CjuGljimsIa Cist
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izlinjn. vsak dan razen nedelj in praznikov ot> C*. uri zvečer.
Uredništvo ln npravnlitvo: Kolodvorike nlioe »tov. IB. — /.urednikom ee moro govoriti vaak dan od 11. do IS. uro. — Rokoplei ae no vračajo. — Inaeratl: Soutatopna potit-vrtta l kr., pri veikratuoui ponav Janji dajo ae popnat. Velja za Ljubljano v upravniitvn: r.a colo loto 8 gld., ca pol lota 8 gld., sa četrt lota 1 gld. GO kr.f na moaoo 60 kr., poiiljatev na dom volja moaečno 0 kr. več. Po poiti valja aa oalo  __________________________________ leto	10 gl., »a pol lota 6 gld., ca četrt lota 2 gld. 50 kr. ln r.a jedon monuo 86 kr.
Štev. 236.	V Ljubljani v petek, 16. oktobra 1885.	Tedaj	II.
Francoske volitve.
Volilni boji na Francoskem so dovršeni, ali vsaj tako daleč dognani, da je možno sklepati na “Oiiečni rezultat. Borba, kakeršne Se ni videla republika, b£la se je okrog volilnih miz. Narod se J0 posluževal svoje najvišje državljanske pravice v toliki meri, da so v nekaterih krajih rabili teden . > Predno so prešteli ogromno množico volilnih 'stekov ter nekoliko reda spravili v skoro neraz-®°tljiv chaos. Glasoviti »listovni skrutinij", za ka-ere8a je uže bivši tribun Gambetta bil zastavil Vse svoje velikanske nadarjenosti, prestal je ®e(laj prvo svojo preskušnjo — a obnesel se ni-akor ni p0 vo]jj 0jetov svojih. Rezultat zadnjih Volitev je tak, da je zastrmel ves svet, ki se za-D|«ia za dogodke v veliki ljudovladi, da je kolo-^djem njenim kar sape zmanjkovalo! Iz vseh rajev Francoske dohajala so poročila o porazih B°Bpodujofie večine. Kandidatje sedanjega sistema j* kar tolpoma podlegali in iz volilne urne pro-8 as°val& se je zmaga stranke, ki je bila in bode smrtni sovražnik republike, zmaga monarhistov, ^odličnejše glave ljudovladne večine so ostale v Manjšini. Ministri in drugi mogočni dostojanstveniki zgubili so mandate ter morali narediti Prostor zagrizenim nasprotnikom, združenim konservativcem, ki bodo sedaj v jako impozantni manjši sedeli v zbornici in postali vsled nejedinosti Republikanske stranke faktor, s katerim bode rno-^ a vlada računati v mnogo večji meri, kakor sedaj. Sicer imajo republikanci še vedno veliko '0°. a kedor pozna francoske strankarske razbere, kdor vč, kaka razlika, kako sovraštvo je
Listek.
(Uq	Prokleta!
0lllftn Spisal Emile Ricliobourg; no E. Vacanovi prodo-lavi prosto poalovonil Janko Leban.)
(Dalje.)
^ Grofinja je s svoje strani opazovala nekdanjo jj a^° jej prijateljico iz odgojilnice, Julijo, ki se pje 8 solzami v očeh bila bližala uekoliko boječe.
Pr°Ži jej roko. j. Jl»lija objame mlado grofinjo. Obe ženski se n° Poljubiti.
»Ali
mi odpustiš?" zašepeče Julija. — »Da " j. »Prizadejala sem ti tedaj veliko hudo?" — " ai Veliko!“ — „Ab, če bi vedela, kaj je bilo eut*"1 Vzrolt! • • •“ — »KaJ ,i?“ — »Hočem ti Povedati . . . pozneje.* — »Pozneje? Ke-Julija zašepeče: »Kader boš srečna." te)jjc a,eutina so zgane ter pogleda svojo prija-začuderi0>
«prav'r8e jima Približa- »Vedve 8tc He torej
posmehlja se jima ljubeznivo »Pravo 1“ ai“ klikne Julija veselo. „In kako hvaležna „e, Va,n< gospodičina, da ste omogočili ta sesta-Vefck ^ ^ U°’ ^a*ent‘na’ odsehdob se hoČeve rat zopet videti, prav večkrat; in jaz te smem
med pristaši sedanje večine in kdor je sledil ljutim bojem med zmerno in najskrajnejšo frakcijo republikancev, ta se ne bode čudil, da je v prvem trenotku, ko so dohajale vesti o porazih iz dežele, polastilo se nekako obupanje ljudovladnih prijateljev. Uže se je pisalo, da so dnevi republike šteti. Med zmagoklici konservativcev čulo se je zdihovanje zbeganih vladnih mož in mnenje, da odstopi stari Gr6vy, širilo se je kakor požar o viharni uri. Še le zdaj se je prvi strah nekaj polegel; še le zdaj prišli so republikanski vodje do samozavesti ter z mirno krvjo razmotrivajo vzroke svojega poraza, ob jednem pa ugibljejo o prihod-njosti, zatrjevaje, da ni nikake sile za obstoječi sistem.
Večina republikancev bode znašala nad 150 glasov, in ako se ne začn<5 v lastnem taboru po-gubonosni prepiri, ni se bati za obstanek ljudo-vlade in za zgubo gospodarstva. Ob jednem pa se trkajo na prsi in si naštevajo grehe, ki so jih privedli na rob propada in skoro popolnega poraza, ter apelirajo na domoljubje vseh republikanskih skupin, da se poboljšajo in yzamejo v bodoče monarhistom vsak pogoj za vspešno delovanje.
Grehov republikanske večine pa v istini ni mala vrsta, samo zdi se nam, da v javnost ne proderč vsi pravi vzroki zadnje zgubljene bitke, ali vsaj republikanci jih ne obstanejo. Treba bi bilo pričeti uže pri zibelki ljudovlade, ki bi hoteli obširno narisati predzgodovino zadnjih volitev. Narod francoski je konservativni narod, če tudi se navadno trdi, da spada med najbolj vročekrvna in razburljiva ljudstva stare Evrope. Zato je uže
obiskati, ne-li?“ — „Se ve da!“ — „Oče je tudi tukaj," povzame Julija. „Kako bo vesel, ko te bo zopet videl!" — „Kje li jc?“ — „Gospod Lu-ranne sedi z gospodom Bierlom in še z nekaterimi gospodi v malem salonu pri whistu,“ odgovori Lavra. — »Poiščimo gospode na bojišči!“ zasmeje se Julija veselo ter prime grofinjo pod p&zduho.
Ženske vstopijo v mali salon.
Neka gospodičina s6dla je bila med tem v velikem salonu h klavirju ter je intonovala valček. Nekaj parov je pričelo plesati. Lavra se približa kakor iznevestno mlademu Luranne-u.
»Kako ste zamišljeni 1“ dčje. »Zakaj pa ne ple-šete?" — »Nikoli nisem rad plesal," odgovori mladi mož žalostno. — »Tako govorijo vsi mladeniči dandanes 1 Moj Bog, kako resni postajajo ti možje!" — »Resnoba se tiče moje službe," smeje se Lucijan. — „Pač, pač, a le v sodnijski dvorani! V družbi pa ni advokatov; ne-li?" — »Če je pa človek uže od narave resen?" —• »Potem se dotičnik ne sme hudovati, če hudomušna stvar, kakeršna sem jaz, poskusi pregnati mu resnobo! Saj smo stari znanci! Tedaj proč s žalostjo! Stavim, da vem, kaj vam žalost provzročuje!“
Lucijan obledi. »Tu, sedite poleg meno; pogoriva so! Tu naju nikdo ne moti! Tedaj k vaši
od začetka s sumljivim očesom opazoval, kako da državna ladija krmari vedno bolj proti levi strani. Sistem zadnjega cesarstva se mu ni bil priljubil. Postopanje Napoleonovo rodilo je v Brcih francoskega naroda željo po svobodnejši vladi, a ko je to imel, rodila mu je od dne do dne več skrbi in preglavice. Zato so našli nasprotniki ljudovlade vedno bolj ugodna tla, posebno pa, ko je republika jela bfti boje s cerkvijo in rimskim Stolom. Eminentno katoliškemu ljudstvu postopanje njegovih mogotcev ni bilo všeč, brezverska politika rodila je srd in sovraštvo da republikanskih kolovodjev, ki v svoji strasti, v svoji nestrpljivosti in v večjih medsebojnih prepirih pač niso dajali narodu slike pravega domoljubja. Tako je pojemalo navdušenje za republiko in širila se je propaganda raznih monarhističnih strank. Kazni vredna lahko-mišljenost in napake oportunistov v notranjih in vnanjih zadevah, strahovite utopije in po krvi dišeča žuganja intransigentov zbrala so miroljubno, za svojo eksistenco, za vero in imetje boječe se ljudstvo pod prapor monarhistov. Konservativne zmage na dan 4. oktobra jasno dokazujejo, da velika masa francoskega naroda ni našla v republiki zaželjene stabilnosti, da narodu ne ugaja strmoglava politika v Tunisu, v Tonkingu in na otoku Madagaskar. Vedne, večinoma breznačrtne novotarije, ki so uničile stare običaje in odurno žalile čute naroda, vzbudile so nejevoljo volilcev. Vspehi na financijalnem in gospodarstvenem polji niso nikakor prekosili časov minolih sistemov, temveč ravno nasprotno, povsodi vzdigujejo se tožbe o slabem zaslužku, o stagnaciji kupčije in prometa. Republika ni spolnila upor in zato se je jel obra-
žalosti, k vaši »prirojeni" resnobi! Ali ne veste, gospod Luranne, da vam je resnoba »prirojena* jedva uekoliko časa?* — »In od kedaj bi bilo t,o?" — »Menim, odkar je Valentina poročena."
Mladenič začudivši se vstane. »Le mirno, le mirno!* smehljala se je Lavra. »Jaz berem v vašem srci kakor v odprti knjigi: Vi ljubite Valentino še zmerom!"
Lucijan jo močno prime za roko. „0, molčite, za Boga svetega, molčite!" zamomlja. — »Kdo naju li sliši? In saj nje ni tukaj. Ona je z vašo sestro v jedilnici." — »Vsejednako! Če bi vedeli. . . .“ — „Kaj li?" — »Bojim se, da ne bi se mogel premagovati^. . . O, povejte mi, kako ste li mogli uganiti sKHvnost, katero sem si sam hotel tajiti? Ali vam je morda ona povedala?" — » Valentina mi ni-, ničesar povedala; pa uganila sem vsled njene žalosti. ..." — »Grofinja tedaj ni srečna?" — »Ona je nesrečna." — „Ali jo grof. . . ." — »Grof jo obožava, pa ona ga ne ljubi." — »Ona ga ne ljubi!* — »Ne more ga ljubiti, ker je ostala zvesta svoji prvi ljubezni!*
—	»O, molčite, molčite! ..." — »čemu li? Ali niste sami opazili, kako je prebledela, ko vas je ugledala, in kako se je tresla?* — »Zdelo se mi je le, da se me ogiba." — »Se ve da, pred toli-
čati narod od nje in odpadati od gftsla, katero ga je do sedaj navduševalo. Zato velikanski vspeh združenih monarbistično-bonapartistično-klerikalnih elementov proti razdrti, razkosani večini, ki združuje v sebi republikanske oportuniste, radikalce in intransigente.
Tesno združenje teh do sedaj nasprotnih strauk je torej neogibljiv pogoj za daljni obstoj njihovega gospodarstva, za usodo republike. To so sprevideli vodje preplašene večine in vsled tega poudarjajo, da je treba jedinosti pri ožjih volitvah, jedinosti v prihodnji zbornici. Na vsak način bodo zasedli v njej zopet zmagonosni svoje sedeže; a koliko Časa bodo te razne frakcije vbogale skupnemu vodstvu, koliko časa bodo nerazrušljivo stali nasproti močni opoziciji, o tem se danes ne more še govoriti. Poznavatelji francoskih razmer ne upajo mnogo od njih. Težko je verjeti, da bi oportunisti in radikalci vedno združeni bojevali se zoper monarhistično opozicijo, kateri se zna v usodepolnih trenotkib de pridružiti skrajna levica. Oni čas pa, ki bi pokazal tako razmerje v francoski zbornici, bode otvoril novo dobo za republiko — bode morebiti pričetek njenega konca.
Iz državnega zbora.
Na Dunaji, 14. oktobra.
Najvažnejša točka današnjega dnevnega reda bil je državni proračun, katerega je predložil finančni minister. Takoj začetkom, ko je naznanil, da se bode primanjkljaj znatno znižal, zadonela mu je po zbornici živahna pohvala in odobravanje. Saj pa tudi še ni bilo proračuna, kjer bi bil primanjkljaj tako neznaten, proračunjen je na samo 6 6 milijona. Tako zvani upravni primanjkljaj je cel6 po polnem zginil. Rob da se ne more še trditi, da je dosežen smoter, da je ravnotežje v državnem gospodarstvu, a pri vsakem proračunu zdanjega finančnega ministra se vedno bolj bližamo temu Bmotru. To bodo morali priznavati tudi najbujši sovražniki Dunajevskega. Med govorom finančnega ministra začuli so se več burni pohvalni glasovi; ko pa je skončal, ni bilo konca odobravanju; poslanci so mu od vseh stranij čestitali.
Na to so se vršile volitve v delegacije. Volitve izvršile so se mirno; opomeniti je treba le, da so se Nemci zopet kazali povsodi nespravljive ter niso hoteli nič vedeti o nikakem sporazumu ali spravi. Čehi, kateri imajo voliti lo delegatov, ponudili so Nemcem nekaj mandatov, ali jih niso hoteli sprejeti; jako oblastno so se obnašali tudi štajerski liberalci, kateri bo izvolili oba iz svoje srede ter niti namestnika niBO hoteli prepustiti konservativni manjšini. Bolj spravljive kazali so se moravski Nemci, kateri so prepustili od 4 mandatov jednega češkim tovarišem.
kimi pričami morala se je bati, da se ne izd&!“ Mladi mož je bil zelo ganen. Sopel je hitro.
Lavra ga je hotela kar požreti z očmi.
Potem nadaljuje deklica licemersko: „Jaz ljubim Valentino; trpim z njo. Kako rada bi jo videla srečno! O, zakaj je vender niste poročili!"
„Zakaj?“ jekne mladi odvetnik bolestno. „Po-prašajte to mojega očeta! Vi ga poznate, a tega ue veste, kako daleč seza njegovo nežnočutje 1 Bogastvo gospodičine d’ Arfeuille-ske zdelo se mu je ovira za najino srečo. Bal se je, da bodo ljudje smatrali mojo snubitev za samopridnost, in zato mi je bil prepovedal, da ne smem misliti na Valentino 1 Poslal me je iz njene bližine, in jaz sera moral — ubogati!" — „To ste prav slabo storili. Da sem o vsem tem takrat le slutila, danes bi bila Valentina miljena vaša ženka!“
4.
Lavra nadaljuje:
„Zdaj šele utnejem vse! Gospod Luranne je s svojimi srednjeveškimi nazori o časti in nesamo-pridnosti dva človeka onesrečil. On vas je od Valentine ločili Prognal vas jo na deželo. Med tem pa je grof Bussičres nasnubil Valentino. Morda ce!6 ue veste, da ga iz začetka ni hotela vzeti?
Razmerje je torej naslednje: V Češki je devet delegatov narodnjakov iz Češke, jednega so prepustili Moravcem; v Moravski 3 liberalci, 1 konservativec; v Dalmaciji narodnjak dr. Klaič; v Galiciji vseh 7 narodnih delegatov; na Gorenje-Avstrijskem oba konservativca; na Dolenje-Av-strijskem vsi trije liberalci; v Solnogradu konservativec Lienbacher; v Štajerski oba liberalca (dr. vitez Kraus in dr. Heilsberg); v Koroški liberalec pl. Pacher; v Kranjski grof Hoheuwart, namestnik Klun; v Bukovini narodni zastopnik; v Šleziji liberalec; v Tirolski oba konservativca; v Predarelski konservativec; v Istri Italijan dr. Mil-levoi; za Gorico dr. vitez Tonkli; za Trst Burg-staller. — Vladna stranka štela bode v delegacijah znatno večino.
Dogodki na jugn.
Politični položaj ostane v toliko isti, ker se poleg prizadevanja evropskih vlastij, da bi se ohranil mir in bi se bolgarsko gibanje ne razširilo čez meje, poleg tega prizadevanja se vse balkanske države, izimši Črno Goro, neprestano oboro-žujejo, malo se meneč za opomine evropskih vlastij in za sultanove okrožnice in interpelacije; in oni elementi, kateri so zaprisegli vojsko, skušajo vse storiti, da jo provzročijo.
Iz Aten se poroča, da se rezervisti podajejo z velikim navdušenjem pod orožje. — Listi pravijo, da se skličejo še dalnji razredi rezervistov pod orožje.
Petrograjske BNovosti“ pripovedujejo v privatni depeši, da so se turške in bolgarske čete slučajno uže sprijele. Sicer pa to ni še uradno potrjeno in se je zgodilo le slučajno.
Turčija pričela je tudi misliti na vojsko. Kakor se poroča iz Carigrada, odpeljalo je od tam 44 vagonov v Adrijanopelj strelivo, patrone, smodnik in krogle. Od vseh krajev zbirajo se vojaki, da se pošljejo v evropsko Turčijo na bolgarsko-srbsko in grško mejo.
Kakor se poroča iz Aten, so Albanci se odločno izrekli, da ne hotč Turčiji dajati vojakov-Položaj na Kreti označuje se kot zel6 resen.
Preko Londona se poroča, da bode srbski kralj prevzel v soboto vrhovno povelj ništvo nad tremi vojnimi oddelki ter si napravil glavni tabor. Meja se prestopi sredi prihodnjega tedna, če ne nastopi kaka ovira. Najbrže se napade Bolgarija.
Politični pregled.
Avstrljsko-ogerska država.
Obrtni odsek državnega zbora sestavil se je predvčeranjim ter izvolil z 9 izmed 16 glasov načelnikom poslanca Hausnerja, njegovim na-
Izvestno je čakala, da se vi oglasite kakor snu-bak. Ker ste pa odpotovali brez kake izjave, brez slovesa, izgubila je pogum in se v svoji bolesti udala na prigovarjanje očetovo. Morala je Be-ve-da misliti, da je niste nikoli ljubili." — „Uboga Valentina 1“ vzdihne Lucijan. »Ona me morda zdaj sovraži, zaničuje!“
Lavra se je čudno smijala.
„In jaz bi pa prisegla, da je poljub, ki gaje dala vaši sestri, veljal vam!"
Lucijan je majal glavo.
„Ne, ne, vse je preč! Ona je soproga dru-zega! Ah, če bi vsaj mogel ž njo govoriti, če bi ji mogel povedati ..."
„Da jo še zmerom ljubite?*
„Ne; to bi bila razžalitev zd-njo. Pojasnil bi ji le, zakaj sem tako ravnal!" — nTo prav lehko storite."
BO ne bo me hotela poslušati!" — „V svojem boudoiru morda ne. Pa tti pri nas! . . ." „Za tako srečo bi rad dal svoje živenje!" reče Lucijan tresoč se.
Lavrine oči so žarele.
„No, to je moja briga! V istini je potrebno, da se drug druzemu izjavita. To bode Valeutini
mestnikom pa poslanca viteza Morota. —• Davčni odsek izvolil je načelnikom dr. Poklukarja, namestnikom pa poslanca barona DoblhoiTa.
Listi bavijo se obširno z državnim proračunom, katerega je predložil finančni minister. Vsi izjavljajo veliko zadovoljnost ob ugodnem državnem gospodarstvu, izrekajo globoko priznanje finančnemu ministru ter izražajo nadejo, da se more samo zdanjemu ministru posrečiti, da se uvede ravnotežje v državnem gospodarstvu.
Hrvatski sabor obravnaval bode po zopetnem shodu dne 27. t. m. o proračunu za leto 1886 iu o preustrojbi deželne uprave. Zdanje zasedanje trajalo bode najbrže do srede decembra Tuje dežele.
Med angleškim izrednim poslanikom Drum-mondom Wolffom in turškimi državniki dosegel Be je baje zastran Egipta sporazum. Jedua točka tega sporazuma se glasi, da Turčija no pošlje vojakov v Egipet iu da angleške čete ko hitro možno zapustijo deželo.
Prihodnjo nedeljo vršiti se imajo v Francoski ožje volitve; ali bodo republikanske frakcije složno glasovale za one kandidate, kateri so dnč 4. t. m. proti imeli absolutni večini največ glasov, še vedno ni gotovo. Gel6 oportunisti protestirajo v „Matinu“ proti temu, da bi oni glasovali za take revolucijonarce, kakor je Rochefort; oni izjavljajo, da bi rajši glasovali še za monarhistične kandidate. — Vest o pošiljatvi novih pomožnih čet v Tonking se zopet preklicuje.
Mr. Parnell govoril je dne 11. t. m. pri javnem shodu v Kildaru. Trdil je, da nobena druga dežela z ustavnimi sredstvi ni toliko dosegla, kakor Irska v zadnjih petih letih. Gledč bodočnosti je dejal, da deželni lordi stojijo na kraji propada, iu da sami največ storijo za to, da se pogreznejo, s tem ker terjajo najemščino, kakeršne dežela plačati ne more. Parnell se je dalje izrekel, da se bode najemščina morala znižati za 30 do 40 odstotkov.
Dopisi.
Iz Kostanjevice, dne 13. oktobra. (Izv. dop.) Slavna vlada bo napravila na državne troške trt-nico za vso Dolenjsko, v kateri se bodo jzgojevale amerikanske trte. V ta namen je bil 8. t. m. gospod dvorni svetovalec in sekcijski načelnik v poljedelskem ministerstvu, D e preti s, tukaj, da je poiskal potrebni prostor za tako trtnico. Od-bral se je v ta namen prostor blizu Kostanjevice na graščinskem svetu. S tem je slavna vlada zopet pokazala, da skrbi za blagor Dolenjcev, ki bi brez zdatne pomoči v malo letih postali po polnem siromaki, posebno po takih krajih, kjer je trta kmetu vse.
tolažilo, za vas pa olajšanje. Le pustite meni to skrb."
„Kako dobri sto, gospodičina!"
„Uže prav, uže prav! Zahvalite se mi pozneje," d6je ona vstavši.
Grofinja se povrne v salon. Njen pogled se sreča z pogledom Lucijanovim. Bilo je, kakor da sta se dva zublja zjedinila!
Lavra ide, ljubeznivo smehljajoč se, grofinj* naproti.
„Jutre te obiščem," reče. — „Ti nikoli B0 prihajaš prepogosto," odvrne Valentina presrčno-
—	„Imam ti toliko povedati!" pristavi Lavra H skrivnostnim glasom.
Grofinja čuti, da jej kri sili v lice. Skoro, d® je videla ime Lucijanovo na ustnicah Lavrini^ Nehotč poišče s pogledom mladoga moža. Stal )f še zmerom na istem mestu in njegov pogled )° obžari. Zdaj šele opazi, kako zel6 je bled iu °e' izrečen strah preobdd jej dušo.
Domisli se zopet Julijinih besed:
„če bi vse vedela! . . ." Grofinja je P1' stajala čedalje bolj zmešana; zategadelj da otide domov. Odhajaje zašepeče Lavr«: » jutre!"
(Dalje prihodnjič.)
Vinski pridelek je letos pri nas glede množine slabejši od lani, a glede dobrote lanskega leta jako prekosi. Mošt, je sladak in močan. Izvrel je,
je bilo vreme toplo, prav dobro; tako da se Prihodnje leto ne bo bati smrdljive zavretke, ki j® zaradi brezvestnosti nekaterih gostilničarjev Minulo leto marsikateremu zdravje podkopala, pa tudi grob odprla.
Točnatega vina, katerega se vinski trgovci jako boj6, v naši občini ni. Toča je bila zadela kakih 20 viuogradov v kostanjeviški občini, pa tako, da ni bilo kaj obirati; vsi drugi vinogradi bo ostali nepoškodovani. Dober mošt pa je pri nas povzročil v malo dneh dve nesreči. V nedeljo je Sla Gletna deklica Lavoslava Bučar, hči tukajšnjega usnarja, s svojim dedom v hram pokušat mošt. Nazaj grede stari mož nagloma oslabi, da ni mogel naprej; otrok, v strahu, da bo stari oče umrl, teče sam domu klicat pomoči. Nesreča je hotela, da je Krka izstopila na cesto, da po cesti od sv. Križa ni bilo moč iti. Otrok hoče toraj čez malo brvico s ceste na poljsko stezo kreniti, a tu pade v jarek iu utone.
Danes, v torek, je pa Janez Krištof iz Malenc, malo omušen, hotel najbrže nekega fauta, ki' je Pred enim mesecem pri njem služil, pa mu nič aJ Pokoren ni bil, da ga je iz službe dal, pri Janezu Glihu, kjer je zdaj služil, malo pretresti; 11 hlapec pobegne po stopnicah na izbo ter zagrabi neko motiko, s katero svojega uekdanjega Sospodarja, ki je predrzno za njim silil, tako nesrečno p0 glavi vdari, da je čez tri ure umrl. Tu ima tedaj mošt v treh dneh dve žrtvi. Slišati J'\ da so tudi v cerkljanski fari v nedeljo enega Pobili, Tudi v šentjarnejski občini je bil menda j*že mošt kriv hudega pretepa. — Najbolje bi bilo,
0	bi Gorenjci prišli prej ko mogoče z bariglami v Daše kraje, da odpeljejo tega „hudomušneža“.
Kmetje tožijo, da jim krompir po kletih silno 8°ije. Dež« vje pa žuga ajdo, katere je še mnogo “a polji, spriditi. Ajda je dobro obrodila, posebno ®lVa ali japonska. Ta ajda bo pri nas prejšnjo °mačo v malo letih popolnem spodrinila.
Razne vesti.
—' (Tujci v Karlovih Varih.) V Karlovih
Varih
ua Češkem prišlo se je bilo letos zdravit 20 630 Strank z 2688G osebami. Pretečeno leto bilo je 710 strank ali 839 oseb več prišlo. Intoresantno jo to, kako se ti gostje na posamezne državo razdelč. Iz Avstro-Ogerskega bilo jo 8912 oseb, iz Nemčije 12092, Angleške 753, iz Francosko 393, iz Rusije 2462, ^Hnske 23, iz Portugalskoga 12, iz Turškega 48, lz Afrike 76, iz Ameriko 735, iz Azije 52, iz Av-atralij0 24, jz Nemčije prišlo jih je letos 663 manj, "eKo lani, dalje iz Rusije 130 in iz Ameriko 148 m*»j, več pa jih je prišlo iz Francosko, in sicer 113 kakor lani.
—	(Samomor.) Z Dunaja so poroča z dno *5- oktobra: Včeraj proti četrti uri popoludno skočil . ®lad mož z Ferdinandovega mostu v vodo. Storil ■j® to tako nanagloma, da ga nobodon od mnogih mimo ^očih ni mogel zadržati VcJčSd* so jo samomorilec no-
ne oblečem nikdar poročne oblokol" Slikar je na to kratko zahteval od svojo neveste, da voli med njegovo ljubeznijo in touruuro, ter da naj to ali ono zavrže. Nevesta odločila se je, kakor jo pri naših ženskah bilo pričakovati, za — tournnro. Umetnik je še tisti večer odpotoval v Egipot.
— (Kača mu oko iztrgala.) Iz Pariza se poroča: Tukaj produciral so je uže nekaj časa nok mož v vodi, v katori jo več krokodilov in povodnih kač gomazelo. Ko se jo dne 10. t. m. v pričo rnnogo-brojno zbranega občinstva zopet vršila predstava, pikne uajedonkrat jedna izmed kač proti glavi prcdstavlja-telja, voda se porudoči in on pado z zaprtimi očmi vznic v vodo Ko so ga potegnili ven. prepričali so se, da mu jo kača ioduo oko iztrgala Dvoji se, da bi nesrečnež okreval. Vonder to soprogo njegove ni zadrževalo, da je prihodnji dan ona producirala se v vodi.
— (Sreč na desni strani.) Iz nekega kraja na Ogerskem se poroča: Tukajšnji črevljar Karl Rokai sprožil je pred nekolikimi dnevi puško v svojo ženo ter jo ranil, potem jo pa še sebo vstrolil v prsi, in sicor tako, da je bil takoj mrtev. Ko so ga na to raztelesili, dobili	so zdravniki,	da je	imel	samomorilec
sreč na desni,	in ne na levi	strani,	kakor	drugi ljudje.
— (Zakon.) Diogones, vprašan o zakonu, je odgovoril: „Če jo tvoja žena bogata, bodo ona hlače nosila ; če jo uboga, spravi te na beraško palico; čo je grda, studila so ti bode; čo je lepa, varala to bo “ Da pa nobenega ni odvračal	od zakona,	pristavil je:
„Kaj pa zato,	ali je bogata,	uboga,	grda	ali lepa 1 Če
te ljubi ona, in jo ljubiš ti, potem jo zakon edina pot k pravi sreči. “
n»slil
1,111 niso moči jele pešati in so ga	valovi	seboj	polnili ae j0 ^koliko časa	boril	iu je	poteiu	še,
° Sc j« bil uže pod vodo skril, še parkrat roki ven ,-li., a ravno v trenutku, ko so mu je bližala po-^ ’ Zginil jo pod vodo in so	ni več prikazal. Bil jo
le kakih 20 let star. Kodo	da jo	in kaj	da je	bil,
jo ^ V^'	ki s° z valovi borečega se glodali,
^L-Rilzor l^do protresel.
»	—■ (Nov zakonski zadržek.) Slikar Ponali v
_^oi»u zaročil so je bil pred nedolgim z bogato, lepo hčorjo nekega ondotuega tovarnarja. Poročna
obloka
J0 b*la nj0 dodelana in tudi dan poroko uže
določen p	•	•
)	.	ar dni prej, predenj so jo imelo praznovati
Ul11 ovanJe. reče Ponali svoji nevesti: „ Jaz upam, da
Pn poročni obleki, katoro si si dula napraviti, na
ozii jemala, da no morem videti in trpoti pri žon-
1	°hleki tournure." Gospica Bernard, tako jo bil no-
ve8tiu
priimek, nasmejo se na to in odgovori: „Rajši
Domače stvari.
— (Komisiji Postojinske jamo) došel je 10. dan t. m. naslednji dopis: „Nj. c. kr. Visokost, pre-svitla cesaričina nadvojvodiuja Štefanija izvolila mi je dati nalog, da izrečeni slavni komisiji „Jame“ za poslani Jej iztis Schmidovega opisa „Jameu in za tint-uik v Njenem Najvišjem imenu srčno zahvalo Laksen-burg, 9. oktobra 1885. Bombollos m. p."
— (Imeno vanjo.) Gospod deželni predsednik imenoval je absolvjranoga pravnika Josipa Wurzbacha pl. Tannenberg konceptnim praktikantom pri politiški upravi na Kranjskem.
— (Stoletnico) svojega obstanka bodo prihodnjo (žegnansko) nedeljo obhajale tri fare v Ljubljani: Frančiškanska, Šentjakopska in Trnovska, iu to z nekoliko večjimi cerkvenimi slovosnostmi.
— (Domača umetnost.) Znani domači slikar g. Ljudovik Grilc, katori je rainolo leto obiskaval akademijo v Benetkah, razstavil je v Kolmanovi pro-dajalnici na Mpstnom^trgu sliko, portret deklico iz tukajšnjo obiteljf.^- Portret je izvrstno izdelan ter živo priča, da si jo g. Grilc pri vlanskih študijah mnogo dopolnil umetnost v slikarstvu. Gosp. Grilc jo včeraj odpotoval v Benetke, da uadaljujo svoje študije.
— (Umrl) jo včeraj zjutraj umirovlieni—magi-stralski ekonom gosp. Anton Podkrajšok v 81—lata svoje d6be. Pokojnik pridobil si ie mnogo zaslug za osuSenje barja. V priznanje njegovega vspešnega delovanja pri osuševanji ljubljanskega barja podelil mu
sar v 1. 18
sluge in v 1. 187^, ko so je sestavil odbor za osu-šenje barja, zjatjg^ž^za^asl^i^^^rono. Od 1 1869. ^e bil pokojnik oskrbnik Tivolija, kjer si je pridobil -fcjidi^innogo zaslug pri olopšavanji toga zabavišča.
— ( D n h o v e n s k e spremembe v tržaški škofiji.) Prostavljeni so gg.: D. Buli o v Trst k sv. Jakopu za duh. pomočnika; Janoz Mahnič od sv. Jakopa v T v Kostabono za administratorja; Al. Mahorič, iz vidomsko nadškofijo, iz Boljunca v Drago; Jan. Mlakar iz Pazna za subsid. v Novake; Fr Mujesan od sv. Jakopa v Trst k Mariji pomočnici ravno tara; Bom. Sever k sv. Jakopu v Trst; Ant. Notar iz Drago v Klanec; Jan. Švot s Klanca v Ricmanje; Poter Frances c hi ni, začasno sekulariz. iz reda sv. Frančiška, za adm. v Kostanojo; Fr Fonda za šolskega učenika v Griz. vstav v Kopru; Janoz
S	lav o c, bogoslovec je imenovan špirituval in naučni prefekt v deškem semenišči v Trstu.
Oko okadil in biloje videti, kakorJiL_a&J>il pro
kajti začel je proti vodi navzgor plavati, d^J« NJ veličanstvo cesar v 1. lS^zlat^ižec za za-
— (Zveza slovenskih posojilnic) imela bode letos svoj občni zbor dno 15. novembra v čital-niški dvorani v Ljubljani.
— (Utonila.) Iz Kostanjevice poroča se nam: Dno 11. t. m. šla je sedemletna hči tukajšnjega usnarja Leopolda Bučarja, Leopoldina, sama iz vinograda proti domu Zgrešila pa je pravo pot in je pala pri tem v vodo ter utonila
— (O vinski letini) dohajejo iz vseh krajev
V	obče prav ugodna poročila. V nekaterih krajih, katero jo zadela nima, pridelalo se je sicer malo, a vino odlikujo se po dobroti od prejšnjih let. Vender se letošnje leto sme šteti med bogate, tako da se bodo mogli vinorejci nekoliko opomoči od prejšnjih slabih letni.
— (Povodenj na Koroškom.) Iz Šmohorja so poroča, da uže od 9, t. m. skoro neprestano dežuje, da so vso vode narastle tor izstopile iz strug. Voda napravila je uže mnogo škode; odnesla jo obilo drv m po polji jo škoda skoro noprecenljiva.
— (Občni zbor pevske zveze v Trstu) se ni raogol, kakor poroča „Ed.“, vršiti v nedeljo, ker jo zaradi slaboga vromona došlo premalo okoličanov; zaradi tega so jo preložil ta zbor na praznik Vseh Svetnikov, dne 1. novombra, točno ob 10 uri dopoludnč v prostorih dol. podp. društva. Nadejati so je, da se zbora na Vse Sveto udelože mnogi zastopniki pevskih zborov mosta in okolice, in to toliko bolj, ko bode isto jutro maša pri Sv. Antonu novem za vse rajnke ude del. podp. društva.
— (»Slovanska Čitalnica” v Trstu) Podpisani odbor oznanja, da bodo letos v društvenih prostorih nastopni zabavni vočori: 7. novembra predavanje:
O	nokodanjom nSlavjanskem društvu" v Trstu, govori g. K Žvab 14. novembra: plesna vaja. 28. novembra: plesna vaja. 5. decembra popularno predavanje: O indijski drami „Maiavika“, govori g. prof. dr. K. G laser. 19. decembra: plesna vaja. 31. decembra: Silvestrov večer. Začetek ob polu 9. zvečer. — V Trsti,
10.	oktobra 1885. — Odbor „Slovanske> Čitalnice*.
— („ Ljudsko knjižnice") izšel je ravnokar 19. snopič, kateri prinaša povest: ,,Beneška svatba." (Historična povest) Po češkem „Jihu“ preložil L. G. Podgoričan. Cona zvezku 6 kr.
C. kr. kmetijska družba kranjska.
Seja glavnega odbora dn6 11. oktobra 1885.
Seji predseduje na mesto boluega gospoda druž-binega predsednika gosp. podpredsednik J. Fr. Sounig. Navzoči so bili gg. odborniki: Brus, Detela, Jerič, Ne-woklovski, Murnik, Robič in Witschl ter tajnik gospod G. Pirc.
Obravnavalo so je o sledečih predmetih, koji vsi so bili na dnevnem redu.
Odbor vzame na znanje, da je „Smithsonian Iu-stution11 v Washingtonu, kateri s kmetijsko družbo knjige menjava, poslal dva dela spisa „North american Ethnology“.
Tajnik poroča, da so je ukrenilo s prošnjo vipavsko podružnice zarad podpore po povodnji poškodovanim tako, kakor se jo sklonilo v zadnji seji glavnega odbora.
Vsled vlogo gospoda odbornika Jeriča, predsednika kranjskega čebelarskega društva, prosil je glavni odbor sl. c. kr. ministorstvo za podporo ob priliki potovanja predsednika čebelarskega društva k zboru avstrijsko-nemških čebelarjev v Lignice na Prusko. Slavno c. kr. kmotijsko ministorstvo blagovolilo je to prošnjo takoj povoljno rešiti.
Predsedništvo c. kr. deželno vlado v Ljubljani naznanja glavnemu odboru, da je imenovalo svojim zastopnikom pri snbvoncijskom odbom c kr. kmetijske družbo na raosto vpokojenega vladnega svčtnika gosp. pl. Wurzbaclia, gosp. c. kr. vladnega svetnika Antona Globočnika.
Tajnik poroča o rešitvi nlogo na sl. c kr. kmetij-s\o ministorstvo zastran državno štipendijo ter pove, da jo ministorstvo podelilo imenovano štipendijo Fr Stuparju iz Vodic za pohod višje kmetijsko šolo v Dečin-Liebwerdu.
Slavno c. kr. kmetijsko ministorstvo dopošlje družbi spis c. kr. gozdnega svetnika K. Schiudlerja „0 upravi
gozdov, koji so v oskrbi c. kr. poljedelskega minister-stva“ s pridejanim atlasom.
Prošnje za ovco ukviSkoga plemena oddajo so odseku v poroCilo.
Tajnik poroča o stanji subvencijske zaloge za živinorejo ter predlaga za letos še eu nakup bikov čistega plemena, in sicer belanskih bikov, ki so imajo prodajati v Kranji.
Predlog se sprejme.
Vloga učitelja na podkovski šoli gosp. E Selile gelna zarad poprave okolov na prostorih družbine živino zdravnišuico se po daljšem razgovoru tako roši, d:i se poprava le samo tam izvrši, kjer se prostori za namon, kojemu so odredjeni, tudi porabljajo.
Tajnik Gustav Pirc poroča o razmerah, tikajočih družbeno živinozdravnišnico, ter konečno nasvetuje:
Glavni odbor	uvidi neobhodno potrebo živino-
zdravnišnies v Ljubljani, a on ni vstani pri skromnih denarnih sredstvih kmetijske družbe, še na dalje ži vinozdravnišničnega	poslopja	in	prostorov	ohranjevati
iz svojih sredstev tem manje, ker je družbina živino-zdravniška šola razpuščena. Iz teh uzrokov obrne se naj glavni odbor na visoko c. kr. deželno vlado, na slavni deželni odbor	kranjski	in	na slavni	mestni magistrat ljubljanski s	prošnjo,	da	imenovani	uradi, ozi-
roma odbori pripomorejo k daljni ohranitvi neobhodno potrebne živinozdravnišnice v Ljubljani s primernimi subvencijami. Glavni odbor sprejme nasvete tajnikove.
Na novo v družbo se sprejmo gospod August Veater, c. kr. profesor v Ljubljani, in gospod Auton Soklič, župan in posostnik na Potocih pri Javorniku.
Telegrami ,,Ljubljanskemu Listu.“
lnomost, 16. oktobra. Vode hitro uaraščajo. Pritoki Adiže so na mnogih krajih pretrgali železniški promet; več vasij poplavljenih; na mnogih krajih vojafika pomoč potrebna.
Carigrad, 16. oktobra. Turčiji in bolgarski vladi izročena deklaracija vlastij nalaga bolgar skim vodjem vso odgovornost za vsako agitacijo ter pozivlje Bolgare, naj ne koncentrujejo več vojne na mejah ter prenehajo z oboroževanjem.
Pariz, 15. oktobra. Več diplomatov vprašalo je ministra Freycineta o namerah Grčvyjevih|; Freycinet je dejal, da bode Gr6vy zopetno izvolitev sprejel.
Rim, 15. oktobra. Včeraj je v provinciji Palermo na koleri obolelo 73 oseb in 48 umrlo; izmed teh v mestu Palermo 51 obolelo in 35 umrlo. V provincijah Ferrara, Parma in Rovigo obolele so 4 in umrle 3 osebe na koleri.
Telegraflčno borzno poročilo
z dn6 16. oktobra.
gld.
Jednotni dri. dolg v bankovcih........................... 80	60
>	»	»	» srebru.............................81	25
Zlata renta............................................. 108	35
6°/o avstr, renta........................................ 97	80
Delnice n&rodne banke................................... 853	—
Kreditne delnice........................................ 277	25
London 10 lir sterling.................................. 125	60
20 frankovec............................................. 9	97*
Cekini c. kr............................................. 5	94
100 drl mark...............................................61-75
Tržne cene.
V	Ljubljani, 14. oktobra. Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 31 kr., domače
6	gld. 50 kr.; rež 5 gld. 53 kr.; ječmen 4 gld. 37 kr.; oves 3 gld. 9 kr.; ajda 4 gld. 23 kr.; proso 4 gld. 87 kr.; tur-gica 5 gld. 40 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 50 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr.
—	Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 80 kr., Špeh po
40 kr., golob 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 78 kr., slame 1 gld. 78 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 60 kr.; mehkih 5 gld, 50 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
TJnurli so:
Dn6 14. oktobra. Terezija Ferlič, hči davk. pristava, 14 dnij, Emonska cesta St. 5, božjast.
Dn6 15. oktobra. Josip Kadunc, gostilničarjev sin, 3 mes., Florijanske ulice St. H2, božjast, — Andrej Wernig, hiSnik, 57 1., Kravja dolina St. 3, vodenica. — Anton Podkrajšek, umir. magistr. ekonom, 80 let, Rimska cesta št. 6, starostno opeSanje.
V	civilni b61nici:
Dn6 13. oktobra. Jovana Jurkovič, delavka, 36 1,, opeSanje.
Meteorologično poročilo.
9 Q	Čaa opazovanja	Stanju ; | baro- j i motrn v mm |	Tempo- ratura	Votrovi	Nobo	Mo-| krina j v mm
■15. oktbr.	7. zjutraj 2. pop. !). zvečer	740 23 741-27 742 02	10-2 14 4 12 4	1 szpd.sr. szpd. sl. bzv.	dež obl. »	0 1 dež
(160)
UST a,jfin.ejši
bohinjski sir
prav po ceni priporoča
J. R. Paulin v Ljubljani,
speeerijska trgovina Pred škofijo št. 1.
Prvo berilo in slovnica
za slovenske ljudske šole
sestavila Uatalirg-er in Žumer,
založila	(148)
Kleinmayr & Bamberg,
pripuSčeno jo od vis. c. kr. naučnega ministerstva, da se uvede v učilnice ter se bode pričelo razpošiljati še sredi meseca oktobra t. 1.
Y knjigarni Ig. pl. Kleinmayr&Fed. Bamberg
se dobivajo:
Josipa Jurčiča
n a
mm
ah
I.	zvezek: Deaetl brat. Cena 1 gld.
II- > Pripovedni aplal: Jurij Kozjak, Spomini na deda, Jesenska noč mej slovenskimi polharji, Spomini starega Slovenca. — Cena 70 kr.
III. zvezek: Pripovedni spisi: Domen, Jurij Kobila, Dva prijatelja, Vrban Smukova ženitev, Golida, kozlovska sodba.
— Cena 70 kr.
IV. zvezek: Pripovedni spisi: Tihotapec, Grad Rojinje, KloSterski Žolnir, Dva brata. — Cena 70 kr.
V.zvezek: Pripovedni spisi: Hči mestnega sodnika, Nemški vdlpet, Sin kmetskega cesarja, Lipe, Pipa tobaka, V vojni krajini.
— Cena 70 kr.
Jurčičevi zbrani spisi se dobivajo tudi v lične platnice vezani, vsak zvezek po 50 kr. več.
Kdor se želi po pošti naročiti, naj blagovoljno po nakaznici za poštnino pri vsakem zvezku 10 kr. priloži. (11) 43
Pri
Ig. v. Kleinmayr& Fed. Bambergu
T7- Ijj-u.Tolja.-n.I
se dobivajo vedno vse
knjige družbe sv. Mohora
in tudi sledeče knjige :
Abecednik za slovenske ljudske šole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr. Abeoednik slovensko-nemSki. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr.
Brezovnik, šaljivi Slovenec, 60 kr., vezano 70 kr. Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, I. del, vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 kr. Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del, vezana 70 kr.; II. del, vezana 80 kr. Cimperman, Pesni, 60 kr.
Dimltz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjski deželni odbor. 4 gld.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah. 90 kr.
Gregorčič, poezije, drugi pomn. natis, 1 gld. 20 kr.
elegantno vezano z zlatim obrezkom 2 gld. Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld. 20 kr., vezan 2 gld. 70 kr.
Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld.
Jesenko Janez, Avstrijsko - ogerska monarhija. — Domovinoznanstvo za četrti razred srednjih šol. 45 kr.
Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr., IV. zvezek 70 kr. V. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več.
Kačič - Hloiič, Razgovor ugodni naroda slovinsk. 1 gld. 20 kr.
Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezane 1 gld.
Klalč, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., II. Theil sammt Se.hliissel. 1 gld. 52 kr.
—	Kroatischer Dolmetscher, 60 kr.
Knjlžnioa slovenskej mladini:
I. zvezek: Tom&it Ivan, Dragoljubci, 30 kr.
II. »	>	»	Peter rokodelčič, 36 kr.
III. » Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr. Kobler A., Zgodovina Sorške in Preške fare, 30 kr. Koseo, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr. Lavtar la., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena
vezanej knjigi 1 gld. 20 kr.
Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr.
Majar H-, Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr. Padar, Zakon in žena, 40 kr.
Postave in ukazi za kranjsko ljudsko iolstvo.
1	gld. 50 kr.
Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 86 kr.
Razlag J. K.) dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr. Rozek J. A., Latinsko-slovcnski slovnik. Vezan 2 gW-70 kr.
Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih S°l.
vezana 2 gld.
Šmid Krlitof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Voinjak I., dr., Poročilo o kmetijski onketi dn6 17. in 18. aprila 1884 v Ljubljani, 50 kr. Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg.
v platno vezane s zlatim ohrezkom 3 gld. Zapisnik hli deželnega glavnega mesta ljubljanskega. Vezan 65 kr.
Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr.
Znldariič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razloin-kih pri računih z novo mero in vago. 60 kr.
V	naSi zalogi smo tudi na svetlo dali slovenske Tcnjige s podobami za mladino, in sicer:
Pepelko, Snegulčloo, Trnjevo roiioo (4° velike) po 50 kr. Pravljice o:
Pepelkl, Rudečl kapiol in Obutem mačku (8° velike) po 25 kr.
O deželi lenuhov, Snegulčiol, Prltllkovou (Palček) in Robinzonu po 15 kr.
Samo ta mesec še
Glavni dobitek v gotovini
100.000 gli
Dalje20.000gld, 10.000gld.! 5000gld. a. y. itd. j4000
dobitkov
Upravništvo razstavine loterije v Budimpešti, Andrassy-jeva ulica 43.
Odgovorni urednik J. Naglič.
Tiakata in zalagata Ig. v. Kleintuayr A Fed. Hamburg y uhlj»ni