občina krško SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE PRVO POSAVSKO DELOVNO SREČANJE KOVINARJEV IN AVTOMEHANIKOV V razgovoru s Tonijem Pleter-skim, sekretarjem Občinskega sveta ZSS Krško, ki ima v tem obdobju na plečih kup organizacijskih nalog v zvezi s I. DELOVNIM SREČANJEM KOVINARJEV IN AVTOMEHANIKOV POSAVJA, smo v zvezi s to akcijo izvedeli, da je dal pobudo za prvo tovrstno srečanje Medobčinski svet ZSS za Posavje. Ze lani so se občinskega srečanja kovinarjev in avtomehani-kov udeležili kot gostje nekateri tekmovalci iz sevniške občine, letos pa je prišlo do »skupnega jezika- posavskih kovinarskih in avtomehanikarskih neposrednih proizvajalcev in mojstrov svoje stroke. 20. in 21. aprila bo na Senovem in v Krškem primerjalo svoje teoretično in praktično znanje 137 tekmovalcev. Tradicija delovnih srečanj je seveda eden od vzrokov, da jih bo kar 94 iz naše občine, iz brežiške jih bo 26, iz sevniške pa 17. V senovski METALNI bodo organizirali tekmovanje strugar-jev, konstrukcijskih klučavničar-jev in varilcev (v vseh panogah), v delavnici krške SREDNJE ŠOLE se bodo pomerili orodjarji, v krškem tozdu Zastave avta pa bodo praktično znanje pokazali otto in diesel mehaniki. Mimogrede naj omenimo, da so razpisali tudi tekmovanje za rezkalce, vendar zaradi premajhnega števila prijav letos te nove discipline še ne bo. In katere OZD so poslale prijave? OBČINA KRŠKO: senovska Metalna, brestaniški Sigmat, krški SOP, Kovinarska, tozd Vzdrževanje iz TCP »Djuro Salaj«, Srednja šola, tozd Servis Zastave avta in Transport. Občina Brežice: breganski TRZ, dobovski PPV in tozd Jeklarne konstrukcije Trima Trebnje, jeseniški (na Dolenjskem!) Kovi-noplast ter 1 tekmovalec iz vrst zaposlenih pri zasebnikih. Občina Sevnica: sevniški tozd Tovarna konstrukcij STT in kr-meljska Metalna. In še malo »voznega reda« delovnega srečanja: svečana otvoritev v Domu »XIV. divizije« Senovo — v petek 20. aprila ob 17. uri, teoretično preverjanje znanja — takoj po svečani otvoritvi v Osnovni šoli »XIV. divizije« Senovo, (nadaljevanje na 3. strani) STANOVANJSKA SAMOUPRAVA ŠEPA V »Našem glasu« smo že poročali o prizadevanjih strokovne službe krške stanovanjske skupnosti, da bi uresničila samoupravno organiziranost stanovalcev, kot jo predvideva Zakon o stanovanjskem gospodarstvu, sprejet leta 1981. Pri tem je strokovna služba šla celo tako daleč, da je vsem prizadetim poslala osnutke vseh dokumentov, v katere bi posamezne celote morale vnesti zgolj svoje podatke in morebitne dopolnitve. Poslali so jim tudi predvideni razdelilnik, po katerem naj bi se posamezni hišni sveti združevali v skupnosti stanovalcev. Zal na vse te pobude pravega odmeva s terena ni bilo. Ce se že predsedniki hišnih svetov ne zamenjajo in jim ni treba celotne procedure pričeti razlagati znova, se bodisi ustrašijo »papirnate vojne« ali pa preprosto ne morejo zagotoviti na sestankih udeležbe stanovalcev in s tem seveda ni niti možno glasovanje o sprejemu dokumentov. Imetniki stanovanjske pravice menijo, da so opravili svojo dolžnost s tem, ko plačujejo stanarino. Očitno torej sploh ne vedo, čemu stanovanjska najemnina služi in kolikšna je njena vrednost, če jo primerjaš n. pr. z investicijsko vrednostjo novogradnje ali obnove posameznih elementov v že obstoječih stanovanjih (kopalnice, okna, centralne,..). Stanovalcem tudi ni jasen odnos skupnega gospodarjenja z objekti. Spomnijo se stanovanjske skupnosti pač takrat, ko jim prično puščati pipe ali ko potrebujejo kako drugo popravilo. Tokrat se je v celotno zadevo vmešal družbeni pravobranilec samoupravljanja, ki skuša (izhajajoč iz zakona o stanovanjskem gospodarstvu) pospešiti uresničevanje predvidenih določil. Kot odgovor na njegovo pobudo je stanovanjska skupnost poslala dopis z ustrezno vsebino KK SZDL v KS Krško, Senovo, Brestanica in Raka. Tudi krajevne konference SZDL naj bi se namreč vključile v akcijo ustanavljanja skupnosti stanovalcev. Ce akcija ne bo uspela, bodo seveda zadolžene službe morale zoper samoupravno neorganizirane stanovalce uvesti sankcije. Toda kakšne!? STRAN 2 »NAŠ GLAS« St. 3 — 19. april 1984 S programskovolilne seje OS ZSS Krško Novo občinsko sindikalno vodstvo ižIjvodneIješede kToroČilucTdelu- Na programsko - volilni seji Občinskega sveta ZSS Krško, ki je bila 28. marca letos, je k poročilu o delu sindikalne organizacije v naši občini v minulem obdobju imel uvodno besedo dosedanji predsednik OS ZSS Krško DRAGO ŠTERBAN. Iz njegovega govora povzemamo nekatere izseke. Uveljavljanje družbene vloge zveze sindikatov je tesno povezano z uveljavljanjem delegatskega sistema, ki je najnaprednejši na svetu, sistema, ki omogoča delavcu, da iz orodja v oblasti kapitala postane aktiven soustvarjalec svoje sedanjosti in prihodnosti. Razvoj delegatskega sistema na vseh nivojih odločanja je porok za odpravo nasprotij, s katerimi se srečujemo na sedanji stopnji razvoja družbenoekonomskih odnosov in s tem tudi pri razvoju našega sistema socialističnega samoupravljanja. V preteklem obdobju smo bili žal priča tudi nekaterim sejam zbora združenega dela SO Krško, ki so izzvenele drugače, kot bi pričakovali. O vprašanjih, ki so temeljnega pomena za delavski razred kot celoto, ni bilo ustvarjenih razprav o predloženem gradivu. V razpravah ni bilo čutiti našega aktivnega odnosa do samoupravljanja, do odprave slabosti, s katerimi se srečujemo pri dograjevanju našega socialističnega sistema. Mnogokrat se v oblikah samoupravljanja postavljamo v pasiven odnos in s tem dokazujemo naše lastne nesposobnosti, nepripravljenost in neodgovornost za razreševanje problemov, ki so v naši pristojnosti, in pričakujemo, da bodo te probleme razreševale institucije, ki so izven združenega dela. Mislim, da bo v bodoče potrebno, da se bo čutila naša prisotnost v zboru združenega dela skozi aktivnost temeljnih delegacij, ki bodo morale bolj povezano delovati z izvršnimi odbori OOZS in samoupravnimi organi. Za takšno delo pa je potrebno IO OOZS sprotno seznaniti s stališči občinske organizacije zveze sindikatov do ponujenih de-lega*skih gradiv. Potrditev te moje trditve lahko najdemo v neodmevni razpravi o programih SIS družbenih dejavnosti kot tudi materialne proizvodnje, čeprav smo to razpravo vključili kot pomemben del v aktivnosti v zvezi z zaključnimi računi 1983. Iz pripomb in razprav je razvidno, da se delavci niso opredeljevali o pro- gramih, o njihovi vsebini, temveč le o tem, da celotna prispevna stopnja ne bo večja kot v preteklem letu. Vse to pa je daleč od sistema svobodne menjave dela in s takšnim našim obnašanjem povečujemo razkorak med družbenoekonomskim položajem delavcev, zaposlenih v gospodarstvu in v izvajalskih organizacijah. S takšnim našim ne-samoupravnim obnašanjem dajemo podporo tistim silam v naši družbi, ki se zavzemajo za etatistično urejanje našega sistema in s tem negirajo tako samoupravljanje kot tudi vlogo tovariša Tita in Kardelja, ustvarjalcev našega sistema demokratičnega socialističnega samoupravljanja. V lanskem letu je občutno padel življenjski standard, pa zaradi tega nismo imeli pojavov izraženega nezadovoljstva delavcev, čeprav so se v nekaj kolektivih razmere občasno zaostrile do te mere, da je prišlo do izsiljenih sestankov. Vzroki za to so bili konkretni (nepravilno obračunan OD, delovni čas). V zaostrenih pogojih gospodarjenja se z dneva v dan bolj izraža socialno zaščitna funkcija sindikata, politika do sociale v sindikatih je bila sprejeta na 3. konferenci ZSS, rdeča nit teh stališč je, da si moramo z delom ustvarjati pogoje za normalno življenje, socialne pomoči naj bodo izjema, ne pa pravilo. Boj za večji dohodek in doseganje le-tega bo omogočal tudi večjo socialno varnost. Naša kratkovidnost na tem področju nam že v mnogih primerih povzroča težave, saj delavci niso stimulirani za boljše delo, ker s socialnimi pomočmi pridobijo večji dohodek kot pa za svoje proizvodno delo. Vznemirljivo je tudi razmišljanje v predsedstvu Zveze sindikatov Jugoslavije, da se za socialne kategorije regresira osnovna prehrana, javni prevozi in drugo. Postavlja se vprašanje, kje zagotoviti sredstva za to, kako to izpeljati, da ne bo prišlo do izkoriščanja. Mislim, da bi naša razmišljanja morala biti usmerjena v odpravo ozro-kov za socialno ogroženost, to je v večjo produktivnost, smotrno gospodarjenje z združenimi sredstvi in s tem doseganje večjega dohodka, na osnovi katerega se bo lahko razporejalo v skladu z družbeno dogovorjenimi merili več za OD in s tem omogočalo socialno varnost, ki bo imela odraz v delu in rezultatih dela. V zadnjem času smo bili dovolj obveščeni o pogojih in poteku pogajanj z MMS, zato menim, da jih ni treba ponavljati. Čutim pa za dolžnost, da se danes vsi mi pridru- žimo protestu proti načinu, kako je bila v zasnovi opredeljena ta informacija — kot strogo zaupna, po svoji vsebini pa bo prizadela vsakega od nas. Takšen način razmišljanja zvezne administracije je nesprejemljiv za naš sistem, zato terjamo, da se v bodoče informacije pošiljajo pravočasno in na pravi naslov, saj je le dobro in pravočasno obveščen delavec in občan lahko nosilec našega razvoja. O ZAKLJUČNIH RAČUNIH ZA LETO 1983 Na programsko - volilni seji Občinskega sveta ZSS Krško 28. marca letos je DRAGO ŠTERBAN v spremni besedi k delovnemu poročilu sindikalne organizacije za minulo obdobje spregovoril tudi o zaključnih računih za minulo leto. Podatki iz zaključnih računov za leto 1983 kažejo, da so OZD in delovne skupnosti skupnih služb s področja gospodarstva v primerjavi z letom 1982 povečale: — dohodek za 42 °/o, — sredstva za osebne dohodke za 29,4 °/o, — sredstva za osebne dohodke na delavca za 29,7 %. Glede na usmeritev Dogovora, ki določa 35 % globalno zaostajanje rasti razporejanja sredstev za osebne dohodke za rastjo dohodka, je možna rast sredstev za osebne dohodke pri 42% rasti dohodka 27,3 " i,. Tako po prvem odstavku 8. člena dogovora gospodarstvo občine Krško prekoračuje možno rast za 1,9 % ali 2,1 indeksni točki. Prekoračitev po navedeni usmeritvi izkazuje: — 18 OZD, ki usklajujejo razmerja razporejanja dohodka na ravni DO oz. SOZD izven območja občine Krško. Od 11 OZD smo prejeli izjave o usklajenosti, od 7 OZD pa smo izjave, da se usklajujejo na nivoju DO, medtem ko sklepov o usklajenosti še ni. — 5 OZD s sedežem DO v občini Krško. Iz obrazložitev je razvidno, da so sredstva za OD povečali z upoštevanjem 21. člena Dogovora (OD pripravnikov in delavcev', ki so po uspešno končani pripravniški dobi razporejeni na dela in naloge, nadomestila OD za inovacije) in 4. odstavka 8. člena Dogovora (zmanjšanje zakonskih, samouoravnih in pogodbenih obveznosti iz dohodka in čistega dohodka, veljavnih v 1. trimesečju 1983. leta, zmanišanje deleža sredstev za namene skupne porabe in sredstev za stanovanjsko graditev v čistem dohodku). Ugotavljamo, da ni bilo neopravičenih prekoračitev pri OZD s no-dročja gospodarstva občine Krško (s sedežem DO v občini Krško). St. 3 — 19. april 1984 »NAŠ GLAS« STRAN 3 Razporejena sredstva za OD v OZD s področja gospodarstva SO Krško v letu 1983 so se v primerjavi z letom 1982 ob upoštevanju usmeritev dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka povečala za 29,4 °/o. OZG in delovne skupnosti s področja negospodarstva so v letu 1983 v primerjavi z letom 1982 povečale: — sredstva za osebne dohodke za 29,9 %, — sredstva za osebne dohodke na delavca za 28,8 %. Po usmeritvah Dogovora rast sredstev za osebne dohodke v negospodarstvu v globalu sicer presega doseženo rast v gospodarstvu za 0,5 indeksnih točk ali 0,4 % (gospodarstvo 29,4 %, negospodarstvo 29,9 "„), rast sredstev za OD na delavca pa je manjša za 0,7 % ali 0,9 indeksne točke (gospodarstvo 29,7 "0, negospodarstvo 28,8 %). Pri tem pa je potrebno upoštevati, da je v doseženi rasti sredstev za OD v negospodarstvu zajet tudi poračun za premalo izplačana sredstva v letu 1982. Pri skupni porabi pa zaznamujemo malo prekoračitev porabe dogovorjenih sredstev, vendar gre to na račun povečanja sredstev za regresiranje prehrane in vlaganje v družbeni standard — počitniške kapacitete. Ob teh uspehih pa ne smemo pozabiti na slabosti in težave, ki so spremljale in še spremljajo tekoče gospodarjenje. Naj naštejem samo nekatere: — likvidnostni problemi, — izvozni plani niso doseženi, — prilagajanje gospodarstva in družbenih dejavnosti novim razmeram teče prepočasi, — zaradi administrativnega urejanja odnosov v družbeni reprodukciji je gospodarjenje z dohodkom še bolj odmaknjeno od delavcev, — gospodarstva nismo razbremenili, — na področju nagrajevanja po delu in rezultatih dela so premiki prepočasni, prisoten je duh urav-nilovke. Naštete slabosti bodo terjale od vseh subjektivnih sil velike napore, da bodo presežene. (nadaljevanje s 1. strani) praktični del tekmovanja — v soboto, 21. aprila, od 6. ure dalje (zaradi številnosti prijav bo nekaj tekmovalcev pokazalo svoje praktično znanje že v petek!), objava rezultatov in podelitev priznanj — predvidoma ob 15. uri v obratu družbene prehrane senovskega tozda Lisca. KOVINARJI, SREČNO! NOVO OBČINSKO SINDIKALNO VODSTVO Na programsko-volilni seji OBČINSKEGA SVETA ZSS. ki je bila 28. marca letos, so bile opravljene volitve oziroma kadrovske spremembe: Za novega predsednika Občinskega sveta ZSS Krško je bil izvoljen FRANC DULAR, za podpredsednika ANTON VODISEK in MAKSIMILIJAN BABIC, sekretar pa bo še naprej ANTON PLETERSKI. Nova članica Predsedstva OS ZSS je postala IRENA STRGAR iz tozda Libna. Na seji so opravili tudi nadomestne volitve članov Občinskega sveta ZSS, ki so bili razrešeni iz tega ali onega razloga. Novi člani Občinskega sveta ZSS so: PAVEL ClZMEK iz Rudnika rjavega premoga Senovo, JARO-SLAV KODELJA iz senovške Metalne, IVAN KOZOLE iz SOP Krško, MARTIN LINDIC iz tozd Pekarna Krško, Helena OMER-ZEL, Postaja milice Krško, MILAN POLOVIC iz kostanjeviške tozd Lipa. IRENA STRGAR iz tozda Libna ter RUDI ZALOŽNIK iz Kovinarske Krško. V organih OS ZSS so bile o-pravljene nekatere kadrovske spremembe, namesto nekaterih Volilno — programska seja Medobčinskega sveta ZSS Za sredo, 25. aprila, je predsednik Medobčinskega sveta ZSS Posav-je JOŽE PETERKOC sklical v zeleni dvorani krškega hotela Sremič volilno — programsko sejo tega regijskega organa. Na seji bodo med drugim obravnavali poročilo o delu MS ZSS Posavje, sprejeli programske usmeritve za naslednje obdobje ter izvolili predsednika in podpredsednika Medobčinskega sveta ZSS Posavje. Iz delovnega programa je razvidno, da bodo aktivnosti MS ZSS us- razrešenih so bili imenovani novi člani: — odbor za SLO in DS: FRANC DULAR, — komisija za šport in rekreacijo: JOŽE CERLE, MILAN MORAVAC, SLAVKO SLIV-SEK, — cvet za izobraževanje: LADO BIDOVIC, — svet za stanovanjska in komunalna vprašanja: MILAN GROZlNA, — svet za oblikovanje dohodka in delitev sredstev za OD: IRENA CARGO, — svet za razvoj samoupravljanja ter uresničevanje samoupravnih pravic in dolžnosti: DRAGO STERBAN, — svet za planiranje in ekonomsko politiko: BOGOMIR NOVAK, — svet za življenske in delovne razmere delavcev: DARINKA VOLCANSEK, ZLATA RO-2AJ. ANTON ZVAR, LJUDMILA KOZOLE, — svet za ohranjevanje tradicij delavskega gibanja (organ je ustanovljen na novo): JOŽE PETERKOC, BLAŽ KOLAR, ANTON PLETERSKI, STANE ZUPANČIČ, JANKO HORVAT in JAROSLAV KODELJA. merjene, predvsem v naslednja področja dela: — družbenoekonomski odnosi in socialna politika, — uveljavljanje družbene vloge ZS v sistemu socialističnega samoupravljanja in delegatskih odnosov, — usposabljanje organizacij in vodstev zveze sindikatov ter sprotno in sistematično spremljanje aktivnosti občinskih organizacij v Po-savju, — dograjevanje vloge ZS na področji SLO in DS, — vključevanje v aktivnosti in d lo ostalih DPO v Posavju ter institucij, ki imajo pokrajinski pomen. JOŽE PETERKOC — dobitnik Reda dela s srebrnim vencem — 1983 STRAN 4 •>NAS GLAS« St. 3 — 19. april 1984 Progrdmsko-volilna konferenca ZKS Krško PROGRAMSKA USMERITEV ZA AKTIVNOSTI ZVEZE KOMUNISTOV V OBČINI KRŠKO V NASLEDNJEM OBDOBJU I. UVOD 1. Naloge Zveze komunistov v občini Krško, občinskih vodstev ZK in osnovnih organizacij Zveze komunistov v obdobju, ki je pred nami, bodo usmerjene v: — odločno borbo za odgovorno in učinkovito uveljavljanje programa dolgoročne gospodarske stabilizacije in načrta za njegovo uresničevanje, ki smo ga sprejeli v občini in v vseh temeljnih samoupravnih skupnostih in organizacijah; — krepitev političnega sistema socialističnega samoupravljanja in mobilizacijo vseh delovnih ljudi in občanov na uresničevanju temeljnih nalog gospodarskega in družbenega razvoja; — nadaljnjo krepitev idejnopo-litične in akcijske sposobnosti Zveze komunistov ter njene kadrovske krepitve; — učinkovitejše in aktivnejše delovanje komunistov v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja na doslednem uresničevanju politike Zveze komunistov na vseh področjih življenja in dela v vseh okoljih; — krepitev in nadaljnje dograjevanje sistema družbene samozaščite in splošne ljudske obrambe, kot enotnega obrambno-samozaščit-nega mehanizma za zaščito temeljnih vrednot in pridobitev socialistične revolucije in narodnoosvobodilne vojne. 2. Zavedamo se, da bomo delovali še naprej v zaostrenih gospodarskih razmerah, ki jih bomo lahko uspešno obvladovali le na podlagi sočasnih, organiziranih in usmerjenih aktivnosti v vseh delih političnega sistema, pri tem pa morajo postati merilo naše učinkovitosti dejanski in konkretni rezultati ter dosežki v uresničitvi stabilizacijskih nalog. Zato bomo morali v večji meri kot doslej preiti od ugotavljanja stanja h kritičnim analizam in presojam rezultatov in premikov v vseh okoljih, izhajajoč iz problemov v posameznih sredinah ter z iniciranjem konkretnih akcij dosegati cilje, ki smo jih postavili v planskih razvojnih dokumentih v občini, OZD, SIS, KS in drugih asociacijah. 3. Komunisti bomo v največji možni meri uresničevali kongresne usmeritve, naloge, ki izhajajo iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in sklepov ter usmeritev CK ZKJ in CK ZKS, ter vzpodbujali in usmerjali aktivnosti za aktivnejše in enotno delovanje v fronti subjektivnih sil ter med in sku- paj z ljudmi. II. Da bi v našem delu bili učinkoviti, bomo s konkretnimi pristopi k akcijam za uresničevanje družbenoekonomskih ciljev težišče usmerili v: — dosledno uresničevanje ključnih razvojnih nalog, ki smo jih opredelili z resolucijo družbenega razvoja v občini in s konkretnimi plani v temeljnih samoupravnih skupnostih in organizacijah za leto 1984, pri tem pa zlasti zagotavljanju kontinuitete proizvodnje, uresničevanju izvoznih nalog, rasti produktivnosti, zmanjševanju proizvodnih in drugih stroškov, postopnemu preseganju kupoprodajnih in kreditnih odnosov ob večjem poudarku na združevanju dela in sredstev; — spremljanje izvajanja poslovne politike v organizacijah združenega dela; — spremljanje finančnega stanja ter pokrivanje finančnih obveznosti in terjatev s ciljem čim uspešnejše finančne konsolidacije združenega dela; — uveljavljanje znanja in inovacijske dejavnosti; — aktivnosti OZD pri odpravljanju izgub in izvajanju sanacijskih programov; — spremljanje in iniciranjc aktivnosti za doslednejšo uveljavitev delitve po rezultatih dela ter bolj smelo dograjevanje sistema nagrajevanja po rezultatih dela in preseganje uravnilovskih teženj; — dosledno prilaganje družbenih dejavnosti stabilizacijskim okvirom in uresničevanje družbenoekonomskih odnosov na tem področju; — oceno družbene režije in dejanske produktivne zaposlenosti delavcev v proizvodnji, upravnih organih, delovnih skupnostih in hitrejše uresničevanje že sprejetih programov zmanjševanja režije in produktivnega zaposlovanja; pri tem pa težiti za hitrejšo in učinkovitejšo preobrazbo občinskih upravnih organov in formiranje skupnih strokovnih služb SIS; — dosledno uresničevanje nalog pri povečanju kmetijske proizvodnje in uresničevanje družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu; — dograjevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov med TOZD ter TOZD in DSSS v DO na temeljih združevanja dela in sredstev, racionalne organizacije dela in krepitve poslovno-proizvodne funkcije DO; — idejno in akcijsko usposabljanje Zveze komunistov, osnovnih organizacij in občinskega vodstva ZK .Yr; programsko — volilni konferen ci komunistov krike občine so za pred sečnika Občinske<)a komiteja ZKS Kr ško izvolili HERMANA PREGLA. rf/ rektorja tozda :a ITT promet v Kr škcin, :l>dtil> ter kadrovsko krepitev ZK. izhajajoč iz potrebe po njeni večji učinkovitosti za delovanje v sedanjih razmerah. III. Izhajajoč iz globalnih opredelitev za naloge komunistov v naslednjem obdobju bomo izvajali naslednje aktivnosti: 1. Komunisti v energetskem gospodarstvu bodo svojo aktivnost usmerili v dosledno uresničevanje predvidene samoupravne preobrazbe in dogradnjo družbenoekonomskih odnosov. Pri tem imajo še posebej odgovorno nalogo komunisti v TE Brestanica, ki morajo skupaj s komunisti v SOZD EGS, izvršnim svetom SO in sindikatom opredelili dolgoročno vlogo in samoupravno organiziranost, dolgoročni razvoj in produktivno zaposlenost delavcev. Skupaj z občinskim vodstvom ZK bodo komunisti v energetskem gospodarstvu sprotno preverjali učinkovitost pri uresničevanju stališč in usmeritev problemske konference ZKS. 2. Komunisti, ki delujejo na področju kmetijstva, bodo svojo aktivnost še naprej usmerjali v uresničevanje sprejete razvojne politike, v večjo pridelavo hrane, pridobivanje novih površin za kmetijsko pridelavo in dograjevanje družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu, zlasti podružbljanje proizvodnje v zasebnem sektorju kmetijstva. Skupaj s komunisti, ki delujejo na področju preskrbe bodo presodili smotrnost in racionalnost sedanje trgovinske dejavnosti in njeno organiziranost ter usmerili skupno aktivnost v dogradnjo take organiziranosti, ki bo smotrna in racionalna in bo zagotavljala večjo učinkovitost. Posebno odgovornost imajo komunisti v kmetijski organizaciji za učinkovito odpravo vzrokov in sanacijo izgube v TOZD Vino- St. 3 — 19. april 1984 .>NAS GLAS« STRAN 5 gradništvo in pri smelejši izvozni politiki. V DO Mercator Agrokombinatu bodo komunisti na problemski konferenci ocenili uresničevanje sklepov problemske konference ZKS v kmetijstvu in lastne dosežke ter se skupaj z občinskim komitejem ter komunisti v drugih DPO in IS SO vključili v pripravo problemske konference o kmetijstvu v občini. 3. Komunisti, ki delujejo na področju kovinsko-predelovalne industrije, bodo v zaključnih pripravah na problemsko konferenco ZKS svojo aktivnost usmerili v presojo možnosti za učinkovitejše medsebojno poslovno-tehnično sodelovanje in skupno razvojno politiko in načrtovanje. Skupaj z oocinskim komitejem bodo organizirali problemsko konferenco o navedenih vprašanjih. 4. Komunisti na področju gradbeništva morajo lastno aktivnost usmeriti na dosledno izvajanje usmeritev problemske konference ZKS o gradbeništvu, k lastnemu dolgoročnemu razvoju, upoštevajoč konkretne ekonomske razmere, smotrno samoupravno organiziranost in večje medsebojno sodelovanje, skupno načrtovanje in nastop na tržišču. 5. Komunisti, ki delujejo na področju industrije celuloze in papirja, bodo svoje aktivnosti usmerili še nadalje v zagotavljanje uspešne oskrbe domačega trga, izvoz, dohodkovno povezovanje na jugoslovanskem trgu na podlagi združevanja dela in sredstev in zagotavljanje lastnega dolgoročnega razvoja. Dosedanji dosežki so vzpodbuda za še aktivnejše delo tega kolektiva, kljub zaostrenim razmeram in iz-trošeni opremi. 6. Komunisti na področju družbenih dejavnosti bodo s svojo aktivnostjo dosledno izvajali stabilizacijske naloge na osnovi selektivnih prioritet med posameznimi dejavnostmi in znotraj dejavnosti, ocenili smotrnost lastne samoupravne organiziranosti z vidika racionalnosti in učinkovitosti, predvsem pa na področju vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture. 2e opredeljene usmeritve na tem področju pa bodo morali učinkoviteje realizirati. Skupaj s komunisti v drugih delih političnega sistema bodo spremljali družbenoekonomski položaj posameznih dejavnosti in inicirali konkretne aktivnosti za sprotno in dolgoročno stabilnejše pogoje delovanja. Komunisti na področju vzgoje in izobraževanja bodo morali dosledneje uveljaviti politiko nagrajevanja po delu in rezultatih dela in njegovo poenotenje v občini. Skupaj z občinskimi komitejem bodo organizirali problemske konference za področje: vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture in raziskovalne dejavnosti ter skrbeli za učinkovito delovanje aktivov komunistov, ki delujejo na posameznih področjih. Več doslednosti morajo vložiti v realizacijo programa za ustanovitev skupnih strokovnih služb, dokončno uveljavitev vsebine centra za socialno delo in realizacijo nalog, ki so opredeljene na področju zdravstva. 7. Komunisti, ki delujejo v občinskih upravnih in drugih organih in organizacijah, morajo s svojo aktivnostjo zagotavljati izvajanje nalog na področjih, za katere so ustanovljeni, krepiti družbeno vlogo in funkcijo organov ter delovati tako, da bodo vzvod za krepitev samoupravnih odnosov in uveljavljanje vsebine samoupravnega sistema. Temeljiteje in učinkoviteje morajo izpeljati svojo lastno reorganizacijo in družbeno preobrazbo po sprejetem programu, ki se ne uresničuje dovolj učinkovito. 8. Komunisti v drugih DPO in institucijah političnega sistema morajo svoje delovanje in aktivnosti usmeriti v zagotavljanje učinkovitega delovanja vseh subjektov sistema, krepitev samoupravljanja in mobilizacije ljudi na ključnih nalo- Pri obravnavi poročil o delovanju OOZS v preteklem obdobju je v večini prisotna ugotovitev, da delegatski sistem še ni v celoti zaživel, da sindikat ni odigral tiste funkcije, ki bi jo moral itd. Tudi pri obravnavi poročil o delovanju delegatskega sistema pri drugih družbenopolitičnih organizacijah ali skupščinah naletimo na slične ugotovitve, ki jih pravzaprav pišemo že rutinsko, predvsem pa sramežljivo brez objektivnih in konkretnih ocen o vzrokih za prepočasno razvijanje delegatskega sistema, kaj šele, da bi si zadali povsem konkretne naloge in jih potem tudi preverjali. Prav gotovo je delegatski sistem odločanja tisti vzvod v našem političnem sistemu, ki bo s ,svojo vsebino pripeljal delovnega človeka do cilja, ta pa je, da odloča o razpolaganju z dohodkom v celotni družbeni reprodukciji, kakor tudi da odloča o vseh družbenih zadevah. Zavedati pa se moramo, da noben sistem ne more uspsšno delovati stihijsko — potrebno je aktivno vključevanje vseh subjektivnih sil. V naše dokumente od ustave naprej smo zapisali, da je predvsem v združenem delu prav sindikat (še- gah stabilizacije. Predvsem pa je potrebno zagotavljati nenehno povezavo z delovnimi ljudmi in občani, uveljavljanje resničnih demokratičnih odnosov v procesih pripravljanja in sprejemanja družbenih odločitev in zagotavljati neposreden vpliv na oblikovanje predlogov za odločanje. Naloge komunistov so konkretno opredeljene v operacionalizaciji sklepov 8. seje ZKS in 10. seje ZKJ. IV. Občinski komite in njegovo predsedstvo bosta na podlagi usmeritev, po obravnavi in dopolnitvah v OO ZK, sprejela akcijski program dela za naslednje obdobje. V. Poleg navedenih nalog bo Zveza komunistov skrbela za: — lastno kadrovsko krepitev, z doslednejšo politiko sprejemanja novih članov v Zvezo komunistov, predvsem pa delavcev, mladine, strokovnjakov in kmetov; — učinkovito idejno-politično usposabljanje s poudarkom na usposabljanje v osnovnih organizacijah; — akcijsko povezovanje komunistov (aktivi, stalne akcijske konference, problemske konference); — neposrednejše povezave občinskega komiteja z OO ZK in — druge aktivnosti. veda ob sodelovanju drugih DPO) tisti, ki je odgovoren za razvoj in delovanje delegatskega sistema. Vse pa kaže na to, da nismo dojeli, da ta sindikat ni samo predsednik in sekretar, ampak da bi to morali biti v prvi vrsti tisti aktivisti, ki delujejo v sindikatu, člani ZK, ki so vsi člani sindikata in ne nazadnje vodilni in vodstveni delavci, ki so vsi člani sindikata, povečini pa tudi člani ZK na odgovornih delovnih nalogah, za opravljanje katerih se zahtevajo moralno-politične kvalitete, so primerno nagrajeni, sprejemajo z nami vred vse partijske in sindikalne dokumente, uresničujemo jih pa ne. Kajti če bi jih, potem bi bili rezultati vidni, ;ne bi bilo takih primerov, kot ga je na začetku včerajšnje konference ZK povedal predsednik IS, ko je dejal, da je izvoz v naši občini manjši za 8 ;l„ od predhodnega leta, kaj šele od plana, pa kljub zahtevam ni nikakršnih obrazložitev; pa tudi nikakršnih razprav okoli tega na zboru združenega dela občinske skupščine. Zaenkrat še nismo tako daleč v razvoju delegatskega sistema, da bodo delavci sami dajali pojasnila na taka vpra- S programsko-volilne konference ZKS Krško NEKATERI^PROj^EMI^rITjVELJAVUAWU DELEGATSKEGA SISTEMA STRAN 6 »NAS GLAS« St. 3 — 19. april 1984 sanja, za to so odgovorni drugi. Prav gotovo je za nas v tem trenutku pomembno ugotoviti, kaj so vzroki za slabo delovanje delegatskega sistema in kako te vzroke z enotno akcijo odpravljati. V tistih sredinah, kjer ugotavljajo, da delegatski sistem zelo slabo deluje, bi morali aktivisti doseči tako vzdušje, da bi ob takih ugotovitvah poleg sindikalnih in partijskih funkcionarjev pordečeli ali celo pobledeli tudi vodilni delavci z direktorjem na čelu. S tem ne mislim, da ;bi krivdo valil na druge, ampak je namen aktivnosti ljudi, ki bi ob spoštovanju svojega političnega sistema lahko veliko prispevali k hitrejšemu razvoju delegatskega sistema. Potrebno je doseči večje sodelovanje oziroma pomoč delegacijam s strani strokovnih služb, ne v obliki »prosjačenja« za strokovno pomoč, ampak je to njihova delovna dolžnost. Nadalje se moramo vseskozi boriti za redno, pravočasno, točno in popolno obveščanje delavcev, kajti to je pogoj za kvalitetno odločanje. Mislim, da pri tem lahko zelo pomembno vlogo odigra tajnik samoupravnih organov ali referent za samoupravljanje, kakor ga pač imenujemo. Zato ni vseeno, kdo je to, kakšen je in kako je nagrajen. Njegovo dobro delo se nam lahko še kako obrestuje! Z izdajo delegatskega glasila v naši občini smo v veliki meri že presegli dejstvo, da so delegatska gradiva preobsežna in nerazumljiva. Pojavljajo se primeri »zamegljene odgovornosti« za predloge samoupravnih odločitev oziroma poskusi, da se prenese odgovornost za odločitve, ki so povsem strokovne narave, na delegate. Nemogoče je, da bi ob razviti delitvi dela vsi o vsem odločali in za vse odgovarjali. Pri izbiri oz. postopkih evidentiranja delegatov za različne delegatske dolžnosti moramo izhajati iz tega, da predlagamo tiste, ki imajo podporo delavcev, ki imajo vsaj osnovno znanje oz. zanimanje za to delo, prav gotovo pa je pomembno tudi, da ocenimo interesno nagnjenost posameznika k določeni problematiki. Ni res, da mora biti vsak delavec zainteresiran za vsa področja našega življenja. Za uspešno delovanje delegatskega sistema je prav gotovo potrebna tudi določena stopnja družbenopolitičnega osveščenja in poznavanje ciljev in smotrov delovanja družbenopolitičnega sistema. Zato je potrebno zagotoviti kontinuiteto družbenopolitičnega izobraževanja. Ob ugotavljanju stopnje razvoja delegatskega .sistema zelo iluzorno kar naprej ugotavljamo, da delegatski sistem še ni v celoti zaživel. Ta ugotovitev je sicer resnična, vendar sem prepričan, da se bo delegatski sistem razvijal, še veliko časa in še zlepa ne bo v celoti caživel1.. V se- danjem trenutku, ko smo se zaradi nuje v nekaterih elementih usmerili v obdobje administrativnega odločanja, je za nas, sindikalne aktiviste, pomembno, da kljub vsem težavam ohranimo raven razvitosti delegatskega sistema in zagotovimo kontinuiteto razvoja. Velike rezerve so v razvoju sistema, za katerega pravimo, da v njem odloča delavec (mogoče res o kakšnih 20 % tistega, kar ustvarja); imamo stvari zelo dobro začr- DUSAN VLADIC st. je o tem povedal na programsko-volilni seji ZKS Krško: Tovarišice in tovariši komunisti! Na današnji programsko-volilni konferenci, ko ocenjujemo delo in aktivnosti Zveze komunistov občine Krško, ne moremo mimo tega, da ne omenimo aktivnosti in akcijske sposobnosti naših mladih ljudi, zlasti tistih, ki so bili sprejeti v ZK. Za sprejemanje mladih ljudi v ZKJ lahko rečemo, da smo naredili zelo malo za vzgojo in izobraževanje po politični plati. Dokaz za to pa je, da nekatere OOZK niso v teh dveh oziroma v štirih letih sprejele nobenega mladega v ZK. Iz podatkov, ki jih imamo, in iz poročil, ki smo jih dobili, je razvidno, da je samo v letu 1983 zapustlo članstvo v ZKJ 37 članov, a da je bilo sprejetih novih komaj 22 članov. Res pa je tudi to, da nekateri mladi ljudje samovoljno odhajajo iz vrst ZK. Razlog temu je premalo političnega dela v osnovnih organizacijah in sekretariatih, zlasti pa članov ZK, ki so zadolženi za delo z mladino. Imamo organizirane seminarje in politične šole za kandidate za sprejem v ZK. Zal pa je že osip teh tane, začrtali so jih veliki sinovi naše revolucije, na nas pa je naloga, da razkorak med normativnim oz. začrtanim in dejanskim stanjem zmanjšamo ali ga celo odpravimo. Teh misli nisem povedal zato, da bi povedal nekaj novega, nekaj kar je »zraslo na mojem zelniku«, ampak zato, da bi nas vzpodbudil k odgovornemu delu na področju delegatskega sistema. DULAR FRANC kandidatov na seminarjih in šolah velik. Kaj je vzrok temu? Moje mnenje je, da smo se premalo poglobili in pogovarjali s kandidati, zlasti smo premalo politično delali in nismo posvetili dovolj pozornosti mladim, ki žele stopiti v vrste ZK. Največkrat pride do tega, da pri delu z mladimi ne povemo vsega tistega, kar zahteva Statut ZK, o njihovih obveznostih in nalogah po sprejemu v ZK. Poleg tega, ko kandidati končajo seminarje in šole politične narave, pridejo v svoje osnovne organizacije ZK in se takoj ne znajdejo. Sekretarji in nekateri sekretariati ne posvetijo dovolj pozornosti tem mladim ljudem in jih ne vključujejo v delo in aktivnosti v OOZK, zato ti ljudje postanejo pasivni. Premalo se torej posveča pozornost zlasti delu z mladino. Samo z aktivnim vključevanjem in delom bomo imeli aktivnega političnega delavca v naših vrstah. Izkušnje iz NOB nam povedo, kako so mladi ljudje bili sprejema-ni v SSKOJ in pozneje v KPJ. Res pa je, da so pogoji bili drugačni, kot so danes ob vstopu v -ZK. Menim, da je danes lažje biti član ZK. Kviti m m Iz TCP »Djuro Salaj« (foto: Vlado Podgoršek) S programsko volilne konference ZKS Krško SPREJEMANJE MLADIH V ZVEZO KOMUNISTOV St. 3 — 19. april 1984 »NAS GLAS* STRAN 7 kot je to bilo v času NOV. Mladinec, ki bi rad postal sko-jevec, se je moral s svojo aktivnostjo in borbenostjo izkazati na bojišču, si pridobiti zaupanje svojih nadrejenih, moral je biti vedno v prvih vrstah boja ter vse naloge — vojaške in politične-izvrševati brezhibno. V takšnih težkih pogojih sem bil v času NOB osebno sprejet v SKOJ v 15. letu starosti. Res so to bili težki časi. Menim, da ima sedanja mlada generacija dovolj časa za vzgojo in usposabljanje, zlasti ko gre za člane ZK, ki morajo s svojo aktivnostjo pokazati, da so aktivisti, pošteni, predani in revolucionarni. Ob sprejemanju v ZK moramo kandidate dobro pretehtati. Vedno sem bil za pomlajevanje naših vrst, zaupam mladim, a biti moramo pozorni, kdo je za ZK, kdo je za ta socializem in našo socialistično neuvrščeno in neodvisno Titovo Jugoslavijo. Z nekaterimi člani ZK, ki so končali politične seminarje in šole, ne moremo biti zadovoljni. Kot član komiteja sem zadolžen za nekatere OOZK in k razpravi na sestankih se vedno javljajo eni in isti člani ZK. Od nekaterih mladih članov ZK ni slišati besed, oziroma njihova aktivnost ni v zadostni meri izražena. Morda to ni krivda teh mladih članov ZK, verjetno je to krivda OOZK, ki jih ni pritegnila in zadolževala za razne politične akcije. Tovariši komunisti! Mi starejši se bomo počasi na vseh področjih poslovili. Smo pač generacija, ki je nosila praktično tri revolucije na svojih hrbtih: — revolucijo v vojni, — revolucijo za časa Informbiroja in — revolucijo v izgradnji naše socialistične in neuvrščene Titove Jugoslavije. Tudi to danes je revolucija, ko rešujemo probleme naše ekonomske krize in stabilizacije. Smo starejša generacija, ki bo prepustila naloge mlajšim. To pa zahteva drugačen odnos do kadrovske politike, drugačen odnos do posameznikov in ljudi ne samo na področjih, kjer je odgovorna ZK, temveč tudi na področju obrambe, notranjih zadev, vzgoje in izobraževanja, sploh na vseh področjih, kjer gre za vzgojo mladih ljudi. Mislim, da moramo biti zelo pozorni do procesa vzgoje in izobraževanja. Od tega je odvisno oblikovanje mlade generacije in to, koga bomo imeli jutri na posameznih področjih. Ljudi moramo pripravljati in usposabljati. Kadrov, ki so se kovali v revoluciji, ne bo več, počasi odhajajo. Zato bomo le z ustreznim kadrovanjem in preverjanjem posameznih ljudi prišli do novih kadrov in do tega, da bomo sposobne ljudi, ki so za socializem, za to Jugoslavijo, za takšne odnose, pripravili, da bodo naprej vodili našo družbo na čelu z Zvezo komu- nistov. Zelo važno oziroma pomembno je tudi to, da prenesemo človeški, tovariški in hkrati kritičen odnos, ki ga danes skoraj ni več, na vsa področja življenja in dela. Menim, da ima organizacija ZK zaradi svoje strokovnosti, izkušenj ter usposobljenosti zelo širok vpliv in mora imeti pomembno mesto ne samo na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ampak je treba računati na vse člane kot pomemben dejavnik življenja in dela v krajevni skupnosti, v združenem delu, v SZDL. pa tudi na drugih področjih. Vsak član ZK mora biti zgled in nosilec vseh akcij in sprememb na posameznih področjih, s tem pa tudi zgled za to, kako je treba odpravljati slabo- sti in se boriti proti sovražniku. Naloga vseh članov ZK, zlasti starejših, je, da vzgajamo mlado generacijo in sploh ljudi in občane, da se bodo pripravljeni boriti in hoditi po pravi poti vselej, kadar bo treba braniti naše pridobitve in socialistično, samoupravno — našo in Titovo Jugoslavijo. Ob koncu mi dovolite, da prenesem zahteve in želje članov OO ZK Krško, levi breg, ter zahteve borcev NOV z občnega zbora, ki odločno zahtevamo, da se naša državna Jugoslovanska himna ne menja in da ostane takšna, kot je. Himna je bila spremljevalka revolucije pod Titovo zastavo, spremljala nas je v borbi med NOB in v naših prizadevanjih za lepše življenje po vojni. S programsko volilne konference ZKS Krško URESNIČEVANJE STABILIZACIJSKIH CILJEV V DO »TRANSPORT« KRŠKO ALBIN BOŽIČ iz DO »Transport« Krško je o navedeni problematiki povedal na programsko-volil-ni konferenci ZKS Krško naslednje: Na predlog osnovne organizacije ZK samoupravni organ in tudi osnovna organizacija sindikata redno analizirata razmere v delovni organizaciji, gledane skozi odnose med delavci in rezultate gospodarjenja. Da se postavimo po robu razmeram zaradi motene preskrbe z najosnovnejšim artiklom, to je nafta, moramo pri delavcih — voznikih spodbuditi zelo veliko stopnjo zavesti, da uspešno premagujejo težave in svo-ie delo opravljajo brez zastojev. Prav tako so vsakodnevne težave pri vzdrževanju vozil, saj izredno primanjkuje rezervnih delov za vozila, predvsem domače proizvodnje. Zato delavci na vzdrževanju tovornjakov z velikim trudom obnavljajo rezervne dele ter tako ogromno prispevajo k varčevanju. Kolektiv, ki ima 125 neposrednih proizvajalcev, ki s 105 voznimi enotami ustvarjajo dohodek (letos načrtujemo 42 miljard), 35 delavcev na vzdrževanju vozil in 30 ostalih delavcev, že dve leti bije trdo bitko za svoj obstoj. Dobro se zavedamo, da bomo le z doslednim združevanjem delovne discipline, varčnejšim gospodarjenjem, torej z boljšim delom vsakogar, dosegli zgledne rezultate. Zelo robri rezultati gospodarjenja v preteklem letu in smeli načrti za to leto so rezultat izrednega posluha delavcev za dobro delo in velika mera lasnega odrekanja (nižje dnevnice, kilometrina in drugi osebni stroški). Dograjujemo takšen način nagrajevanja po delu, da bo le tisti, ki bo dobro delal, prejel ustrezni osebni dohodek. Obenem si prizadevamo za takšno obliko nagrajevanja, da si bo znal vsak delavec sam izračunati akontacijo osebnega dohodka. Delavci DO Transport vemo za stabilizacijske opredelitve, zato vemo, da bomo le z enostavnimi rešitvami, z doslednim samoupravljanjem, opravičili delo z zaupanimi družbenimi sredstvi in ostali »živi«. Za nas niso sprejemljive vse mogoče poplave strokovnih podlag in mnenj, samo zato, da se določene naloge na posameznih področjih zavlečejo in odlašajo v nedogled. Primer: uresničitev nalog iz družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Pri delitvi sredstev za osebne dohodke naj povemo še to, da so le rezultati dela in gospodarjenja v posamezni delovni sredini osnova za tisti del, ki gre v »kuverto«. Vse preveč je raznega prelivanja, premostitvenih posojil, ki dajejo potu-ho slabi organizaciji, neprimerni kvaliteti dela, pa tudi ponekod preveliki režiji, ki se napaja iz dela delavčevega dela. Vse preveliko je denarja, ki ga ni. Plačilna disciplina je nemogoča in se je potrebno zavzemati za uresničevanje predpisov glede zavarovanja plačil. Ni mogoče delati, če moraš na eni strani ogromne zneske akontirati vnaprej, za nafto, olje, gume, ki so življenskega pomena za delo, na drugi strani so pa poročila o kršiteljih plačil SDK brez pomena. Delavci DO »Transport« kot delavci v grupaciji javnega cestnega prometa podpiramo prizadevanja družbe za razvoj racionalnejših, cenejših prometnih panog, toda ob pogojih ekonomske računice in ne izključno na račun cestnega prometa. Smo za delitev tovora, nikakor pa ne moremo sprejeti dejstev, da ta ista družba daje ogromna devizna sredstva za nakup tovornjakov, ki potem z nelojalno konkurenco STRAN 8 »NAŠ GLAS« St. 3 — 19. april 1984 Seja programsko — volilne skupščine Zveze združenj borcev NOV občine Krško 3 Z ORGANIZACIJSKEGA POROČILA OBČINSKEGA ODBORA ZZB NOV ZA LETO 1983 konkurirajo cestnim prevoznikom. Dalje ugotavljamo, da se javni cestni prevoz ubada z velikimi težavami, saj večina OZD posluje na robu rentabilnosti, a na drugi strani režijski prevozniki (prevozi za lastne potrebe) dobro poslujejo, saj njih nihče ne vpraša za ekonomsko upravičenost, ker so stroški takšnih TOZD-ov običajno vkalkulirani v ceno končnega izdelka. Ob podatku, da je režijski prevoz močnejši od javnega, si lahko predstavljamo neracionalno trošenje goriva in sredstev za vzdrževanje tega ogromnega voznega parka. Podatki so naslednji: JCP ima 3500 vozil, režijski 11.000, zasebni sektor 9.000, železnica 700. JCP prepelje 60 °/o tovora, v jugoslovanskem mednarodnem prometu pa je prisoten s 55-odstotno udeležbo. Posebno poglavje predstavljajo avtoprevozniki — obrtniki, predvsem iz razloga, ker povzročajo nepošteno konkurenco. Prav je, da se ta del drobnega gospodarstva razvija, toda v tistem delu in za tiste vrste prevozov, ki so za družbeni sektor nerentabilni, zaradi premajhnega števila vozil, (to so razni specialni delovni stroji, tovornjaki pre-kucniki), nikakor pa ni prav, da se razvija v tistem delu, ko ima družbeni sektor na razpolago vozila takšne nosilnosti in lahko krije vse potrebe po prevozih. Delitev tovora bi morala sloneti na enakopravnih osnovah, čeprav to do sedaj ni praksa. Ugotavljamo, da zakon o omejitvi porabe nafte ni ravno prispeval k zmanjšanju porabe goriva, je pa veliko pomagal k ustreznejšemu organiziranju prevozniških zadrug — metliška zadruga je med najmočnejšimi v Sloveniji, poleg nje je v Krškem zelo prisotna zadruga iz Zagreba. Zavzemati se bomo morali za delitev dela pod enakimi pogoji. Boljše pa bi bilo krepiti enovito delovno organizacijo, ker bi omogočilo enotno nastopanje na tržišču ter zagotavljanje kvalitetnih uslug. Naša osnovna organizacija predlaga Občinskemu komiteju ZKS, da programske konference za posamezna področja organizira v dveh delih, in sicer tako, da se v prvem deiu ob temeljiti razpravi dogovorimo o nalogah, nato pa preverimo, kako se te naloge izvajajo. Te naloge morajo biti opredeljene z nosilci in roki. V prihodnjem delu ne smemo dovoliti sprejemanja programov zaradi programov, temveč dogovorjeno dosledno izpolnjevati. Za omahljivce ni mesta med nami, od delavcev, ki odgovarjajo za delo drugih, moramo zahtevati obvezno razvijanje samoupravnih odnosov, ker le tako bomo delovno uspešni in kos težjim pogojem gospodarjenja. Za sredo, 25. aprila 1984, ob 9. uri je sklical predsednik Občinskega odbora ZZB NOV Krško STANE NUNČIC sejo programsko — volilne skupščine ZZB NOV občine Krško. Na dnevnem redu bodo med ostalimi točkami: izvolitev organov skupščine, uvodni referat predsednika, poročilo nadzornega odbora, razprava o zaključnem računu te DPO za leto 1983 in o finančnem načrtu za leto 1984, sprejem obeh dokumentov ter volitve. Iz organizacijskega poročila povzemamo le nekatere izseke: Osnovo za izvajanje programa je občinski odbor ZZB NOV črpal iz programov: devetega kongresa ZZB NOV v letu 1982, 12. kongresa ZKJ. ki je predvsem preverjal sile in pripravljenost članov ZK za dosledno izvajanje gospodarske stabilizacije, programov DPO občine Krško, pa lastnega programa, sprejetega na letni programski konferenci ZZB NOV Krško aprila 1983. Posebej nas obvezuje program ZZB NOV Slovenije. Naši organizaciji zgodovina neizpodbitno priznava zmago nad fašizmom, izbojevano revolucijo v letih 1941 — 1945 in .napredne sile ga ocenjujejo kot veličasten boj, ki je ob vseh kriznih pojavih znal poiskati pravo pot. Zato borci smatramo za nepošteno in neobjektivno, ko se določene slabosti med NOB prikazujejo preveč kritično in črno. Ob takih ocenah posamezniki premalo upoštevajo težke razmere in pogoje, v /katerih je delovala in se razvijala NOB. Nesporni dosežki tega boja in povojnega razvoja so nacionalizacija, industrializacija, utrditev nove ljudske oblasti, skratka vsi ti dosežki so še danes osnova in vir utrjevanja našega nadaljnjega socialističnega razvoja, iz te osnove črpamo moči in ideje, kako ukrepati in delati v današnjih po-litično-gospodarskih situacijah. Smo v času, ko so konfliktne situacije v svetu pripeljale do stanja, ki postaja resnična nevarnost za vse narode in za mir v svetu. Položaj se je poslabšal zaradi trmaste oboroževalne tekme, ki se ne kaže le v kopičenju jedrskega orožja, temveč tudi širjenju cele vrste drugega orožja, ki bi ga lahko uporabili za množično uničevanje. Članstvo organizacije ZB NOV se zaveda, da se revolucija nadaljuje in da vsakodnevna izkrivljanja na vseh popriščih dela zahtevajo od članstva in organizacij ZB JMOV učinkovito politično delo, ki ga občinski odbor ZZB NOV uspešno razvija ob sodelovanju z občinsko konferenco SZDL — enotno fronto or- ganiziranih socialističnih sil, kot z ostalimi DPO, ZK, ZSMS, sindikati in ostalimi. Pomembno je sodelovanje s SO in njenimi organi. Tak:> zastavljeno razreševanje nalog daje zagotovilo, da se naš in ostali programi na nivoju občine zadovoljivo rešujejo in s tem prispevamo k afirmaciji organizacije SZDL in vseh ostalih, ki jih SZDL kot frontna organizacija združuje in ki postaja vse bolj nszamenjljiv činitelj pri ustvarjanju novih socialističnih odnosov. Taka organiziranost in pripadnost našega članstva do naše socialistične opredelitve zagotavljajo, da so naši člani že pri dokajšnji starosti še množično angažirani v številnih družbenih in sam.»upravnih organizacijah, v sistemu občinske skupščine, KS itd. Njihova aktivnost se odraža tudi na področju razreševanja družbenoekonomskih problemov. Mladino preko raznih oblik dela vključujemo v sistem podružbljanja revolucionarnih vrednot, ob katerih naj bi spoznavali realne ocene za razreševanje sedanjih problemov. Toda, dokler bodo lahko mladi na eni strani čitali zgodovinske podatke, ki negirajo našo zgodovinsko vlogo, vlogo našega delovneg razreda in ZK in ko na drugi strani našo NOB preveč idealiziramo, s tem pri mladini vzbujamo dvom v resnični} zgodovino in dogajanja v naši preteklosti. Naša zgodovina ima eno resnico. Ob tej resnici so se hote in nehote delale manjše pa tudi večje napake in te priznavamo, kot (nadaljevanje na 9. strani) St. 3 — 19. april 1984 »NAŠ GLAS« STRAN 9 svoje uspehe, če si hočemo zagotoviti potrebno zaupanje mlade generacije. Zamisliti se moramo tudi nad dejstvom, da del mladih, po pisanju in ocenah njihovega tiska sodeč, ne verjame v moralno politična načela in vrednote NOB in ljudske revolucije, ker naše sedanje obnašanje in odločanje na posameznih področjih ni združljivo z ideali in naše borbe in revolucije. Ne smemo pozabiti, da so mladi — zaradi slabega znanja o naši bližnji preteklosti — bolj kot odrasli dovzetni za resnične propagandne vplive. Vsi smo odgovorni, da mladina spozna naše objektivne in subjektivne pogoje, ki so vplivali na našs sedanje stanje, strokovne ustanove in raziskovalci zgodovine pa, da mladina spozna avtentično zgodovino NOB. Mladi bodo morali sprejeti resnico, da zaposlitev in pravice iz nje izhajajo izključno iz ustvarjalnega dela, ob [katerem bo nujno omejevati lagodno neustvarjalno življenje. Se pravi, da se bomo morali zavzemati za prevzgojo moralno etičnih vrlin, ki so v močnem upadanju že pri osnovnošolski mladini. Dopolnjevanje invalidske zakonodaje V skladu z dolgoročnim programom gospodarske stabilizacije kakor tudi z resolucijo o družbenem in gospodarskem razvoju SR Slovenije, ki je bila sprejeta decembra lani, so stekle tudi razprave o spremenjenih predpisih o vojaških in civilnih invalidov. Z dopolnitvami se hoče doseči izenačenost krterijev pri zagotavljanju socialne varnosti obeh teh kategorij. Izpostavljeno je določilo za ugotavljanje cenzusa, ki je pogoj za pridobitev pravic do ID. Po novem naj bi se za ugotavljanje cenzusa upoštevali vsi prejemki, razen osebne in družinske invalidnine, medtem ko se po dosedanjih kriterijih veljavnega zakona upoštevajo le nekateri prejemki, pa še ti v zmanjšanem znesku. Sprememba se navezuje tudi na cenzus v 70 % od imej nega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov na 100 % najnižje pokojnine iz polne pokojninske dobe. Stabilizacijski pristop se odraža tudi v spremembah določb o povečanem invalidskem dodatku za določene kategorije upravičencev, to je za isamohranilce in tiste, ki so vezani na tujo pomoč. Nekatere zakonske določbe je potrebno spremeniti in dopolniti zaradi poenostavitve izračunavanja invalidskega in družinskega dodatka oziroma preoblikovanja nejasnih in ne dovolj natančnih določb. Nekatere določbe je potrebno spremeniti zaradi uskladitve s kasneje izdanimi zakoni, ki se navezujejo na invalidski zakon. To sta predvsem Zakon o pokojninskem in invalidskem zaavrovanju in Zakon o zdravstvenem varstvu. Teze o spremembah in dopolni- tvah zakona o VI je obravnavala Komisija za VI pri Občinskem odboru ZZB NOV in jih tudi sprejela. Ob variantnih predlogih j?a se je opredelila za naslednje: — dodatek ;za tujo pomoč in postrežbo se ne more šteti v skupne prejemke VI za ugotavljanje cenzusa za pridobitev ID in eventualno drugih oblik denarne pomoči, — pri ugotavljanju cenzusa dohodkov na družinskega člana — kot pogoja za pridobitev pravice do invalidskega dodatka — komisija preaiaga da se pri izračunu cenzusa upoštevajo vsi dohodki družine, — ob nakupu motornega vozila komisija pregleda, da se omogoči nakup vozila invalidu pod zares ugodnimi pogoji najetega kredita (daljša odplačilna doba, nižje obresti). Delovanje na področju SLO in DS Delovanje borcev in borčevske organizacije na področju SLO in DS je v letu 1983 potekalo v okviru sprejetega programa dela ter v skladu z sklepi Občinskega odbora ZZB NOV, sprejetimi med letom, predvsem s področja stabilizacijskih ukrepov in odpravljanja škodljivih pojavov. Zadnja analiza tega delovanja je pokazala, da so se posamezni borci in nekatere organizacije zelo aktivno angažirale za uresničevanje m izvajanje nalog SLO in DS. 1. V komitejih za SLO in DS, svetih KS, v DPO, v CZ, v NZ in drugih organih še vedno deluje nad tretjina članov ZB, kar je glede na starostni sestav borcev več kot zadovoljivo. Borci so odgovorni za preverjanje in ažuriranje obrambnih načrtov in drugih aktov. Postopno se izvajajo priporočila občinskega odbora ZZB NOV, da se te obveznosti prenašajo na mlajše kadre. Komisija je ugotovila, da hišni sveti še niso postali baza SLO in DS v krajevnih skupnostih. Vzrok temu je zelo slaba organiziranost hišnih svetov, slaba obveščenost in apolitičen odnos ljudi do nalog in vloge hišnih svetov nasploh. Odraz tega na drugi strani pa je slaba aktivnost DPO v krajevnih skupnostih glede teh vprašanj. Usposabljanje prebivalstva za SLO in DS je bilo v letu 1983 kvalitetnejše. Organiziran je bil dveur-ni pouk o nevarnosti in zaščiti pred RBK (rado - biološko - kimični). Organizacija odnosno organizator pouka o obrambnem usposabljanju se zaveda, da delovni ljudje in občani ob taki vzgoji utrjujejo moralo in obrambno pripravljenost. Prav to nalogo so si borci NOV postavili kot prednostno nalogo. K obrambnim pripravam spada tudi red prijavne in odjavne službe. Občani na veliko zanemarjajo stanovanja, mnogi tu: di kraj bivanja. To stanje na veliko ugotavljajo kurirji, ki raznašajo vabila — pozive za mobilizacijo. Tudi poklicna služba odjave in prija- ve bi morala biti kazensko bolj učinkovita. 2. Naloge na področju NNNP so usmerjene na usposabljanje najširših ljudskih množic, za povečanje požarne in prometne varnosti, obnašanja in delovanja ob elementarnih nesrečah, zaščite pri delu, uveljavljanju delavske kontrole in utrjevanju inšpekcijskih služb. Tudi tu so bili doseženi določeni uspehi, vendar ne taki, da bi z njimi zadovoljevali družbene potrebe. Delavska kontrola in inšpekcijske službe so dostikrat ukrepale prepočasi. 3. Komisija za SLO in DS je ugotovila, da na našem področju nismo zabeležili sovražne dejavnosti proti naši samoupravni socialistični skupnost dalje žalitev vodilnih organov itd. Je pa prisotno kritizerstvo. Zato bo v bodoče treba z ljudmi iskati več osebnega stika, preko zborov občanov, na katerih bodo našo pojasnjevali in tolmačili poklicani gospodarsko in politično situacijo ljudje. Danes se vse preveč odloča v sisih, mimo samoupravnega odločanja delovnih ljudi in občanov. To pomeni, da se nam razrašča birokracija, ki slabo vpliva na dobro razpoloženje in pripravljenost občanov za delovanje v delegatskem sistemu. Komisija je mnenja, da so prav te težave in slabosti vzrok, da nam delegatski sistem ne deluje dobro, da delegati ne prihajajo na seje delegacij itd. 4. Pri kadrovanju za vojaške šole in vojaške poklice je bil v letu 1983 dosežen lep napredek. Na razpis za vpis učencev v vojaške šole se je v Krškem prijavilo 5 kandidatov iz osnovnih šol. 11 pa je bilo takih prijav, da se želijo po končani srednji šoli došolati na vojaški akademiji. Za prijavljene je bil organiziran ogled vojaške akademije v Zagrebu. Zastavljena je tudi širša družbenopolitična akcija za kadrovanje žena v SLO in DS, v starosti od 19 do 35 let. Organizacije SZDL, sindikati, ZB NO in drugi bodo morali sodelovati pri pridobivanju in izbiri kondidatk (100 letno), ki se bodo po 7 dni letno urile za obrambne sposobnosti. Vpis prostovoljcev iz vrst mladine v TO predstavlja tudi svojevr-(nadaljevanje na 20. strani) Če vas zanima . . . OPTIKA RIMC KRŠKO ima naslednji poslovni čas za stranke: ponedeljek: od 12. do 19. ure, torek: od 7. do 14. ure, sreda: od 8. do 18. ure, četrtek: od 7. do 14. ure, petek: od 7. do 14. ure, STRAN 10 »NAŠ GLAS« St. 3 — 19. april 1984 Delegatska skupščina zaseda SKLIC SEJ ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO Predsedniki zborov skupščine občine Krško LIDIJA HOČEVAR (ZZD), FRANC RAKAR (Zbor KS) in ANTON VODIŠEK (DPZ) so za PONEDELJEK, 23. APRILA 1984, OB 16. URI sklicali 24. sejo ZBORA ZDRUŽENEGA DELA (sejna dvorana A), 23. sejo ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI (B) in 21. sejo DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA skupščine občine Krško. VSI TRIJE ZBORI BODO IMELI NA DNEVNEM REDU: - DOLOČITEV DNEVNEGA REDA SEJE ZBORA - POTRDITEV ZAPISNIKOV PREJŠNJE SEJE ZBORA, 2. ZASEDANJA IN 2. SEJE VSEH ZBOROV - POROČILO O REZULTATIH GOSPODARJENJA IN POSLOVANJA OZD IN SIS Z OCENO ZAKLJUČNIH RAČUNOV ZA LETO 1983 - PREDLOG SKLEPA O IMENOVANJU SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU OBČINE KRŠKO in - PREDLOGI IN VPRAŠANJA DELEGACIJ OZ. DELEGATOV ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI BOSTA POLEG NAVEDENIH TOČK OBRAVNAVALA ŠE: - PREDLOG O ZAKLJUČNEM RAČUNU O IZVRŠITVI PRORAČUNA OBČINE KRŠKO ZA LETO 1983 - PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBI ODLOKA O MINIMALNEM POSLOVNEM ČASU TRGOVIN, MESNIC, TRAFIK, GOSTINSKIH OBRATOV IN GOSTIŠČ TER OBRTNIH DELAVNIC - PREDLOG SKLEPA ZA IZDAJO SOGLASJA K SPREMEMBAM SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA KRŠKO - PREDLOG SKLEPA ZA IZDAJO SOGLASJA K STATUTU SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA KRŠKO - PREDLOG SKLEPA O IMENOVANJU STROKOVNE KOMISIJE ZA PREGLED ZAKLJUČNEGA RAČUNA DAVKOV IN PRISPEVKOV OBČANOV ZA LETO 1983 ZBOR ZDRUŽENEGA DELA PA BO IMEL NA DNEVNEM REDU ŠE: - POROČILO O DELU ODBORA PODPISNIKOV DRUŽBENEGA DOGOVORA O NAČINU UPORABE IN UPRAVLJANJA S SREDSTVI SOLIDARNOSTI ZA ODPRAVLJLANJE POSLEDIC NARAVNIH NESREČ V SR SLOVENIJI ZA LETO 1983 LISTAMO PO ZAPISNIKIH IZ ZAPISNIKA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI 22. seja zbora krajevnih skupnosti SO Krško je bila 26. marca in se je je udeležilo 22 delegatov od 31. Delegati so za dve leti soglasno izvolili za predsednika svojega zbora FRANCA RAKARJA, za njegovega namestnika za BORISA RO-STOHARJA. Pri 3. točki dnevnega reda (potrditev zapisnika 21. seje) je imel delegat KS KOSTANJEVICA pripombo, da v zvezi z osnutkom odloka o gradnji zidanic in počitniških hiš ni bila organizirana javna razprava. Po razpravi je zbor sprejel sklep, naj strokovne službe (gradbeni oddelek) organizirajo javno razpravo o tem dokumentu v vseh zainteresiranih krajevnih skupnostih. Vse KS je treba pozvati, ali želijo tovrstno razpravo. Prostorski del družbenega plana krške občine usklajen! — Po razpravi so delegati ZKS — ob 1 glasu proti — sprejeli sklep: 1. Skupščina občine Krško sprejme skladno z »Zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti« SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO ZA OBDOBJE 1981 — 1985 (PROSTORSKI DEL). 2. Spremembe in dopolnitve, ki temeljijo na dopolnjeni kategorizaciji kmetijskih zemljišč, so prikazane na karti namenske rabe v merilu 1:25.000, specifična območja pa v merilu 1:5.000. 3. Te karte so sestavni del spremenjenega in dopolnjenega Družbenega plana občine Krško za obdobje 1981 — 1985. 4. Skupščina občine Krško ugotavlja, da je s tem prostorski del »Družbenega plana občine Krško za obdobje 1981 — 1985« usklajen in se v smislu 7. člena »Zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti« sme izvajati. IZ RAZPRAVE: Delegati krajevnih skupnosti VELIKI TRN, VELIKI PODLOG, KRŠKO POLJE, RAKA in KRŠKO so imeli pripombe predvsem glede možnosti gradnje stanovanjskih hiš v posameznih vaseh oziroma jih je zanimalo, zakaj pripombe njihovih KS niso bile upoštevane pri izdelavi dokumenta. — Odgovoril jim je namesnik predsednika Občinskega komiteja za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva FRANC JENlC, ki je poudaril, da v posameznih vaseh ni ovire za adaptacije oziroma novogradnje za prebivalce vasi. Za delavce, ki so zaposleni v industriji, so predvidene novogradnje v bližini delovnega mesta. Ni bistvena samo lokacija, tu gre za spremljajoče dejavnike (telefon, kanalizacija, ceste, prevozi, trgovina). Tu gre za drobitev kmetij. V razpravah smo se dogovorili, da tega globalnega koncepta ne moremo spreminjati. — Ob predlogu delegata KS KOSTANJEVICA, naj bi določili lokacije za odlaganje smeti in poskrbeli za kontejnerje, je FRANC JENlC delegate seznanil, da bo problem odvažanja smeti rešen z odlokom o odpadkih, ki bo zavezoval DO. da bodo vzpostavile ustrezni režim. Sprejete spremembe in dopolnitve občinske resolucije! — Delegati so soglasno sprejeli sklep: 1. Zbor sprejme spremembe in dopolnitve »Resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine Krško v 1984. letu«. 2. Zbor podpira stališča Izvršnega sveta SO Krško, sprejeta ob obravnavi predloga sprememb in dopolnitev »Resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine Krško v 1984. letu«. Delegati so še sprejeli: — odlok o proračunu občine Krško za leto 1984. — sklep o razdelitvi sredstev proračuna občine Krško za financiranje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih v letu 1984 (katerega sestavni del je tabela, ki jo objavljamo posebej), — odlok o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Krško za obdobje 1986 — 1990, — odlok o spremembi odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Krško za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000, — odlok o spremembi odloka o komunalnih laksah. Št. 3 — 19. april 1984 »NAŠ GLAS« STRAN 11 Poleg tega so sprejeli še sklepa: — Skupščina občine Krško daje pozitivno mnenje k imenovanju MAKSA UNETlCA iz Krškega za načelnika Uprave za notranje zadeve Krško, — seje Zbora občin Skupščine SR Slovenije 28. marca 1984 se bo kot delegat občine Krško udeležil KAKO SO BILA RAZDELJENA SREDSTVA PRORAČUNA OBČINE KRŠKO ZA FINANCIRANJE DELEGATSKEGA SISTEMA V KS V LETU 1984 BRANKO PIRC, delegat družbenopolitičnega zbora SO Krško. DELEGATSKO VPRAŠANJE: VILI BOSTELE, delegat KS Zdo-le, je vprašal, ali je določitev cene pšenice v občinski pristojnosti. Podpredsednik IS NIKO 2IBRET mu je pojasnil, da ni. Krajevna skupnost Stalni st-roški 40 % Str. delegacij na osnovi točk 40 % Sred. za udeležbo na sejah ZKS 20 °/o < a, X BRESTANICA 87.500 108.000 56.700 252.200 DOLENJA VAS 87.500 44.000 21.000 152.500 GORA 87.500 36.000 14.700 130.200 KOPRIVNICA 87.500 48.000 26.600 162.100 KOSTANJEVICA 87.500 132.000 59.500 279.000 KRŠKO 87.500 320.000 169.400 576.900 KRŠKO POLJE 87.500 48.000 18.200 153.700 LEKSOVEC 87.500 92.000 56.700 236.200 PODBOCJE 87.500 92.000 53.900 233.400 RAKA 87.500 100.000 26.600 214.100 R02NO-PRESLADOL 87.500 32.000 21.000 140.500 SENOVO 87.500 184.000 95.200 366.700 SENUŠE 87.500 32.000 30.100 149.600 VELIKI PODLOG 87.500 44.000 23.800 155.300 VELIKI TRN 87.500 48.000 23.800 159.300 ZDOLE 87.500 40.000 2.800 130.300 SKUPAJ: 1,100.000 1.400.000 700.000 3.500.000 Opomba: Pri tako imenovanih »točkah« so upoštevani naslednji kriteriji: število prebivalcev, nerazvitost ter število delegatskih mest v ZZD in ZKS. IZ ZAPISNIKA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Zbor združenega dela je imel dnevni red enak dnevnemu redu seje Zbora krajevnih skupnosti, le 7. točki sta se razlikovali. V 7. točki je ZZD razpravljal o predlogu »Zakona o določitvi obveznosti plačevanja prispevkov iz dohodka TOZD za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije elektrogospodarstva in premogovništva«. Delegat konference delegacij Kovinarske Krško je podal pripombo glede predvidenega plačevanja prispevkov za pokrivanje izgub v elektrogospodarstvu in premogovništvu predvsem zaradi naslednjega: — V elektrogospodarstvu so izredno visoki osebni dohodki, npr. v Nuklearni elektrarni Krško. — Kilovat električne energije naj se plačuje v dejanski vrednosti. — Ali je dobilo elektrogospodarstvo Slovenije električno energijo plačano od naročnikov iz ostalih republik po ekonomski ceni, ki jo plačujejo potrošniki v SR Sloveniji? — Osebni dohodek v elektrogospodarstvu naj bi primerjali z osebnimi dohodki v ostalih panogah gospodarstva. Iz zapisnika je moč razbrati, da je bila najživahnejša razprava pri 4. točki oziroma predlogu »Spre- memb in dopolnitev družbenega plana občine Krško za obdobje 1981 — 1985 (prostorski del)«. Delegata Kovinarske in senov-skega Rudnika sta se zavzela, da bi poleg izkoriščanja rudniške jalovine poskrbeli za realizacijo izkoriščanja mulja, ostankov premoga, ki imajo kalorično vrednost okrog 3000 kalorij. Senovski premogovnik ima interes, da bi to koristno odpadno surovino uporabili kot energetski vir in tako hkrati poskrbeli za varstvo okolja, saj največje onesnaženje vode povzroča prav mulj. Delegat Mercator-Agrokombinata je imel pripombe glede kategorizacije zemljišča pri NEK, iki naj bi ga ta DO po pogodbi »vrnila« po končani uporabi iz osme v prvo kategorijo, dokument pa predvideva tam površine za potrebe krškega Kostaka. — FRANC JENlC mu je odgovoril, da so kmetijci sami pripravili in sprejeli tako kategorizacijo (26. julija 1982 na skupščini Kmetijske zemljiške skupnosti Krško). Delegat M-Agrokombinata je imel pripombo tudi glede besedila v zvezi z zemljiščem za izgradnjo RTP v bližini NEK — menil je, da ni omenjeno, da se želi poseči v zemljišče prve kategorije oz. v obstoječi nasad. — IGOR DOBROV-NIK, podpredsednik IS, mu je od- govoril, da lokacija RTP ni predmet razprave, ker je ta investicija predvidena v letih 11990 — 1995 in bo točna lokacija določena kasneje. V zvezi s kategorizacijo zemljišč je opozoril, da je bila opravljena po dejanskem stanju v lanskem letu. Pojasnil je tudi, da IS ni prejel nobenega amandmaja k predlogu dokumenta. Ustrezni sklep v zvezi z obravnavanim predlogom prostorskega dela družbenega plana so delegati ZZD sprejeli z dvema glasovoma proti. IZVOLITEV NOSILCEV ODGOVORNIH FUNKCIJ V SO KRŠKO Na skupnem zasedanju skupščinskih zborov oziroma na ločenih sejah zborov 26. marca letos so bili za naslednje dveletno mandatno obdobje izvoijeni: za predsednika SO Krško: BRANKO PIRC, za podpredsednika: PAVEL KROŠELJ in ROMAN SOT-LER, za predsednike skupščinskih zborov: LIDIJA HOČEVAR (ZZD), FRANC RAKAR (Zbor KS in ANTON VODI-ŠEK (DPZ), za namestnike predsednikov skupščinskih zborov: STANE BAJC (ZZD). BORIS ROSTOHAR (Zbor KS) in VINKO ZUPANČIČ (DPZ). Imenovanje Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Vsi trije skupščinski zbori bodo na aprilski seji predvidoma sprejeli sklep o imenovanju Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Krško. Kot predsednik je predviden STANE ILC, Transport Krško, tajnik naj bi bil PETER ZORKO, Občinski sekretariat za občo upravo in upravno pravne zadeve, člani oziroma članice pa bodo predvidoma: BRANKO SLUGA, Izletnik Celje, PE Krško, VINKO NOVAK, TCP »Djuro aSlaj« Krško, JUSTIN PACEK, M-Agrokombinat Krško, MATO ZAKONJŠEK, Rudnik rjavega premoga Senovo, MARTIN 2ENER, Zastava avto Ljubljana, TOZD [Servis Krško, GORAN STREL, GG Brežice, TOZD Senovo in Kostanjevica, ALOJZ POLJŠAK, CP, Novo mesto, TOZD Vzdrževanje Krško, FRANC JUNKAR, Ko-stak Krško, MILAN ZORKO, Občinski sekretariat za ljudsko obrambo, ANTON PODGORŠEK, Občin- STRAN 12 "NAS GLAS« St. 3 — 19. april 1984 ski sekretariat za notranje zadeve, DARKO MEDVEDEC, Medobčinski inšpektorat Krško, FRANJO SLIV-SEK, OK ZSMS Krško, DRAGO STERBAN, OS ZSS Krško, SLAVKO SRIBAR, Delavska univerza Krško, BISERKA KRIŽAJ — MAT-JAN, Temeljno sodišče Novo mesto, enota Krško, STANISLAV SUNClC, Zdravstveni dom Krško, JANEZ ŠVAB, Zavarovalna skupnost Triglav, Območna skupnost' 'Krško, ANTON MEDVED. AMD Krško. JOŽE SEHER, AMD Brestanica, ROMAN JORDAN, AMD Kostanjevica na Krki, SREČKO SMODIC, ZSAM Krško. RUDI DRGANC, UNZ Krško, MIHA MOLAN, PM Krško, DANICA ZALOKAR, OZPM Krško, IVAN PETRIŠlC, Izpitna komisija za voznike motornih vozil Krško, MIRKO KUSTEC, OIS Krško, MARIJA PUNTAR, SOV Krško, MARIJA LAJKOVlC, SKIS — Občinska skupnost za ceste Krško, MARTA BOSINA, Občinski odbor RK Krško, MAKSIMILIJAN VODEB, Srednja šola kovinarske in elektrotehnične usmeritve Krško, POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA »POROČILO O REZULTATIH GOSPODARJENJA IN POSLOVANJA ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA IN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI Z OCENO ZAKLJUČNIH RAČUNOV ZA LETO 1983« Poročilo, katerega predlagatelj je Izvršni svet skupščine občine Krško, sta pripravila Občinski komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva ter Občinski komite za družbene dejavnosti. V zaključnem delu gradivo navaja, da je gospodarstvo občine Krško v letu 1983 doseglo relativno dobre rezultate, pa naj gre za fizični obseg proizvodnje ali finančne rezultate. Ker so bili pogoji gospodarjenja izredno težki, je bilo seveda treba za to vložiti znatne napore. Medtem ko se v letu 1982 industrijska proizvodnja glede na prejšnje leto ni povečala, pa je bil v letu 1983 dosežen ugoden premik glede fizičnega obsega industrijske proizvodnje, ki se je v primerjavi z letom 1982 povečala za 1,4 odstotka (brez NE). RAZPOREJANJE DOHODKA kaže, da se je delež akumulacije v dohodku povečal v primerjavi z letom 1982 za 11 odstotkov; povečali sta se Itudi akumulativna in re-produktivna sposobnost gospodarstva. Ta razporeditev bi bila lahko ugodnejša, če se ne bi izredno povečale pogodbene, zakonske in samoupravno dogovorjene obveznosti KRESO BEZIC, Dijaški dom Milke Kerin Krško, IVAN KASTELIC, IN-DOK center Krško, KRISTINA BOŽIČ, OK SZDL Krško, JOŽICA VOLJCANSEK, občinski sodnik za prekrške, FRANC RAKAR. predsednik ZKS. IZ ZAPISNIKA SKUPNE SEJE Na skupni seji vseh zborov skupščine občine Krško, ki jo je vodilo predsedstvo v sestavi: BRANKO PIRC, predsednik SO Krško. LIDIJA HOČEVAR, predsednica Zbor ZD, in FRANC RAKAR, predsednik zbora KS, ista bila izvoljena: za predsednika predsedstva sr slovenije — france popit, za Člana predsedstva SR SLOVENIJE — JANEZ STANOVNIK. (indeks 157). Pri tem so največ porasle obresti (za 98,3%), ki so v letu 1983 dosegle že 14,4-odstotni delež v dohodku. Razporejena sredstva za osebne dohodke so se povečala v gospodarstvu za 29,4 odstotka in so bila usklajena z »Dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka«. Tudi negospodarstvo v globalu ni prekoračilo dovoljene rasti sredstev za osebne dohodke. ZUNANJETRGOVINSKA MENJAVA Pokritje uvoza z izvozom je bilo v preteklem letu ugodno (indeks 154,3). Izvoz na konvertibilno področje se je zmanjšal za 8,8 odstotka, na klirinško področje pa je bil za 227 odstotkov večji. Uvoz s konvertibilnega področja se je zmanjšal za 47,2 odstotka, s klirinškega področja pa izkazuje 37 odstotni porast. IZKAZANE IZGUBE IN LIKVIDNOSTNE TEŽAVE Neaativni finančni rezultat je izkazalo r>et temeljnih oresnizacij združenega dela, in sicer: Elektrarna Brestanica. Elektro — TOZD Elektrodistribucija, M-Agrokombi-nat — TOZD VinoPradništvo in kleti, Novoles — TOZD Lipa in Novo-les — TOZD Bor. S področja negospodarstva je izkazal izgubo Delavski kulturni dom »Edvarda Kardelja« Krško. Poleg OZD, ki so v letu 1983 iz- Delavska univerza Krško VPIS V IZREDNI ODDE LEK EKONOMSKE SREDNJE ŠOLE ZA ODRASLE ZAPOSLENE DELAVCE Na osnovi razpisa za vpis v 1. letnik srednjih šol po programih v srednjem usmerjenem izobraževanju za šolsko leto 1984/85 in v dogovoru z matično šolo pri DDU »Uni-verzum« v Ljubljani objavljamo prosta mesta za vpis v 1. letnik ESŠ. Pogosta povpraševanja po možnostih vpisa v 1. letnik ESŠ že nekaj let kažejo na potrebo po obnovitvi 1. letnika te šole v naši občini. V dogovoru s Komitejem za družbene dejavnosti pri IS SO Krško, ki tudi izkazuje potrebo po tovrstnem izobraževanju, moramo zbrati prijave interesentov, tako da bi oddelek lahko nemoteno pričel z delom z novim šolskim letom. Šola bo organizirana v kombinirani dopisno - konsultativni obliki z omejenim številom ur predavanj oziroma konsultacij. Delo temelji na učenju doma v prostem času. Predavanja so popoldan enkrat ali največ dvakrat tedensko. Pouk poteka zaporedno po predmetih. Prosimo kadrovske službe, da v svojih sredinah proučijo potrebe in usmerijo svoje kandidate v šolo. Prijave bomo zbirali do 26. aprila 1984. Na prijavo vpišite priimek in ime kandidatov in kraj bivališča, da jih bomo lahko poklicali na predhodni informativni sestanek. Za vse nadaljnje informacije se obračajte na Delavsko univerzo Krško osebno ali po telefonu št. ¦71-152 kazale izgubo, imajo likvidnostne težave še naslednje OZD: NE Krško, Rudnik rjavega premoga Senovo, Kovinarska — TOZD Industrijska oprema, IGM Sava Krško, M-Agro-kombinat — TOK Kmetijstvo, trgovina, storitve, Pionir — TOZD Gradbeni sektor, M-Hoteli, gostinstvo — TOZD Sremič Krško. Slovenija avto — TOZD Servis Krško in Kostak Krško. Glede na to, da se razmere gospodarjenja še naprej zaostrujeio. bo potrebno predvsem pri teh TOZD nameniti posebno skrb zagotavljanju nemotenega poteka proizvodnje ter sprejeti in izvajati ukrepe, ki bodo zagotovili, da se učinkovitost gospodarjenja ne bo še naprej zmanjševala. KAKO V LETU 1984? V vse težjih gospodarskih razmerah in ob zaostrovanju pogojev poslovanja — končuje poročilo — bo potrebno vložiti maksimalne napore v doseganje ciljev, načrtovanih z Resolucijo za leto 1984, pred- POGOJI GOSPODARJENJA V LETU 1983 SO BILI IZREDNO TEŽKI St. 3 — 19. april 1984 »NAS GLAS« STRAN 13 vsem pa pospešiti ugodne kvalitetne dejavnike razvoja na osnovi dol- goročnega programa stabilizacije. gospodarske PREGLED DOSEŽENIH REZULTATOV POSLOVANJA V OBČINI V LE- TU 1983 Dosežene vrednosti v 000 din i eksi nom nih rasti 3/1982 1982 1983 c2» 17.887.801 25.633.218 — C -h celotni prihodek — brez NE 143,3 — z NE 21.419.598 34.834.834 162,6 družbeni proizvod — brez NE 5.462.701 8.041.096 147,2 — z NE 8.052.174 14.943.400 185,6 DOHODEK — brez NE 4.650.311 6.598.791 141,9 — z NE 5.735.710 10.861.393 189,4 IZGUBA — brez NE 14.733 79.884 542,2 — z NE 320.909 79.884 24,9 pogodbene, zakonske in druge samou- pravno dogovorjene obveznosti — brez NE 1.625.392 2.539.955 156,3 — z NE 2.829.270 6.489.846 229,4 razporejeni čisti dohodek — brez NE 2.999.701 4.079.593 136,0 — z NE 3.187.398 4.392.304 137,8 del čistega dohodka za bruto OD — brez NE 2.139.298 2.768.252 129,4 — z NE 2.326.995 3.017.641 129,7 del čistega dohodka za bruto sklade — brez NE 860,403 1.311.341 152,4 — z NE 860.403 1.374.663 159,8 finančni obseg industrijske proizvodnje — brez NE 101,4 —z NE 125,4 izvoz v ZDA $ skupaj (vir : carinske dekla- racije) 39.652.870 42.472.066 107,1 — konvertibila 36.986.340 33.750.836 91,3 — kldring 2.666.530 8.721.230 327,1 uvoz v ZDA % skupaj (vir : carinske deklaracije) brez NE 52.956.656 37.704.290 71,2 — z NE 67.587.823 84.935.946 125,7 konvertibila — brez NE 41.396.672 21.867.318 52,8 — z NE 56.027.839 69.098.974 123,3 kliriiig 11.559,984 15.836.972 137,0 pokritje — brez NE 89,3 154,3 — z NE 66,0 48,8 število zaposlenih skupaj (RAD — 1) 10.258 10.160 99,1 od tega: — v gospodarstvu 9.058 8.950 98,3 — v negospodarstvu 1.200 1.210 100,8 povprečni čisti osebni dohodek na zaposleneg a skupaj (RAD — 1) 14.707 19.318 131,4 — v gospodarstvu 14.576 19.255 132,1 — v negospodarstvu 15.864 19.872 125,3 življenski stroški 140,3 sredstva za dejavnost SIS družbenih dejavnosti po zaključnih računih — prihodki 637.741 798.478 125,3 — odhodki 644.788 784.506 121,7 sredstva za dejavnost SIS materialne proizvodnje po zaključnih računih — prihodki 401.051 396.987 99,0 — odhodki 385.202 376.269 97,7 sredstva splošne porabe (proračun) — prihodki 401.051 396.987 99,0 — odhodki 385.202 376.269 97,7 sredstva splošne porabe (proračun) — prihodki 147.898 152.166 102,9 — odhodki 128.302 148.668 115,9 ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA »PREDLOG ODLOKA O ZAKLJUČNEM RAČUNU O IZVRŠITVI PRORAČUNA OBČINE KRŠKO ZA LETO 1983« Predlagatelj dokumenta je Izvršni svet-- SO Krško, gradivo pa je pripravil Odsek za splošno porabo pri strokovni službi za splošno in skupno porabo občine Krško. Odlok bosta predvidoma sprejela ZBOR ZDRUŽENEGA DELA in ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI. Zaključni račun proračuna občine Krško za leto 1983 obsega: — zaključni račun proračuna (prihodki nekaj nad 152 milijonov din, razporeditev prihodkov nekaj nad 148,5 milijonov din in presežek prihodkov malo manj kot 3,5 milijonov din, pri čemer znaša presežek prihodkov nad dogovorjeno porabo malo manj kot 3 milijone din), — zaključni račun stalne proračunske rezerve (prihodki nekaj nad 6 milijonov din, razporeditev prihodkov malo več kot 63 tisoč din in ostanek sredstev nekaj nad 6 milijonov din), — zaključni račun posebne partije proračuna (prihodki nekaj več kot 19,7 milijonov din, razporeditev prihodkov nekaj več kot 16,8 milijonov din, ostanek sredstev malo manj kot 3 milijone din), — zaključni račun sredstev, izločenih na posebni račun po zaključnih računih (prihodki malo manj kot 1,8 milijona din, razporeditev prihodkov nekaj več kot 1,2 milijona din, ostanek sredstev nekaj več kot 566 tisoč din. Presežek prihodkov po zaključnem računu proračuna do višine dogovorjene porabe (nekaj več kot 599 tisoč) din bo predvidoma upoštevan kot prihodek proračuna občine Krško za leto 1984. Presežek prihodkov po zaključnem računu proračuna nad višino dogovorjene porabe po »Družbenem dogovoru o politiki izvajanja sološne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1983« in po »Aneksu« k temu dogovoru (nekaj manj kot 3 milijone din) bo predvidoma uporabljen za oblikovanje blagovnih rezerv občine Krško (v skladu z določili navedenih dokumentov). Ostanek sredstev stalne proračunske rezerve (nekaj nad 6 milijonov din) bo predvidoma prihodek tega računa za leto 1984. Ostanek sredstev na posebnem računu po zaključnih računih (nekaj nad 566 tisoč din) bo predvidoma uporabljen za oblikovanje blagovnih rezerv občine Krško. STRAN 14 »NAS GLAS« Št. 3 — 19. april 1984 Sklad skupnih rezerv gospodarstva občine Krško Ustanovna seja II. mandata Iz gradiva, ki smo ga prejeli v INDOK center, je razvidno, da je bila za 29. marec 1984 sklicana prva oziroma konstitutivna seja drugega mandata skupščine Sklada skupnih rezerv gospodarstva občine Krško. Predsednik skupščine tega sklada HERMAN PREGL je kot sklicatelj predvidel naslednji dnevni red: — Pozdrav in uvodne misli — Konstituiranje skupščine sklada: izvolitev organov skupščine, izvolitev delegata in njegovega namestnika v skupščino tovrstnega repu- izvršnega odbora republiškega sklada — predlog prometa in stanja sredstev sklada na dan 14. 3. 1984 — Zaključni račun sklada s poslovnim poročilom za leto 1983 — Poročilo o delu skupščine sklada skupnih rezerv v obdobju prvega mandata s pregledom zdru-žbenih in plasiranih sredstev — Predlog samoupravnega sporazuma o odlogu vračila združenih sredstev iz leta 1975 in 1978 bliškega sklada, potrditev predloga finančni načrt sklada za leto kandidature za člana in predsednika 1984 PREGLED PROMETA IN STANJA SREDSTEV SKLADA SKUPNIH RE- ZERV GOSPODARSTVA OBČINE KRŠKO PO STANJU NA DAN 14. 2 84. I. SREDSTVA a) Prenos sredstev iz preteklega leta 13.493.873,55 b) Vplačila — vplačilo likvidnostnih kreditov za OD 11.000.000,00 — čista odplačila od anuitet 2.050.360,50 — plačilo obresti 1.927.591,50 SKUPAJ SREDSTVA 28.471.825,55 II. PORABA a) Koriščenje likvid. kreditov za OD: — 2ITO TOZD Pekarna Krško din 2.000.000 — Kovinarska TOZD Ind. oprema din 2.500.000 — Kovinarska TOZD Prod. inž. din 2.500.000 7.000.000,00 b) Koriščenje sanacijskih kreditov: — KOSTAK Krško din 4.000.000 — Metalna TOZD TGO Senovo din 15.000.000 19.000.000,00 c) Vračilo združenih sredstev: — Novoles TOZD BOR Krško din Novoles TOZD Lipa Kostanjevica din 2.000.000,00 20. 3. 1984 č) Izdatki sklada (sejnine) 584,50 SKUPAJ PORABA 28.083.693,00 III. STANJE SREDSTEV NA DAN 14. 3. 1984 388.132,55 STANJE KRATKOROČNIH KREDITOV NA DAN 14. 3. 1984 Rok vračila Novoles TOZD Sigmat Brestanica din 1.000.000,00 20. 3. 1984 Novoles TOZD BOR Krško din 1,500.000.00 6. 3. 1984 M—Hotel Sremič Krško din 2,500.000,00 20. 3. 1984 M—Preskrba Krško din 2,500.000.00 20. 3. 1984 ISKRA IEZE TOZD Kostanjevica din 1,500.000.00 20. 3. 1984 M—Hotel Sremič Krško din 2,500.000.00 20. 3. 1984 Novoles TOZD Lipa Kostanjevica din 2,000.000,00 20. 3. 1984 M—Agrokombinat Krško din 3,000.000,00 20. 3. 1984 Zastava avto TOZD Servis Krško din 2,000.000,00 20. 3. 1984 M—Agrokombinat Krško din 3,000.000,00 20. 3. 1984 Zastava avto TOZD Servis Krško din 1,000.000,00 20. 3. 1984 Novoles TOZD BOR Krško din 1,500.000,00 13. 3. 1984 M—Preskrba Krško din 2,000.000,00 20. 3. 1984 2ITO TOZD Imperial Krško din 2,500.000,00 20. 3. 1984 2ITO TOZD Pekarna Krško din 2,500.000,00 20. 3. 1984 SGP Pionir TOZD Togrel iCtško din 2,500.000,00 20. 3. 1994 Novoles TOZD Sigmat Brestanica din 2,000.000,00 20. 3. 1984 Kovinarska TOZD Industrijska oprema din 2,500.000,00 20. 3. 1984 Kovinarska TOZD Prodajni inženiring din 2,500.000,00 20. 3. 1984 SAMOUPRAVNI SPORAZUM O PODALJŠANJU ROKA VRAČILA SREDSTEV Za zagotavljanje sredstev po načelih solidarnosti in czajemnosti organizacijam združenega dela, ki poslujejo z izgubo ali zaidejo v izjemne gospodarske težave, in ne glede na določilo 23. člena Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv gospodarstva občine Krško pod št. 3—402—48/79, splenejo organizacije združenega dela v občini Krško SAMOUPRAVNI SPORAZUM O PODALJŠANJU ROKA VRAČILA SREDSTEV. KI SO JIH VLAGATELJI VPLAČALI V LETU 1985 in 1978 V SKLAD SKUPNIH REZERV GOSPODARSTVA OBČINE KRŠKO I. Organizacije združenega dela v občini Krško, ki so v letu 1975 in 1978 združevale v sklad rezerv gospodarstva občine Krško na osnovi Zakona o skladih skupnih rezerv in o uporabi njihovih sredstev (Ur. list SRS 46/70 — 24/77) ter Sklepa o višini obveznih vlog, obrestni meri in načinu vračila vlog, ki bodo vplačane v sklad Iskupnih rezerv občine Krško (ZDL, štev. 1/72, soglašajo, da se združena sredstva v skladu skupnih rezerv gospodarstva občine Krško vrnejo v letu 1986 v polovičnem znesku in v letu 1987 ostanek združenih sredstev. II. Obresti za čas od dneva, ko bi se združena sredstva morala vrniti v letu 1984, pa do leta 1986 oziroma 1987, ko se bodo ta sredstva vrnila, se obračunajo po 4% obrestni meri. Izračunane obresti se bodo vrnile vlagateljicam skupno z vračilom združenih sredstev. III. Sestavni del tega samoupravnega sporazuma je pregled združenih sredstev v letu 1975 in 1978. (Sledi prepis iz tabele poročila mandata 1980 — 1984.) IV. Ta samoupravni sporazum začne veljati z dnem prejema izjave o pristopu k temu samoupravnemu sporazumu. din 40,500.000,00 Amaterski oder PI) Svoboda i>Bratov Milavcev« iz Brežic se bo v petek, -20. aprila l!)8l, ob W. uri predstavil v DKl) »Edvarda Kardelja« Kršk% 2.906.285 26.763.320 18.779.178 8.977.404 11.000.000 68.426.187 100 101 102 142 100 105 II. Razpoložljiva sredstva sklada so bila v letu 1983 porabljena za naslednje namene: v 000 din Plan Realizacija % izv. pl. — krediti za kritje izgub po PO in ZR — likvidnostni krediti za OD — dolg. sanac. kred., obobr. v letu 1981 in 1982 — vračilo združenih sredstev — izdatki sklada — rezerva sklada Skupaj poraba III. Razpoložljiva sredstva na dan 31. 12. 24.000.000 3.000.000 12 29.700.000 46,500.000 156 1.000.000 712.347 71 3.900.000 3,622.678 93 1.300.000 1.097.289 84 4.991.285 — — 64.891.285 1983 54.932.314 13.493.873. 84 din 3.000.000,00 Vsa zapadla čista odplačila od anuitet so bila v celoti poravnava. Plačane obresti so znatno večje od planiranih, kar izhaja iz povečanega stanja likvidnostnih kreditov za izplačilo osebnih dohodkov glede na plan, ki se obrestujejo po najvišji obrejtni meri. Stanje kratkoročnih kreditov: a) za kritje izgub po PO in ZR — M—Agrokombinat Krško b) za izplačilo OD — NOVOLES TOZD Sigmat Brestanica — NOVOLES TOZD BOR Krško — NOVOLES TOZD LIPA Kostanjevica — M—Hotel Sremič Krško — M—Preskrba Krško — Iskra TOZD Ind. elektronika Kostanjevica — Kovinarska TOZD Industrijska oprema — Kovinarska TOZD Prodajni inženiring — Kovinarska TOZD Tehnoservis — M—Agrokombinat Krško — Zastava avto Lj. TOZD Servis Krško — ŽITO TOZD Imperial Krško — ZlTO TOZD Pekarna Krško SGP Pionir TOZD Togrel Krško din din din din din din din din din din din din din din naprav 3,500. 3,000. 3,000 6,000 5,000. 2,000. 3,000 3,000 3,000 3,000 3,000 3,000. 3,000 3,000. 46,5001 še ni 000,00 000,00 000,00 .000,00 00J.00 000,00 .000,00 .000,00 .000,00 .000,00 .000,00 000,00 .000,00 000,00 000,00 izko- Odobreni sanacijski kredit za izgradnjo čistilnih riščen v celoti, ker pogodbena dela še niso končana. Vračilo združenih sredstev je manjše od planiranih zaradi predčasno izplačanih združenih sredstev Metalni Senovo. FINANČNI NAČRT SKLADA ZA LETO 1984 Na osnovi 11. člena Statuta sklada skupnih rezerv gospodarstva občine Krško je skupščina sklada skupnih rezerv gospodarstva občine Krško na seji 29. marca 1984 sprejela FINANČNI NAČRT SKLADA SKUPNIH REZERV GOSPODARSTVA OBČINE KRŠKO ZA LETO 19 8 4. I. SREDSTVA: 1. Neporabljena sredstva preteklega leta V 5. številki glasila delovnih kolektivov elektrogospodarskih organizacij Slovenije ELEKTROGOSPODARSTVO je bil objavljen intervju Silva Mavsarja z inženirko JASNO BO^ZlC iz Nuklearne elektrarne Krško. 'NEK 13,494.000,00 din V Nuklearni elektrarni Krško je od vseh zaposlenih približno petina žensk, vendar jih v tehničnem sektorju dela sorazmerno malo. Med tistimi redkimi, katerih delovne naloge zahtevajo vsaj občasno zaha-janje v kontrolirano območje in priDliževanje srcu elektrarne, je enaintridesetletna inženirka za gorivo in sredico JASNA BOŽIČ iz Zagreba. Njena glavna delovna naloga je nadzor nad gorivom od trenutka, ko prispe v elektrarno, do vstopa in potem izstopa iz reaktorja v bazen za izrabljeno gorivo. V elektrarno si prišla leta 1979 in od takrat si gotovo nabrala precej izkušenj na delovnem mestu, ki se marsikomu zdi vsaj na prvi pogled nenavadno in celo za žensko neprimerno. Za tabo je zdaj tudi prva menjava goriva, pri kateri si bila zelo angažirana. Kako je šlo? »Prva menjava jedrskega goriva je minila resnično brez problemov, vsaj kar se tiče mojega dela. To in kasnejša testiranja je le dokaz več, da sem se na svojem delovnem mestu znašla in da nekatere opazke, ki so se pojavljale v začetku, češ, da je to posel za moškega, resnično nimajo smisla. Sama sem našla več kot dovolj potrditev, da je zame praktično delo in ,me delo v znan-sivenih ustanovah ne bi nikoli zadovoljilo. Po drugi strani za tovrstno delo človek ne more nikoli reči, da se ga je naučil, stalno je treba zasledovati dogajanja v svetu in iskati rešitve za konkretne probleme v naši elektrarni. Kar se tiče delitve na moško in žensko delo, moram reči, da mi je smešno, ker o tem pri nas še vedno govorimo. Saj obstajajo dela, ki so resnično naporna, kot je npr. rudarsko, vendar tudi tega ne bi smeli gledati kot izključno moškega. Lahko bi jih delili na bolj ali manj zahtevane. Jaz tega vprašanja sploh ne priznam. Ni mi na primer jasna razlika med mano in sodelavcem — intelektualne ne vidim, fizično sem morda celo močnejša, torej . . . No, res je, da ženske opravljamo že St. 3 — 19. april 1984 »NAS GLAS« PRILOGA PRIZNANJA KS KRŠKO RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ KRAJEVNE SKUPNOSTI KRŠKO V LETU 1984 Skupščina Krajevne skupnosti Krško podeljuje na podlagi 9. člena Statuta KS Krško in v skladu z ustreznim pravilnikom PRIZNANJE Z ZLATO, SREBRNO IN BRONASTO PLAKETO. Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom, ki so trajnejšega pomena za Krajevno skupnost Krško na področju: — razvoja naše samoupravne socialistične družbe, — uresničevanja ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznih področjih družbenega živeljanja in dela, posebej še na področju razvijanja delegatskega sistema in uveljavljanja krajevne samouprave, — krepitve vloge in uresničevanja nalog družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter združenj občanov v krajevni skupnosti, — intelektualnega, raziskovalnega in inovatorskega delovanja, ki tvorno prispeva k napredku naše družbenopolitične skupnosti. Ponudbe za podelitev priznanj lahko dajo organi krajevne samouprave, družbenopolitične in družbene organizacije, druge delovne in samoupravne skupnosti, vaški in mestnorajonski odbori ter občani. Komisija za priznanja in odlikovanja KS Krško bo upoštevala le pismene predloge z obrazložitvijo, ki bodo prispeli na Krajevno skupnost Krško do 25. maja 1984. Komisija za priznanja in odlikovanja KS Krško IZ ZADNJE ____POŠTE SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA KRŠKO Sklic 7. seje skupščine 7. seja skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Krško bo v sredo 25. 4. 1984, ob 12. uri v sejni sobi „C" Skupščine Krško. DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika 6. seje skupščine s poročilom o izvedbi sklepov 2. Volitve 3. Predlog sprememb Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti socialnega skrbstva Krško 4. Predlog Statuta Skupnosti socialnega skrbstva Krško 5. Predlog Statuta Centra za socialno delo Krško 6. Program Skupnosti socialnega skrbstva Krško v letu 1984 (NAŠ GLAS z dne 31. 1. 1984) 7. Samoupravni sporazum o določitvi soustanoviteljskih pravic in dolžnosti do Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca Sevnica, z enotami Krško, Brežice, Sevnica 8. Predlog Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic (Deleg. poročevalec, PRILOGA z dne 23. 3. 1984) 9. Delegatska vprašanja SAMOUPRAVNA KOMUNALNA INTERESNA SKUPNOST OBČINE KRŠKO 7. seja skupščine 7. seja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Krško bo v torek, 8. maja 1984, ob 12. uri v prostorih Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško z naslednjim dnevnim redom: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov zbora uporabnikov in zbora izvajalcev 2. Pregled in potrditev zapisnika zadnje seje skupščine SKIS občine Krško 3. Obravnavanje in sklepanje o poročilu o delu SKIS občine Krško v letu 1983 4. Obravnavanje in sklepanje o poslovanju s sredstvi SKIS občine Krško v letu 1983 5. Obravnavanje in sklepanje o poslovnem poročilu delovne skupnosti za leto 1983 in planu delovne skupnosti za leto 1984 PRIIjOGA »NAS GLAS- St. 3 — 19. april 1984 Obravnavanje in sklepanje o predlogu programa dela in finančnega načrta za leto 1984 7. Obravnavanje osnutka odloka o komunalnih dejavnostih v občini Krško 8. Obravnavanje osnutka odloka o javnem, mestnem in primestnem prometu na območju občine Krško 9. Obravnavanje in sklepanje o aneksu k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana SK1S za obdobje 1981 — 1985 v letih 1984—1985 10. Obravnavanje in sprejem sklepa o izdelavi dolgoročnih planov do leta 2000 11. Vprašanja delegatov OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST KRŠKO 9. seja skupščine 9. skupna seja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Krško v torek, 24. 4. 1984, ob 13.30 uri, v sejni sobi „B" SO Krško. DNEVNI RED: 1. Izvolitev verifikacijske komisije, zapisnikarja in overovateljev zapisnika 2. Pregled zapisnika 8. seje zborov skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Krško 3. Obravnava in sprejem zaključnega računa Občinske izobraževalne skupnosti Krško za leto 1983 4. Sprejem sklepa o prenosu pooblastil skupščine OIS na predsedstvo skupščien OIS glede sprotnega medletnega usklajevanja programov in obsega sredstev za njihovo izvajanje z dejansko doseženimi materialnimi možnostmi 5. Obravnava in sprejem predloga finačne-ga načrta Občinske izobraževalne skupnosti Krško za leto 1984 6. Imenovanje delegatov v svet Osnovne šole XIV. divizije Senovo 7; Volitve nosilcev odgovornih funkcij v skupščino Občinske izobraževalne skupnosti Krško: izvolitev a) predsednika skupščine b) podpredsednika skupščine c) predsednika zbora izvajalcev č) podpredsednika zbora izvajalcev d) predsednika zbora uporabnikov e) podpredsednika zbora uporabnikov 8. Delegatska vprašanja OBIŠČITE BRESTANIŠKI MUZEJ POLITIČNIH ZAPORNIKOV, INTERNIRA NCEV IN IZGNANCEV! Muzej je odprt vsak dan razen ponedeljka od 10. do 18. ure, po dogovoru pa tudi izven tega časa. Muzej je zaprt le na 1. januar, 1. maj ter 1. in 29. november. Dostop do gradu je možen z avtobusi. Cena vstopnic: odrasli — 20 din, mladina — 10 din. Telefonska številka za dogovore: 068 79-208. PO GLASILU M-AGROKOMBIHATA FARMA RASTE Petinpolhektarsko gradbišče ob Krakovskem gozdu zgleda kot mravljišče. Delavci-gradbinci, nekaj čez petdeset jih je, hitijo in delajo med rohnečimi delovnimi stroji. S pridnostjo in zavzetostjo bodo nadomestili zamudo, kije nastala zaradi pomanjkanja nekaterih materialov in zaradi neugodne zime. Trije hlevi od štirih so pokriti. V pokritih hlevih so začeli z osnovnimi betonskimi deli. Pravijo, da bo sedaj lažje, ker so prišli iz blata, ki ga je zaradi staljenega snega in dežja na ZRAČNI MOST HELIKOPTERSKA ZVEZA Rešitev za Formo vivo in krški Delavski dom KRŠKO, v nestanovitnem aprilu (Tine Trn za Veritas) — Sklep skupščine Kulturne skup-nostiKrško, naj bi Forma viva vstajala od mrtvih vsaka štiri leta, vmes pa spala spanje pravičnega, je vzbudil najrazličnejša mnenja, razprave, predloge, pobude in celo ..Odprto pismo" v občinskem glasilu Naš glas. Omejeni prostor nam ne dopušča, da bi opisali vse „za" in „proti" Formi vivi, kije ponesla v svet glas o Kostanjevici in seveda s tem tudi o krški občini, v kateri imajo tudi drugo znamenitost — Delavski dom Edvarda Kardelja. Ta slovi seveda tudi prek občinskih meja — kakor mnogo drugih podobnih domov v dolini Šentflorjanski — po svoji ..kulturni" predimenzioniranosti, težavah z vzdrževanjem in slabim obiskom prireditev. V teh za kulturo tako neprijaznih časih smo zvedeli, da vse le ni zgubljeno. Iz neuradnih virov, ki pa so blizu občinskim vrhovom, smo slišali, da bi rešitev, tako za vzdrževanje Forme vive v sedanjem obsegu kot za tekoče in investicijsko vzdrževanje Forme vive v sedanjem obsegu kot za tekoče in investicijsko vzdrževanje Delavskega doma E. Kardelja, bila potrebna samo dobra volja na obeh straneh in, seveda, nekaj investicijskih sredstev. Ideja je preprosta, turistično in stabilizacijsko silno privlačna. Počitniška skupnost gradbišču res dovolj. Skopali so že vodnjak za potrebe same farme, naredili osnovne nasipe za lagune za gnojevko, zgradili zaklonišče in funkcionalne prostore, zasadili žele bariere (pregrade) in opravili zemeljska dela za dovozno pot. Po besedah vodje gradbišča čaka izvajalce še veliko dela, vendar je prepričan, da ga bodo končali do predvidenega roka, seveda če ne bo pomanjkanja določenih materialov in če ne bo nepredvidenih izrednih podražitev. Upamo lahko, da bo največja kmetijska investicija (v vrednosti čez 570 milijonov dinarjev) začela dajati Sloveniji potrebno meso v načrtovanem času — ob koncu tega leta. JOŽE ČERNOŠA Krško naj bi premaknila svoje letošnje nesta-bilizacijske načrte za oddih in rekreacijo v Ne-rezinah v prihodnje leto. S privarčevanim denarjem od načrtovane gradnje, ki obsega 20 apartmajev, dograditev gasilskega doma, točilnice in razširitev ustreznega vrta, kuhinje, valobrana, dostopov do morja, privezov za čolne in jahte, kanalizacije, parkirišč, stez na otoku in montaže sončnih kolektorjev, bi nabavili transportni helikopter. Pristajalna ploščad niti v Kostanjevici niti v Krškem ne bi bila problem. S helikopterjem bi prevažali številne navdušene obiskovalce Forme vive iz Kostanjevice v Krško, kjer bi se udeleževali krških kulturnih prireditev in polnili dvorano Delavskega doma. Pričakovati je, da bi v Kostanjevici zbujeno navdušenje v Krškem, po kratkem poletu, kar prekipevalo. Tako se ne bi dogajalo, kakor se je že, da bi na koncert Slovenske filharmonije prišlo — z delavci doma vred — petdeset poslušalcev. Ker je med obiskovalci Forme vive tudi mnogo tujcev z vseh koncev sveta, bi s to turistično privlačno pridobitvijo kanila tudi v krški občinski mošnjiček kakšna čvrsta devizica. Vsekakor: koza bi bila cela in volk sit... (Iz PAVLIHE z dne 18. aprila 1984) m PAVLIHA LIST ZA POPLAVLJENE SLOVENCE • LJUBLJANA, 18. IV. 1984« LETO 41 • ŠTEVILKA 16 • 25 DIN Si. 3 — 19. april 1984 »NAŠ GLAS« STRAN 17 Varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine IZ POROČILA DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAVLJANJA OBČIN BREŽICE, KRŠKO IN SEVNICA za obdobje od 1. 1. 1983 do 31. 12. 1983 POLOŽAJ IN VLOGA DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAVLJANJA V OBČINI 1. Obremenjenost in kadrovski pogoji Zakon o družbenem pravobranilcu samoupravljanja (Ur. list SRS, št. 21/75) določa, da se lahko imenuje družbeni pravobranilec samoupravljanja za eno ali več občin. Za območje občin Brežice, Krško in Sevnica je bil tako po uveljavitvi zakona v letu 1976 imenovan skupni pravobranilec samoupravljanja. Dejstvo je, da se na Družbenega pravobranilca samoupravljanja Krško obrača vedno več posameznikov, skupin delavcev, posameznih poslovodnih organov (individualnih in kolektivnih), predstavnikov samoupravnih organov, strokovnih delavcev, predsednikov družbenopolitičnih skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij, društev in drugih z različnimi zahtevami, predlogi in pobudami iz celotnega področja samoupravnih pravic in družbene lastnine, ki želijo ali strokovno pomoč ali ukrepanje družbenega pravobranilca samoupravljanja. Skoraj ni primera, da bi bili ukrepi družbenega pravobranilca samoupravljanja zavrnjeni, so pa primeri, ko so bila opozorila in mnenja sprejeta na pristojnih organih vendar pa ni bilo ustrezne akcije. Preveč pogosti pa so tudi primeri, da pride, kadar družbeni pravobranilec samoupravljanja dosledno izvršuje svojo funkcijo, do konfliktnih situacij in odporov zaradi različnih interesov v razreševanju družbenih protislovij. Praviloma to ne velja za organizacije združenega dela. Izkušnje so pokazale, da je uveljavljanje funkcije družbenega pravobranilca samoupravljanja v sredini, kjer deluje, odvisno predvsem od njegovega znanja, konkretnosti in doslednosti pri delu. Družbeni pravobranilec samoupravljanja Krško je soočen s tolikšnim obsegom dela pri uresnič. varstva samouprav, pravic in družbene lastnine, da to presega zmožnosti, in tudi ni moč pričakovati, da bo interveniral prav v vsakem primeru, ko delavec ocenjuje, da so kršene njegove samoupravne pravice. Da bi lahko Družbeni pravobranilec samoupravljanja Krško zagotavljal določen kvalitetni premik pri delu institucije, je potrebno spoštovati dogovor vseh družbenih pravobranilcev samoupravljanja Sloveni- je na skupnem posvetu z dne 21. 10. 1983, da ima družbeni pravobranilec in njegov namestnik različne smeri izobrazbe, da se torej institucija nujno kadrovsko okrepi z delavcem ekonomske usmeritve, ker je sedanje stanje na kadrovskem področju že zelo kritično. Družbeni pravobranilec samoupravljanja pa naj bi imel ustrezen prostor tudi v občini Sevnica in Brežice, da bi lahko enkrat tedensko opravljal dežurstvo za potrebe varstva samoupravnih pravic delavcev in občanov tudi teh dveh družbenopolitičnih skupnosti. S tem bi vsekakor zagotovili, da ne bi prišlo do odtujitve organa od katerekoli družbenopolitične skupnosti oziroma njegovega pretežnega delovanja na območju občine, kjer je sedež institucije. Neposredno povezanost z vsako od družbenopolitičnih skupnosti pa bi bilo mogoče doseči tudi z notranjo delitvijo dela, to je s pretežno zadolžitvijo posameznika za posamezno občino in tudi njegovo aktivno vključitvijo na sejah občinskih koordinacij, kjer bi bila predvsem dana izmenjava informacij, kar bi pripomoglo družbenemu pravobranilcu samoupravljanja pri aktivnejšem preventivnem delovanju. Potrebno je poudariti, da vodi kadrovska ojačitev z enim delavcem v zagotavljanje najnujnejših pogojev, ki jih Družbeni pravobranilec samoupravljanja še nima in je še daleč od optimuma, saj sedaj družbeni pravobranilec samoupravljanja pokriva območje delovanja, kjer deluje več kot 200 samoupravnih subjektov, število delavcev v delovnem razmerju presega 22.500. število prebivalcev pa je preko 72 800. 2. Materialno — finančni pogoji delovanja Po analizi Družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije na osnovi kazalcev za leto 1982 (Vir: Podatki Zavoda SR Slovenije za statistiko in evidenca DPS SR Slovenije) Družbeni pravobranilec samoupravljanja Krško dosega poprečno v vseh treh občinah 0.31 % udeležbo v občinskem proračunu in je znatno pod republiškim poprečjem, ki znaša 0.64 %. Materialni položaj organa je takšen, da onemogoča nabavo potrebne strokovne literature in drugih publikacij. II. STATISTIČNE UGOTOVITVE Pripad zadev je v primerjavi z letom 1982 v letu 1983 povečan za lz.6 %. Tudi za leto 1983 družbeni pravobranilec samoupravljanja ugotavlja, da je bilo obravnavanih največ zadev s področij, ki urejajo delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, delitev stanovanj in sredstev za stanovanjsko izgradnjo, sklenitev delovnega razmerja, razporejanje delavcev in prenehanje delovnega razmerja. Povečal se je tudi pripad zadev s področja družbenoekonomskih odnosov, npr. : združevanje dela in srdstev, pridobivanje in razporejanje dohodka in čistega dohodka protizakonito razpolaganje z družbenimi sredstvi in izkoriščanje sredstev v nasprotju z nameni. Najmanj pripada pa je s področij samoupravnega organiziranja temeljnih in drugih organizacij združenega dela. III. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST IN DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA 1. Samoupravna organiziranost V Posavju v številnih organizacijah združenega dela tečejo pobude za dograjevanje samoupravne organiziranosti. Podporo s strani družbenega pravobranilca samoupravljanja bodo dobila vsa tista preverjanja samoupravne organiziranosti, ki potekajo na podlagi strokovnih podlag, zasnovanih na ustrezno opredeljeni vlogi delavca, in upoštevajo vsebino zakona o združenem delu ter ciljev in nalog politike gospodarske stabilizacije. V nekaterih delovnih organizacijah je pri nekaterih TOZD prisotna tendenca »ekonomske dezintegra-oiie«. V teh primerih temeljne organizacije poskušajo postati majhna samostojna podjetia v okviru delovnih organizacij, ki združujejo čim manj sredstev in funkcij, kar pa pomeni drobljenje delovnih organizacij in družbenih sredstev. Takšne tendence pa so posebej močno prisotne pri nekaterih TOZD, ki imajo sedež delovne organizacije izven posavskih občin, predvsem zaradi močnega lokalnega partikularizma. Končno je treba omeniti tudi temeljne oraanizaciie skupnega pomena (člen 403 ZZD). Ugotavlja se, da oznaka »skupnega pomena« ne pomeni kaj dosti več kot iz zakona o združenem de'u posneto določilo, da se taka temeljna organizacija ne more izločiti iz delovne organizacije brez pristanka drugih TOZD, čeprav jih veliko nima niti te formalne oznake. Povsem nedorečeno pa ostane vDrašanie Dogojev in načinov ustvarjanja dohodka v takih teme- STRAN 18 »NAŠ GLAS« St. 3 — 19. april 1984 ljnih organizacijah. Zaradi nedorečenih pravil o medsebojnih odnosih se take TOZD tako glede obsega svojega strokovnega dela oziroma storitev pri planiranju svojega poslovanja pa tudi pri pridobivanju svojega celotnega prihodka, ne obnašajo tako, da bi izpolnjevale potrebe in interese proizvodnih TOZD. Nesprejemljive so vse tiste tendence po ukinjanju TOZD, ko se za argument uporablja stabilizacijsko naravnanost, češ da je uresničevanje samoupravljanja drago (navajajo se izračunani prihranki za seje delavskih svetov, prihranki pri razmnoževanju informacij itd.). S takšnim ukinjanjem pa se skuša tudi zamegliti ali skriti slabo gospodarjenje, slabo in neučinkovito organizacijo dela v posamezni TOZD in posledice prenesti na uspešnejšo TOZD. 2. Motnje v poslovanju organizacij združenega dela Družbeni pravobranilec samoupravljanja Krško ugotavlja, da v delovnih organizacijah še niso spoznali smisel in pravo vsebino tistega, kar imenujemo »institut motenj«, niso dojeli, da bi bilo koristno že ob prvih znakih motenj v poslovanju ukrepati tako, da bi v premostitev težav vključili tudi organe upravljanja in vse delavce. Vseh vzrokov za odpor ne poznamo, toda prisotni pa so: a) Vodilni in strokovni delavci neradi obveščajo delavce o tem, da imajo težave, češ da delavce ni potrebno s tem vznemirjati, oziroma da v današnjih pogojih gospodarjenja praktično ni delovne organizacije, ki vsakodnevno ne občuti takšnih ali drugačnih motenj. Posledica je zapiranje in obravnavanje težav in motenj pri poslovanju v krog kolegijev in posameznikov. b) Delovne organizacije, ki motnje ugotavljajo, ob njih ukrepajo in o tem obvestijo organ družbenopolitične skupnosti in organizacije, so izpostavljene kot primer slabega poslovanja. c) Razpoloženje, da bi prikrili odgovornost za težave. V samoupravni praksi se poskuša vsakršne težave le pripisati tako imenovanim zunanjim vplivom. 5. Delitev sredstev za osebne dohodke Situacija na področju delitve sredstev za osebne dohodke je nezadovoljiva. Samoupravni sporazumi in pravilniki so prevečkrat zelo zapleteni, metodologija vrednotenja del in nalog pa največkrat temlji na subjektivnem razvrščanju v rang lestvice. Nasploh pa nagrajevanje po delu še ni zaživelo in je še vedno pomembnejše, kje delavec dela, od tega, kakšna dela in naloge oprav- lja in s kakšnim uspehom. V praksi se dogaja, da spremembe in dopolnitve samoupravnega splošnega akta, ki ureja delitev sredstev za osebne dohodke, sprejemajo delavski sveti, kar je nezakonito in je treba uporabiti splošno pravno pravilo, po katerem se vsaka sprememba oziroma dopolnitev kakršnegakoli samoupravnega splošnega akta izvede po enakem postopku, kakor je bil izdelan prvotni sprejem tega akta. Ce je treba ugotoviti drugačno zahtevnost oziroma težo del, izraženo npr. v točkah,zaradi tega, ker je prišlo do sprememb in dopolnitev že obstoječih del oziroma nalog, in tudi, kadar gre za sprejem novih dodatnih del in nalog, je jasno, da gre za nove ocenitve del oziroma nalog, za določanje drugačne teže oziroma zahtevnosti teh del oziroma nalog, kot je bila prvotno določena. Končno pa je treba poudariti, da se vse spremembe in dopolnitve, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom o združenem delu, na nezakonit način, neveljavne in nične, četudi jih podpirajo razni politični aktivi, koordinacije in podobno in so v korist večini delavcev. Zahteva se izvedba zakonskega postopka. Družbeni pravobranilec samoupravljanja ugotavlja, da v velikem številu OZD vzgoje in izobraževanja samoupravni splošni akti za delitev sredstev za osebne dohodke niso bili sprejeti na zakonit način (čl. 463 ZZD). V zvezi s tem pa je tudi močno prisoten problem realizacije sporazuma dejavnosti v samoupravnih splošnih aktih OZD na področju osnovnega šolstva. Posebno je ta problem prisoten v nekaterih osnovnih šolah krške občine. Čeprav so te osnovne šole podpisale ta »branžni sporazum«, ga odklanjajo in nočejo usklajevati svoje samoupravne splošne akte s tem sporazumom. Njihovo ravnanje je tako v nasprotju s členom 256 republiške ustave (Ustava SR Slovenije) in bi se morala uporabljati določila samoupravnega sko- Posnetek iz senovske Metalne tozd TGO (foto: Vlado Podgoršek) Si. .3 — april 1984 »NAS GLAS« STRAN 19 razuma dejavnosti. Vseh vzrokov za odpor ne poznamo. STANOVANJSKA PROLLEMATIKA Omeniti je treba še reševanje spornih vprašanj v zvezi z obveznostmi, ki so jih prevzele organizacije združenega dela do solidarnostnega sklada za reševanje stanovanjskih vprašanj mladih družin. Zelo pogostne so težnje organizacij združenega dela, da bi se otresle samoupravno dogovorjenih obveznosti. Vzrok temu je med drugim težak ekonomski položaj OZD, pa tudi mlade družine niso izpolnjevale svojih obveznosti (varčevanje itd.), kar kaže, da pravice udeležencev niso bile jasno razmejene oziroma razmerja v preteklih letih pravno niso bila povsem urejena. V preteklem letu je družbeni pravobranilec samoupravljanja nadaljeval z akcijo samoupravne organiziranosti hišne samoupravne v smislu določil zakona o stanovanjskem gospodarstvu, ki do poteka zakonskega roka 27. 1. 1982 ni bila niti formal,-no — pravno urejena. Samoupravnim stanovanjskim skupnostim je bilo predlagano ukrepanje v smislu čl. 77 zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Ugotavlja pa se na tem področju premajhna aktivnost tako samoupravnih stanovanjskih skupnosti, krajevnih skupnosti in krajevnih konferenc SZDL. MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA Organizacije združenega dela se pogosto poslužujejo instituta interne objave, čeprav ga nimajo opredeljenega v samoupravnem splošnem aktu. Zakon o združenem delu in zakon o delovnih razmerjih tega instituta ne poznata, lahko pa ta institut ostane urejen v pravilniku o delovnih razmerjih. Na podlagi interne objave ne more priti do sklenitve delovnega razmerja, tako da bi se povečalo število delavcev v temeljni organizaciji. Interna objava je instrument kadrovske politike oziroma možnost za izbiro najustreznejšega kandidata za razporeditev, upoštevaje želje posameznih delavcev. V praksi so primeri nezakonite uporabe instituta poskusnega dela za vsa dela in sklenitve delovnega razmerja za določen čas v nasprotju s samoupravnim splošnim aktom in zakonom. Glede delovnih izkušenj kot posebnega delovnega pogoja pa ga v organizacijah združenega dela enačijo z delovno dobo, čeprav bi morali upoštevati le tiste delovne izkušnje, ki jih je kandidat pridobil po končani strokovni izobrazbi. Na ta način ni možno upoštevati izkušenj, ki jih je kandidat imel pred zaključkom šolanja oziroma ki si jih je pridobil med šolanjem. V preteklem letu se je družbeni pravobranilec samoupravljanja srečeval s kršitvami zaposlovanja študentov in dijakov prek študentskega servisa. To zaposlovanje je že nekaj let nerazčiščen problem, v šolskih počitnicah pa se z njim srečujemo tudi v Posavju. Zaradi še vedno nerazjasnenega statusa študentskega servisa organizacije zaposlujejo dijake in študente, pa tudi druge, npr. zaposlene, na podlagi naročilnice servisa brez sklenitve pogodbe o delu ali sklenitve delovnega razmerja za določen čas in največkrat brez izpolnitve zahtev varstva pri delu, kar je vse nezakonito. Glede disciplinskih postopkov pa se ugotavlja, da se še vedno dosledneje izvajajo zoper delavce, ki delajo v neposredni proizvodnji. To je v nasprotju z namenom in ciljem disciplinskih postopkov, ki naj bi preventivno (generalna in specialna prevencija) in vzgojno vplivali predvsem na zavzetejše in boljše delo ter večjo disciplino vseh delavcev V najmanjših organizacijah 51. REDNA SEJA Na dnevnem redu so bile naslednje točke: 1. Predlog družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SRS v letu 1984 2. Predlog zakona o določitvi obveznosti rvlačevanja prispevka iz.dohodka TOZD za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije elektrogospodarstva in premogovništva. 3. Poročilo o uresničevanju ukrepov in aktivnosti za boljšo obdelavo kmetijskih zemljišč v SRS v letu 1983 4. Predlog samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje dolgoročnega programa izgradnje zaklonišč do leta 2000 za potrebe družbenih dejavnosti v občini Krško v letu 1984 5. Predlog sklepa o imenovanju komisije za obračun narodnega dohodka občine od samostojnega osebnega dela v prometu, trgovini, gostinstvu in obrti ter dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih in drugih storitev za leto 1983 6. Poročilo komisije za oceno škode po potresu v KS Kostanjevica in deloma v KS Podbočje. Iz zapisnika 51. redne seje IS POROČILO KOMISIJE ZA OCENO ŠKODE PO POTRESU Predsednik komisije za ocenieva-nje škode po potresu (11. 3. 1984) JOŽE 2IČKAR je izvršnemu svetu predložil poročilo o ugotovitvah komisije glede povzročene škode v KS Kostanjevica in deloma v KS Pod- združenega dela se sploh ne uvaja disciplinskih postopkov zoper delavce, ki kršijo delovne dolžnosti predvsem zaradi familiarnosti, solidarnosti in pomanjkanja strokovnega znanja. Glede sestave disciplinske komisije pa se organizacije združenega dela premalo poslužujejo možnosti, da bi v samoupravnih splošnih aktih opredelili možnost različne sestave disciplinske komisije, ob upoštevanju težje kršitve delovnih obveznosti, in sicer, da bi predvideli posebno sestavo disciplinske komisije ki odloča o konkretni zadevi, in sicer iz treh članov, pri čemer je obvezno tudi zunanji član, o hujših kršitvah delovnih obveznost, za katere se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja, pa odloča disciplinska komisija v sestavi petih članov. V Krškem, dne 8. 2. 1984 Družbeni pravobranilec samoupravljana: Dušan DORNIK bočje. Pri poročanju je sodeloval tudi predstavnik KS Kostanjevica VLADKO KUKEC, ki je ocenil delo komisije zelo pozitivno. Komisije so namreč v času od 12. do 16. 3. 1984 pregledale stanovanjske objekte v zasebni in družbeni lasti na prizadetem območju. Nastala škoda je ocenjena na 28,613.458 din, v to oceno pa niso vključeni kulturni objekti, ki so prav tako poškodovani, vendar je za ocenitev njihove škode potrebno strokovno sodelovanje Zavoda za spomeniško varstvo. Med te objekte spadata tudi obe cerkvi na otoku. Glede na podano je izvršni svet sprejel naslednje ukrepe: Aktivnosti komisij, organov KS, socialnih institucij in strokvonih služb upravnih organov se nadaljujejo. Napraviti je potrebno program sanacije škode, tako po strokovni kot finančni plati, določiti prioriteto reševanja najnujnejših primerov, ugotoviti socialno ogrožene ob potresu prizadete občane in na podlagi teh podatkov potrebe po aktiviranju družbenih sredstev. Nadalje je potrebno ugotoviti preskrbljenost trgovin z gradbenim materialom, ugotoviti škodo na kulturno spomeniških objektih in povabiti Zavod za spomeniško varstvo k sodelovanju pri strokovni oceni. Poleg programa sanacije je potrebno določiti preventivne ukrepe na prizadetem območju. Izvršni svet predlaga Samoupravni stanovanjski skupnosti, da predvidi določeno kvoto finančnih sredstev za odobravanje kreditov prizadetim občanom za minimalne adap-taciie. Tako priporočilo se daje tudi Ljubljanski banki in Zavarovalnici. Zasedanje izvršnega sveta STRAN 20 -NAS GLAS« St. 3 — 19. april 1984 O povzročeni škodi in o aktivnostih IS in strokovnih služb je potrebno poročati republiškemu izvršnemu štabu CZ in drugim organom. Občinski štab CZ in komisija za oceno škode pripravita kompletnej-še poročilo o posledicah potresa in o ukrepih, ki so bili in ki jih bo še potrebno pod vzeti. Poročilo se objavi v glasilu »Naš glas«, izvršni svet pa bo o tej problematiki še razpravljal. 52. REDNA SEJA Na dnevnem redu 52. redne seje Izvršnega sveta SO Krško, ki jo je predsednik IS dipl. ing. VINKO BAH sklical za 29. marec, so bile — kot je razvidno iz gradiva za sejo, ki je prispelo v INDOK center — naslednje točke: 1. Potrditev zapisnikov 50. in 51. redne seje IS 2. Poročilo o rezultatih gospodarjenja in poslovanja OZD in SIS z oceno zaključnih računov za leto 1983 3. Predlog odloka o zaključnem računu proračuna občine Krško za leto 1983 4. Predlog odloka o spremembi odloka o minimalnem poslovnem času trgovin, mesnic, trafik, gostinskih obratov in gostišč ter obrtnih delavnic 5. Objava rasti sredstev OD v gospodarstvu za leto 1983. 53. REDNA SEJA Za 18. april je predsednik IS dipl. ing. Vinko Bah sklical 53. redno sejo IS in predvidel naslednji dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 52. redne seje 2. Informacija o NE Krško 3. Sanacijski program M—Agro-kombinata — kleti Krško 4. Osnutek družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč 5. Imenovanje inšpektorjev Ml — soglasje 6. Imenovanje skupine za prenos ukaza ukrepov pripravljenosti in mobilizacije oboroženih sil 7. Informacija o izvajanju aneksa št. 2 k SaS o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Krško za obdobje 1981 — 1985 8. Varnostni načrt izvršnega sveta SO Krško (Nadaljevanje z 9. strani) sten problem. Mladinske organizacije so preslabo organizirane in ne zagotavljajo zadostnega števila kandidatov. Tako se kandidati zagotavljajo preko učiteljev predmeta obramba in zaščita, ki sicer zagotavljajo potrebno število, a postopek ni v skladu z načeli samoupravnega odločanja. Novost v zakonu o SLO in DS je ta, da je spremenjen način re-krutovanja. Pred komisijo bodo šli le še bolni ali poškodovani. Rekru-tovanje bo odslej potekalo na podlagi zbranih dokumentov o mladincih v mladinski organizaciji. To pomeni, da bodo komiteji za SLO v KS izpolnjevali vprašalnike oddelka za LO občine. Kot vsa leta nazaj so tudi lani borci množično sodelovali z osnovnimi šolami, z mladinskimi in pionirskimi organizacijami. Tako so utrjevali patriotsko zavest in pripadnost mladine in pionirjev do vrednot, priborjenih v NOV in revoluciji. Te razlage so podajali na njihovih proslavah, pionirskih in od-rednih prazniKih, Kurirčkovi pošti, obrambnih dnevih, pohodih itd. Vsa ta praznovanja in akcije so med mladimi zelo priljubljene, zato pri njih sodeluje kar 95 % vse mladine. Še delegatska gradiva SREDSTVA SOLIDARNOSTI POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA: Odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji je pripravil poročilo o svojem delu. V 9-članLXe-mu odboru je delegat dolenjske in posavske regije MIHA BURGAR. Sredstva solidarnosti, ki jih oblikujejo delavci, delovni ljudje in občani v SR Sloveniji na podlagi ustreznega zakona, se uporabljajo za odpravljanje posledic naravnih nesreč, ki so prizadele območje ene ali več občin, če škoda zaradi naravne nesreče presega 3 odstotke družbenega proizvoda celotnega gospodarstva posamezne prizadete občine, doseženega v preteklem letu, za nerazvita območja zadostuje 1,5 odstotka, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije pa lahko odloči tudi o izjemah v posebnih primerih. Iz pregleda prihodkov in odhodkov je razvidno, da so znašali prihodki v letu 1983 malo manj kot 503 milijone dinarjev, odhodki pa malo manj kot 112 milijonov dinarjev. Med odhodki je pretežna večina sredstev, ki so jih dobile občine za odpravo posledic elementarnih nesreč. Te občine so bile: Brežice, Šmarje pri Jelšah, Šentjur pri Celju, Brežice, Idrija, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Idrija, Laško, Šmarje pri Jelšah, Tolmin (nekatere so navedene večkrat, ker so sredstva prejele pač večkrat). Razlika med prihodki in odhodki ob koncu leta 1983 je bila nekaj več kot 391 milijonov dinarjev, od tega je bilo na žiro računu nekaj več kot 291 milijonov dinarjev, v obliki prejetih menic od občin (Nova Gorica, Maribor-Pesnica, Ptuj, Sevnica, Šmarje pri Jelšah, Metlika, Šentjur pri Celju in Lenart) pa je nekaj manj kot 100 milijonov dinarjev. Navedene občine so se z menicami zavezale, da bodo prejeta sredstva vrnile, če podpisniki ne bi sprejeli sklepa o dodelitvi sredstev solidarnosti, ki so že bila nakazana. Potem ko bodo nakazana sredstva z žiro računa predvidenim prizadetim območjem ter za nabavo raket proti toči, bi naj na žiro računu ostalo ob koncu marca 1984 še 2,5 milijona dinarjev, zaključuje poročilo. Če vas zanima . . . GRAVERSTVO VIKTOR KONCINA Cesta krških žrtev 73, ima za stranke poslovni čas vsak delavnik od 6. do 14. ure. Telefon: 72-411! Ustreznejša ureditev poslovnega časa lokalov POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA »ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O MINIMALNEM POSLOVNEM ČASU TRGOVIN, MESNIC, TRAFIK, GOSTINSKIH OBRATOV IN GOSTIŠČ TER OBRTNIH DELAVNIC« Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti bosta predvidoma sprejela spremembo 6. člena navedenega odloka, tako da se bo glasil: »Poslovni čas gostinskih obratov je lahko od 6. do 24. ure. V izjemnih primerih smejo biti gostinski obrati odprti neomejen čas. Ob petkih in sobotah ter ob dnevih pred prazniki so lahko gostinski lokali odprti od 6. do 2. ure naslednjega dne. Ne glede na prejšnje določbe tega člena so lahko gostinski obrati odprti vso noč v nočeh od 31. decembra na 1. januar, od 30. aprila na 1. maj, od 3. julija na 4. julij, od 21. julija na 22. julij, od 28. novembra na 29. november in v nočeh na pustno soboto in pustni torek.« Pa še to: Poslovni čas gostinskih obratov je bil doslej do 22. ure. St. 3 — 19. april 1984 »NAŠ GLAS« STRAN 21 Imenovanje strokovne komisije POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA »SKLEP O IMENOVANJU STROKOVNE KOMISIJE ZA PREGLED ZAKLJUČNEGA RAČUNA DAVKOV IN PRISPEVKOV OBČANOV ZA LETO 1983« Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti bosta predvido- Odprto pismo... ODGOVOR NA ODPRTO PISMO V uredništvo smo prejeli dopis naslednje vsebine: V prilogi Vam pošiljamo besedilo naše skupščine kot odgovor na »Odprto pismo«, ki ga je priobčil »Naš glas« v 2. številki letošnjega leta, dne 21. 3. 1984 na strani 17. V smislu Zakona o tisku zahtevamo, da je odgovor objavljen v nespremenjeni obliki in s prav takimi črkami v prvi naslednji številki. — P.S.: Besedilo pisma so po temeljiti obravnavi sprejeli tudi na zboru občanov v Kostanjevici, dne 2. 4. 1984. Dopisu je priložena tako imenovana »priloga«: PEC.AT NA ODPRTO PISMO (Glej »Naš glas* z dne 21. .1 1984 str. 17) Hudi bi opozorili na že kar tragikomično prizadevanje nekega Silva Mavsarja, ki bi na vsak način rad vzbudil pozornost in se za dosego tega cilja poslužuje trenutno zelo modne, a hkrati izjemno cenene metode, to je odprtega pisma. Oblika odprtega pisma se v našem javnem življenju prav zadnje čase precej pogosto pojavlja, a v večini primerov se je pokazalo, da za odprtimi pismi stoje I ju I je. ki s svojo politično in splošno ustvarjalno nemočjo pač ne morejo prodreti drugače, saj jim pri tem ne gre za razreševanje problemov, marveč le zato, da opozorijo nase. Kljub takemu klavrnemu poizkusu obračunavanja, ki bi sicer v manj važnem primera ne zaslužil pozornosti, smo se odločili, da na »odprto, pismo odgovorimo. Ze v uvodu pisma avtor pokaže, da pozna problematiko Forme vive silno površno in pristransko. Izgleda, da je zadnja seja kulturne skupnosti v Krškem edini vir njegove vednosti o »več kot dvajset let trajajoči, mednarodni kulturni akciji. Prva seja, ki je obrav-navida to problematiko je bila že lani scomladi, zato je namigovanje, češ, da Forma viva »izsiljuje, občinsko kulturno skupnost s časovno stisko, zgolj natolcevanje. Na lanski seji smo predstavili pereča vprašanja akcije, ki zaradi svoje oblike in mednarodnih običajev na tem področju, izgubi sleherni pomen, če jo raztegnemo na štiri leta. dre tudi za ustvarjalni proces in gibanje ter iskanje novih oblik v kipar- ma sprejela sklep o imenovanju strokovne komisije v sestavu: — ALOJZ BABIC, Mercator — Agrokombinat Krško, predsednik, — MILICA SMILJANIC, SDK, podružnica Krško, članica — BRANKA ŽARN, SO Krško, članica. Komisija ima nalogo, da v smislu obstoječih predpisov pregleda zaključni račun davkov in prispevkov občanov za leto 1983 in sestavi zapisnik o ugotovitvah. skih prizadevanjih v svetu, kar je permanentni pojav. Forma v'va namreč ni navadna razstava, murve' akcija, ki predvsem mladim umetnikom daje možnost za umetniško izpoved in jo je kot tako treba jemati izključno kot ustvarjalni umetniški proces, ki se ga ne da prakticistično in administrativno prekladati na daljši čas. Prav zato je Forma viva tako popularna po vsem svetu. Opozorili smo tudi na dejstvo, da krška kulturna skupnost edina izmed devetih občin, ki so podpisale samoupravni sporazum o Formi vivi. krši omenjeni sporazum. Pa tudi o kakšnem »izsiljevanju« ne moremo govoriti, saj je Forma viva ena najstarejših in prvih kulturnih akcij, ki so bile delegatsko organizirane. Večina prisotnih delegatov menda »ni vedela«, čigava je Forma viva. Zares žalostno, a hkrati odlična ilustracija kulturne zavesti in razgledanosti ter usposobljenosti /iredsedstva kulturne skupnosti, če jim tega ni bilo zmožno pojasniti. Dovolj naj bi bilo tudi, da si »razstavo og/edaš vsake tri do štiri leta" (mnenje S. M.). To je pač odvisno od potreb posameznika, radi pa bi poudarili naslednje: Forma viva je kulturna akcija mednarodnega pomena (edina v občini Krško), pa če je to S. M. in njegovim všeč ali pa tudi ne. Pri njeni izvedbi je udeleženih devet občin, ki skrbijo za štiri delovišča. Ker je to akcija širšega pomena, sodeluje s sredstvi tudi kulturna skupnost Slovenije, ki krije upravne stroške, izdaje katalogov, stroške žirije, monografije ipd. Forma viva pa je naša, saj je pomembna za nas občane občine Krško in za nas kot Slovence, kot je za nas pomembna zbirka Dolenjskega muzeja v Novem mestu, zbirka Posavskega muzeja v Brežicah, grad Brestanica, leskovška župnijska cerkev in še bi lahko naštevali vrsto institucij, ne glede na to, kje se nahajajo. Forma viva pa je pomembna za občino Krško tudi zato. ker privabijo ogromno obiskovalcev od drugod, kakšni pa so splošni gospodarski učinki tega, menda ni treba posebej razlagati. Če pa si ogledamo situacijo v Delavskem domu Krško, ki ga avtor pisma postavlja kot v nebo vpijoč primer »krivičnosti« občinske kulturne politike, bi radi opozorili na manj znano dejstvo, da je bilo v zanj leta 1982 poleg rednih sredstev, ki jih prejema, odvedenih še 149,7 starih milijonov, ki so pripadati rednim sredstvom Galerije Božidar Jakac ter Formi vivi in smo jih leto kasneje mukoma dobili nazaj in še to s 39,9 milijoni primanjkljaja, za kar se je delovna skupnost Galerije Božidar Jakac obrisala pod nosom. Za rrimerjavo pa navajamo še podatek, da je zadnja akcija Forme v've v Kostanjevici stala 148,5 starih milijonov. Menimo, da ta podrobnost dovolj zgovorno kaže na to, kje tiči nerazumevanje. Sicer pa se zdi, da je glavni problem »kulturnega spomenika v Krškem — roma Edvarda Kardelja« problem publike. Spomnimo se le primera izpred nekaj let, ko se je otvoritve razstave Mihe Maleša in koncerta orkestra Slovenske filharmonije urležilo okoli petdeset ljudi, od tega polovico povezanih z organizacijo in izvedbo prireditve. Na drugi strani pa »nabiranje vrhunskih umetniških del na enem koncu«, to je v Kostanjevici in Dolenjski kulturni festival tega problema sploh nista poznala, se pravi, da sta svoj obstoj VPRAVICILA. kdaj ga bo pa Delavski dom Edvarda Kardelja pa ne vemo. Piscu pisma pa bi tudi svetovali, da se pozanima, s kolikšnimi osebnimi žrtvami in odrekanji je nastala in rasla kultura v Kostanjevici (tudi Forma viva), šele potem naj opisuje vaje pevskih zborov v »mrzlih učilnicah zapuščenih šol« in podobno. Glede amaterizma se zdi Kostanjevičanom naravnost n e slan o, da jih kdo o tem poučuje, saj je slovenskemu narodu dobro znano, da so prav kosta-njeviški amaterji v petindvajsetih letih rednega delovanja s petinosemdeset-člansko igralsko družino zmrzovali brez slehernih subvencij, ki so danes že samo po sebi umeven običaj, toda hkrati nastopali na triintridesetih odrih v Sloveniji in zamejstvu. Ali lahko kdo v občini Krško danes, kljub i z-datni pod p o r i. ki jo je deležna amaterska dejavnost, pokaže podobne rezultate"? Iz pisma je tudi razvidno, da naj bi odnosi v občinski kulturni skupnosti temeljili na »spletkah in ponižanju« ter »podtikanjih« sogovornikov na zadnji seji. Sprašujemo se, le kdo neki je ta Silvo Mavsar, da si lahko privošči povsem neargumentirano moralno in posredno tudi politično diskvalifikacijo svojih sogovornikov na zadnji seji, ki so v večini univerzitetni profesorji s področja umetnosti ter wiledni znanstveni in družbenopolitični delavci, ki so se v življenju dokazali z revolucionarno dejavnostjo pred vojno, med vojno (dva izmed njih sta predvojna revolucionarja in prvobor-ca), kot tudi pri graditvi našega družbenopolitičnega sistema in demokracije, kjer so delovali kot diplomati, podpredsedniki vlade, člani Sveta republike, svetovalci in aktivni tvorci samoupravnih odnosov in policentrizma v kulturi? Da je krška kulturna politika nedemokratična, se strinjamo, vendar pa menimo, c« so krivci za takšno stanje drugje. To so tisti, ki se ne zavedajo, da demokracija ni isto kot pri-mitivizem. Za konec pa še tole: prihodnjim piscem »odprtih pisem« svetujemo, da se o problematiki, ki jo obravnavajo, STRAN 22 »NAS GLAS« St. 3 — 19. april 1984 dobro informirajo, po drugi strani pa žoganje z izrazi kot viniljončki« (gre za trdo prislužen denar) kaze na cenen pamfletski slog, ki prej sodi v Pustne novice kot pa v glasilo za informiranje delegatov. Skupščino Mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva Kostanjevica na Krki in zbor občanov krajevne skupnosti Kostanjevica Svobodna menjava dela OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST KRŠKO 13. redna seja obeh zborov skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Krško bo v četrtek, 26. 4. 1984 ob 7. uri v sejni sobi »B« Skupščine občine Krško. DNEVNI RED SEJE OBEH ZBOROV: 1. Ugotovitev sklepčnosti, pregled realizacije zapisnika 12. redne seje skupščine ter odgovori na delegatska vprašanja 2. Volitve nosilcev odgovornih funkcij v skupščini OZS Krško 3. Obravnava in sprejem poročila o poslovanju OZS in zdravstvenih organizacij v letu 1983 4. Sprejem predloga finančnega plana Občinske zdravstvene skupnosti Krško za leto 1984 5. Sklepanje o odobritvi sredstev za sklad skupne porabe za leto 1984 za ZD Krško 6. Sprejem predloga plana prihodkov in odhodkov MZS Novo mesto za leto 1984 7. Obravnava predloga Samoupravnega sporazuma o uresničava-nju socialnovarstvenih pravic 8. Določitev delegatov za reje skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije 9. Vprašanja in predlogi delegatov DNEVNI RED SEJE ZBORA UPORABNIKOV 10. Samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela z ZD Krško za leto 1984 11. Aneks št. 3 k sporazumu o svobodni imenjavi dela za obdobje 1981 — 1985 z Lekarno Krško 12. Aneks št. 3 k sporazumu o svobodni menjavi dela za obdobje 1981 — 1985 z Lekarno Sevnica — enota Senovo 13. Samoupravni sporazum o svobodni imenjavi dela s Splošno bolnico Novo mesto za leto 1984 14. Samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela s Splošno bolnišnico Brežice za leto 1984 15. Sporazum o menjavi dela s TOZD Zavod za socialno medicino in higieno Novo mesto za leto 1984 16. Samoupravni sporazum o zagotovitvi sredstev, ki jih prispeva Občinska zdravstvena skupnost Krško za financiranje logopedske službe za območje občine Krško v letu 1984 17. Samoupravni sporazum o zagotovitvi sredstev, ki jih prispeva Občinska zdravstvena skupnost Krško v letu 1984 za zdravstveno vzgojo prebivalstva na območju občine Krško 18. Samoupravni sporazum o zagotovitvi sredstev, ki jih prispeva Občinska zdravstvena skupnost Krško za letovanje otrok v letu 1984 19. Sklep o sofinanciranju društev za leto 1984 USMERITVE ZA PRIPRAVO PREDLOGOV PROGRAMOV SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V OBČINI KRŠKO Dokument nam je 27. marca 1984 posredoval Občinski komite za družbene dejavnosti. V letu 1984 pristopamo k oblikovanju programov SIS družbenih dejavnosti v pogojih nadaljnjega omejevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih družbenih potreb. Obseg programov in sredstev opredeljujeta zvezna in republiška (oz. občinska) resolucija o razvoju v letu 1984, poleg tega pa določa obseg izvirnih prihodkov še zvezni zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev DPS in SIS družbenih dejavnosti za porabo v letu 1984. V programe SIS družbenih dejavnosti za leto 1984 pa moramo vključiti tudi oceno spremenjenih in bistveno težjih pogojev, ki bodo nastali kot posledica pogajanj med Jugoslavijo in Mednarodnim monetarnim fondom. Ti spremenjeni pogoji, ki bodo pričeli veljati s 1. majem 1984 in se bodo nadaljevali tudi v naslednjih letih, področjem splošnega sektorja dajejo bistveno zožen okvir in jih moramo zato kot realnost upoštevati že letos. V okviru teh omejitev načrtuje SR Slovenija in tudi občina Krško 20 % zaostajanje sredstev za skupne potrebe za doseženo rastjo dohodka. Takšna usmeritev določa obvezo sprotnega medletnega usklajevanja programov in obsega sredstev za njihovo izvajanje z dejansko doseženimi materialnimi možnostmi. Po opredelitvi v zveznem zakonu morajo SIS družbenih dejavnosti podatke o planiranih zneskih sredstev, usklajene s stopnjo rasti ustvarjenega dohodka, dostaviti SDK do 25. maja, 25. avgusta in do 25. novembra 1984. Zato bodo skupnosti prednostno izvajale zagotovljene oz. zakonsko zajamčene programe. Izvajanje drugih programov bodo sproti prilagajale obsegu sredstev in s potrebnimi naknadnimi prestrukturiranji sredstev in drugimi viri zagotavljale izvajanje nalog, ki bodo ocenjene kot nujne. Usmeritve za vrednotenje programov SIS oz. zagotavljanje posameznih kalkulativnih elementov v svobodni menjavi dela v letu 1984 na osnovi resolucijskih izhodišč: — materialni stroški: dogovorjena sredstva za leto 1983, povečana za 25 °/o, kot je enotno v SR Slovenije predlagana rast cen (od avgusta do decembra pa 50 % povečanje materialnih stroškov — ocena), — osebni dohodki: dogovorjena sredstva, povečana za 22,4 °/o, — amortizacija: potrebna sredstva po predračunih izvajalskih OZD za leto 1984 na podlagi 50 °/o minimalne zakonske obveze; podaljša naj se sporazum o združevanju sredstev amortizacije nepremičnin. Ob začasni zamrznitvi vseh investicijskih dejavnosti na področju negospodarstva (sklep izvršnega sveta, naj se opravijo najnujnejša vzdrževalna dela in adaptacije v okviru finančnih možnosti, v nasprotnem primeru pa naj se program vsaj delno premosti v leto 1985 in dalje. Zamrzne se tudi zadolževanje v okviru SIS, saj se predvideva aktivna obrestna mera. Izvajalci se lahko zadolžijo le na lastno odgovornost po predhodni potrditvi na referendumu. Potrebna je čimprejšnja uskladitev normativov in standardov vseh izvajalcev z realnimi možnostmi. Normatve naj pred zasedanjem skupščine sprejmejo zbori izvajalcev. Izobraževalna skupnost mora ponovno še posebej oceniti odnos do COS, ki (sodi v dogovorjen in ne zajamčen program, in preveriti merila o pogojih in kriterijih v COS. poldnevni osnovni šoli, POS, podaljšanem bivanju in romskih oddelkih. Preveriti je potrebno šolske okoliše s ciljem, da postanemo čim bolj fleksibilni. Šole naj se med seboj dogovorijo o odpiranju novih oddelkov oz. zaposlovanju kadrov. Od 1. septembra 1984 dalje se število oddelkov ne sme povečati. Komite predlaga tudi začasno zamrznitev zaposlovanja na področju družbenih dejavnosti. Tako bo vsako dodatno zaposlovanje možno šele na podlagi analize, ki bi dokazala, da prikazanih potreb St. 3 — 19. april 1984 >NAS GLAS« STRAN 23 ni mogoče pokriti s prerazporeditvijo že zaposlenih delavcev, boljšo organizacijo dela in povezovanjem izvajalcev. Tudi v teh primerih bo potrebno predhono dobiti soglasje nem svetu. Vsi izvajalci na področju družbenih dejavnosti morajo sprejeti konkretne stabilizacijske ukrepe na osnovi dolgoročnega programa go- ško (Naš glas, 31. 1. 1984). S tako določenimi izhodišči za vrednotenje programa je zagotovljeno prioritetno reševanje ekonomskega položaja delavcev v izvajal- ustrezne SIS in komisije pri izvrš- spodarske stabilizacije v občini Kr- skih organizacijah. PLANIRANI IZVIRNI PRIHODKI SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI ZA LETO 1984 (PREDLOG) Dovoljeni prih. SIS v letu 1983 (osnova) Planirana sredstva za leto 1984 na osnovi resol. izhod. SOV OIS Kulturna skupnost Telesnokulturna skupnost Skupnost socialnega skrbstva Občinska zdravstvena skupnost Zaposlovanje Skupaj Raziskovalna skupnost 79.869.00(1 193.752.000 16.323.000 10.887.000 41.525.000 366.634.000 9.359.000 98.611.000 232.088.000 19.546.000 13.207.000 52.475.000 448.151.000 11.358.000 Struktura sredstev v "o 11,20 26.36 2,22 1,50 5,96 50,90 1,29 Planir. prih. na osnovi zvezn. zakona osn. x 119,4 96.605.000 227.366.000 19.148.000 12.938.000 51.408.000 439.034.000 11.127.000 T3 ca L Skupaj planir. sredstva za leto 1984 (2 + 5) 313.000 200.000 169.000 219.000 718.349.000 4.048.000" 875.436.000 5.018.000" 99,43 857.626.000 901.000 0.57 4.916.000 100.000 98.611.000 232.401.000 19.746.000 13.207.000 52.644.000 448.370.000 11.358.000 876.337.000 5.118.000 Skupaj 722.397.000 880.454.000 100,00 862.542.000 1.001.000 881.455.000 722.397.000 Osnova za programe 1984 Global sredstev za leto 1984 884.214.000 (IND 122,4) Predlogi programov 1984 881.455.000 Namensko za izvajanje nujnih nalog 2.759.000 Skupno vrednotenje predlogov programov vseh SIS družbenih dejavnosti v občini Krško v višini 884.214.000 din oz. 862.542.000 din (na osnovi zveznega zakona; dokler ne bo znana dejanska rast dohodka) temelji na spremembi občinske Resolucije, po kateri je možna rast sredstev za družbene dejavnosti 22,4. Osnova za planiranje obsega izvirnih prihodkov so podatki o realizaciji iz obrazca B-2 stolpec 6, povečani za znesek izračunanih primanjkljajev ali zmanjšani za znesek ugotovljenih presežkov za leto 1983. S sprejetimi novimi zakoni so na občinske SIS prenesene tudi nove obveze brez prenosa ustreznih sredstev. Tako je v letu 1984 naložil zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih odraslih oseb občinski skupnosti socialnega skrbstva dodatno obvezo v višini 3.760.000 d.n. skupnostim za zaposlovanje pa sprememba zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju povečane obveze v zagotavljanju denarnih nadomestil. Od 1. 1. 1984 so vsi upravičenci do denarnega nadomestila pokojninsko in invalidsko zavarovani za čas prejemanja tega nadomestila, sredstva pa morajo zagotoviti preko povečanih prispevkov občinske SIS za zaposlovanje. Zaradi omenjene nove naloge v skupnostih socialnega skrbstva je bilo navodilo za I. trimesečje takšno, da se lahko global sredstev ob- čine poveča za tisti del sredstev, ki jih bo skupnost dodatno zbirala. Ker pa so bila sredstva v višini 3.760.000 din planirana v okviru globalnih sredstev občine Krško, bo del teh sredstev v znesku 1.001.000 porabljen kot namenska sredstva za financiranje nalog OO RK in rekon- strukcijo Kostanjeviške jame, razlika v znesku 2.759.000 din pa bo ob medletnem usklajevanju z dejansko doseženim dohodkom namenjena za izvajanje nalog, z katere bo izvršni svet na podlagi selekcije programov in dodatnih analiz ocenil kot nujne. OBVESTILO POČITNIŠKE SKUPNOSTI KRŠKO Počitniška skupnost Krško oziroma uprava naselij POREČ, LO-SINJ, LJUBELJ je poslala vsem svojim članom obvestilo o pogojih letovanja, obračunavanja storitev in nekatera ostala potrebna navodila. Predvsem zaradi tega, da bi bil čim širši krog letovalcev podrobno seznanjen z vsebino obvestila, ga objavljamo tudi v Našem glasu. navodilo^aTdelo receptorjev Prosimo, da ne pošiljate v naša naselja nikogar, ki nima rezervacije oziroma rezervacijskega nakazila. Recepcijski listek je recepcijski in knjigovodski dokument. Napisan mora biti v trojniku, čitljivo izpisan, podpisan, žigosan in nikjer popravljen. Original dobi domska recepcija, prvo kopijo koristnik, drugo pa izstavitelj. Receptor člana skupnosti napiše v prvo vrstico imetnika pravice koriščenja, vse ostale koristnike pa vpiše v naslednje in za zadnjim zaključi rezervacijo s črto. Zelo važno je. da izstavitelj napiše na rezervaciji obračunsko ceno. Če tega podatka ni, obračuna recepcija storitve po nečlanski ceni. Enako, torej po nečlanski ceni, obračunava recepciia tudi storitve za vse, ki jih koristnik pripelje s seboj, na rezervaciji pa niso napisani. Člani skupnosti lahko Drevzame-jo v plačilo režijske in penzionske stroške za vse svoje delavce, toda pred začetkom koriščenja morajo skupnost o tem pismeno obvestiti, oziroma, kadar gre za posameznike, napisati to na rezervacijo. Člani skupnosti, ki ne dovolijo v Materadi oddajanje svojih prostih terminov drugim interesentom in se s tem zavežejo, da bodo plačali režijske stroške, morajo o tem obvestiti skupnost najpozneje do 30. aprila 1984. Člane skupnosti naselja v Nere-zinah prosimo, da nas do 30. 4. 1984 obveste, ali so pripravljeni oddajati svoje proste termine drugim interesentom, s pogojem, da se dohodek razlike med člansko in nečlansko ceno deli s skupnostjo 50:50. Po članskih cenah se obračunavajo storitve za delavce, ki so zaposleni v delovni ali drugih organizacijah, vključenih v skupnost, ter za njihove zakonce in druge svojce, ki imajo po delavcu zdravstveno zavarovanje. Režijski stroški se obračunavajo po osebi ne glede na starost, penzionske cene in turistična taksa so pa glede starosti oseb in kraja koriščenja različne. Vse receptorje ponovno prosimo, da vse, ki jih pošiljajo v naša naselja, podrobno obveste o pogojih letovanja in obračunavanja storitev. Ker člani skupnosti nimajo enakega sistema regresiranja naših storitev, smo poenotili obračunavanje tako, da izstavitelj napiše na rezervacijo vsoto, ki nam jo bo nakazal STRAN 24 »NAS GLAS-« St. 3 — 19. april 1984 po izstavljeni rezrevaciji na naš žiro račun. Razumljivo je, da bo iz-stavitelj moral prišteti regresni vsoti, če jo koristnik dobi od svoje delovne organizacije, tudi vsoto varščine, če jo je pri sprejemu rezervacije inkasiral. Imetnik pravice koriščenja hišice, ki ne more dopotovati določen dan na dopust, je dolžan to telegramsko sporočiti recepciji naselja, da bo rezerviran prostor lahko oddan drugemu interesentu. V primeru pravočasnega sporočila ga recepcija ne bo bremenila plačila režijskih stroškov. Ni pa dovoljeno v primeru odpovedi pošiljati v rezerviran prostor drugega gosta, zlasti ne nečlana skupnosti. Recepcija lahko po posvetovanju s pristojnimi sprejem odkloni. CAS~ POSLOVANJA POČITNIŠKIH DOMOV Materada 9. 6. do 9. 9. 1984 glavna sezona 25. 6. do 31. 8. 1984 Nerezine 25. 4. do 30. 9. 1984 glavna sezona 25. 6. do 31. 8.. 1984 Ljubelj odvisno od prijav 1. 7. do 25. 8. 1984 Režijski stroški za posamezna neizkoriščena ležišča se obračunavajo samo v času glavne sezone. Prosimo ,da nam terminsko zasedbo prostorov sporočite do 30. 4., poimensko pa do 20. maja 1984. CENE STORITEV ZA SEZONO 1984 Materada dnevni penzion za člane - 700.— za otroke, stare od 3 do 10 let — 420.— za otroke od 1 do 3 let — 280.— za otroke do 1 leta — če ne koristijo prehrane, je brezplačno dnevni penzion za nečlane — 900.— za otroke, stare do 7 let — 550.— stacionarij za prikolice 35.0:').— režijski stroški za posamezno ne-izkoriš.eno ležišče — 90.— stacionarij za prikolice - 35.000.-režijski stroški za odpovedano oddajanje prostorov drugim interesentom dnevno po ležišču v času glavne sezone — 150.— turistična taksa — 25.— Nerezine člani skupnosti — 90.— upokojenci, VVI in člani ZB, nečlani — 150.— delavci jugoslovanskih DO — so-koristniki — 200.— drugi sokoristniki — 300.— delavci jugoslovanskih DO — hišica, do 5 oseb — 1.500.— drugi 'koristniki — hišica, do 5 oseb — 4.000.— turistična taksa — 25.— Ljubelj člani skupnosti — 150.— drugi koristniki — 200.— turistična taksa in zavarovanje — 17.— Za sokoristnika se smatra ena oseba, ki letuje poleg štirih članov skupnosti, oziroma dve osebi poleg šestih. Upravniki naselij lahko odobravajo glede na predsezonske cene komercialnih turističnih organizacij na vse nečlanske cene do 20 % popusta. Prosimo, da seznanite vse, ki jih boste napotili v naša naselja, s sklepi IO, ki se nanašajo na letoval-ne pogoje, zlasti: — da v naseljih ni dovoljeno ka-ljenje nočnega počitka od 24. do 6. ure, — da mora uprava naselja odslo- Naročnik: Občinska raziskovalna skupnost Krško (za I. fazo obdelave). Leto izdelave: december 1981. Izvajalec: ITEO — Institut za trženje, ekonomiko in tržne raziskave. Cilj raziskav: V prvi fazi pridobitev podatkov in opredelitev izhodišč: — posnetek stanja, — opredelitev področij možnega nadomeščanja uvoza in uvozna odvisnost, viti iz naselja vse, ki poskušajo prikrivati število ali identiteto oseb, oziroma se ne pridržujejo hišnega reda, — da v naselja ni dovoljeno voditi živali (psov in mačk), razen psov vodnikov, — da v našem zalivu Bučanje ni dovoljena vožnja ali naveza motornih čolnov. Prosimo vse člane skupnosti, da morebitne proste kapacitete, zaradi boljšega ekonomskega poslovanja, odstopijo skupnosti. Naša telefonska številka v Nere-zinah je 051 865 132. Rezerviran čas za pozive je vsak dan od 6. do 8., od 13. do 14. in od 18. do 20. ure. Krško, 2. aprila 1984. — analiza planov večjih OZD, — projekcija zunanjetrgovinske menjave, — povzetek z nekaterimi izhodišči o možnostih prestrukturiranja in večje izvozne usmerjenosti. V drugi fazi: — pristopiti k podrobnim analizam tržnih in tehnoloških trendov in možnosti za posamezne grupe proizvodenj, obstoječih in predvidenih proizvodnih programov kot tudi k definiranju programskih izhodišč za prestrukturiranje in večjo Foto: Vlado Podgoršek OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST KRŠKO Nadaljujemo z objavljanjem po- ske raziskovalne skupnosti Krško in vzetkom raziskovalnih nalog, ki so ki so interesentom na voljo pri nastale v okviru dejavnosti Občin- IGM »Sava«. Naslov študije: Možnosti prestrukturiranja gospodarstva v občini Krško z vidika povečane izvozne usmerjenosti in substitucije uvoza St. 3 — 19. april 1984 »NAŠ GLAS« STRAN 25 izvozno usmerjenost občine Krško. ospodarstva Kratka vsebina obdelav: Pri ORS Krško je bila do sedaj realizirana le I. faza obdelave (december 1981). II. faza je bila prenesena na posamezne delovne organizacije, zato občinska raziskovalna skupnost nima informacij (vsaj do sedaj) o rezultatih pri DO. Iz vsebine študije I. faze obdelave izstopajo zlasti naslednji podatki: — podatki o gospodarstvu občine Krško v primerjavi s SR Slovenijo (za leto 1980), kjer je število zaposlenih prebivalcev glede na število prebivalcev pod poprečjem v Sloveniji, dohodek na zaposlenega nad povprečjem, čisti dohodek in bruto OD pod povprečjem, uvoz in izvoz nad povprečjem. Uvoz je večji nad izvozom, vendar relativno glede na slovenske razmere bolj izravnan, — podatki o stopnji razvitosti, kjer veljajo za gospodarstvo občine naslednje ugotovitve: velika uvozna odvisnost sedanjih in načrtovanih gospodarskih objektov od uvoza, majhno število lastnih izvoznih proizvodnih programov, novih proizvodov, tehničnih izboljšav in patentov itd. Inovacijski procesi so še redki in zelo počasni. Stopnja avtomatizacije in uvajanje računalništva je v gospodarstvu občine zelo nizka, zlasti, če jo primerjamo z uporabo orocesnih računalnikov, refleksnih in programskih avtomatov, numerično krmiljenje strojev itd. V OZD se pri izboru novih proizvodnih programov prepletajo odločitve za zadovoljevanje povpraševanja na domačem trgu. Izvoz zunanjetrgovinske menjave za preteklo obdobje je ugodnejši od jugoslovanskega in slovenskega povprečja za konvertibilno področie, saj dosega kar 95 % izvoza, kar izpostavlja velike potencialne možnosti za osvajanje novih in neobdelanih tržišč. Za gospodarstvo neugodna ugotovitev pa je ta, da ima izrazito negativno menjavo pravic do tehnologije. V obravnavanem obdobju ni bilo nobenega primera prodaje ali odstopa pravic tujim partnerjem, med tem ko je nakup tekel v direktni obliki. Večina OZD trguje s tujimi partnerji preko domačega izvoznika. Izvozno načrtno trženje se ni uveljavilo. Do določene mere se razliku-ieio »Djuro Salaj«, Iskra. Labod in Lisca. Plani OZD izhaiajo iz obstoječe konceDcijsko-razvoine usmeritve, s tem da skušajo izboljšati konkurenčno sposobnost obstoječih proiz-vodenj. manj pa si prizadevajo spremeniti strukturo proizvodnje na osnovi dinamično dolgoročnega pristopa, ki naj bi temeljil na inova- cijskem procesu, izboljšavi vodenja in upravljanju poslovnega procesa v povezavi z jasno zastavljenim tehnološko-razvojnim načrtom, ki zavisi tudi od izvoznih tržišč. Študija nadalje bolj na splošno izpostavlja potrebne ukrepe za izboljšavo izvozne usmerjenosti gospodarstva v občini Krško. Med temi naj omenimo ponovno selektivno in razvojno ocenitev načrtov OZD, ki jih je treba uskladiti s tržnimi, finančnimi, kadrovskimi, energetskimi, tehnološkimi in deviznimi možnostmi, naslonitev na domače znanje, ustanoviti oziroma razširiti izvozno-prodajne sektorje, okrepiti tržno-raziskovalne službe, pričeti z načrtnim izvoznim marketingom in se pričeti vključevati v celotni izvozni inženiring itd. Analize, ki so v gradivu podane tabelarno za celotni gospodarski po- tencial občine in posamezne delovne organizacije, pojasnjujejo oziroma potrjujejo splošne ugotovitve in hkrati dajejo osnove za nadaljnjo posamično obdelavo. Zaključek: Prikazana študija je le majhen prispevek k obširni problematiki nujnega prestruktuiranja in utrjevanja gospodarstva, ki ga v vse o-strejši obliki narekuje splošni gospodarski poloajž v državi in v mednarodni delitvi dela. Izvozna naravnanost je le poenostavljen izraz za vrsto potrebnih ukrepov in način obnašanja, ki jih bomo morali osvojiti in teamsko obvladati za našo lažjo bodočnost, gospodarsko in politično neodvisnost. Začeta študija odpira vrsto novih vprašanj in novih nalog. Naslov študije: Raziskave jalovine iz Rudnika Senovo o njeni uporabni vrednosti kot gnojilo, če se oplemeniti z NPK gnojili Naročnik: Občinska raziskovalna skupnost Krško (za I. in II. fazo raziskav) Leto izdelave: december 1982 (I. faza) Izvajalec: dr. Franček Pajenk, dipl. ing. (v prvi, drugi in tretji fazi) Cilj raziskav: V prvi fazi: z okvirnimi poskusi ugotoviti, če so dane realne osnove za razmišljanje o uporabni vrednosti jalovine, mešane s premogom, kot gnojilo, ker bi takšen odgovor dal šele osnovo za širše in temeljitejše večletne raziskave v vseh smereh. Za tako postavljeno nalogo je potrebna: — groba identifikacija surovine, — poskus oplemenitenja surovine z makro hranili po patentiranem poskusu (Patent št. 33 103, Pajenk), — postavitev mikro poskusa na travniku. V drugi fazi: podoben, vendar poljski preizkus kot v prvi fazi z jalovino in separacijskim muljem na parcelah Agrokombinata Krško in na drugih (netravnatih) kulturah. V tretji fazi: izdelati kompleksno gnojilo na bazi jalovine in separa-cijskega mulja Rudnika premoga Senovo plus odpadki farm v posavski regiji in še nekaterih dodatkov iz industrijskih odpadkov. V četrti fazi bi se na podlagi pridobljenih podatkov izdelala pred-investicijska (ekonomska) študija, ki naj bi opredelila ekonomski ra-dius in velikost novega obrata za izdelavo gnojil. s; Prva faza obdelav je bila izvršena v letu 1981 in 1982, druga faza je v teku in bo končana v letu 1984, tretja faza se bo pričela v letu 1984 in bo končana v letu 1985. Četrta faza je odvisna od rezultatov predhodnih raziskav. Kratka vsebina: Do sedaj je bila končana le prva faza raziskav gnojenja s pripravljenimi umetnimi gnojili, obogatenimi z različnimi vrstami jalovine (jalovina rumene, jalovina rdeče, jalovina sive barve in mešan vzorec vseh vrst jalovine). Mikro poskus je bil narejen na travnatih kulturah v Savinjski dolini. Učinek gnojenja je bil merjen s tehtanjem svežega pridelka trave in primerjan s pridelkom trave, gnojene s klasičnimi mineralnimi gnojili v enakem hranilnem odmerku. Preizkusi so dali zanimive rezultate: — pri senu je bil pridelek od 40 do 75% večji od pridelka na klasično gnojeni parceli z mineralnimi gnojili, — pri otavi je bil pridelek večji od 6 do 14 %. Avtor preizkusov ugotavlja, da je senovška jalovina bogata na nekaterih elementih, ki so za rast neobhodno potrebni. Preizkus z jalo-' vino, ki vsebuje veliko žvepla, daje prav tako presenetljivo dobre rezultate, kar dokazuje, da tudi žveplo spada k elementom, ki so 'nepogrešljivi za prehrano rastlin, le da mora biti v pravilno vezani obliki. Nadalje daje avtor svoje zaključke, med katerimi so pomembni zlasti naslednji: — jalovina (z ostanki premoga) v zmletem oziroma zdrobljenem stanju lahko da rezultate, in sicer kot gnojilo ali meliorator (ti- STRAN 26 »NAS GLAS« Si. 3 — 19. april 1984 sta, ki je bogata z apnom) v tleh, kjer primanjkuje elementov, ki jih vsebuje jalovina, ali pa so tla kisla, oplemenitena jalovina (z ostanki premoga) z N, P2Ch K20 lahko služi kot kompleksno ali mešano gnojilo za vse kulture in v vseh tipih tal, rezultati so odvisni od založenosti tal, potreb rastline in vsebnosti premoga, N, PjOs, K,0 v jalovini, organizirati je treba enostavno improvizirano proizvodnjo tovr-stega gnojila in zastaviti večletne poskuse v bližnji okolici, na večjih površinah in različnih kulturah kakor tudi tipih tal z različnimi odnosi med makroele-menti in odmerki. — preizkusiti različne surovine kot dodatke za obogatitve (fosfatni mulj, dušična komponenta, kalijeva komponenta itd.). Zaključek: Obdelava uporabnosti jalovine za gnojilo je pokazala pozitivne rezultate, zato naj se učinek preizkusi še na drugih poljskih kulturah in ugotovi učinek večletnega gnojenja na rodovitnost tal, kakor tudi preveri stranske učinke. Ena od inovacij v TCP »Djuro Salaj« Krško KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIZA BRESTANICA 2e šesto srečanje starostnikov Kar 83 jih je prišlo. Eni prej, eni z zamudo. Z zamudo nekateri zato, ker je bil ravno 25. marec — dan, ko smo premaknili urine kazalce na poletni čas. Vabljenih je bilo veliko več, a vsi pač piso tako pri močeh, kot so bili tile, ki so se zbrali na že 6. srečanju starostnikov iz brestaniške krajevne skupnosti v sindikalni dvorani tamkajšnje elektrarne. Krajevna organizacija Rdečega križa Brestanica je lahko vzornik s svojo skrbjo za starostnike. Tiste, ki so našli zavetje na stara leta v domu ostarelih občanov, obiščejo — seveda ne praznih rok — vsaj dvakrat na leto: da jim zaželijo srečno in zdravo 'naslednje in da jim čestitajo — ostarelim občankam pač — za njihov marčevski praznik. Zadnja nedelja v marcu je tisti dan. na katerega so brestaniški starostniki že kar navajeni. To je nekak njihov praznik, samo da ni zapisan uradno v koledarju. Vabilo na srečanje, ki ga težko pričakujejo, jih samo uveri, da tudi to leto niso pozabili nanje. Pa kako tudi bi, pravi ena od organizatorje srečanja, ko pa jih gledamo tako zadovoljne ob slovesu (tudi solze so vmes, a od sreče). Stiskajo roko članicam Rdečega križa in predsednici Mariji Kukovičič, se zahvaljujejo in marsikdo dahne: »Ne pozabite na nas tudi drugo leto!« Malčki vzgojnovarstvene enote, osnovnošolci, tamburaši (ki z njimi vadi Alojz Sabec) so imeli sila hvaležno občinstvo, zato so svoj program izvedli še bolj zavzeto kot kje drugje. Najstarejšima udeležencema srečanja — enaindevetdeset-letni Jožefi Plevnik in oseminosem-desetletnemu Jožetu Preskarju — so organizatorji poklonili skromni darili, potem pa je prišlo na vrsto še vse tisto, kar je na takih srečanjih v navadi: pogostitev, klepet ob kozarčku, petje in šale in harmonika (»Tale naš Skoberne nas pa zna razvedriti! Pete človeka kar zasr-bijo!) ter — kajpak — ples. kdor se le še zmore za silo zavrteti . . . Brestaniška elektrarna leto za letom kaže veliko mero razumevanja za tovrstna srečanja, saj ne zaračuna niti lička odškodnine za dvorano, uporabo kuhinje in vsega potrebnega inventarja. Letošnje stroške za pogostitev bodo organizatorji pokrili s pobrano članarino, prispevkom KS in obljubljeno pomočjo krškega Centra za socialno delo. Sicer pa se vedejo v stabilizacijskem duhu: da bi »pocenili« pogostitev, so članice Rdečega križa kar same napekle kopico raznovrstnega peciva. Kljub temu, da vsako leto vse težje pokrivajo stroške te prireditve (ob taki vrtoglavi rasti cen), pa brestaniški organizatorji ne mislijo vreči puške v koruzo. Kako bi le mogli, če se le spomnijo zadovoljstva na obrazih hvaležnih 70- in večletnikov! Se bodo že kako znašli in ostali še naprej zgleden primer skrbi za ostarele. SŠI: Odbojka Zmagovalca : Lisca in TCP 4. in 5. aprila se je 5 ženskih in 7 moških sindikalnih odbojkarskih ekip pomerilo v OŠ »Jurija Dalmatina« Krško v odbojki. Trstni red je bil takole: ŽENSKE: 1. Lisca Senovo. 2. SDK Krško, 3. »Djuro Salaj« Krško: MOŠKI: 1. »Djuro Salaj« Krško. 2. »Djuro Salaj« Krško — TOZD Papir, 3. Nuklearna elektrarna Krško. NAS GLAS — SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE — Izdaja: INDOK center Krško — Naklada: 1000 izvodov — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Uredništvo: CKŽ 12, 68270 Krško, tel. 71-768 — Tisk: Papirkonfekcija Krško — Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72 z dne 5. marca 1980 — Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila ali pojasnila, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi teksti podpisani! St. 3 — 19. april 1984 »NAŠ GLAS« STRAN 27 Iz združenega dela NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO JE KONSTITUIRANA Iz INFORMATIVNEGA BILTENA Sestavljene organizacije Elektrogospodarstva Slovenije objavljamo naslednji zapis: Jedrska elektrarna Krško je 1. marca začela poslovati kot konstituirana enovita delovna organizacija — brez temeljnih organizacij. Največ časa in truda je bilo treba, da so si pridobili dovoljenje za trajno obratovanje in pripravili ter sprejeli vse akte, potrebne za vpis v sodni register in za poslovanje konslituirane delovne organizacije. S pripravami na konstituiranje so v nuklearki začeli že med samo gradnjo, ko so postopno ustvarili tehnične, kadrovske in organizacijske pogoje. Decembra lani so delavci nuklearke sprejeli statut in samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v delovno organizacijo ter izvolili prvi delavski svet. Februarja letos se je delavski svet konstituiral in takrat tudi imenoval vršilca dolžnosti kolegijskega poslovodnega organa. Vršilec dolž- VKOCA TEMA GLAS IZ SIGMATA Zaposlovanje V glasilu delovne organizacije NOVOLES (št. 4, 30. marec 1984) je bil objavljen zapis iz tozda SIG-MAT Brestanica: Na sejah samoupravnih organov DO NOVOLES in TOZD SIGMAT pa tudi v DSSS je večkrat obravnavana problematika zaposlovanja. Nekatere temeljne organizacije NO-VOLESA se srečujejo z zelo visoko fluktuacijo. V TOZD SIGMAT je odstotek delavcev, ki zamenjajo delovno sredino, že nekaj let visok. Tako je bil indeks 1'luktuacije v letu 1982 31 °d, v letu 1983 30 V pa tudi v letu 1984 prvi kaaalci ne obetajo nič bolje. Ob takšnem stanju smo analizirali ta problem in ugotovili: 1. v TOZD SIGMAT zaostajamo za OD drugih OZD kovinske industrije občine Krško, 2. v večji meri odhajajo v druge OZD delavci iz neposredne proizvodnje (delavci na normo): a) ker je v vseh treh posavskih občinah (Sevnica, Krško, Brežice) prisotna deficitarnost kvalificiranega kadra kovinske stroke in je dobremu delavcu dana visoka možnost, da si izbira delovno sredino, 3. nezainteresiranost kadrov s nosti predsednika kolegijskega poslovodnega organa J3 posial JANEZ DULAR, ki je bil pred tem direktor NEK — v ustanavljanju. Kot je znano, je bila NE Krško ustanovljena po sporazumu izvršnih svetov SRS in SRH o skupni gradnji dveh jedrskih elektrarn iz leta 1970 in s pogodbo o združevanju sredstev za skupno gradnjo in skupno eksploatacijo NE Krško iz leta 1974. Po teh temeljnih dokumentih je NE Krško poslovala vse do 1. marca letos. O vseh pomembnejših zadevah sta razpravljala in odločala svet ustanoviteljev in poslovni odbor ustanoviteljev. Vzporedno pa se je pred konstituiranjem že odvijalo notranje samoupravljanje, in sicer z zborom delavcev ter z nekaterimi komisijami. Zdaj torej NEK posluje kot vse druge organizacije slovenskega elektrogospodarstva, s tem da upoštevajo tudi določbe posebnega samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah in obveznostih NE Krško in ustanoviteljev iz Slovenije ter Hrvaške. srednjo, višjo in visoko izobrazbo za zaposlitev v TOZD SIGMAT, 4. štipendijska politika za KV delavce je bila nekaj let nazaj napačno vodena: a) v letu 1983 smo sicer objavili kar 8 štipendij za poklice za neposredno proizvodnjo, javilo se je 5 kandidatov, trije so prejeli štipendije, dva pa sta odstopila že na začetku pred sejo OMR zaradi višine OD v naši temeljni organizaciji. Zelo malo štipendistov uspemo pridobiti iz krajevne skupnosti Brestanica in druge ožje okolice, ker se učenci raje odločajo za štipendije v drugih OZD KS Brestanica (Elektrarna. TES) in OZD KS Senovo (Metalna, Rudnik), kjer so povprečni netto OD višji kot v TOZD SIGMAT. Problem kadrovanja ni v celoti v direktni povezavi z višino OD v temeljni organizaciji, vsekakor pa je eden najbolj pomembnih elementov uspešnega kadrovanja. Upamo, da bodo prizadevanja TOZD SIGMAT in DSSS omogočila temeljni organizaciji uspešnejše poslovanje v letu 1984, sicer nam bo predvidena fluktuacija dobrih delavcev v letu 1984 porušila že tako neustrezno izobrazbeno strukturo. Ob ostalih problemih pa problem fluktuacije lahko v veliki meri vpliva na uspešnost poslovanja TOZD SIGMAT. Vodja splošnega oddelka: CURHALEK FRANCI Pred časom je naš »fotoreporter« obiskal vzdržsvalca senovskega premogovnika še v njihovih starih, tesnih, komaj za delo primernih starih rudniških delavnicah. Nastali so pravzaprav neke vrste poslovilni spominski posnetki, kajti novi de-lavniški prostori nudijo vse drugačne možnosti za uspešno delo. Pridobitev pač, na katero velja ob prazniku dela opozoriti! STRAN 28 »NAS GLAS« St. 3 — 19. april 1984 STOLPEC ALI DVA ZA SESTAVKE MLADIH POMLAD Stopam proti bloku, ki je ves osvetljen. Normalno, saj ljudje še ne spijo. Tema... Z očmi iščem luno in, ko jo najdem, ji pomežiknem in ji rečem: »Zdravo, luna, si tudi ti nesrečna?« A ona molči. Pametno! Solze mi drsijo po obrazu in počutim se neznansko prevarano. Kako kruta je lahko ljubezen! Potrebujem toplino in nežnost! In — malo ljubezni. Odsotno tavam po ulici, brez konca. Opazim zaljubljenca. Držita se za roke in ko me opazita, začutim njuno zadrego. Vzpodbudno jima rečem: »Vem, vem, pomlad je in nič čudnega ni. če se imata rada!« Opazim, da se nasmejita in me želita nekaj vprašati, toda hitim dalje. Preskakujem stopnice in za-slišim znan glas: »Alenka, kaj še ne spiš?« Ne da bi se obrnila, vem, da je za mano on, prav on, ki mi je prizadel toliko bolečin. Ko opazi moje zajokane oči, mi reče: »Ej, oprosti za vse!« Preveč sem ga imela rada, da bi se mu nasmehnila, kot je pričakoval. Rekla sem: »Ce imaš koga rad, to pomeni, da ti nikoli ni treba reči oprosti!« »A. še vedno prebiraš Love story?« me mehko vpraša. Ne mislim odgovoriti, ne upam si misliti, da bi me še enkrat razočaral. Imam ponos, zato dvignem glavo in rečem: »Preveč časa sem lizgubila in ti ga podarila — spat grem!« Odšla sem. Ne vem, kam je šel on. Vem isamo to, da ga nisem videla več, ko sem se obrnila. In — prav je tako! Alenka MIRT. 7. b OS Heroja Milke Kerin Leskovec pri Krškem MOJ DNEVNIK — ODKRIT Dnevnik sem začela pisati v tretjem razredu. Od začetka sem pisala vanj dogodke iz šole in norčije, ki smo jih zganjali. Nihče ni vedel, da pišem dnevnik. Ko sem nekega dne prišla domov, me je čakalo presenečenje. V sobi sem odkrila isestro, ki je brskala po omari. Vprašala sem jo, kaj išče. Ona pa mi je odvrnila, da si bo sposodila moj pulover. Čudno se mi je [zdelo, kajti jaz rada nosim široke puloverje, ona pa ozke. Na misel pa mi ni prišlo, da je mogoče iskala moj dnevnik. Pri večerji pa je rekla: »Tanja pa skriva v omari zvezek in piše vanj o šoli in o vsem, kar se dogaja doma.« Starša ji nista verjela, zato je šla ven. Mislila sem, da je odšla spat. Toda ne. Iskat je šla moj dnevnik. Prinesla ga je v kuhinjo lin z njim mahala okoli. Vstala sem, ji ga iztrgala iz rok in zbežala v sobo. Po tem dogodku ,so me sošolke tolažile i a me vzpodbujale, naj ga še pišem. Od odkritja mojega dnevnika so minila iže tri leta in še vedno se nisem odločila, da bi ga znova začela pisati. Mogoče se bom odločila, toda če se bom. ga bom skrbno skrivala. Vsem, ki pišete dnevnike, pa nasvet: DNEVNIKE SKRIVAJTE IN ZAKLEPAJTE PRED RADOVEDNEŽI ! DVOJE »VEČEROV« LK Večeri poezije, glasbe, petju in humorja preraščajo v stalno obliko predstavljanja dejavnosti Literarnega kluba »Beno Zupančič^ Krško. Vrsto izvedenih nastopov, n« katerih člani in gosti kluba izvajajo zgolj tekste članov kluba, trenutno zaključujeta nastopa v Podbočju (31. mana) in v Velikem Podlogu (14. aprila), načrtujejo pa za to pomlad gostovanji v Loki pri Zidanem mostu in na Senovem. Iz vabila za velikopodloški večer z naslovom »Obljube, obljube* naj izpišemo tamkajšnje izvajalce: Tatjana Avsee, Marija Kalčič -- Mirtič. Vida Kuselj, Silvo Mavsar, Ivan Mirt. Marjana Oberč, Drago Petakovie, Drago Pirman, Ana Rostothar. Silva Roslohar, lirigita Skrabar — Stanka Macur. Jan ko Avsenak. Danilo Sitar -¦ gostje: LESKOVSKI OKTET. In še kanček ocene: Izvedeli smo, da so bili Podbočani z večerom tako zadovojni, da si želijo spet čimprejšnji obisk te skupine, ki ji je zadovoljno občinstvo seveda krepka spodbuda za te kontinuirane nastope. SENOVCANOM NI VSEENO »Trem turističnim društvom, vključenim v Občinsko turistično zvezo Krško, se je pridružilo novo. Spomladi leta 1983 smo se Senovča-ni sestali na ustanovnem občnem zboru, potem ko nas je 161 navdušencev izrazilo željo po ustanovitvi turističnega društva, katero naj bi delovalo na območju krajevnih skupnosti Senovo in Koprivnica . . .« smo za vas prebrali v prvi številki glasila TURISTIČNEGA DRUŠTVA SENOVO, ki nosi datum 11. 4. 1984. Rdeča vrtnica v »glavi« glasila simbolizira skrb že 208 članov tega društva za lepši izgled kraja, varstva in urejanje okolja in številne druge naloge, ki so si jih Senovča-ni zadali in jih bodo skušali uresničiti z delom v številnih društvenih sekcijah. In poziv hišnim svetom, organizacijam združenega dela, trgovinam, ustanovam in drugim v zaključku glasila, ki je izšlo v 400 primerih: »Pot, ki jo je začrtala senovska mladina, je prava . . . Pridružimo se ji v fcobotni akciji OČISTIMO SENOVO!« je ena od konkretnih akcij, ki bržkone ni naletela na gluha ušesa. 25 LET ROTOCELA Krški radioklub ROTOCEL nam je poslal sporočilo o svojem letošnjem jubileju ter fotografijo antenskega stolpa na Cretežu, davne želje krških radioamaterjev, ki pa je žal zaradi tehničnih ovir v izdc-lovalnici klišejev v Ljubljani (pomanjkanje reprodukcijskega materiala) ne moremo objaviti. Radioklub »Rotocel« Krško praznuje v letu 1984 25-letnico svojega uspešnega delovanja. V tem času je klub usposobil za delo v zahtevnimi radijskimi napravami nemajhno število svojih članov, predvsem iz vrst mladine, in jim omogočil spoznati del širokega področja tehnične kulture. Pomena take organizirane oblike udejstvovanja ni potrebno posebej poudarjati, saj so radioamaterji velikokrat svojo usposobljenost tudi pokazali. Ob tem jubileju bo Radioklub izdal »brošuro«, ki bo seznanila širok krog občanov in radioamaterjev Slovenije o delovanju kluba. Klub bo hkrati gostitelj XII. konference Zveze radioamaterjev Slovenije in srečanja radioamaterjev iz cele Slovenije. Program prireditev v soboto, 21. aprila 1984: — ob 11. uri: svečana seja Ra-diokluba »Rotocel« ob 25-letnici (DKD »Edvarda Kardelja«), — ob 12. uri: otvoritev razstave »25 let radioamaterstva v Krškem«. (Nadaljevanje na 29. strani) St. 3 — 19. april 1984 -NAŠ GLAS« STRAN 29 VLADIMIR ŠTOVICEK RAZSTAVLJA V METROPOLI SFRJ V četrtek, 12. aprila 1984, ob 18.30 je bila v Galeriji Doma Jugoslovanske narodne armije v Beogradu odprta razstava medalj, plaket in skul-ptur akademskega kiparja Vladimir-ja Stovička. Ljubiteljem likovne umetnosti v jugoslovanskem glavnem mestu se je mojster Stoviček v svojem 80. letu življenja predstavil s 144 umetninami. 61 plaket, ki so vse odlite v bronu, 18 skulptur v marmorju in bronu ter 65 medalj, katerih polovica je bronastih ali slonokoščenih, je skromna bera iz zakladnice Što-vičkovih umetniških stvaritev, ki podaja prerez umetnikovih naporov, da ohrani za prihodnje rodove podobe pomembnih osebnosti preteklega časa in naše sedanjosti, podobe svojih bližnjih ipd. v materialih, ki jim zob časa zlepa ne bo kos. V katalogu k razstavi, ki ima datumsko oznako »april — maj 1984«, je zgoščeno nanizana umetnikova življenjska pot ter karakteristike njegovega ustvarjanja. Poleg tega, da so navedena imena vseh razstavljenih del z ustreznimi oznakami, je nekaj teh stvaritev tudi reproduci-ranih (dvoje skulptur ter devetero plaket oziroma medalj). Umetnik je predstavljen tudi s posnetkom iz svojega ateljeja v Leskovcu. (Nadaljevanje z 28. strani) razstava izdelkov konstruktorjev ZRS, razstava muzejskih eksponatov in mini borza, — ob IS. uri: konferenca ZRS, — ob 20. uri: »HAMFEST« v hotelu »Sremič«. Pokrovitelj praznovanja 25-letni-ce radiokluba »Rotocel« Krško je Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško, za kar se ji prav lepo zahvaljujemo. Ob občinskem prazniku bomo v jubilejnem letu tudi gostitelji tekmovanja »POKUPLJE 84«. Soorgani-zatorji tega UKV tekmovanja so radioklubi iz Velike Gorice, Duge Rese, Karlovca, Jastrebarskega, Gline, Petrinje, Siska, Semiča, Črnomlja in Novega mesta; pokrovitelj pa je SO Krško, za kar se ji prav lepo zahvaljujemo. Vsi radioamaterji, ki bodo v času od 1. do 21. aprila vzpostavili zvezo s člani radiokluba »Rotocel« Krško, bodo prejeli »spominsko diplomo«. Konjenlštvo bo vendarle zaživelo Konjeniški klub »Posavje« Krško je imel v nedeljo, 15. aprila, svoj redni letni občni zbor. Udeleženci so potrdili poročila o dosedanjih prizadevanjih izvršilnega odbora pri iskanju lokacije za nov hipodrom. Potrdili so delovni načrt in bili enotni v tem, da bo razvoj konjeniškega športa v Po-savju ugodno vplival tudi na kmečko rejo konj v tej regiji. Novi hipodrom bo stal v opuščeni gramoznici Brege, seveda pa bodo člani kluba najprej napravili najnujnejše, to je tisto, kar bodo lahko opravili s prostovoljnim delom. Kdaj bomo v Posavju spet lahko videli tak prizor!? STRAN 30 »NAŠ GLAS« S'.. 3 — 19. april 1984 PODELITEV PRIZNANJ OB DVOJNEM PRAZNIKU V počastitev dneva Osvobodilne fronte in praznika dela bo 25. aprila v Delavskem kulturnem domu »Edvarda Karaelja« v Krškem osrednja svečanost — slavnostna seja vodstev vseh DPO in SO, na kateri bodo podelili priznanja Osvobodilne fronte s srebrnim znakom, srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije, priznanja za 30-letno članstvo v Zvezi komunistov in priznanja vsem še živečim udeležencem pohoda XIV. divizije v naši občini. PRIZNANJA OSVOBODILNE FRONTE S SREBRNIM ZNAKOM bodo prejeli: ALOJZ ARKO iz Krškega, IVAN DRASLER iz Vel. Podloga, ZANKA GUCEK s Senovega, CVETKA KINClC iz Brestanice, IVAN SRPClC iz Krškega. VILI ZORKO iz Leskovca, OSNOVNA ŠOLA »JOŽETA GORJUPA« Kostanjevica na Krki in RADIOKLUB »ROTOCEL« KRSKO. SREBRNI ZNAK ZVEZE SINDIKATOV bodo prejeli: DRAGO STERBAN, Občinski svet ZS, MARTIN MOLAN, OO ZSS NEK Krško, ANTON ZVAR, OO ZSS Kovinarska Krško, JANEZ REBERSEK. OO ZSS Kovinarska Krško, JOŽE SKUSEK, OO ZSG TOZD Elektrodistribucija Krško in OSNOVNA ORGANIZACIJA ZSS TCP Krško — TOZD PAPIR. PRIZNANJA ZA 30-LETNO ČLANSTVO V ZVEZI KOMUNISTOV bodo prejeli: EDVARD GODLER, OO ZKS v TCP Krško — TOZD Les, LOJZE STIH, OO ZKS v Srednji šoli Krško, MARINKA PETAN, OO ZKS Krško — desni breg PRIZNANJA UDELEŽENCEM POHODA XIV. DIVIZIJE NA ŠTAJERSKO bodo prejeli: IVAN TURK iz Krškega, FILIP BANDELJ iz Kostanjevice na Krki, JOŽE MIHELIC z Rake in ALOJZ MARC iz Krškega. Posnetki iz lanskoletne podelitvi priznanj OF, srebrnih znakov sindikata, priznanj ZK in državnih odlikovanj VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITAMO OB DNEVU OSVOBODILNE FRONTI IN PRAZNIKU DELA! SKUPŠČINA OBČINE, DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE. l/.Yi;s\ SVET SO KRŠKO IN UREDNIŠTVO