TEŽAK GOSPODARSKI POLOŽAJ 2TP LJUBLJANA
Milijardna izguba na železnici
Med tistimi delovnimi orga-nizacijami v Centru, ki so se letos znašlc v izjemno težavnita gospodarskih razmerah, je brez dvoma na prvem mestu želez-niško transportno podjetje Lju-bljana. Ker dosedanje delne re-šitve niso zadoatovale, je v le-tošnjem letu izguba dohodka že presegla 700 milijonov dinarjev, skupno z lansko, še nepokrito izgubo, pa je izguba ŽTP Lju-bljana v letošnjih prvih šestih mesecih presegla milijardo di-narjev! Tako je moč pričakovati da bo samo izguba, ustvarjena v letošnjem poslovnem letu, pre-segla 1,2 milijarde dinarjev.
Posledice tolikšne izgube pri 2TP Ljubljana še'lahiko občuti-jo; že sedaj je docela blokirana uporaba amortizacije iz lanske-ga in letošnjega leta za program investicij. Podjetje zato težko sledi povečanju obsega prome-ta v letošnjem letu; vsak dan bi namreč železnica prepeljala za 200 vagonov več tovora, kot ga zmore kljub precejšnjemu povečanju izposojenih vagonov. Spričo tako velikega izpada do-hodka pa ŽTP Ljubljana veli-kokrat ni sposobno zagotoviti plačila poslov v skladu z zako-nora o zavarovanju plačil. Kr& diti, ki jih podjetje prejema za premostitev težav, pa so ra-zumljivo dragi in obresti tako še bolj bremenijo sicer že iz-jemno težak gospodarski polo-žaj te naše delovne organiza-cije.
V ŽTP Ljubljana ugotavljajo, da bodo morali prve spodbud-ne rezultate lastnega programa stabilizacije gospodarjenja, kot so hitri in ceneni prevozi ze-lenjave iz Makedonije v Slove-nijo, tako imenovan »nočni skok«, dopolniti z boljšo izko-riščenostjo osnovnih sredstev in s povečanjem produktivnosti dela. Seveda pa vsi ti notran.i.i
ukrepi ne bodo bistveno vpliva-li k trajnejšemu odpravljanju vzrokov sedanjega težkega gos-podarskega položaja 2TP Lju-bljana. Zato so predstavniki te delovne organizacije na zadnji skupščini samoupravne interes-ne skupnosti za železniški in lnški promet predlagali nekate-re rešitve, s katerimi bi rešili najbolj pereče poslovne proble-me dq takrat, ko bo problem železniškega transporta napo-sled rešen na zvezni ravni.
Predstavniki 2TP Ljubljana sodijo, da morajo pridobiti enake pogoje gospodarjenja, kot jih ima ostalo gospodar-stvo, kar pomeni, da bo treba stroške infrastrukture obravna-vati in pokrivati ločeno od stroškov tekočega poslovanja. Samoupravna interesna skup-nost za železniški in luški promet naj bi tafco prevzela skrb za zagotovitev sredstev za izgradnjo in modernizacijo prog in opreme, 2TP Ljubljana pa bi moralo začeti tako gospo-dariti, da bi z ustreznimi tari-fami v notranjem železniškem prometu ustvarilo dovolj velik dohodek za normalno poslo-vanje in za razvoj svoje tran-sportne dejavnosti.
Za uresničitev 'teh ciljev so predstavniki 2TP Ljubljana na zadnji skupščini SIS za želez-niški in luški promet predla-gali, da bi gospodarstvo sred-stva, ki jih združuje za razvoj železniških zmogljivosti do leta 1980, torej v novem srednjeroč-nem razdobju, namenilo za kritje obezne amortizacije ŽTP Ljubljana. Prav tako naj bi po predlogu predstavnikov 2TP Ljubljana podaljšali rok veljav-nosti zbiranja sredstev na na-čin, kot ga je uveljavil samo-upravni sporazum za lansko leto oziroma ga določa zakon o prispevku za zagotovitev dela
sredstev za pokrivanje izpada transportnih dohodkov v želez-niškem prometu v letu 1975, tja do konca leta 1980, potemta-kem za prihodnjih pet let.
Tako bi zagotovili pokritje dveh tretjin letošnjih stroškov za infrastrukturo, ostali del pa bi lahko pokrili s konverzijo kreditov, z benificiranjem ob-restne mere ter z ustrezno spre-membo zakona o amortizaciji. Na skupščini SIS so predstav-niki 2TP Ljubljana tudi predla-gali (predlog je bil sprejet), da bi se letos sredstva za kritje stroškov infrastrukture zbirala mesečno prd tej SIS, priznavala pa 2TP Ljubljana na osnovi de-jansko opravljenih tako imeno-vanih reduciranih tonskih kilo-metrov. Doseženo je bilo tudi soglasje, da razliko med izpad-limi transportnimi dohodki in stroški infrastrukture pri 2TP Ljubljana, ki zdaj znaša že 130 milijonov dinarjev, pokrtjejo z diferenciranim povišanjem tarif.
I. V.