GEOLOGIJA 28/29, 55—68 (1985/86), Ljubljana
UDK 551.781:56.02(497.13) = 863
Biostratigrafija plasti z rakovicami v Istri
Biostratigraphy of beds with crabs in Istria
Rajko Pavlovec in Jernej Pavšič
Katedra za geologijo in paleontologijo Univerze Edvarda Kardelja
Aškerčeva 12, 61000 Ljubljana
Kratka vsebina
Iz plasti z rakovicami so bili določeni numulitine in nanoplankton.
Spodnjelutecijske starosti so te plasti na severovzhodni strani tržaško-
pazinskega terciarnega bazena (Gračišče, Roč), srednjelutecijske pa na
južnozahodni strani (Pican).
Abstract
From the beds with crabs Nummulitins and Nannoplankton were de-
termined. The Lower Lutetian strata occur on the north-eastern side of
the Paleogene basin (Gračišče, Roč) and the Middle Lutetian on the
south-western of it (Pican).
Uvod
V severni in srednji Istri leže nad alveolinsko-numulitnim apnencem in pod
flišem oziroma globigerinskim laporjem sivi do rjavkasti laporni peščenjaki
in peščeni laporji. Ponekod so precej trdi, drugod mehkejši. V njih so rakovice,
zato so dobili ime plasti z rakovicami. Med najpogostejšimi oblikami nastopata
Harpactocarcinus punctulatus Desmarest in H. quadrilohatus Desmarest. Samo
v enem primerku iz okolice Gračišča je doslej znana podvrsta Harpactocarcinus
punctulatus istriensis Bachmayer et Nosan. V okolici Gračišča sestavljajo plasti
z rakovicami debelo- in drobnozrnati peščenjaki, peščeni laporji in apneni la-
porji. Debelina tega horizonta doseže komaj 10 m. Plasti z rakovicami tudi ni
povsod (Bachmayer et Nosan, 1959). Drobne (1979) opozarja, da
nastopajo prehodne plasti, to so glavkonitni peščenjak in plasti z rakovicami,
vzdolž longitudinalne osi bazena, in sicer bolj proti njegovi sredini. Ob robu
bazena jih ni. Ista avtorica to pojasnjuje s tem, da se je pogrezanje začelo
v sredini in je morda takrat potekalo še sorazmerno počasi. Kasneje je pod
globlje morje prišel tudi robni del bazena, pogrezanje pa je morda potekalo
hitreje, tako da ni prišlo do nastajanja »prehodnih plasti«.
56	Rajko Pavlovec, Jernej Pavšič
Nad plastmi z rakovicami so globigerinski laporji, ki jim sledi fliš. Precej
časa ni bilo povsem jasno, ali nad plastmi z rakovicami vedno leže globigerinski
laporji ali pa sta oba faciesa nastajala ponekod istočasno. Na dveh mestih smo
našli dokaze, da vsaj v severni Istri leže plasti z rakovicami pod globigerin-
skimi laporji. To je mogoče videti na Steni pri Dragonji. Tudi v Simonovem
zalivu pri Izoli je nad alveolinsko-numulitnim apnencem peščeno lapornata
plast z redkimi rakovicami, na drugi strani Izole pri nekdanji opekarni pa so
precej debele plasti globigerinskih laporjev. To pomeni, da tudi pri Izoli globi-
gerinski laporji prekrivajo plasti z rakovicami.
Plasti z rakovicami nastopajo tudi v drugih delih Istre na področjih geo-
loških zemljevidov 1:100.000 listov Labin (Sikić et Polšak, 1973), Ilir-
ska Bistrica (Sikić et Pleničar, 1975) in Rovinj (Polšak et Sikić,
1973). Več nahajališč z rakovicami je okrog Buzeta in Lupoglava, manj jih
je vzhodno od Reke in Rečine. Prehod iz alveolinsko-numulitnega apnenca v
plasti z rakovicami je postopen (Polšak et Sikić, 1973). Plasti z rako-
vicami so tanke, na področju lista Rovinj komaj pet metrov debele. Velik del
teh plasti je bil odnesen. Plastem z rakovicami v Istri prištevajo različne tipe
kamenin od apnenca do laporja. Ponekod so gomoljasti apnenci, veliko je v teh
plasteh glavkonita.
Za ugotovitev starosti plasti z rakovicami smo preiskali nekaj vzorcev la-
porjev z rakovicami in peščenjakov tik pod njimi iz okolice Gračišča pri Ku-
bedu v severni Istri ter iz okolice Roča in Pićna v srednji Istri. Vzorce iz Roča
je nabral študent geologije Branko Cermelj.
Numulitine
Doslej so navajali iz plasti z rakovicami naslednje vrste:
Nummulites laevigatus (Bruguière) (Sikić et Pleničar, 1975),
Nummulites aturicus Joly et Leymerie (Sikić et Pleničar, 1975),
Nummulites perforatus (De Montfort) (Polšak et Sikić, 1973; Sikić
et Polšak, 1973),
Assilina spira (De Roissy) (Pleničar et al., 1973; Papp, 1962).
Glede na spodnje- in srednjelutecijsko starost plasti z rakovicami lahko
pričakujemo vrsto Nummulites laevigatus. Vrsta Assilina spira (tip Ass. spira
spira; Schaub, 1981) je srednjelutecijska oblika. Zelo verjetno pa tej vrsti
prištete asiline iz plasti z rakovicami pripadajo pred kratkim opisani vrsti
Assilina istr ana Pavlovec, o čemer bomo še razpravljali. Nummulites aturicus
je živel v zgornjem luteciju, N. perforatus pa v zgornjem delu srednjega lute-
cija in v zgornjem luteciju. Ti obliki potemtakem ne moreta nastopati v pla-
steh z rakovicami, pripadata pa najbrž kaki starejši vrsti iz istih razvojnih
nizov.
Numulitine so v plasteh z rakovicami precej redke. Okolje, v katerem se
je usedal glinasto-peščeni sediment, jim ni ustrezalo. Iz plasti z rakovicami smo
mogli določiti le dve obliki: Nummulites polygyratus Deshayes iz Gračišča in
Assilina istrana iz Roča.
Biostratigrafija plasti z rakovicami v Istri
57
Assilina istrana Pavlovec
V plasteh z rakovicami pri Roču v srednji Istri je bila najdena megalosfe-
rična oblika vrste Assilina istrana. Takšna asilina je bila že večkrat opisana
kot Assilina spira 1 (Pavlovec, 1969; 1975; 1976; Drobne et al., 1977;
1979), da jo je bilo mogoče ločiti od srednjelutecijske Assilina spira spira.
Leta 1981 je bila ta oblika opisana kot Assilina istrana iz nahajališča Dol pri
Hrastovljah (Pavlovec, 1981). Istega leta je Schaub (1981) opisal pod-
vrsto Assilina spira abrardi Schaub iz nahajališča San Vicente de la Barquera
v severni Španiji. Obe obliki sta si tako podobni, da ju bo najbrž treba zdru-
žiti, vendar revizija še ni narejena. Zato ostajamo pri imenu Assilina istrana
za primerke iz Istre.
Megalosferična oblika iz Roča ima hišico s petimi zavoji, veliko 3,8 mm.
Okrogel protokonh ima premer 0,5 mm. Polkrožen devterokonh je nekoliko
manjši. V ekvatorialnem preseku se vidi pet zavojev, od katerih prvi trije
enakomerno naraščajo, četrti in peti pa malo hitreje. Zavojni rob je močan
in enakomerno debel.
Assilina spira abrardi (Schaub, 1981) ima protokonh velik 0,5 do 1 mm, naj-
pogosteje med 0,6 in 0,8 mm (tab. 1).
Zanimiva je primerjava P a p p o v e (1962) oblike Assilina spira. Hišica
megalosferične oblike je velika okrog 7 mm. V sredini je nekoliko odebeljena.
V prvih štirih zavojih se po številu sept ujema z vrsto Assilina istrana iz Dola
(6, 14, 18 in 26 sept). Obe sta si podobni tudi po kamricah, vendar je pri
P a p p u asilina narisana in zato ni mogoče narediti natančne primerjave. Za-
vojni rob je pri Pappovem primerku debelejši kot pri tipičnih primerkih
Assilina istrana ali Ass. spira abrardi. Pa tudi to je lahko posledica risanja.
Tabela 1. Primerjava med Schaubovimi (1981) oblikami Assilina spira abrardi in Ass.
istrana (Pavlovec, 1981)
Table 1. Comparison between Schaub's (1981) forms of Assilina spira abrardi and
Assilina istrana (Pavlovec 1981)
58	Rajko Pavlovec, Jernej Pavšič
Assilina istrana nastopa skupaj z Ass. tenuimarginata Heim, Ass. äff. expo-
nens (Sowerby), Nummulites polygyratus Deshayes, N. äff. praelorioli Schaub
in N. äff. gallensis (Heim). Po tej spremljevalni favni je bila uvrščena v srednji
del spodnjega lutecija (Pavlovec, 1981). Assilina spira abrardi je iz bio-
cone z Nummulites obesus D'Archiac et Haime. Schaub (1981) jo postavlja
v spodnji lutecij, natančneje v bazalni lutecij (= spodnji lutecij 1) ali spodnji
lutecij 2. Vsekakor sta obe obliki živeli v starejšem delu spodnjega lutecija.
Papp (1962) natančnejšega horizonta ne navaja in govori le o spodnjem
luteciju.
Znane so tudi prehodne oblike med Assilina maior Heim in Ass. spira
abrardi (Schaub, 1981). Vendar naš primerek iz Roča tem ne pripada.
Nummulites polygyratus Deshayes
V glavkonitnem peščenjaku neposredno pod plastmi z rakovicami je bila
pri Gračišču najdena vrsta Nummulites polygyratus. Ima tanko in nekoliko
valovito hišico, ki je pri edinem dovolj ohranjenem primerku velika okrog
38 mm, medtem ko Schaub (1981) navaja najpogostejše velikosti med 30 in
45 mm. Zavojni rob se precej enakomerno debeli. Zavoji se enakomerno višajo,
je pa precej dvojnih zavojev in anomalij. Septa so gosta. V spodnjem delu so
poševno postavljena na zavojni rob, v zgornjem delu se močno nagnejo. Neka-
tera so v celotni dolžini srpasta, druga se šele v zgornji polovici zelo močno
zasukajo nazaj. Pri polmeru 16 mm je 24 zavojev, medtem ko je pri lektotipu
na polmer 18,8 mm 25 zavojev (Schaub, 1981), sicer pa je 24 zavojev pri pri-
merkih, velikih od 12,5 do 20,5 mm. Numulit iz Gračišča potemtakem spada
v variacijsko širino te vrste.
Nummulites polygyratus je zgornjecuisijska vrsta. Iz bazalnega lutecija za-
hodne Evrope je znan Nummulites aff. polygyratus (Schaub, 1981). Naše
primerke uvrščamo po značilnostih v ekvatorialnem prerezu med tipične pred-
stavnike te vrste. To pomeni, da je Nummulites polygyratus živel še v spod-
njem luteciju (Pavlovec, 1982).
Schaub (1981) je v svoji monografiji opisal iz spodnjega in srednjega
lutecija novo vrsto Nummulites alponensis Schaub. Holotip je iz spodnjega
dela srednjega lutecija. Te numulite so našli tudi v spodnjelutecijskih plasteh
na Krku (Schaub, 1981). Od numulitov iz Gračišča se razločujejo po veli-
kosti, pa tudi po značilnostih v ekvatorialnem preseku.
Schaub (1981) posebej poudarja, da Nummulites alponensis ni prehodna
oblika med N. polygyratus in N. millecaput Boubée, ampak oblika, ki se je
razvijala vzporedno z linijo Nummulites polygyratus — millecaput. Vendar se
ob tem ponovno ustavimo pri problemu razvoja podobnih oblik, kar smo že
obravnavali (Pavlovec, 1982). V omenjenem razvojnem nizu se jasno vidi
večanje hišic od Nummulites distans proti N. millecaput (Schaub, 1981).
Zniževanje zavojev in sept sta v tem razvojnem nizu manj jasna. Vendar ima
zgornjelutecijski Nummulites maximus D'Archiac višje zavoje kot srednje-
lutecijski N. millecaput. Zato smo že opozorili (Pavlovec, 1982), da se
Nummulites maximus po tem in po značaju zavojnega roba bolj približa vrsti
Nummulites polygyratus kot N. millecaput. Sedaj imamo še Nummulites alpo-
nensis, ki ga laže postavimo med Nummulites distans in N. millecaput kot
stranski razvojni niz, ločen od niza N. polygyratus — N. maximus.
Biostratigrafija plasti z rakovicami v Istri	59
Možen razvoj omenjenih sorodnih numulitnih vrst bi bil torej takšen:
Nummulites distans^ Nummulites polygyratus Nummulites maximus
\ Nummulites alponensis —> Nummulites millecaput
Nanoplankton
Vzorce za preiskave nanoplanktona v plasteh z rakovicami smo vzeli pri
Gračišču in Pićnu. Nanoplankton iz Piena je nekoliko bolje ohranjen in šte-
vilčnejši, čeprav je število vrst povsod približno enako.
V plasteh z rakovicami pri Pičnu močno prevladujeta vrsti Braarudosphaera
higelowi Deflandre in Chiasmolithus grandis (Bramlette et Riedel). Nekoliko
več je tudi diskoastrov. Takšno razmerje govori o toplem okolju, ki je bilo
optimalno tako za diskoastre kakor tudi za hiasmolite. Večje število braarudo-
sfer nakazuje zmanjšano slanost vode (B u k r y , 1974), kar si morda lahko
razlagamo z bližino kopnega ali z vplivom morskih tokov, pomešanih s sladko
vodo.
Pri Pičnu smo ugotovili naslednje oblike:
Discoaster barbadiensis Tan
Braarudosphaera bigelowi Deflandre
Zygrablithus bijugatus (Gran et Braarud)
Reticulofenestra bisecta (Hay, Möhler et Wade)
Prinsius bisulcus (Stradner)
Reticulofenestra coenura (Rheinhardt)
Nannotetrina cristata (Martini)
Braarudosphaera discula Bramlette et Riedel
Neococcolithes dubius (Deflandre)
Coccolithus eopelagicus (Bramlette et Riedel)
Cyclicargolithus floridanus (Roth et Hay)
Cyclococcolithina formosa (Kamptner)
Chiasmolithus grandis (Bramlette et Riedel)
Triquetrorhabdulus inversus Bukry et Bramlette
Helicopontosphaera lophota (Bramlette et Sullivan)
Reticulofenestra placomorpha (Kamptner)
Sphenolithus radians Deflandre
Discoaster tani nodifer Bramlette et Riedel
Reticulofenestra umbilica (Levin)
Micrantholithus vesper Deflandre
Fasciculithus sp.
Nannotetrina sp.
Thoracosphaera sp.
Pri Gračišču nastopajo naslednje oblike:
Discoaster barbadiensis Tan
Zygrablithus bijugatus (Deflandre)
Reticulofenestra bisecta (Hay, Möhler et Wade)
Reticulofenestra coenura (Rheinhardt)
Toweius craticulus (Hay et Möhler)
Neococcolithes dubius (Deflandre)
Discoaster elegans Bramlette et Sullivan
60	Rajko Pavlovec, Jernej Pavšič
Cyclicargolithus floridanus (Roth et Hay)
Cyclococcolithina formosa (Kamptner)
Chiasmolithus grandis (Bramlette et Riedel)
Discoaster keupperi Stradner
Discoaster lodoensis Bramlette et Riedel
Sphenolithus moriformis (Brönnimann et Stradner)
Reticulofenestra oameruensis (Deflandre)
Coccolithus pelagicus (Wallich)
Transverpontis pulcher (Deflandre)
Reticulofenestra cf. reticulata (Gartner et Smith)
Discoaster tani nodifer Bramlette et Riedel
Reticulofenestra umhilica (Levin).
Presedimentirani kredni vrsti:
Arkhangelskiella cymbiformis Vekshina
Micula staurophora (Gardet).
Starost plasti z rakovicami
Za plasti z rakovicami pravita Bachmayer in Nosan (1959), da ni
jasno, kateremu delu srednjega eocena pripadajo. V geoloških zemljevidih
1:100.000 listov Trst, Rovinj, Labin in Ilirska Bistrica (Pleničar et al.,
1973; Polšak et Sikić, 1973; Sikić et Pleničar, 1975; Sikić et
Polšak , 1973) jim povsod pripisujejo spodnjelutecijsko starost. M u 1 d i n i -
Mamužić (cf. Sikić et Polšak, 1973) jih je uvrstila v biocono z Aca-
rinina bullbrooki. V to biocono je dala tudi spodnji del globigerinskih laporjev.
V plasteh z rakovicami so našli Nummulites laevigatus, globigerine, globoro-
talije, lagenide, anomalinide, morske ježke, školjke in polže. Edino v okolici
Piena so bile te plasti uvrščene v srednjelutecijsko biocono z Globigerapsis
kugleri (Drobne et al., 1979).
Pri ugotavljanju starosti plasti z rakovicami moramo upoštevati tudi starost
alveolinsko-numulitnega apnenca pod njimi. Drobne (1977) daje apnence
v okolici Kubeda in Sočerge v spodnji lutecij. Tudi na severni strani polotoka
pri Izoli so apnenci enako stari. Pri Izoli so v alveolinsko-numulitnem apnencu
spodnjelutecijske numiilitine, med drugim Operculina praespira (Douvillé). V
širši okolici Gračišča sta v apnencih poleg te vrste še Assilina istrana in Num-
mulites laevigatus (Pavlovec, 1982). V glavkonitnem peščenjaku, nepo-
sredno pod plastmi z rakovicami pri Gračišču smo našli vrsto Nummulites
polygyratus, v plasteh z rakovicami pri Roču pa Assilina istrana. Vse to kaže
na spodnjelutecijsko starost plasti z rakovicami.
Po nanoflori uvrstimo plasti z rakovicami iz Gračišča v biocono NP 15, ki
se imenuje po vrsti Chiphragmalithus alatus (Martini, 1971). To biocono je
prvi opisal in jo označil z vrsto Chiphragmalithus quadratus Hay et al.
(1967). Njeno zgornjo mejo naj bi določal Discoaster tani nodifer, po M a r-
t i n i j u (1971) pa označuje zgornjo mejo vrsta Rhabdosphaera gladius. V na-
ših vzorcih smo našli le prvo od omenjenih oblik. Ugotovili smo skoraj celotno
združbo te biocone, ki jo Kapellos in Schaub (1973) uvrščata v spodnji
del lutecija. V tistem času so se pojavile številne retikulofenestre, množično
pa tudi vrsta Cyclicargolithus floridanus, ki postane pogostejša v zgornjem
Biostratigraphy of beds with crabs in Istria	61
eocenu in oligocenu. Diskoastri so pogosti v vzorcu iz Piena, pri Gračišču jih
je manj. Pri Gračišču so tudi presedimentirane oblike iz zgornje krede, paleo-
cena in starejših delov eocena. Po tem sklepamo na razkritost starejših flišev
v bližini morskega bazena.
Nanoplanktonska združba iz Gračišča kaže na spodnji lutecij, medtem ko
je združba iz Piena nekoliko mlajša in jo že B e n i ć uvršča v srednji lutecij
(Drobne et al., 1979). Pri Pičnu je tudi zgornji del alveolinsko-numulitnega
apnenca srednjelutecijski. Po vsem tem lahko sklepamo na to, da so plasti
z rakovicami na severnovzhodni strani tržaško-pazinskega terciarnega bazena
(Gračišče, Roč) starejše od onih na južnozahodni strani (Pičan).
Biostratigraphy of beds with crabs in Istria
Summary
The Nummulitins and Nannoplankton were determined from the beds
with crabs. Some samples found near Gračišče in north Istria, near Roč and
near Pican in central Istria were investigated. Nummulites polygyratus occur
near Gračišče and Assilina istrana near Roč. Near Gračišče there were estab-
lished 21 nannoplankton forms and near Pican 23. The list of the species and
subspecies is given in the Slovene text.
Assilina istrana is the characteristic representative of this species. Because it
is not known yet whether the species Assilina istrana and subspecies Assilina
spira abrardi belong to the same species, the name Assilina istrana for the time
being remains unchanged. Our samples do not belong to the transitional form
between Assilina maior and Ass. spira abrardi.
Nummulites polygyratus has the characteristics of the typical representa-
tives of this species. Because it has been found in the Lower Lutetian beds,
it is evident that this species was not extinct until the Lower Eocene. The
development of similar forms of Nummulites polygyratus, N. alponensis, N.
millecaput and N. maximus is interesting. It has already been pointed out that
Nummulites maximus is more similar, according to the hight of whorls and
according to the character of the marginal cord, to the species Nummulites
polygyratus than to N. millecaput. Nummulites alponensis could be easier
ranged between Nummulites distans and N. millecaput than between Nummu-
lites polygyratus and N. millecaput.
We suppose that the development of these similar forms is most likely the
following:
Nummulites distans^' Nummulites polygyratus Nummulites maximus
\ Nummulites alponensis -> Nummulites millecaput
In the beds with crabs near Pican the species Braarudosphaera bigelowi and
Chiasmolithus grandis prevail. Some discoasters also occur there. This indi-
cates warm environment. Greater number of Braarudosphaera indicates the
reduction of salinity. This may perhaps be explaned by the nearness of land
or by influence of the currents of the sea mixed with fresh water.
The strata with crabs on the north-eastern side of Triest-Pazin Tertiary
basin (Gračišče, Roč) are of Lower Lutetian age and belong to nannoplankton
biozone NP 15. Similar strata on the south-western part of basin are of Middle
Lutetian age.
62	Rajko Pavlovec, Jernej Pavšič
Tabla 1 — Plate 1
1, 2 Nummulites polygyratus Deshayes, oblika B — form B
Gračišča (Istra), spodnji lutecij — Lower Lutetian
Inv. št. — Inv. No. 4878, Katedra za geologijo in paleontologijo
Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani
3 Assilina istrana Pavlovec, oblika A — form A
Roč (Istra), spodnji lutecij — Lower Lutetian
Inv. št. — Inv. No. 4890, Katedra za geologijo in paleontologijo
Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani
Vse fotografije — Ali photos by Marjan Grm
Biostratigrafija plasti z rakovicami v Istri	63
64	Rajko Pavlovec, Jernej Pavšič
Tabla 2 — Plate 2
1	Triquetrorhabdulus inversus Bukry et Bramlette
2	Cyclococcolithina formosa (Kamptner)
3	Prinsius bisulcus (Stradner)
4, 5	Coccolithus eopelagicus (Bramlette et Riedel)
6, 7, 15 Reticulofenestra bisecta (Hay, Möhler et Wade)
8	Reticulofenestra sp.
9, 10 Reticulofenestra placomorpha (Kamptner)
11, 12, 16 Cyclococcolithus floridanus (Roth et Hay)
13, 14 Reticulofenestra coenura (Rheinhardt)
SI. 5 pri navadni svetlobi, vse druge pod navzkrižnimi nikoli
Fig. 5 under ordinary light, all others with crossed niçois
1500 X povečano
1500 X enlarged
Biostratigrafija plasti z rakovicami v Istri	65
5 - Geologija 28/29
66	Rajko Pavlovec, Jernej Pavšič
Tabla 3 — Plate 3
1	Micrantholithus vesper Deflandre
2	Nannotetrina cristata (Martini)
3	Sphenolithus cf. radians Deflandre
4, 5 Braarudosphaera discula Bramlette et Riedel
6 Fasciculithus tympaniformis Hay et Möhler
7, 8 H elicoponto sphaer a lophota (Bramlette et Sullivan)
9 Reticulofenestra oamaruensis (Deflandre)
10, 11 Chiasmolithus grandis (Bramlette et Riedel)
12	Pontosphaera plana (Bramlette et Sullivan)
13	Neococcolithes dubius (Deflandre)
14	Discoaster mirus Deflandre
15	Discoaster barhadiensis Tan
16	Micula decussata Vekshina
SI. 2, 14, 15 pri navadni svetlobi, vse druge pod navzkrižnimi nikoli
Fig. 2, 14, 15 under ordinary light, all others with crossed niçois
1500 X povečano
1500 X enlarged
Biostratigrafija plasti z rakovicami v Istri
67
68	Rajko Pavlovec, Jernej Pavšič
Literatura
Bachmayer, F. & Nosan, A. 1959, Ein bemerkenswerter Crustaceenfund
aus Gračišče bei Kubed (Nordistrien). Geologija, 5, 80—85, Ljubljana.
Bukry, D.. 1974, Coccolith as palaeosalinity indicators-Evidence from Black Sea.
Black Sea Geol. Chem. Biol., Mem. 20, 353—363.
Drobne, K. 1977, Alvéolines paléogènes de la Slovénie et de l'Istrie. Schweiz.
Pal. Abh., 99, 1—175, tab. 1—21, Basel.
Drobne, K. 1979, Paleocene and Eocene beds in Slovenia and Istra. 16th Europ.
micropal. coll., 49—64, Ljubljana.
Drobne, K., Pavlovec, R. & Drobne, F. 1977, Paleogenske velike fora-
minifere s področja med Mežico in Slovenj Gradcem. Razprave Slov. akad. znan.
umet., IV. razred, 20, 1—88, tab. 1—23, 3 pril., Ljubljana.
Drobne, K., Pavlovec, R. & Benič, J. 1979, Excursion F, Pičan,
Istria — Cuisian Lutetian. 16th Europ. micropal. coll., 177—184, Ljubljana.
Hay, W. W., Möhler, M. P., Roth, P. H., Schmidt, R. R. &
Boudreux, J. E. 1967, Calcareous Nannonplankton Zonation of the Cenozoic of
the Gulf Coast and Carribean — Antillen Area and Transoceanic Correlation. Transact.
Gulf. Coast Ass. Geol. Soc., 17, 428^80, tab. 1—13.
Kapellos, C. & Schaub, H. 1973, Zur Korrelation von Biozonierungen
mit Grossforaminiferen und Nannoplankton im Paläogen der Pyrenäen. Eclogae geol.
Helv., 66/3, 687—737, Basel.
Martini, E. 1971, Standard Tertiary and Quaternary Calcareous Nannoplankton
zonation. Proc. II. Plankt. Conf., 739—786, Roma.
P a p p, A. 1962, Über die Altersstellung autochtoner Kalke im Profil Pazin—
Vranja (Mittel Istrien) und Bemerkungen über den Charakter des Flysches in diesem
Gebiet. Verh. geol. BA, 2, 172—176, Wien.
Pavlovec, R. 1969, Istrske numulitine s posebnim ozirom na filogenezo in
paleoekologijo. Razprave Slov. akad. znan. umet., IV. razred, 12, 153—206, tab. 1—13,
Ljubljana.
Pavlovec, R. 1975, Razvojni nizi in taksonomska problematika numulitin. Ge-
ologija, 18, 61—73, Ljubljana.
Pavlovec, R. 1976, Numulitine iz zahodne Jugoslavije. 8. jug. geol. kongres,
2, 239—248, 1 pril., Ljubljana.
Pavlovec, R. 1981, Middle Eocene Assilinas and Operculinas in the Dinarids.
Zbornik radova, Znan. savjet za naftu JAZU, A 8, 67—76, Zagreb.
Pavlovec, R. 1982, Nekaj značilnih numulitin iz fliša Jugoslavije. 10. kongres
geologa Jugoslavije. Zbornik radova, I, 193—200, Budva.
Pleničar, М., Polšak, A. & Šikić, D. 1973, Osnovna geološka karta
SFRJ 1 :100.000, tolmač za list Trst, 1—68, Zvezni geološki zavod, Beograd.
Polšak, A. & Šikič, D. 1973, Osnovna geol. karta SFRJ 1 : 100.000, tumač za
list Rovinj, 1—51, Savezni geološki zavod Beograd.
Schaub, H. 1966, Nummulitovie zoni i evoljucionnie rjadi nummulitov i asilin.
Voprosi mikropal., 10, 298—301, Moskva.
Schaub, H. 1981, Nummulites et Assilines de la Téthys paléogène. Taxinomie,
phylogenèse et biostratigraphie. Schweiz, Pal. Abh., 104—106, 1—236, tab. 1—115,
Basel.
Šikić, D. & Pleničar, M. 1975, Osnovna geološka karta SFRJ 1 : 100.000,
tumač za list Ilirska Bistrica, Savezni geološki zavod, Beograd.
Šikić, D. & Polšak, A. 1973, Osnovna geol. karta SFRJ 1:100.000, tumač
za list Labin 1—55, Savezni geološki zavod, Beograd.