lovenska beseda
Uredništvo in uprava: Beethovnova ulica štev. 6 - Čekovni račun štev. 17,152 - Izhaja mesečni' - N»rof*n n*»: Letno 20 din, polletno 10 dir»
številka 2
I«
V Liubliani, 3. aprila 1939
¥
Letnik lil
Vesele in srečne Velikonočne praznike želi vsem svojim naročnikom, inserentom in prijateljem
uredništvo in uprava „Slovenske Besede".
Dr. Dinko Puc:
Na Dranilc
Kdor se ne bran!, dasi ima dovolj vojaštva in orožja, zasluži svojo usodo
V	svojem govoru dne 26. marca t. 1. je Mussolini izpregovoril med drugim tudi sledeče besede:
Kdor se ne brani, dasi ima dovolj vojaštva in orožja, zasluži svojo usodo.
Tehtne besede, ki so vredne velikega moža kakor je Mussolini. On, ki je zgradil silo italijanskega imperija na lastni moči, je opravičen reči kaj takega. Vendar pa, če hočemo biti pravični, moramo priznati, da pridejo včasih okolnosti, ki kljub temu izključujejo ali onemogočijo napadencu potrebno obrambo. Ali naj ga v tem slučaju obsojamo kot'strahopetca?
Vzemimo na primer slučaj, da je kak narod v popolnem miru z vsemi svojimi sosedi; da je sklenil z njimi prijateljske pogodbe, da se je združil z njimi v gospodarsko celoto in prilagodil svoje življenje razmeram svojih sosedov. Če bo v takem položaju napaden brez vojne napovedi, ne da bi bil informiran o nevarnosti, katera mu grozi, bo tako presenečen, da se ne bo znašel, ker bo sovražnik v deželi prej, kot bo obramba organizirana.
To bi se znalo zgoditi tem prej, če bi hafod ne bil obveščen o dejanskem položaju. Čestokrat mislijo vlade, da je bolje prihraniti ljudstvu kako razburjenje in časopisje ne sme poročati o zunanjepolitičnih dogodkih, o prikritih grožnjah, o mejnih dogodkih itd. Tako se lahko zgodi, da je ves narod zaziban V brezskrbne sanje in da niti ne sluti, da mu grozi kaka nevarnost.
Da, mogoče je še več. Moigoče je, dft so na čelu države možje, ki so se dogovorili na skrivaj ž nasprotnikom ter mu izročili deželo v dobri veri, da so s tem'narodu najbolje koristili. Ali naj bi izzvali krvavo borbo, katere izid bi ne bil niti najmanj dvomljiv, če je sovražnik prekomočan? Koliko nepotrebne krvi bi teklo, kakih ogromnih žrtev bi bilo treba, ako bi se ne sklenil sporazum, ki vendar le zasigura šibkejšemu boljše življenje, kakor bi ga dobil v slučaju, dft še je uprl z orožjem v roki, Vsled česar bi bil poteptan in uničen.
In ali naj se v takem slučaju uprejo podrejeni svojim višjim, ki so morda1 dali ukaze pokoriti se voditeljem ter slušati njih nasvete? Odkod naj vzamejo posamezni sredstva in avtoriteto^ da bodo združili obrambne sile naroda na odpor? Kdor v današnjih časih nima v rokah centrale ter vseh tehničnih sredstev, telefona, brzo-java, radia in železnic, temu junaštvo ne more pomagati. Z zobmi škripaje mora gledati, kar se 'dogaja. Le ako so ha čelu države ob pravem trenutku pravi možje, le takrat je mogoča obramba sploh, zlasti pa sistematična in uspešna obramba.
Če bi imeli tedaj po besedah velikega državnika obsoditi kak narod, ki se v slučaju napada ni branil ter ga vsled tega prepustiti njegovi usodi, bomo morali prej vsekako preiskati vse okolnosti, radi katerih se ni branil. Ne bomo smeli izreči prenagle sodbe, kajti mogoče so tu take okolnosti, ki narod popolnoma opravičujejo.
Toda na splošno moramo priznati, da je izrek g. Mussolinija pravilen.
Vsak narod mora v prvi vrsti braniti sam svojo svobodo. Kdor se zanaša na tujo podporo, odnosno samo na tujo podporo, ta je že izgubil. Spominjajmo se pri tej priliki slavne preteklosti srbskega naroda, ki se je opetovanokrat boril za svojo samostojnost ih za svojo svobodo proti številčno večkrat močnejšim nasprotnikom. In ko je bila srbska vojska, ki je bila napadena od treh strani, premagana in pregnana iz svoje domovine, ki je prišla v celoti pod tujo oblast, voditelji naroda vendar niso obupali. Avstrija je ponujala v svetovni Vojni poraženi Srbiji separaten mir in to pod čftstnimi pogloji. Toda Srbija je v najtežjem položaju, v katerem se je nahajala pod vodstvom kralja Petra in njegovega sina Aleksandra ter Pašiča tak mir odklonila!
Jugoslavija’je danfcfe v položaju, da se ji ni treba bati kakih presenečanj. Neposredne vojne nevarnosti ni •n bi bil vsak strah v tem pogledu odveč. Toda tudi, ako bi bile razmere v vsej Evropi iiopolnoma konsolidirane, bi ne smeli tako brezskrbno živeti, kako r s mo živeli doslej. Narod mora vedeti, da je v prvi vrsti njegova naloga čuvati skupno državo, čtiv a ti samostojnost in svobodo svojo. Zato mora biti vzgojen v borbenem duhu. Mir je mogoče očuvati le s pogumom, odločnostjo in orožjem. Za bojazljivce danfes ni pravi čas: predpisano nam je živeti nevarno.
Zato pozdravljamo vsako prizadevanje, ki služi pomirjenju strasti in konsolidaciji narodnih sil.
Dr. M. Korun:
Pomembni dnevi
Le z optimizmom in samozavestjo ter odkritim sodelovanjem je mogoče postaviti državo na trdne temelje
Odkar je izšla zadnja številka «Slovenske besede», so se zgodili in so v teku važni zunanji in notranje politični dogodki, ki so našim čitateljem znani iz dnevnih časopisov.
Zunanjepolitični dogodki so resno vznemirili ne samo nas, nego ves svet. Razburjenje se se ni poleglo ter se bodo stvarne posledice v mednarodnih odnosih šele pokazale.
Kar se tiče Jugoslavije, mislimo, da ni resnega in neposrednega povoda, da ne bi zrli dogodkom mirno, čeprav opreznO, v obraz. Ker smo odločeni, da branimo svojo državo in svojo svobodo, če treba, s svojo krvjo in ker vemo, da morejo biti nekateri naši sosedi, če ne zaradi nas, pa zaradi svojih zaveznikov, pri svojem pritisku na jug zelo previdni, pač nismo mesto naj-slabšega odpora», kjer bi se mogli žeti kaki lahki uspehi. Prav je, da si večkrat ponavljamo dve misli, ki jih je izrekel Mussolini v svojem govoru 26. t. m.: da narod, ki ne brani svoje svobode z orožjem, ni vreden, da živi in da je' ob vzhodni obali Jadranskega morja mesto samo za Italijane in za Slovane — in za nikogar drugega.
In zopet nam nalagajo zunanjepolitični dogodki dolžnost, da se (bolj brigamo za socijalne in gospodarske razmere ob naši meji. Razveseljivo je, da so se vse tri slovenske obrambno organizacije strnile v skupn« delovnost, kakor so to objavile. Vendar to še davno ni dovolj: ves narod mora spoznati potrebo skupnega dela za našo mejo, predvsem tudi naše občine, banovina ih država sama. Samo vsi skupaj zamoremo zbrati dovolj moralnih in materijalnih sredstev za to našo sveto nalogo. Vse to smo mi še na ustanovnem občnem zboru 'društva Slovenska Beseda — pred zadnjimi dogodki — v resoluciji povedali.
V. Vlahovič:
Toda tudi v našem notranjem političnem življenju stojimo v poinembni dobi, ki naj prinese v kratkem času odgovor na vprašanje nove notranje ureditve naše države. Vsi želimo, da bodi ta odgovor pozitiven in da naj zadovolji ne samo Srbe in Hrvate, nego tudi nas Slovence, Čeprav beremo v izveUslovenskih listih večkrat članke ih notice, telo goVore, ki o Slovencih — molče.
Dejstvo je, da ni danes v Jugoslaviji nikogar, ki bi si upal govoriti ali pisati zoper sporazum. Vendar se moramo zavedati, da ima sporazum velike in močne tajne nasprotnike, katerih podtalni vpliv ne smemo podcenjevati. To so vsi tisti krogi, ki imajo od današnjega stanja gospodarsko korist in ki vedo, da Utegnejo biti ob ravnopravni ureditvi' države na svojih neopravičenih interesih prikrajšani. Če nas kdo vpraša, koga mislimo, bi kratko odgovorili: čar-šija in centralistična birokracija.
Politične stranke trde vse, da so za sporazum, čeprav se ni o njegovih osndvah še niti ena jas-rto in precizno izjavila. Tudi to stanje ni normalno in je pomisleka vredno ter skriva marsikatero nevarnost. Normalna in zdrava politična diferencijacija bi morala imeti tri tabore: levico, centrum in desnico, potem bi bilo lažje doseči sporazumno skladnost pogledov in uravnove-šenje gibalnih sil, med tem, ko tišče danes vsi na sporazum, da ne vemo kje je vera in kje je nevera.
Pot do sporazuma zato ne bo lahka in — bojimo se — da tudi ne bo kratka. Prihodnji tedni bodo prinesli brez dvoma več jasnosti. Da bi nam ta jasnost prinesla vsaj v notranji politiki potrebno pomirjen je, da bomo odpornejši na zunaj!
Potrebne ugotovitve
Politična filozofija je največ/e slepilo za narod
Kdor opazuje zadnje čase naše politično modrovanje s perspektive, si bo takoj lahko pred-očil objektivno sliko, da smo še daleč od tega, da bi se mogle vse narodne tradicije Srbov, Hrvatov in Slovencev zliti v eno samo obeležje, ker nas preveč ločijo kulturne razlike in s tein združene potrebe in poleg tega tako različne življenjske prilike posameznih pokrajin. Ravno tako je nesmiselno forsirati zahtevo, da bi se naši trije narodni jeziki, ki so si sicer sorodni v razumevanju govora, toda dokaj različni že v sami osnovi in obstoječimi slovničnimi pravili, zlili na mah v en sam jugoslovanski jezik, ki naj bi zadovoljil na eni strani one, ki se oklepajo in utemeljujejo svoje poglede s
tradicijonalnega stališča, na drugi strani pa tiste, ki iz nerazumljive nujnosti vsiljujejo neko jugoslovanščino kot* nujno potrebo, ki prvič ni zaenkrat niti bistveno važna, niti ni še dozorel čas za tako preosnovo jezika.
Značajno in lepo je, da vsakdo spoštuje, propagira in brani svoj materni jezik. Nobeden pa ni iz tega svojega stališča upravičen, da skuša napravljati iz tega bitna vprašanja, zaradi katerih se dostikrat ustvarjajo bojna razpoloženja.
Srečni razvoj zgodovinskih dogodkov je nas Slovence privedel v skupnost s Srbi in Hrvati. Zaradi tega ni torej najvažnejše in najnujnejše reševanje problema, kako prekrojiti te tri jezike v en skupni jezik in to izključ-
no zaradi ojačanja nacijonalne prerod it ve in zavesti. Vsi vemb
—	in to neglede na obstoječe razmere, ki nas šiloma odtujujejo od prave smeri dft Spadamo in da smo del slovanske celote. Ako nas je pa usoda tekom stoletja in tok zgodovinskega razvoja tako nesrečno tento-rijalno razdelil po zemeljski celini, da smo ločeni od prave celote, si najbrže ne bomo s' taki-ini «nujnimi problemi* pridpbili hiti na ugledu in notranjem 'So^ žitju; iz katerih naj bi Vznikla moč državne tvorbe, ki bi na zUA naj ptedstavljala resničhd silo in sposobnost sataooh ranitve. Brez blagostanja ni One- mbči in zavednosti, ki jtt mora imeti dt-žava, ako hoče pridobiti na haici-jonalni preroditvi in okrepitvi. O kakem blagostanju pa žal zaenkrat he' moremo razpravljati, kei- ni podanih pogojev za tako razmotriVanje." Trdimo pa lahko s sigurnostjo, da je mogoče pridobiti narod za duhovno prerodit e v samo potom takih reform, ki bodo zajamčile in ustvarile resnično blagostanje slehernemu državljanu. Le na ta način bo enkrat za vedno mogoče premagati Ono oviro, to je rafinirano tendenco političnih filozofov, pri katerih se vedno ali popolnoma ustavi vsako započeto delo ali se pa reši samo na pol.
Končno je pa .20 polnih let samostojnega državhega življenja že tako dolga doba, da bi se bila samo pri malo dobre volje in resnejšem delu lahko že davno uredila Vsa pereča gospodarska* Socijalna in tudi nacijonalna vprašanja, ako bi se rte bila vodila naša notranja politika že od všega početku v znamenju Tiajostrejših strankarskih bojeV, iz česar izvira tendenčna politika, ki je največje zlo za narod in državo.
Etio je gotovo, da brez predhodne ureditve tako gospodarskih in sodjalnih vprašanj, ki so bistvo blagostanja naroda in s tehi združenega napredka države, ni mogoče pričakovati uspešne duhoVne preroditve naroda. Dobro se zavedamo, da kadar sežemo z odkrito besedo med ustvarjalce zmedenih pojmov, da moramo takrat računati z novimi sovražniki. Toda nič zato! Vsako tozadevno reagiranje bo očitni znak, da smo zadeli na prtive strUne. Kdor pobija ta psihološko utemeljena dejstva, govori proti svojim čuvstvom in vedoma tira narpd in državo v ono smer, katere si noben resen in pošten človek ne želi.
Zavedati se moramo daleko-sežnosti tega prikritega modrovanja in najbrže, ako se ne najde prej izhoda, bo kulminacija tega stanja že obenem zapečatila še vse obstoječe možnosti napredka. Nikakor nam ni mogočo spregledati problematike teji dejstev, katera nam napovedujejo na obzorju še marsikaj bridkejšega. Vemo, da bo naslednja generacija, katera bo naša najbližja zapuščina, najbolj prizadeta in tako lahko že vnaprej povemo, da, ako se ne poglobimo v žive probleme prihodnjih dni, že vnaprej podiramo blagostanje in obstoj svojega lastnega rodu. Z Vsemi sredstvi moramo stremeti za tem, da prodremo db
^SLOVENSKA BESEDA
Štev. 2.
bistva vprašanj in jih razčlenimo do vseh potankosti, ker lc tako bo mogoče uspešno zapo-četi delo, ki l»o nudilo človeku ono, kar mu po vseh naravnih zakonih pripada.
Vse te ugotovitve izvirajo iz kritične presoje današnjega stanja. Prenapetost političnih mogotcev in zakulisno harmonično sodelovanje kartelov je pričelo polagoma obujati socijalno funkcijo človeka, ki reagira v bojno razpoloženje proti vsemu onemu, kar se upira dostojanstvu človeka in kar onemogoča njegove pravice.
Ker nima narod kot edino pravo bistvo državne tvorbe nika-kega stvarnega vpogleda v «pri-
krite umetnosti* taktike državne politike, je s tem potegnjen v vse situacije? Zaradi tega ga Turn o re notranje zadovoljiti in uravnovesiti. Pri takem stanju pa-postaja vzgojna stran državljanov najbolj obremenjena z dvomljivostjo in nezaupanjem. Po vsem tem dogajanju je popolnoma jasno, da se narod s tem pogubonosnim stanjem ne more sprijazniti in zadovoljiti.
Karakteristika tega stanja nam pa obenem jasno prikazuje, kako se krepi progresivni element, kateri je neugnan v svojem poletu in kako si polagoma osvaja areno onega svetovnega nazora, ki ga zahteva današnja doba.
Iz govora dr. Laze Markoviča
v proračunski debati v Narodni skupščini
Naš prijatelj dr. Laza Markovič je imel v Narodni skupščini govor, v katerem se je dotaknil vseh aktualnih vprašanj glede sedanje dobe in ki je vzbudil veliko pozornost. Zaradi obširnosti ne moremo prinesti vsega govora, pač pa prinašamo v sledečem odstavek, ki smo ga posneli po uradnem poročilu v vladnem c Vremenu*.
«Gospodje poslanci! Če upoštevamo naše finančne in gospodarske prilike v zadnjih treh letih, potem moremo ugotoviti, da g. minister financ ni mogel pojasniti, da bi bila vsota od 12 milijard in 800 milijonov dinarjev rednega proračuna in 2 milijard izrednega kredita taka, da bi jo naš narod lahko utrpel in dal državi.
Seveda g. finančni minister to pričakuje. Toda jaz moram izjaviti, da ne verjamem, da bi mogel naš narod v letošnjem letu prevzeti toliko breme na svoja ramena. Ne verujem, da bi mogla državna blagajna računati na toliki dohodek. In ravno zaradi tega, ker tega ne verujem, zamerim novemu finančnemu ministru, ker ni poizkušal izpre-meniti sistem dosedanje razsipne, zapravljive in luksuzne politike. Pričakoval sem, da bo vsaj deloma poizkušal uvesti načelo štednje v naši državi, o kateri vemo, da je v bistvu siromašna. Žal tega principa v tem proračunu ne najdete. Vsa štiri leta vlade dr. Stojadinoviča se je zapravljalo na luksuzen način, to sem rekel in pri tem ostanem. Naj povem par vzgledov, samo ne vem, kje naj začnem.
Gospodje poslanci, vi imate > največji interes kot zastopniki naroda, da čuvate revnega jugoslovanskega državljana, da ne plačuje tistega, kar v resnici ni potrebno. Tudi ni potrebno, da se kdo zaradi tega, če se iznese kak posamezen primer, razburja, saj smo poslani od naroda zato sem, da branimo njegove koristi.
Tak primer je n. pr. gradnja luksuznih banskih palač. Ko jo se obstojala pred vojno mala kraljevina Črna gora, je kralj Nikola, nosilec jedne dinastije, bil zadovoljen z jednim malim skromnim dvorcem. Toda danes gradi Jugoslavija za zetsko banovino dvor, ki stane preko 12 in pol milijona dinarjev. Gospodje, jaz ne zamerim dunavski banovini, ki je bogata in si je zgradila bansko palačo za 100 milijonov dinarjev, ali zamerim za Črno goro, kjer imate vasi, ki nimajo niti najbolj navadnega kolovoza, pa nimajo včasih niti take steze, da bi mogel s konjem priti vanjo.
Temu nasproti naj navedem drug primer, dasi bi jih lahko takih navedel cel kup. V sredi Beograda imate okrajno sodišče.
V	tem sodišču nimate ne v dvorani, ne po hodnikih električne
luči in nimate po hodnikih niti ene klopi ali stola. (Klic od desnice: To ni važno!). Vam to ni važno, toda so ljudje, katerim je to važno. Takih primerov je v državi polno. Sodnije nimajo potrebnega materijala za svoje delo, niti nimajo najpotrebnejših stvari, medtem ko se je tu v Zemunu, zraven Beograda, čegar sestavni del je Zemun, izgradila ogromna palača za podružnico .1
Dr. S. Jug:
VmoJ
Državne hipotekarne banke, ne da bi bila za to kaka potreba. Pa ne samo to, da se je zgradila ta palača, marveč je dala država še 200.000 dinarjev, da je opremila stanovanje g. direktorja, kateremu je bil kupljen za njegove potrebe še poseben srebrn servis!
Gospodje poslanci! V štirih letih je imela prejšnja vlada na razpolago štiri državne proračune po 11 milijard dinarjev. Poleg tega je porabila 5 milijard izrednih kreditov, pa se še zadolžila pri Narodni banki, pri Državni hipotekarni banki, pri Poštni hranilnici in še danes ne vemo, kako veliki so ti dolgovi. Upajmo pa, da bomo enkrat dobili te podatke...
Glavni argument prijatelja Stojadinoviča je bil, da se v državi dela in da se je v resnici mnogo delalo in naredilo. Ničesar nimam proti, če se skrbi za prave narodne potrebe, če se gradijo pota, šole, če se skrbi za to, da ima narod vodo, hrano, zaposlenost itd. Ne prejšnji proračuni, ne ta proračun ne predstavljajo načrtnega, sistematičnega budžetiranja, kateremu bi bila glavna svrha zadovoljitev narodnih potreb. Iz tega razloga s tem proračunom ne moremo biti zadovoljni, tudi če bi bili politično v stanu, da zaupamo vladi g. Cvetkoviča.
k
ovmskem času
Zgodovinski dogodki, ki jih preživljamo, nas morajo pripeljati na pot previdnosti
Tempo mednarodnih dogodkov zadnjih mesecev je bil naravnost fantastičen in če bi šlo v istem razmerju naprej, potem bi Hitlerjeva Nemčija morala tekom enega leta stati že na obalah Črnega morja. Ta brzina dogodkov je tudi kriva, da se ustvarja v duševnosti ljudskih množic oni poplah, ki se na zunaj kaže v širjenju najneverjet-nejših vesti in napovedovanju najčrnejših dogodkov.
Časi res da niso rožnati, vendar so strahovi črnogledov, vsaj za enkrat še gotovo votli. Mednarodna napetost je v poslednjih dnevih močno popustila, za kar gre nemajhna zasluga predsedniku italijanske vlade g. Mussoliniju. Njegov z veliko napetostjo pričakovani govor ni bil bojni govor, za nas Jugoslovane pa je bil naravnost pomirljiv. G. Mussolini ugotavlja, «da vlada na Jadranu mir* in da ima Italija sicer tod življenjske interese, ki pa ne izključujejo mirnega sožitja s Slovani na zapadm obali. Tudi napram Franciji g. Mussolini ni podrl mostov — ker ji ni stavil nobenih teritorijal-nih zahtev, glede drugih stvari pa so v Parizu že davno opeto-vano izjavili, da so pripravljeni se pogajati.
Na drugi strani je pa podoba, da so udarci škornjev proti vzhodu korakajočih polkov sedaj tudi do dobra vzbudili za-padne velesile iz njihove dremavice. Odločni govori njihovih vodilnih državnikov, veličastni dokaz solidarnosti Francije in Anglije ob priliki poseta prezi-denta Lebruna v Londonu, enotno vojno vodstvo angleških in francoskih armad, silni vojni krediti, zlasti pa skorajšnja uvedba obče vojaške obveznosti v Angliji, vse to dokazuje, da so demokracije zapada strnjene danes v enoten blok, pripravljene na vse možnosti. Nad vse važno je tudi, da so se odnošaji Anglije in Rusije pod vplivom nemškega pritiska na Evropo zadnje čase močno izboljšali. Anglija je pozabila svojo tradicijonalno ljubosumnost do Rusije, kar se v
njeni zgodovini zgodi le redko in če se, potem je vedno dokaz velike mednarodne napetosti, v kateri se Anglija čuti ogrožena in nesigurna. Ministra Hudsona so v Moskvi ostentativno ljubeznivo sprejemali in zasedal je dolge ure z Litvinom, v Londonu pa se. dogajajo take neobičajne stvari, da poseča Chamberlain ruskega poslanika Majskega na čajanki na njegovem domu.
V	manjših državah pa opažamo, kako v današnji mednarodni mrzlici kar preko noči izginjajo stara strankarska sovraštva in nasprotja in da se vse politične skupine zgrinjajo v obrambo narodne samostojnosti. V Poljski so si segli v roke dolgoletni zagrizeni sovražniki, v Rumuniji vidimo, kako se zbirajo vse stranke okrog kralja in »e celo nepopustljivi Maniu je opustil pomisleke, ki jih je doslej navajal za svoje sodelovanje pri upremi države. Ravno tako ss pojavlja v Belgiji geslo za sodelovanje in se obsoja avtonomistična agitacija, ki je s pomočjo vplivov iz inozemstva izkopala globok prepad med Va-loni in Flami. Belgijski listi poudarjajo, da je Češkoslovaška v nemajhni meri padla zaradi svojega avtonomizma, na katerem trpi danes močno tudi Belgija in svarijo svoj narod, da ne bi zapadel v iste napake.
Mi sami pa tudi nimamo prav nobenih dokazov, da bi službena Nemčija imela napram naši državi slabe namene. Saj je njen kancler Adolf Hitler sam še nedavno povedal, da je močna in bogata Jugoslavija bistven čini-telj evropskega reda. Isto so ob mnogih prilikah zatrjevali tudi njegovi najožji sodelavci, kakor Goring, Schacht in Funk ter nimamo nobenih razlogov za domnevo, da bi se medtem razpoloženje Nemčije do Jugoslavije iz-premenilo. Če bi se že pripravljala nevihta nad Evropo, potem je zelo verjetno, da se bo izlila drugod, in ne nad našo domovino.
Domači pomenki
Med dvema ognjema
Ustanovitev društva «Sloven-ske besede* sta pozdravila «Ju-tro» in «Slovenec*, vsak po svojem, vendar oba tako, da se je videlo, da pokret ni všeč ne enemu ne drugemu. Temu se ne moremo čuditi, ker zahtevata vsak za sebe v svojem področju monopol. Monopolov pa žal danes ne moremo več priznati. Z «Jutrom* ne bomo polemizirali že zato ne, ker se spreminja od dne do dne in ker ne maramo poglabljati razpora med naprednimi ljudmi. V istem hipu, ko napada «Jutro» nas, piše samo:
«Politična borba se popolnoma ne da ustaviti. Vsi ljudje ne morejo misliti po istem kopitu in nasprotstva bodo obstajala vedno. Toda cela vrsta nalog in dolžnosti, ki so nam vsem skupne in ki jim bomo komaj komaj kos, četudi združimo vse svoje moči. Ni morda povsod mogoče, da bi skupno zgrabili za delo, toda potrebno je povsod, da vzporedno zastavimo svoje sile. Uspeh bo zavisen od tega, ali bomo znali ustvariti ozračje medsebojnega spoštovanja in ali se bomo znali dvigniti tako visoko, da bomo cenili tudi delo nasprotnika ter verovali, da vsak izmed nas po svoji najboljši, pošteni volji želi služiti narodu in domovini. Dokler se bo seveda postavljala teorija totalitarnega strankarskega režima, — ne bo zavladal duh narodne življenjske volje, ki je neobhodni pogoj za uspešno obrambo naših nacionalnih interesov.*
Ali ni to naš program? Ali nismo v takem smislu pisali že tri leta? Niso reagirali, pač pa očitali, da izdajamo narod, ker srno se zavzemali za sporazum, da smo antikvirani, ker smo Sli z radikali, kratkovidni, ker se družimo z nesposobnimi starci Združene opozicije. A preden je petelin trikrat zapel, je tudi JNS postala boriteljica. za sporazum ter fraiernizira z antikviranimi radikali- in nesposobnimi starci, pač zato. ker ni uspela, da bi bila prišla v Stojadinovičevo vlado na programu unitaristične ureditve države. —
«Slovenec» pa nam očita, da ne moremo dočakati, da bi prišli do moči. «Slovenec» se moti. kar najbolj dokazuje okolnost, da smo prepustili vodstvo pokreia novim, mladim, agilnim močem. Naj store tako tudi drugi, pa
bomo brž videli, da je mogoča v Sloveniji koncentracija vseh narodnih sil. Naj ne pozabi «Slovenec», da ravno zaradi svojega doslednega stališča ne priznavamo nobenega «vodje* in nobenih malikov ne na tej ne na oni strani, pa tudi v lastnih vrstah ne. Pot je odprta vsem, ki so dobre volje in ki so pripravljeni delati v dobrobit naroda! —
To, da sta nas napadla oba. nam je najlepši dokaz, da smo na pravi poti!
Gibanje med francoskim dijaštvom
Francoska vseučiliška omladi-na je igrala v javnosti vedno važno vlogo, osobito tudi v veliki revoluciji, ki je pred 150. leti razmajala svet. A tudi v poznejših dobah je dijaštvo često energično poseglo v tok političnih dogodkov.
Naravno je, da so dogodki zadnjih let, zlasti zadnji dogodki vznemirili francosko dijaštvo. Videli so, kako se je Nemčija otresla reparacij, zasedla Porenje, se oborožila ter inkorpori-rala Avstrijo in Češko. Francoska posest v Sredozemskem morju in v Afriki je ogrožena, z zasedbo otoka Hainana po Japoncih v kitajskih vodah pa preti nevarnost tudi francoskim kolonijam v Aziji. Dijaštvo na vse te dogodke ni videlo prave reakcije, osobito tudi ne pri strankah, bodisi da so nositeljice režima, bodisi da so v opoziciji. Zato je začelo akcijo na svojo roko, pri tem pa se je otreslo jerobstva obstoječih strank.
Od decembra sem so dijaške demonstracije v Parizu in drugih vseučil. mestih na dnevnem redu. Policija jih ni mogla preprečiti, tembolj ker občinstvo z dijaštvom očividno simpatizira. En list je celo napisal, da mladina boljše dela kakor vsa diplomacija!
Dijaški pokret se je zdaj tudi organiziral. Nastala je Zajednica dijakov francoskega carstva, potem posebna sekcija Francoske energije in pa Vseučiliška akcija za svobodo, katere pokroviteljstvo so prevzeli vseučiliški profesorji.
Prej je bilo med francoskimi vseučilišnimi dijaki tudi nekaj organizacij, ki so simpatizirale s fašizmom. Te razpadajo in se priključujejo gornjim novim po-kretom.
Položnice
smo priložili današnji številki «SIovenske besede». Zato se jih poslužite in takoj nakažite naročnino, ki znaša za člane društva «Slovenska beseda» skupaj s članarino letno 24 dinarjev, za pol leta 12 dinarjev. Za nečlane znaša naročnina za vse leto 20 dinarjev, za pol leta 10 dinarjev. «Slovenska beseda» je neodvisen napreden list, ki se bori za splošno izboljšanje razmer v Sloveniji. Zaradi tega Vas prosimo, da redno plačujete naročnino in da po svoji zmožnosti nekaj prispevate za tisk. sklad. Člani in naročniki «Slovenske besede» imajo pravico do brezplačnih pravnih in upravnih nasvetov.	*
Glej tudi «Posvetovalnico v inseratnem delu lista.
Listnica uredništva
Dopisniku iz Kranja: Vi pišete: «Zakaj ne reagirate na napade na Jeftičevega bana ? Kako pravico ima Jutro, da daje povsod spoštovanemu slovenskemu možu zaničljiv naslov? Ali ni bil g. dr. Dinko Puc nositelj naprednega režima v Ljubljani
kot župan in v banovini kot ban? Takrat se je naprednjakom godilo dobro, nasprotnikom pa ne slabo, ker ni nikomur napravil krivice. — Zakaj ne pišete o Jeftičevih senatorjih, ki so jih bili volilci odklonili? — *
V	svojem članku navajate mnogo zanimivih in resničnih podrobnosti. Vendar ne ^zamerite, ako ne priobčimo. Naše načelo je, da osebno ne napadamo in na osebne napade ne odgovarjamo.
P. K. v C.: Vaš sestavek je zelo dober in aktualen, vendar ga kljub najboljši volji ne moremo objaviti zaradi vzrokov, kateri so izven naših moči.
J. F- v M.: Vaš sestavek je zelo dober in globok. Priobčili ga bomo v prihodnji številki, ker ste nam ga prekasno poslali.
*
Vse dopisnike prosimo, da nam dopise dostavijo najkasneje do vsakega 2. v mesecu. V nasprotnem primeru nam ni mogoče take zakasnele dopise in sestavke uvrstiti v številko, za katero so namenjeni, ker je že drugo gradivo v delu. Pri takem eventuelnem nesmotrenem postopanju bi utegnilo nastati neredno izhajanje in pa nepotrebno zvišanje stroškov pri izdajanju lista. Zato prosimo vse prizadete, da upoštevajo navedene razloge.
„Slovenec“ in koncentracija
Beremo in čujemo o željah in naporih za narodno koncentracijo, pa tudi za koncentracijo vseli naprednih ljudi na Slovenskem.
O tem vprašanju smo brali v marcu mesecu v «Slovencu> sledeče misli:
3. marca se je pojavil (nemir v naprednem tal»oru». kajti nekdanji pristaši in prijatelji JNS se <zbirajo okoli bivšega bana g. dr. Puca pod imenom (Slovenska Beseda >. Toda nemiren ni samo g. dr. Puc. nego sta nemirna tudi g. dr. Kramar, ki da hodi po Sloveniji in govori o potrebi sloge med naprednimi Slovenci. in g. Ribnikar, ki, da se še ni odločil kaj naj napravi. Toda njegov bivši strankarski tovariš g. dr. Dinko Puc v Ljubljani ni tako srečen, tla bi mogel čakati. S svojim lističem (Slovenska beseda* ni imel sreče. Zato pa je sedaj skupaj z g. dr. Korunom sklenil ustanoviti kar svojo novo slovensko stranko. Zadnjič so gospodje pri Levu v Ljubljani imeli sestanek, kjer so sklenili započeti akcijo za novo slovensko napredno1 stranko. Izvolili so že akcijski, to se pravi pripravljalni odbor, kateremu so za predsednika imenovali g. dr. Kostla. — Zaradi zanimivosti omenjamo le, da so gospodje te struje po Koroščevem odhodu iz vlade začeli bližati se g. Stoja-di no vicu.
Tako imamo sedaj na Slovenskem kar tri napredne struje. Kakšen kruh bodo ti gospodje Slovencem zamesili, bomo morda kmalu videli.
In res! (Slovenec* je 13. marca zapazil Ribnikarjevo (Napredno koncentracijo kmečke prosvete*, ki pa da ni narodna, kakor to trdi g. Ribnikar, nego samo «nova koncentracija naprednega življa na Slovenskem. Naj se vsaka beseda postavi na svoje mesto! >
Zato je postavil (Slovenec« v isti številki tudi našo (Besedo* na pravo mesto, pišoč, da (Slovenska beseda tudi koncentrira*, in sicer takole:
(V nedeljo 12. t. m. je imel sejo glavni odbor na novo ustanovljene napredne organizacije, ki sta jo poklicala v življenje biV-ši ban dr. Puc in dr. Korun. Glavni odbor se je na tej seji takole sestavil: predšedinik je dr. Janko Kosti iz Ljubljane, podpredsednika sta Ivan Majerle rz Maribora in Ivan Mihelčič. Tajnika sta tudi dva, in sicer Vlahovič Vili ter Ražem Andrej, blagajnik je Mlejnik Rajko. Vsi ti so iz Ljubljane. V odboru pa so še tile gospodje: dr. Dinko Puc, dr. Milan Korun, dr. Stanko Jug, Primc Rudolf — vsi ti iz Ljub-
ljane. Dalje so v odboru Ivan Medved iz lačna, Kušar Jakob iz Notranjih goric in Dolenc Karl iz Železnikov. Ves odbor šteje 30 mož. 13 namestnikov ter 3 članov nadzorstva. Kakor je (Slovenska beseda že naglašala, je njena glavna naloga (propagirati načela medsebojne strpnosti, zlasti v kulturnih vprašanjih*. — No. kulturna strpnost je sicer lepa reč, vendar vse to bolj diši po nekaki novi napredni koncentraciji. Eno vodi g. Ribnikar iz Maribora, drugo g. dr. Puc iz Ljubljane, tretjo pa že 20 let koncentrira g. dr. All>ert Kramer. Trije napredni voditelji in tri napredne koncentracije.?
V	očigled vsemu temu je postala torej napredna koncentracija res nevarna zadevščina. Treba ji je izbiti tla z neko drugo, močnejšo koncentracijo. Zalo je napisal (Slovenec* 17. marca sledeče res tehtne besede, ki jih iskreno pozdravljamo, če se bo vedno po njih ravnal in če jim bodo sledila tudi dejanja.
Takole piše:
«Po vojni, ko je bilo življenje precej dolgočasno, smo se zabavi li s tem, da smo se šli liberalce in klerikalce in še hujše stranke. Višek užitka je bil, če ji' ena stran drugi vrgla vlado. (Al’ smo jih dal’!» smo si rekli in si meli roke, dokler nismo zopet — mi (padli*. Danes pa je resnično življenje postalo samo tako zanimivo, da te igre ni več treba. Danes ne vleče več, če beremo na tej strani, kako so ti hudobni liberalci razgrajali v Šenčurju, še manj vleče, ako beremo na oni strani, kako so v srednjem veku pražili napred-neže in kako se prav za prav tudi iz opice lahko izleže kak človek. Kaj ko bi rekli, da se vse dotlej, dokler bo življenje tako zanimivo, ne bomo med seboj prav nič več dražili in si podstavljali noge, marveč vsak za sebe pridno delali za skupno dobro. Kaj ko bi si rekli slovenski	Sokoli	— saj	ni	treba glasno,	dovolj	je, da	si	to samo mi-
slijo in v dejanju pokažejo: Čisto prav, da so javno priznani tudi Slovenski fantje. Zdrava tekma mora biti. Končno vendar narodno vzgojijo mnogo ljudi, ki bi jih Sokol nikdar ne zajel.
—	Pa ko bi si rekli	tudi Slovenski	fantje:	Če že	ta	in ta ni pri
nas, pa naj bo vsaj pri Sokolu. Bolje nekaj kot nič. Slovansko bo pa le usmerjen.
Kaj pravite, ali bi se ne dalo to doseči, saj si vendar skoraj vsi Slovenci vseh barv in nazorov nekaj podobnega žele? Seveda nergačem, ki jim je prepir
to. kar voda ribi, bi bilo potrebno za ta čas zamašiti usta.*
Toda zaenkrat smo v dejanjih še bolj skromni. Ker še oči vidno niso podani vsi predpogoji za tako obsežno vsenarodno koncentracijo, poroča (Slovenec* v isti številki o drugi stvarni, obstoječi koncentraciji med JRZ in JNS za volitve v Pokojninski zavod, ki naj prepreči razburjenje v narodu zaradi volitev v Pokojninski zavod, ki jih vsled tega (hvala Bogu letos ne bo*.
Zakaj ne?
(Tega predvsem ne bo, ker so vsi merodajni činitelji našega javnega življenja bili mnenja, da je Pokojninski zayod naša skupna zadeva, ki jo gojimo in branimo s skupnimi močmi. Moramo zlasti podčrtati veliko uvidevnost, ki sta jo pri nas |H>kazali obe politični stranki, to je JRZ
A. K., S.:
in JNS. Čeprav niso minili niti štirje meseci od skupščinskih volitev, ko sta si stali obe stranki nasproti kot sovražnici, sta sedaj uvideli nujno potrebo, da se zaradi velikih interesov Pokojninskega zavoda sporazumeta in tak sporazum priporočata vsem svojim somišljenikom, ki so organizirani v raznih strokovnih organizacijah. Vodilne strokovne organizacije na delodajalski in na-meščenski strani so temu klicu sledile in sestavile skupno kandidatno I isto. »
Pojavili da so se sicer nekateri nezadovoljneži s to koncentracijo. toda — tako misli (Slovenec — ne bodo uspeli.
V-'v ...
§C:
Kmetsko vprašanje - narodni problem
Pričujoči članek, ki smo ga prejeli \ objavo neposredno od kmetovalca, ga prinašamo v zgolj stilistično popravljeni obliki. Poslal nam ga je v priobčitev km ('t ovalec-gospodar, ki poleg delavca najbolj občuti vse tegobe današnjega časa. 1/. njega se popolnoma prozorno odraža naturna duša nepotvorjenih pogledov na današnje stanje. — Op. ur.
Čudno se mi zdi, da gledam in vidim življenje in svet okrog sebe tudi danes s prav istimi očmi, k.;kor sem ga gledal po prevratu v onih velikih, veselih dneh. ko jc nastajala naša svobodna, velika Jugoslavija. Marsikdaj se vprašujem, kako je to mogoče in kako je tudi mogoče, da so mnogi moji sosedje in prijatelji v tej kratki dvajsetletni dobi že neštetokrat menjali svoje nazore in prepričanje o tej ali oni stvari, kar smo vedno razpravljali in ugotavljali v medsebojnih prijateljskih razgovorih. Mnogo preveč sem slišal ves čas hvale na eno stran in mnogo preveč zabavljanja na drugo. Sam zase sem pa ohranil stanoviten pogled na vse in vsakogar.
Pri nas prevladuje danes še vedno sorazmerno primitiven način kmečkega gospodarjenja in le skromni poskusi modernizacije so bili zabeleženi v tem času. Vzrokov je za to več; zdi se mi, da ne leži ravno najmanjša krivda na ljudeh samih in pa na onih pristojnih činiteljih ter forumih, katerim je narod izročal vsa ta leta svojo in svoje zemlje usodo
docela v roke. Pozabljal pa je naš človek pri tem na svojo bodočnost in svoj napredek. Vdajal se je političnim strastem, in z njimi zvezanemu pravdarstvu, sovraštvu med sosedi in nekdanjimi prijatelji se je razbohotilo v skupno škodo in propast vsega kmečkega in delovnega ljudstva. Ljudje niso več nosili obrazov po božji podobi, temveč so se razlikovali med seboj le še po politični pobarvanosti in strankarski pripadnosti. Polpretekli časi nam kot narodu in civilizirancem niso delali nobene časti več.
Treba pa se nam je le ozreti jK> naši lepi domovini, pa se nam bodo kaj hitro odprle oči na debelo in široko. Zavedati se moramo le. da beleži službena statistika danes v Jugoslaviji še vedno nad 500.000 najpriraitivnejših lesenih plugov, ki zemlji in nje-demu kultiviranju prej več škodujejo, kakor pa koristijo. Iz golega osebnega nasprotovanja zametuje naš kmečki človek pametne nasvete in nauke.o pravilnem in zadostnem gnojenju, o rentabilnem obdelovanju zemlje, o moderni živinoreji in mlekarstvu ter še o neštetih drugih gospodarskih ^napredkih, če le ve. da mu je to nasvetoval ali da se je takega naprednega gospodarstva oprijel kak njegov politični neistomišljenik. Poglejmo pa, koliko zaradi take nespametnosti izgubljamo. Vzemimo si zn vzgled samo en primer.
V	naši državi imamo približno poldrugi milijon krav, kar pomeni kakih 35% vse domače ži-
vine. Te krave dajo jugoslovanskemu kmetu na leto mleka in mlečnih izdelkov zn okrog 3 in pol milijarde dinarjev. Če bi gojili pri nas sistematično po vzoru drugih držav napredtno živinorejo in mlekarstvo, bi se ti dohodki brez velikega truda in žrtev lahko skoro potrojili. Da to a rži, si vzemimo za zgled Nemčijo, Dansko, Švico in Nizozemsko. kjer znaša odstotek krav cap ram ostali živini 50 do 75%. Tamkaj je živim> skrbno selek-ajonirana n negovana, pa tudi za pravo pašo je vsestransko poskrbljeno. Dočim daje jugoslovanska krava na leto le okrog 1000 litrov slabega mleka, dobi danski, švicarski ali nizozemski kmet od vsake svoje krave povprečno po 2750 litrov prvovrstnega, mastnega in nad vse redilnega mleka na leto. Zdaj pa preračunajmo škodo, ki jo trpimo po lastni krivdi in nespameti. Naletimo pa v kmetijsko in živinorejsko naprednejših državah v neredkih primerih tudi na krave, ki dajejo svojemu gospodarju celo po petkrat toliko mleka, kakor sem omenil zgoraj. Pri nas pa naletimo še marsikje na ccle vasi in okraje, kjer tudi za drag denar ne moremo kupiti skledice mleka ali koščka sira, oziroma surovega masla. In potem hočemo morda celo govoriti o modernem in uspešnem tujskem prometu ...
Namesto, da bi jugoslovanski kmet gledal na izboljšanje svojega stanu in blagostanja ter da bi v ta namen pozabljal na brezplodne medsebojne preklarije in razprtije, se udaja še danes, ko so časi vendar tako zelo resni in nevarni, usodnemu strankarstvu in otročji kljubovalnosti. Pozabiti bi moral na vsa dosedanja nasprotstva in skleniti bi moral svoje kmečke vrste v eno samo trdno fronto v dosego svoje in celokupne jugoslovanske državne in narodne bodočnosti. S tem bi okrepil tudi državo na zuuaj v političnem in gospodarskem pogledu.
Še nešteto drugih vzgledov bi lahko naštel, kako nam je v bodoče slovenskim in jugoslovanskim kmetom ravnati in kmetovali. Težki in odgovorni časi nas l»otem nikdar več ne bodo našli nezrele in nepripravljene, kakor po večini stojimo pred svetom in zgodovino danes in kakor smo nezreli stali pred dvajsetimi leti po končani svetovni vojni, ko smo bili sami poklicani k ustvarjanju lastne svobodne državne domačije in ko smo ga, potrkajmo se skesano na prša, polomili v vsakem pogledu tako, da ga » bol j nismo mogli in smeli...
£oijcu ir/ morju ij as p roti
Težko se poslavlja letošnja zima od naših krajev. Po dnevih, ko smo že mislili, da nas bo objela sončna pomlad, ko so se logi in trate oblekli v pestrobarv-no obleko pomladnega cvetja, ko so nas že pričele obletavati prve znanilke pomladi, ptice-se-lilke, in ko smo že pričeli zamenjavati težke zimske suknje z lahnimi pomladanskimi plašči, je muhasti marec še enkrat za-vihral s snežnim metežem. ki pa ni mogel zapustiti trajnih sledov. Ko nas je zazeblo te dni v megleni, dolgočasni Ljubljani, pa smo nehote zahrepeneli po toplejšem podnebju, po jugu m našem sinjem, prelestnem Jadranu. Bližajo se velikonočni prazniki, dnevi se daljšajo in ozračje postaja toplejše; čez goste, globoko zasanjane kočevske hribe in čez plešaste vršace Gorskega Kotarja že dihajo v naša mrzla lica topli, nežni poljubi
našega vabljivega Jadrana. Naglo posegamo po kovčkih in torbah, katere polnimo z najpotrebnejšo prtljago za nekajdnevno bivanje v omamnem vzdušju med trtami, cipresami, oljkami in dehtečim smiljem in bosiljem.
Po beli cesti, ki so jo skrbni cestarji marljivo nasipali in izravnali v preteklih mesecih, že zopet drčijo vsak dan po dvakrat v vsaki smeri preko v prvem zelenju nastopajoče Vigredi prebujajočih se hribov in dolin, polj in travnikov, mogočni, pa vendar elegantni in nad vse udobni avtobusni orjaki ljubljanske družbe »Jadran d. d.», ki so s svojim prihodom na Su-šak prvi znanilci, težko pričakovane kranjske lastovke, otvarja-joče se tujskoprometne sezone na Jadranu. Zopet se najdemo v mehkih, na prožnih vzmeteh počivajočih sedežih stari znanci z lanskih izletov na morje: vmes
pa se pojavljajo tudi novi obrazi onih ljubiteljev sinje jadranske gladine, ki se doslej iz raznih vzrokov še niso mogli' ali znali odtrgati za nekaj sončnih dni od doma in enolične vsakdanjosti, na katero so obsojeni itak vse leto.
V	avtobusu vlada prijetno razpoloženje in pogled zdaj na levo, zdaj na desno, pa zopet naprej zabava potnike tako mikavno in razvedrujoče, da nihče ne more občutiti dolgočasja ali utrujenosti vse do Sušaka, ki ga dosežemo v šestih urah. Vsak strah pred ubijajočim, morečim enajsturnim prekladanjem po trdih železniških klopeh v zadimljenih vagonih je danes odveč. Koma j šesturna vožnja po zelo zanimivih in lepih pokrajinskih predelih v najudobnejših. modernih avtobusih nas je rešila vsega enajsturnega trpljenja in utrudljive enoličnosti nekomod-ntga železniškega potovanja na morje.
Divna je pomlad na mi&em očarljivem Jadranu. Kdo še ni slišal o njej in o njeni bajni, mamljivi lepoti. Vsi tisti, ki so mnenja, da jim poletna vročina ob našem morju škoduje, oziroma jih iz kateregakoli razloga ne prija, imajo v pomladnih mesecih vse tja do julija najugodnejšo priložnost, da se odpočijejo in razvedrijo v tem ali onem kraju našega lepega Hrvaškega Primorja in njegovih otokov,' oziroma pravljično divne Dalmacije in njenega brezštevilnega otočja. Najkounfortneje opremljeni in urni parniki (Jadranske plovidba*, katere so čez zimo najskrbneje popravili, uredili in olepšali na zunaj in znotraj, vas popeljejo varno in brez mučne morske bolezni, kakor da ste v ljubečem, materinem naročju, v vsa važnejša pristanišča in letovišča od Sušaka pa ob vsem obrežju ter po vseh pomembnejših otoških mestih tja doli do Kotora in še naprej do očarljive Budve in vročega Ulcinja. Na
parnikih te plovbe ne pogrešate prav ničesar, temveč se vam nudijo po smešno nizkih cenah take zemske dobrote iz kraljestva kuhinje in kleti, da si doma marsikdo niti v sanjah ne more želeti česa podobnega. Da je to najčistejša in najmočnejša resnica, prav kakor so čista in močno ladijska vina, vam bo potrdil vsakdo, kdorkoli je kdaj stopil na krov in v podpalubje jadranskega potniškega brodovja »Jadranske plovidbe*.
Celotni stroški avtobusa ter bivanja v kateremkoli kraju ob našem sinjem morju so v primeri z izdatki na druga izleti-Iča tako minimalni, da ne morejo delati težave niti slabše plačanim in situiranim slojem. Zato pa vsak, komur razmere le količkaj dovoljujejo, po beli cesti na sinji Jadran! Žal ne bo ni-komu in svojim najdražjim boste nudili nedvomno zelo drag, v vsem življenju nikdar poza-ben spomin na tak udoben, užitkov prepoln izlet.
Stran 4.
»SLOVENSKA BESEDA*
Štev. 2.
Kako bomo gnojili?
Krompir gnojite z Nitrofoska-Iom-11; na 1 ha 600—800 kg.
Peso gnojite z Nitrofoskalom-I, 600—800 kg na ha.
Slubo prezimele oziinine in oves gnojite z apnenim dušikom, 200—"500 kg na ha.
Travnike na težki zemlji z apnenim dušikom, 200—300 kg na hektar.
Travnike na srednji zemlji z Ni-trofoskalom-l. 400 kg na ha.
Travnike na lahki zemlji z Ni-trofoskalom-11, 400 kg na hu. Sadno drevje in vinograde z Ni-trofoskalom-I.
Ajdo z Nitrofosom. 300—400 kg nu ha.
Neoljeni apneni dušik je izvrstno sredstvo za napravo komposta. Razkužuje odpadke, uničuje plevel ter odgunja razne škodljivce itd.
Kompost napravljen z neolje-nim apnenim dušikom dozori tekom pol leta.
Politični pregled
NOTRANJA POLITIKA.
V notranjem političnem življenju naše države v zadnjih tednih ni bilo nobenih posebnih sprememb, čeprav je treba ugotoviti, tla je nastopila v splošnem precejšnja aktivnost in razgibanost političnih strank, tako vladne, kukor tudi vseh opozicijskih. Novi državni proračun za prihodnje proračunsko leto 1939-40., ki je stopil v veljavo letošnjega 1. aprila, je bil po skrajšanem postopku in ob odločnem nustopu opozicijskih ter vladnih govornikov sprejet tako od narodne skupščine, kakor tudi od senuta. Z amundmani vred je narasel novi proračun skoro na t3 milijard dinarjev. V nedeljo 2. aprila popoldne je že prispel v Zagreb ministrski predsednik g. Drugiša Cvetkovič, da osebno prične in izpelje podrobna in odločilna pogajanja z voditeljem Hrvatov g. dr. Mačkom. Takoj po svojem prihodu v Zagreb je obiskal g. dr. Vladka Mačka na njegovem stanovanju. Pri tem velepomembnem sestanku ni bil navzoč nihče niti iz spremstva g. Cvetkoviča, niti iz. okolice g. dr. Mučka. Prvi razgovor je trajal komaj dobrih deset minut. Nato se je predsednik vlade g. Cvetkovič vrnil na svoje stanovanje, kjer ga je kmalu nato obiskal g. dr. Maček in mu tako vrnil obisk. Dejanski razgovori o rešitvi hrvaškegu vprašanja pa so se pričeli šele danes, v ponedeljek dopoldne, in vsa jugoslovanska javnost napeto pričakuje njihovega uspešnega zaključka. V sedanjih težkih, zgodovinskih trenutikh je najiskrenejša želja slehernegu zavednega in iskrenega Jugoslovana, du pride v našem notranejem državnem življenju do polne in edine veljave bratska sloga med Srbi, Hrvuti in Slovenci, ker bi _sicer utegnilo priti do takega razvoja
situacije in dogodkov, ki se ne bi dal nikdar več popraviti in bi zapečatil našo nesrečno usodo za vedno.
Vlada g. Cvetkoviča je obljubila ob svojem nastopu, du bo izdalu in sprejelu nove politične zakone v najbolj svobodnem smislu, in to predvsem volilni zakon s tajnim glasovanjem in po čistem proporč-nem sistemu, dalje nov tiskovni zakon v najbolj liberalnih mejah, dalje nov zakon o društvih in posvetih itd.
Tudi pri nas v Sloveniji sc vsevprek pojavljajo različna gibanja s približno istim, znenkrut še ne preciziranim in sorazmerno meglenim ciljem, namreč z ureditvijo trdnega in res bratskega sožitja vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov v močni Jugoslaviji s posebnim ozirom na splošni napeti in negotovi položaj v Evropi in v svetu vobče. Zaenkrat še ni prišlo do enotne slovenske narodne fronte, sliši pa se vedno bolj glasno zahteva, da se hrvaško vprašanje brez tesnega in vplivnega sodelovanja Slovencev sploh ne sme reševati, niti se ne more rešiti.
ZUNANJA POLITIKA
Velesile Anglija, Francija, Združene države uineriške in Rusija zasedbe bivše Češkoslovaške po Nemčiji in Madžarski niso in ne bodo priznale. V Ameriki se je sestavila začasna češkoslovaška vlada, ki tudi noče izročiti češkoslovaških poslaništev in konzulatov
Medtem je Hitler pritisnil tudi na Litvo, ki mu je nu njegovo -zahtevo in v zuvesti svoje nemoči odstopilu Memel (Klajpedo) z vsem pripadajočim ozemljem.
Združene ameriške države so odpoklicale svoje poslanike iz Berlina, Rima in Tokiu. Poslaniki evropskih
velesil pri sosedih sede v svojih prestolnicah.
Nu Poljskem so velike protineraške demonstracije na dnevnem redu. Mnogo se govori povsod o Gdynji in Gdansku. Poljska vlada je mobilizirala milijon rezervistov in odredila zu zračno obrambo naenkrat izreden kredit 13 milijard dinarjev.
Španska držuvljanska vojna se
zaključuje. Madrid je padel brez boja in odpora prostovoljno v roke generala Franca, ki v naglem tempu zaseda republikansko ozemlje.
Napetost med Francijo in Italijo se ni nič polegla, temveč obratno. Sploh je razmerje med totalitarnimi državami in demokratično urejenimi velesilami silno mrzlo in napeto.
Nemčija je vse do včeraj živela v trdnem prepričanju, da ji bo osta-lu na podlagi že pred leti sklenjenih prijateljskih in zavezniških puktov sosedna Poljska zvesto naklonjena in du bo v vseh pogledih vodila svojo zunanjo politiko v nemškem avtoritarnem smislu. Anglija je pa z roko svojega ministrskega predsednika Chamberlainu izpeljalu vso stvar v popolnoma drugem smislu. V soglasju s Francijo, Ameriko in Rusijo je Anglija podala jamstveno zavezo za nedotakljivost poljskih državnih mej in zagotovitev vsestranske pomoči Anglije in zaveznikov Poljski v primeru vsakega oboroženega napada na njo. Vojaška in obrambna pogodba med Poljsko in Anglijo bo podpisana te dni ob priliki obiska poljskega zunanjega ministra v Londonu.
A. R.:
RESTAVRACIJA PRI
„LEVU“
Gosposvetska cesta 16
vljudno sporoča, da bo za velikonočne praznike odprto balini-nišče in vrt.
Točimo izbrana dalmatinska kakor tudi štajerska in dolenjska vina.
Izvrstna kahiaja
h thilu obisk so priporočamo
Posvetovalnica
zrn naročnike »SLOVENSKE BESEDE"
Kdor je plačal naročnino za ..Slovensko Besedo", se lahko brezplačno posluži naše posvetovalnice, kjer dobi informacije i
E o vsakovrstnih vlogah na upravne oblasti, občino, srez, banovino in na ministrstvo;
| o prošnjah za vojaške oprostitve;
E 9 vlogah na davčne oblasti;
E o zakonitih socijalnih dajatvah; skratka
E o vsem in vselej, kadar potrebujete nasvetov, da pridobite ali ocuvate socijalne ali gospodarske pravice.
Na posvetovalnico sporočite pismeno^svoje želje, nakar dobite takoj tudi pismen odgovor. Za odgovor pošljite znamko za 2 Din
Dopise pošljite na naslov:
»SLOVENSKA BESEDA"
Ljubljana, Beethovnova 6.
LEPE
TISKOVINE
*
S.
$
v
Ss
S
TELEFON 20-92
Slovenci in sporazum
Dasi dnevno časopisje neprestano govori o »sporazumu*, vendar do danes nihče ne ve, kak nuj bo ta sporazum. Niti ni dr. Maček odkril svojih kart, niti ni Udružena opozicija povedala, kako daleč gredo njene koncesije, da o vladnih načrtih niti ne govorimo.
Vendar se pa v Sloveniji zlasti v gospodarskih krogih pojuvlja neka zaskrbljenost, kateri je dul izruza na ustanovnem občnem zboru Slovenske Besede dr. Din-ko Puc, naknadno pa 1 rgovski list, ki zahteva, da naj pri sporazumu sodelujejo tudi gospodarstveniki, ne samo politiki.
Dr. Puc je slovensko stališče točno označil: Hrvatom naj se da vse, kar je v skladu z državnimi interesi, pa tudi v skladu s slovenskim stališčem. Sporazum s Hrvati nas ne sme odrezati od ostale države. Mi ne moremo živeti sami zase, ker imamo premalo zemlje. Gospodarski trg nam more ostati odprt, pa tudi višku naše inteligence in delavstvu ne sme biti zaprta |>ot v druge dele naše države.
To je bistvo naših zahtev. Pridružujemo se seveda tudi onim zahtevam, ki jih v gospodarskem pogledu imenujemo specifično hrvaške zahteve. Tudi mi ne uži-vumo onega dela na vladi, ki nam tiče. Niti nimamo v ministrstvih odgovarjajočega števila uradnikov, niti nismo udeleženi na dobrinah in v sorazmerju naših plačil. V tem pogledu je na ruz-polago obširna stutistika, ki nudi neorvžne dokaze o tem, da v gospodarskem pogledu nismo enakopravni.
Glavno pa je, da na Sotli ne ustvarimo kitajskega zidu. Izmenjava dobrin med posameznimi področji države, pa nuj se določijo že tako ali tako, mora ostati prosta in neovirana. Mi potrebujemo surovine iz južnih krajev, potrebujemo kot pasivna pokrajina živil — samo žitaric leto 7—8 tisoč vagonov, — oddajamo pa industrijske izdelke. Od industrije in obrti živi 40% slovenskega prebivalstva.
Na drugi strani imamo inteligenčnega naraščaja več, kukor ga sami potrebujemo. Borba za kruh je v Sloveniji ze danes zelo težiku in stotine naših inteli-gentov čaka nestrpno na zaposlitev. Olajšala nam je to breme nekoliko okolnost, da ostale pokrajine nimajo še toliko inteligence, kolikor jim je to treba. Tem banovinam ta okolnost ni v breme, ker je splošno znano in piisnano, da se Slovenci zelo dobro prilagode lokalnim razmeram in ker se ne vmešavajo v krajevne politične spore, tvorijo dobrodušen element pomirjeva-nja med domačim prebivalstvom.
I udi vprašanje delavstva pride tu v poštev. Razmere na delavskem trgu v južnih delih naše države sicer ne odgovarjajo našim. Mezde so na splošno manjše, življenje je težje, ker je primitivnejše. Zato danes dotok delavskih moči iz Slovenije v južne kruje ni znaten, prej opažamo obratno tendenco. To-
a tu moramo računati z bodoč-lostjo. Niti ne bo na jugu ostalo edno kot je danes, niti pri nas ne. Ne smemo računati samo z lunašnjimi razmerami, ampak udi z bodočimi, ker načrtnega gospodarstvu, do katerega pridemo prej ali slej. ni mogoče delati za 1 mesec ali dva, marveč le za daljšo dobo.
Zahteva tedaj, da pri sporazumu sodelujejo tudi Slovenci in zlasti gospodarski 'strokovnjaki, je v interesu našega naroda nuj-nu potreba. Danes enotno gospodarsko ozemlje Jugoslavije se ne sme razbiti. — poj nobenim pogojem ne!
Društvene vesti
Izvršilni odbor društva Slovenska beseda*
Na prvi seji glavnega odbora društva »Slovenske besede*, ki je bila 12. marca, se je izvršilni odbor konstituiral takole: predsednik: dr. Kosti Janko iz Ljul>-ljane, 1. podpredsednik: Majerle Ivo iz Maribora: II. podpredsednik: Mihelčič Ivan: tajnik: Vlahovič Vili; II. tajnik: Ražem. Andrej; blagujnik: Mlejnik Rajko, vsi iz Ljubljane; člani dr. Puc Dinko, dr, Korun Milan, dr. Jug Stanko, Fajdiga Hinko, Primc Rudolf, vsi iz Ljubljane; Medved Ivan iz Tacna. Kušar Jakob iz Notranjih Goric in Dolenc Karel iz Železnikov.
Seznam članov glavnega odbora društva »Slovenske besedo smo objavili v zadnji številki.
♦
Članska sestanka. Za šentjakobski okraj in za Barje sta se vršila pretekli petek dne 31. marca članska sestanka. Zu prvo navedeni okraj se je vršil sestanek v gostilni pri Ražtmi. Drugi sestanek zu barski okraj se je pa vršil v gostilni pri »Mokar* ju». Oba sestanku sta bila izredno dobro obiskana. Na obeh sestankih so poročali v društvenem delovanju člani izvršilnega odbora. Vsi navzoči člani so z navdušenjem odobruvali izvaja-nju govornikov in izražali želje o čim pogostejšem sklicevanju takih sestankov.
Vsem članom našega društva,
bivajočim izven Ljubljane, sporočamo. da se bodo takoj po velikonočnih praznikih sklicali sestanki. kjer se bodo izvolila poverjeništva. Do tedaj pa prosimo potrpljenja, ker nuni kljub dobri volji do danes z onrom na obilico drugega neodložljivega posla ni bilo mogoče teh sestankov sklicati i" izvesti. Istočasno Vas prosimo, da se v vseh zadevah obračate izključno na našo društveno pisarno. Ljubljana. Beethovnova ulica 6.
Pristopajte k društvu
«Slovenska beseda*
Hcvzi* a
Vljudno naznanjam cenj. občinstvu, da sem prevzel s 1. aprilom 1939 pod svoje vodstvo gostiln0’ Klet in vrt
,Zvezda‘
Točim izbrana domača in najboljša dalmatinska vina. Poleg prvovrstne domače srbske in primorske kuhinje imam vsak večer jagnjetino, pečeno na ražnju in morske ribe, pripravljen na najokusnejši način. - Za obilen obisk se priporoča
Marija
n
S i 1 o v i c
LETOŠNJE
NOVO
BOK PIVO
Delni tke družbe pivovarne Un»on, Ljubljana
je že v prometu
Je izbornega ovusa in pravi užite*« ra vsakega.
Za pGitdad!
Obleke gotove in po meri. Različne štofe in kamgarne iz prvovrstnih domačih in inozemskih tovarn. Perilo in obleke iz lastne tovarne »TRIGLAV* in druge modne predmete nabavite najceneje pri
J. O LUP, LJUBLJANA
Pod Trančo štev. 1 in Stari trg štev. 2.
Najboljšo velikonočno gnjat in štajersko perutnino nudi
Gosposvetska c. 6, Prešernova 5, Napoleonov trg 3. Gnjat Vam na željo tudi brezplačno skuhamo.
£radbenoj9odjetie in tehnična pisarna
inž. aih. JELENEC & inž, ŠLAJMER
DRUŽBA Z O. Z.
Maribor, Vrazova 11
(pri mestnem parku)
telefon 22*12
VSKLAD1ŠČENJE ___________________
vsakovrstne robe in tudi pohištva v novih javnih, mestne trošarine in uvoznine prostih skladiščih, Vam nafkulantneje obavi
lavno skladišče špedicije Turk
LJUBLJANA Kotnikova ul. 12 TELEFON 30-73 nasproti mestne elektrarne
NASE CENE ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE
ANT
Mestni trg 26
otroški čevlji, nizki, z usnja-
tini podplati..................Din	15*a
damski čevlji, rujavi, nizki,
z usnjatimi podplati . Din 64*-
damski čevlji, rujavi, nizki,
z usnjatimi podplati . Din Ormoški čevlji, črni, nizki, z
usnjatimi podplati . . Din 70*-
moški čevlji, rujavi, nizki,
z usnjatimi podplati Din 70'-
otroške nogavice.............Din	3*—
ženske nogavice..............Din	5*—
moške nogavice..............Din	3*—
KRISPER
LJUBLJANA Stritarjeva ul. 1-3
v	v
MIHELČIČ IVAN
elektrotehnično podjetje
Ljubljana, Borštnikov trg i
T e l e j o n 'štev. 17-04
Jablus - Jabolčnik
snov, iz kutere lahko napravite izvrsten Jabolčnik ali liruškovec tudi, ako nič ne pridenete naravne pijače. «Jablus» je sestavljen po navodilu pokojnega dr. I. Vošnjaka, je zelo zdrava in okusna pijača ter jo poljubno lahko mešate z vsako drugo pijačo. Ako boste torej imeli pijače za domačo uporabo premalo, ali da je Vaša pijača kisla, si lahko pomagate, ako naročite «Jablus» vsaj za 50 litrov, da se o kakovosti prepričate. S poštnino stane 50 litrov din 39.50, 75 litrov din 53.—, 100 litrov din 69.—, 150 litrov din 98.—, 300 litrov din 182.—•. Stotine pohvalnih pisem. Glavno zastopstvo
FRANC REN1ER Podčetrtek
Jelčič^Angelo
LJUBLJANA VII.
CELOVŠKA CESTA ŠT. 65
Telefon št. 38-40
pleskar, ličar, sobo- in črkoslikar za stavbe in pohištvo
Izvršuje: Vsa pleskarska in soboslikarska dela po zmernih cenah. / Pojasnila v strokovnih zadevah brezplačno. / Postrežba točna in solidna.
Priporočamo to znano tvrdko vsem !
|| Gostilna „ŠTRAJZEL“ ||
OGLAŠUJTE V SLOVENSKI BESEDI
JADRANSKA____________
PLSVIDBA
D. D. SUŠAK
Brze proge s Sušaka in iz Benetk v Dalmacijo in obratno. Odhod s Sušaka vsak dan, izvzemši sredo in soboto, ob 16. uri
Turistične proge iz Benetk in s Sušaka v Dalmacijo ter iz Trsta in s Sušaka v Grčijo po zmernih cenah.
Vsakodnevno večkratna parobrodna služba v vsa letovišča in kopališča na Jadranu.
Prospekte in navodila daje Direkcija na Sušaku, vse njene agencije, uradi „Putnik-a“ in družbe Wagons - Lits (Cook).
>01-2201
lepe dnev? nojcepejši in najpri-rnejši o trošil čevlji iz platna z 'ustkr*5 podplati.
38397—6601
Lakasti polčevlji iz g:inie, odpc: preti vedi in b!rtu. Čistijo se z n kro krpo. Nndorr.estujeja pčr»olno-čevlj?.
3695—46121
Okusni ženski čevlji iz boksa, za lepe pomladanske dni, z usnjenim podpla tom in nizko peto.
25425—8405
Udobni čevlji iz močnega angleškega platna, * gumijastim podplatom in gumijast« peto.
C240—0o08
Taktični gumartj čeveljki za otroke,
i inr^afo d~l?č v to’o.
28425—6408
Ženski čevlji iz lakaste gume, z nizko peto, zelo pripravili za gospodinje za delo po hiši in zunaj hiše.
4624—1 o.
Športni čevlji za deklice iz lahkega rjavega boksa, okrašeni z luknjicami. Za porMndne izprehode.
Tukaj e!~gn-ti rra uradni trgovce i^ oBrtnilii Izdsiani iz I k;a, z usnjeno podlogo in neraztr^' vipnl guntijs£tir.:i podplati.
1-1292—8-157	.
'lovo za otroke!
'*omladni otroški čeveljčki, izdelani '■z' diftlna. flnMii in udobni za izpre-
3815—9506
Udobni in elegantni čevlji za dom iz tilca. ‘Izdelujemo jih tudi iz pisanega naržuna. Modre, rdeče in rjave.
2945—(>“536 '
Najbolji praktični ženski čevlji z gumijastimi podplati. Izdelani iz platna v beli, sivi in svetlorjavi bani.
8927—44683
Elegantni moški čevlji za pomL Iz sivega ali drap semiša a!i iz kc Okrašene * luknjicami, z usnjer: podplatom.    ~
"222—
Otroški čeveljčki iz rro-ne^i boksa z cera: trpijivlmi gn—.actirri r^dplati
2425—46121
Praktični in lahki čevlji iz finega telečjega boksa, z solidnim okrasom in polvisoko peto.
0375—966 }8
Modemi čevlji iz modrega semiša, z široko zaponko na zgornjem delu stopala in z niško peto.
5851—63805
Otroški čevlji iz laka, za spomladan Š^~flftčv6/Okus • i in praktični;
2339^44074
Mo^ki lahki poleevlii, Šivani na oL . izdelani is finega usnja, z prclukm' uim okraskom in usnjsrhri podr’ tom.
.'"92—64853	4644—44603	2605—46657
Vaš otrok se bo razveselil	teh	finih	Elegantni čeveljki	za	deklice	iz	bo-	jfov pomladni model, izdelan	iz	fi
eveljčkov iz laka,	ki	imajo	zftlo	lep	ksa sa zaponko, z	usnjenim	podpla-	j^ga rjavega boksa, z semiš	kombi
rkrasek iz nubuka.	tom in nizko peto.	nacijo. Trpežen in pripraven	za	po
„	f	^	mladanske izprehode.
3939—44621
Za gospode, izbranega okusa, se n-bolj podajajo ti čevlji iz najfinejše^ boksa, z usnjenimi podplati in širo! peto. • •'	•
‘1442—74829	*
Najnovejši otroški model za pomlad. 34295—9178
'zdelan iz finega boksa, z okraskom okusni ženski čevlji za spomlad, ir kačje kože.	kombinirani ii modrega in befega
tjiftina, z nizko peto.'
5805—64165
Nov ‘modej iz laka, z visoko peto, okrašen z okusno zaponko iz kačje kože. Za večer bi družbo.
3639—44748
Udobni in trpežni čevl.ii & naj^j lega telečjega boksa, izdelani angleškem mddein.
Za koncorcij »Slovenske besede* in odgovorni urednik Vili Vlahovič. Tisk Delniške tiskarne, d. d., predstavnik Francž Pintar - vsi v Ljubljani.
Stran 6.	.SLOVENSKA	BESEDA.	štev.	2.