zmerno. Po „Prakt. Landvvirt". Kmetijska gospodinjsko šola v Tomajii na Hrosu. Koi ikor je možno dandanes soditi, se naše kmetijstvo že nekaj let sem vidno boljša, ker se je kmet deloma že otresel svoje starokopitnosti. K temu so pa v prvi vrsti pripomogla strokovna predavanja, listi in strokovne šole, katerih se naši kmetje kaj pridno poslužujejo. V čemur pa ne moremo opaziti nikakega napredka, je naše kmetsko ženstvo. Na njem sloni večinoma sreča cele družine, saj še najbolje gospodarstvo ne more zadovoljno uspevati brez dobrega gospodinjstva. In vendar se je žalibog doslej le prav malo skrbelo, da si vzgojimo tudi strokovno izobraženo kmetsko ženo. Kriva pa ni temu toliko malomarnost primorskih posestnikov, ampak največ pomanjkanje potrebnih šol. Kmetova žena ne sme biti svojemu možu le žena in mati, ampak mora mu biti tovarišica, posveto-valka, ki mu naj stoji ob strani pri vsem njegovem delovanju.. In to je še posebno potrebno v dandanašnjih tako težavnih časih, ko mora kmet napeti vse svoje duševne in telesne sile, da sploh more še izhajati ko se bori s tako neugodnimi gospodarskimi razmerami. A da je stanje kmetijstva v sedanjih časih tako žalostno, je veliko zakrivilo to, da nimamo strokovno izobraženega kmetskega ženstva, da nimamo za njih izobrazbo primernih šol. Resničen je star pregovor: .Dobra gospodinja podpira tri ogle pri hiši", toda ravno tako žalostuo-verjeten je drugi, da ,.slaba gospodinja še četrtega podere". Da izobrazimo naše kmetsko ženstvo, potrebujemo kmetijskih gospodinjskih šol, ki nudijo dekletom vse to, kar potrebuje dobra gospodinja za kmetsko gospodinjstvo Oglejmo si le kraje in dežele, kjer vlada napredno kmetijstvo, kakor na Danskem, v Holandiji, Švici, pa nam takoj pade v oči, da je razven kmetijskih šoi za mladeniče tudi vse polno šol za kmetska dekleta. Naravno pa je tudi tam, da lahko vsaka ženska zastopa moškega skoro pri vsakem delu. In kaj je to vredno, če se sme kmet zanesti na svojo ženo ter ji prepustiti tudi važna opravila, to ve dobro vsak posestnik. Kaj takega pa je v stanu le primerno izobražena ženska, ki se razume v vseh panogah kmetijstva, kolikor spadajo v njen delokrog. Tako izobrazbo nudijo dandanes kmetijske gospodinjske šole. Žalibog pa, da je slovenski kmet glede teh še preveč zanemarjen. Na celem Slovenskem je bila do lanskega leta le edina kmetijska gospodinjska šola v Ljubljani, ki je v področju kmet. družbe Kranjske. Štajerska nima nobene, Koroška nobene, in seveda tudi Primorsko ni imelo dosedaj nobene. Ljubljanska gospodinjska šola nikakor ne zadostuje potrebam celokupnega slovenskega naroda, ko ne more sprejeti niti vseh prosilk iz Kranjske. Kaj šele iz drugih dežel! Od lanskega leta pa smo Primorci napravili v tem oziru korak naprej. Ustanovila se je namreč v Tomaju na Krasu prva kmetijska gospodinjska šola na Primorske m. Svoje delovanje je pričela v novembru lanskega leta. Kako potrebna je bila ta šola je razvidno iz tega, da že prvo leto ni bilo možno sprejeti vseh prosilk vanjo. Meseca novembra t. 1. pa se otvori drugi tečaj te šole. Ko je pričela gospodinjska šola delovati, priskočila je tudi vlada na pomoč s podporo ter prevzela ta zavod pod svoje nadzorstvo. Tako podučujejo na tej šoli razven šolskih sester tudi državni potovalni učitelj za kmetijstvo in živinozdravnik iz Sežane ter zdravnik iz Komna. Vodstvo iste ima pa tehnični pristav in namestnik deželnega kulturnega nadzornika na na-mestništvu v Trstu. Gospodinjska šola je urejena na isti način kakor omenjeni zavod v Ljubljani, ki je kakor znano izmed najboljih v Avstriji. Namenjena je v prvi vrsti hčeram primorskih posestnikov; če dopušča prostor se sprejme tudi take iz drugih dežel. Ves tečaj traja nepretrgoma 12 mesecev, torej celo leto, začne z novembrom in konča ob svršetku oktobra. Gojenke morajo do konca tečaja stanovati v zavodu. Šola izpolnjuje namen, teoretično in praktično izvežbati dekleta za gospodinjstvo na posestvih. Pouk je čisto slovenski in brezplačen ter zavzema poleg veronauka, vzgojeslovja, zdravjeslovja tudi spisje in računstvo ter vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja. Poučuje se teoretično in praktično o kuhanju, pranju, šivanju na roko in na stroj, vezenju, likanju, živinoreji in mlekarstvu, perutninarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se vadijo tudi v gospodinjskem knjigovodstvu ter ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenka, ki je sprejeta v zavod, plača za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo itd. sploh za vse le 30 K na mesec; toda sprejemajo se le dekleta, ki so že dovršile 16. oziroma 15. leto. S to šolo je primorskim posestnikom dana prilika, da izobrazijo svoje hčere v dobre gospodinje. Saj ta izobrazba ne bode koristila le njim samim, ampak vsej družini in celokupnemu narodu, ker bodo te bodoče gospodinje tudi svoje otroke primerno vzgojile, da bodo v korist in ponos slovenskemu narodu Primorske. Glavno pa je to, da je z gospodinjsko šolo napravljen korak naprej v zboljšanju razmer celega kmetijstva naše dežele. R- L. Dne 13. avgusta t. 1. je umrl v Gradcu g. Henrik grof A 11 e m s . c. in kr. major v pokoju. Velezaslužni pokojnik, ki DROBTINICE. je bil ustanovitelj avstrijskega sadjarskega društva, si je pridobil kot zelo vnet sadjerejec mnogo zaslug za avstrijsko sad-jerejo Ko začne posebno zgodnje grozdje zoreti, napravijo ose na njem lahko veliko škode in sicer posebno ona vrsta os, ki na-pravlja gnezdo v zemlji. Marsikateri dene ob vhodu v osišče nekoliko slame in jo nato prižge, drugi jim luknjo zvečer trdno zamaši itd. V prvem slučaju zatre le one ose, ki prihajajo domu in se zalete v plamen, vse druge pa se tišče in ostanejo žive in zdrave; v dru gem slučaju pa si napravijo ose v kratkem nov izhod. Najlaže in najhitrejše se jih zatre s petrolejem. Ko so se povrnile zvečer ose domov, naj se zlije v žrelo osišča nekoliko petroleja in izhod takoj nato trdno zamaši s kakim kamnom ali pa pokrije z zemljo in jo močno pohodi. Petrolejev smrad pomori že čez noč vse ose. Nast lj za prešieke. Večkrat je vzrok različnim boleznim pri prešičkih mokra, plesnjeva ali celo nagnita slama, ako se je prešičkom z njo nastiijalo. Kakor se ne sme pokladati drugi živini take slame, tolikanj manj se jo sme rabiti za prešičke. Prešički sicer slame ne žro, dokler se jih ne odstavi, rijejo pa po nji in vdihavajo pri tem v se kužne tvari, ki dospejo tudi v njihov želodček. Ta poslednji, je pa pri prešičkih zelo občutljiv, kar je potem vzrok, da dobe grižo. Taka pokvarjena in prašna slama provzroči pri prešičkih tudi kašelj. Seme solnčnie je prav dobra krma za kokoši. Solnčnice bi se morale saditi po vrtih nele zbog lepega cvetu, ampak tudi zato, ker dado dobro kokošjo krmo in sicer tako, ki pripomore, da nesejo kokoši dalj časa. Ko se hoče pokladati kokošim to zrnje, ni ravno potreba, da se ga orobka, ampak vrže se jim lahko kar celo plo-dišče. Kokoši ga. izkljujejo same. Ker ne zori seme na vseh plodiščih obenem, zato se ima tako krmo lahko dalj časa na razpolago. Kaj je boljše, da se podkoplje gnoj plitvo ah globoko v zemljo? Neki kmetovalec je najpoprej kos vrta prekopal z lopato in nato raztrosil kar po vrhu droban hlevski gnoj, tomaževo žlindro in kajnit ter vse skupaj plitvo podkopal z grabljami. Opazil je pozneje, da so se rastline, ki so rastle na onem kosu zemljišča, v krajšem času popolnoma razvile, nego tam, kjer je dejal gnoj pod lopato. Da se prepriča o tem, ali učinkujejo plitvo zasuta gnojila res hitrejše, pognojil je v bodočem letu zopet en kos vrta tako in drugi drugače. Na en in drug kos je nato vsadil kapus, vrzote in Špinačo. Ko je zelenjava odrasla, pobral je zelenjavo z vsakega kosa posebej, jo stehtal in pokazalo se je, da je bilo več pridelka na onem kosu, kjer je bil gnoj plitvo podkopan. Iz prej navedenega se da toraj sklepati, da učinkuje plitvo zakopano gnojilo veliko hitrejše, nego globoko zakopano, to pa gotovo radi tega, ker prihaja do plitvo zakopanega gnoja kislec iz zraka hitrejše in se gnoj poprej razkroji. S čim naj se gnoji kapusu, ki se ga hoče rabiti za kisav? Čestokrat se čuje pritožba, da dobi kislo zelje neprijeten ali zopern duh in okus in da se ne uzdrži dolgo, dasiravno so se vzele zato le najlepše in najtrše glave, pazilo strogo na snago in ravnalo ž njim ves čas pravilno. Dognalo se je, da je tega večinoma krivo nepravilno gnojenje. Beli kapus zahteva pred vsem močno pognojeno zemljo. Kakor poroča „ Deutsche Landwirtschaftszeitung", gnoje v krajih, kjer pridelujejo mnogo kapusa, celo dvakrat v letu in sicer enkrat v jeseni in enkrat spomladi. Za prvo gnojenje rabijo govejek, za drugo pa superfosfat. S čilskim solitrom se pa kapusu, ki se ga hoče rabiti za kisav, ne sme gnojiti, ker tak kapus dobi, ko se kisa, zopern duh in okus. Dopis iz Livka. Letos dne 29. avgusta sem bil na Beneškem blizu od avstrijske meje, v vasi Topolove. Ogledal sem si o tej priliki hleve pri treh boljših ondotnih posestnikih in opazil sem, da nas v živinoreji že prekašajo. Tam imajo neko, švicarski pasmi podobno govedo, katero je črno cikasto oziroma sivo cikasto tudi celo črno in belo rujavo (bauhe). in krepke postave. Nektere teh krav so prav dobre mlekarice in dado celo do Iti 1 mleka na dan. Ako krava potem, ko je parkrat storila, ne postane dobra mlek^rica, jo tamkajšnji kmetje prodajo za meso in dobe za njo, ker je telesno krepko razvita, po 500 do 600 lir. Videl sem v omenjeni vasi pri Ivanu Gorjup 22 mesecev staro junico, ki je danes 7 in pol mesecev breja. Junica- je težka, kajti tehta približno 270 kg. Tamkajšnji posestniki so s to živino jako zadovotjnj, ker jim veliko donaša. Pripomniti moram da je bilo tam še pred 5 leti mnogo sena in po nizki DOPISI. ceni na prodaj, sedaj pa ko so uvedli to živino, porabijo vse sami, ker rede sedaj več glav živine in sicer one, katero sem tu opisal. Tudi pri nas na Livku so že imeli voličke od teh goved in ko so bili stari 8 — 12 mesecev, se je priredilo pri njih za 200 K in še več v enem letu. To je bilo namreč pred 10 leti in takrat seveda se je smelo prignati živino tudi z onstran meje, česar pa dandanes ni mogoče več storiti. Tu pri nas bi si pa marsikdo rad nabavil to živino, ker je lepa in velika in bi postala pri nas gotovo še večja, ker imamo dobro krmo. Želeti bi bilo, da bi vlada dovolila prignati čez mejo le nekoliko lepših in boljših glav te živine za rejo, ker bi se cena tukajšni živini znižala. Beneška živina bi gotovo ne bila dražja od švicarske oziroma belanske.*) F. Faletič. ..Handbuchs des" Weinbaues und der Kellerwirtschaft. Von A. Frhr. von Babo und E. Mach. Erster Band Weinbau. 3. Auflage. Erster Halbband. Berlin. Verlagsbuchhandlung Paul Parey 1909. — Veliko Babovo delo pozna vsak kmetijski oziroma vinarski strokovnjak. Pred kratkim smo dobili že dolgo pričakovano tretjo izdajo, in sicer prvo polovico prve knjige „Vinogradništvo", na kteri so sodelovali razni, naši javnosti deloma dobro znani veščaki, med temi tudi prejšnji deželni kmetijski potovalni učitelj in sedanji c. kr. kletarski inšpektor Ivan Belle v Mariboru. Celi XI. del te krasne prve knjige, ..Anlage neuer Weingarten" ki je za-se že tako rekoč cela knjiga in zahteva, z ozirom na naše praktične potrebe največ izkušenj in strokovnjaškega znanja, je predelal in spopolnil zlasti tudi v nemški strokovni literaturi glasoviti Belle, kar moramo omeniti na tem mestu s posebnim veseljem; kajti imenovani pisatelj je vseh naših kmetovalcev in kmečkih prijateljev dober, splošno priljubljen znanec. *) Ta dopis smo priobčili, ker je zanimiv, kar so tiče domačega — beneškega plemena. Zelo dvomimo pa, da bi vlada dovolila uvažati jo iz ita-ljanske Benečije, ker glasom našega deželnega zakona se ima spodrejati na Tolminskem izključno le belanska pasma. (Op. ured.) Književnost. Radi njegove velike skromnosti dali so mu pač težko delo pri sodelovanju na novi izdaji omenjene kjige in ga res pohvlano omenjajo v uvodu kot sodelovalca, dočitn zanj na naslovni strani poleg drugih imen seveda ni bilo več prostora. To se mi zdi z ozirom na velikansko Babovo delo v novi izdaji vredno, da se na tem pribije in javnosti pove, kako dobro služijo včasi vrle domače moči tujim namenom. Babova kjiga v najnovejši izdaji bode jako dobro služila vsem, ki se bavijo s to prezanimivo stroko bolj temeljito. S tega stališča jo priporočamo vinogradnikom veščakom najtopleje, ker je to sploh najboljše, najpopolnejše delo te vrste. Zakupni razglas C. in kr. vojna uprava kupi po trgovskem običaju za skladišče sposobne potrebščine in sicer: Za Gorico, dostavljeno v vojaško skladišče v Gorici, slame za postelje 150 kvintalov in t r d i h d r v 1400 kub. metrov, katerih vsak kub meter mora tehtati 423 kg. Od teh 150 kv slame je izročiti 100 kv prve dni oktobra in 50 kv decembra 1. 1909. Od 1400 kub. met trdih drv je izročiti v letu 1910 in sicer najprvo v marcu 290 kub. metrov in pozneje v aprilu, maju, juniju, juliju, avgustu in septembru vsak mesec po 200 kub. metrov. Pismene ponudbe, kolekovane s kolekom 1 K se imajo sestaviti po predpisanem formularju, kuvertirati ter predložiti c. in kr. vojaškemu skladišču v Gorici in sicer za slamo do 14. septembra 9. ure predpoldne, za drva pa do 17. septembra 9 ure dopoludue, ob kateri uri se prično zagotovitvene obravnave. Na poznejše ali v brzojavni obliki došle ponudbe se ne bode oziralo. Ko bi se v kaki ponudbi cenin podstavek v številkah in pismeukah ne ujemal, velja podstavek v pismenkah za pravi. Vsaki popravi v ponudbah ima pridejati ponudnik svoj podpis Natančnejše pogoje se izve pri c. in kr. vojaškem skladišču, pa tudi pri Goriškem kmetijskem društvu v Gorici, v Attemsovi palači, Korenski trg št. 2. Goriško kmetijsko društvo priredi in otvori v nedeljo, drse 3. oktobra t. t. v prostorih g. ^ikyža pri Luciji ob Soči sadno razstavo. K deležbi se vabijo vsi sadjerejci bovškega, kobariškega, tolminskega, cerkljanskega in kanalskega sodnega okraja. Na razstavo se bo sprejemalo vsakovrstno sadje, a izključno le ono, ki je bilo pridelano v gorinavedenih okrajih. Sadje je doposlati na razstavni prostor vsaj do četrtka 30. septembra t. 1. zvečer. Jabolk, hrušk in kutin je prinesti od vsake vrste po 30 komadov; drobnejšega sadja po en krožnik. Pazi naj se, da bo sadje pravilno razvito in zdravo. Od vsake posamezne vi ste jabolk, hrušk in kutin naj se odbere komade, ki so enako debeli. Razstava se otvori dne 3. oktobra t. 1. ob 11. uri dopo-ludne in bo odprta do 14, oktobra vsak dan od 9. do 12. ure dopoludne in od 2. do 5. ure popoludne. Vstopnina na dan otvoritve 50 v, naslednje dni 20 v za osebo. Dne 3. oktobra ob 3. uri popaludne se bo vršil v razstavnih prostorih sadjarski shod. Razen tega se bodo vršila razna poučna predavanja o pobiranju spravljanju in uporabi sadja. Dnevi in ure teh predavanj se razglasijo s posebnimi naznanili. V Gorici, dne 6. septembra 1909. Goriško kmetijsko društvo. Predsednik: Tajnik: A. Jakončič. V. Domii\ko. Sodba se glasi! Da si od zdaj naprej nabavi vsak za se, kakor za svojo rodbino I obleko, pokrivalo,^ perilo, čevlje e ziti"ii tgrdfc| 1 MEDVED, Gorica Corso G. Verdi 38. I «= JVfova slovenska trgovina oblačilnega blaga FRANC RAVNIKAR Gorica ulica Raštelj štev. 16. (v lastnej liiši) priporoča si. občinstvu kakor tudi čč. duhovščini svojo veliko zalogo v to stroko spadajočega raznovrstnega blaga po najnižjih cenah. — Zagotavljaj^ solidne postrežbe, ter zmernih cen, se priporočam za obilen obisk udani Franc Ravnikar. Goriško vinarsko društvo" v M w vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici, ima v svojih zalogah in prodaja naravna in pristna vina z Brd, z Vipavskega in Krasa. Razpošilja na vse kraje od 56 litrov dalje. Uzorce vin pošilja na zahtevo. Cene zmerne, postrežba točna in reelna. Sedež društva: Gorica, ulica sv. Antona št. 7. -- 1P w „J PozorI £ (S Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je vkupil pri naju za 100 K blaga. Prosiva zahtevati listke!! VINARSKO IN SADJARSKO DRUŠTVO V DUTOVUAH PRI SEŽANI registrovana zadruga z omejeno zavezo vabi na II. izvanredni občni zbor, ki se bode vršil v nedeljo, dne 26. septembra 1909 ob 4. uri pop. v prostorih društ. gostilne pri Filipčiču. DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem zborovanju. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje letnih računov za leto 1908. 4. Položaj društva ter predlog in nasveti za nadaljno postopanje. 5. Razno (slučajnosti.) Načelstvo. Tiska .Narodna Tiskarna' v Gorici. (Odgov. L. Lukežič).